242. številka. Ljubljana, v petek 22. oktobra 1897. XXX. leto. Iabaja vsak dan aveter, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman ra a vs t ro oge rs ke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld, za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Zh Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 19 gld., za Četrt leta 3 gld. .'JO kr. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSilj.mje na dom računa se po 10 kr, na mesec, po 30 kr. za četi t leta. — Za t nje d »žele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Itiristopne petit-vrste po £ kr., če b« oznanilo jedenkrut tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Donisi naj se izvole frankovat:. — Rokopisi se ne vračnjo. — Uredništvo in npravnifitvo je na Kongresnem trgu St. 12. Opravniatvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Tololon mL 84. Kriza v Srbiji. Razkralj Milan rb je vrnil v Srbijo. Vrnil se je, dasi je opetovano obljubil, d\ ga ne bo nikdar več, daai je bi plačan aa to, da je zapasti! svojo domovino in daai je a svojim podpisom in a častno besedo aatrdil, da se bo zvesto držal dane obljube. Komaj je bil Milan stopil na srbska tla, podalo je Sitni ćevo ministarstvo ostavko in z napeto poaornoatjo gleda sedaj vi s svet, kaj se zgodi tam doli v Sumadiji. Dunajski in poštanski listi prinašajo o n?rokih »inistereke krize precej soglasna poročila. Pravijo namreč, da je t irok Simidevi demisiji v prvi vrati osebno nasprctstvo mej Milanom in Simićem, katero js »»stalo veled U ga, ker se je Sim d tradd, doseči zvezo mej kraljem Aleksandrom in črnogorsko prinoezinjo Ksenijo, ter je v ta namen peljal kralja na Cetinje, v drogi vrsti pa to, da Sim ć v v/ninjepolitičnib akcijah ni imel sreće. Retnično je jedno in drogo le dele me. Ta poročila piSejo pestanski in dunajski listi po itfor macijab, katera dobivajo iz Milanovih krogov in a mamenrm, da prikrijejo prave vzroke krize ter nagiba Milanovemu povratka v Srbijo. Istina je, da sta se Milan in Sim ć, nekdaj dobra prijatelja, po Aleksandrovem potovanji na Cetinje v nekem dunajskem hetelu ne očno sprla, toda potovanje na Cetinje je bil Is posredni vzrok raspora. Aleksander je bil primoran, vrniti kneau Nikoli obisk, kateri mu je bil ta naredi), in Milan temu ni ogovarjal niti projektirani zvezi kralja Alek atdra a princizinjo Kasnije, spri se ja s Sirnicom, ker te ta zveza ni posrečila, ker je rival Obrorjovii'dv zvezo odklonil, vedoč, da dinastija Obrerjoviuev aima bodočnosti in nadejajoč se, da jej slede Karagjorgjevići. Faktični azrok Sim'devi demisiji js tesrglasje mej njim in kraljem gleda nove ubtave. Kralj je bil obljubil, da izda dogovorno s skupščino novo ostavo. Skapuščina, v kateii imajo radikalci cgromso većino, je ostavo opatovaco reklamirala in Simić jo je t odi izdelal, a po navodilih in željah razkralja Milana, ne po željah radikalne stranka, katero smatra Milan za nasprotnico Obrenovićav in s katero sa ne more in tndi ne bo sprijaznil. Milan je prišel zdaj sam v Beligrađ, da uredi nstavno vprašanje v avojem smisla, v sm slu svojih osebn'h interesov, in Sim;c je pedal ostavko, ker se je Milan vrnil v domovino, dasi se je tej pravici odpovedal, in ker ni hotel biti crožje v rokah človeka, katerega smatra za svojega osetn'ga sovražnike. Šimi'' vo ministarstvo ni bilo radikalno, kakor poročajo dunajski in peetanski linti, bilo je cekako polradikalnc, a radikalci so je podpirali. Zdaj so radikalci spoznali, da Milan noče ogoditi njih za btevam glede ustave, da jim hoče vzeti vso oblast is rok, zato so zapustili Sim ća in se pripravili za boj preti Milanu. Radikalna atranka ima za seboj ogromno večino niroda, in radi tega ni dvoma, da bode boj ljut in brezobziren. Staro sovraštvo mej Milanom in radikalci je zopet v? plam telo, in kdo ve, kaj se zgcd ! Noro ministarstvo, katero pride po Simičo na krmilo, sestavljeno bode gotovo iz M lanovib prija tsljev. Naprednjaki nimajo upanja, da jih Milan osreči s 8vojim[prijate!jstfom, dasi so ■ u bili nekdaj nejgcrečuejši pristaši. Rasp' r mej M lanom ia na-predDJaki je nepremoetljiv. Milan r.e pozabi nikdar, da ga ja bivši vodja naprednjakov, Girašanin, javno dolžil umora in raznih nečastnih dejanj, a tadi če se ne apešteva osebni mor»*ut, as Milan že iz po litičnih n* gibov ne more približati naprednjakom. Milan je vedno gledal, da si je obranil naklonjenost dunajskih krogov, naprednjake pa js njih navdušenje za Avstrijo že davno minilo, kakor kale v pariške« ,Figaro" obelodanjeni intervibW s zadnjim nepnd njaškim ministarskim predsednikom, Stojam m No vakovičero, kateri js v dotičnem prgovoru cčrtal ateje bodoče velike Srbije in se o naši menr rh ji izrekel tako, da je bil urednik nekega zadrekega srbskega lieta radi pooatsa njegovih izjav takoj aretovan, češ, da je zakrivi! veleizisjstvo. Jedina stranka, na katero ss bo mcgel Milan opreti, ja takozvana liberalna stranka. Liberalni ićgime za Časa R barca in Avaknmov da je ša vsa komu v spornuu. Srbske vlada sicer n?so bila nikdar itbirične v svojih sredstvih, teda tako, kakor liberalna stranka, ni nobena gospod*rila. R batac, Ava kumović a tutti " ubo, na vse prisege; burna čnstva 1.0 ga premagala, prižel js Ano k sebi ter jo žarko poljubljal . . . vred izročam socijalno demokratični stranki z jedinim pogojem, ds se v njih tako piše, kakor ste pisali Vi ▼ člankn „0 veri" in kakor ao nrsjene prva tri številke Vašega .Pravo Lidn*. Li evangelij me loči socijalnodemokratične atraaka kajti akapaoat aemlja in produktivnih aredstev zahtevam tudi jaz, in z Vašim člankom ,0 vari" ae eriDJam popolnoma. Vzemite vse in porabite je v korist naroda! J li postanem član stranke, ne vem, toda socijalen demokrat aema — A ko je to pismo, katero posnemamo .Pol tiki*, avtentično, smo v sodbi o p. Stojalowikem ki js bil minoli mesec ves skesan v R no, na Čietem. Homatije v Srbiji, ki proviroJijo v kralje stvn iznova velik nered in novih krivic, ima na vesti stari sabičaei in kori stolove 2, živa nesreča Srbije, razkralj Milan. Ta človek smatra kraljestvo svojega mladoletnega sina za svojo molzno kravo, pri kateri se mora kolikor možno najbolj okoristiti, prsdno pride — bankerot. Milijon za milijonom iz 888S M lan državnim blagajnicam, ki na morejo sa doščati niti na najoejšim deželnim potrebam. V mnogih garnizijab ne d >bi moStvo, ne dobe častniki po več mesecev nikake plače M »so, zelenjavo, drva . . . skratka vse jemljo garoiaija ni račan, da ss naogo preživeti. Često pa nočejo niti mesarji, niti branjevci dajati več blag«, ker ga jim nhle ne plača. V naj-bnjših stiskah pa so častniki v pokrajinskih mestecih. Plača ne dobe, kredit izgube, kako aaj torej žić? Posojajo jim denarja in drazaga vojaki pro-staki, Binovi bogatih kmetov! Da vale J tega ni m »j srbskimi vojaki nobene discipline, js nasvno. čast ništvo je zadolženo pri moštva, pod čast niStvo pa i.ra nlogo posr.dovalca-mešetarja. Ako pa hoče biti častaik z nerednim moštvoa strog, zabrusi ss ma javno v obraz: Vrni nam svoj dolg f T-a prež I ost ae razmere ss z ministarskimi iz premenami še pohaj-šajo. Vaako novo ministerstvo spodi ia slažb staro uradoiš:vo, ki postane potem središče opozicije. Ker se to ponavlja redno, iakorišča vsakokratno urad nižtvo svoje službe na najumaianejši način. Vsak skuša čim nAJbolj in čim najhitrejše okoristiti bs, zakaj že v par mesecih ss iaprsmsni ministerstvo in — človek mora iti s trebuhom za krahom. M »j srbskim aradništvom vlada torej največja nemoralnost, stroške pa more plačevati uboga dežela. Kakor poročajo aedaj list1, upiral sa js Milan že spo čstka Simiča, oziroma njegovema radikalnemu mi nisterstvo. Hotel je inmti nekako koalicijsko mini ster8tvo. Ko se je trud 1 Siaic, da bi oživotvoril balkansko zvezo, ee je nasprotatvo mej Milanom in ministarstvom še poslabšalo. Zasti pa sb je Sim d zameri), ker ni mogsl dca :či, da bi se kralj Aleksander zaročil s Ksenijo črnogorsko M lan js sedaj sovražnik Črae gors, in ves divji, ker ja šel njegov sin zaman v pese te na Cetinje. Pri .Sacbsrju" na Dasaju je Milan pri nekem diasrja vpričo vseh napadel Simiča r-tdi tega. S m d poštea Slovan, je bil toli žaljen, da je vstal cd miza, vzel klobuk ter šel. Milan js tudi Ša vedao velik nasprotnik Bolgarije. Ne more menda pozabiti batin, katere je dobil pri Slivnici. Zsto je izjalovil tesaejšo zvezo Srbiju z BJgarijo, kakoršno je pripravljal S m;ć Z izpre-membo ministerstva ae sedij izpremeni radikalno notranja in zunanja politika, vsekakor le na škodo dežele. Radikalni atranki pripadajoči uradniki bodo seveda vsi odpuščeni ter nadomeščeni i liberalnimi. No, novo mini starat vo se na bo moglo dolgo vzdržati, ker imajo odstopajoči radikalci večino todi mej narodoaa. Dopisi* Is leTovega naeata, 19. oktobra. Dobri cenilci cenijo množino svinj, ki so sa na današnji, .Lukežev" semenj v Novem mestu prignale, na 4000. Veliko js bilo goveje is to lepe goveje živine na ta semenj pripeljana in tudi veliko koaj, dasi ao še novi konjski sejmi. Zdaj ja čas trgovine a prešiči. Volov, če niso debili, zdaj ljudje ns kupujejo, konj tudi ne, ker delo miruje, kupcev aa svinja ni nič bilo. O, če bi gotovi krogi vedeli, koliko škoda je že in koliko jo dela ta neirečna zaprtija! Ljudje ša dolenjskih h vin j ne pridejo kapo vat, ker miHl'jo, da je vse okuženo. Čji Dalmacijo so si napravili trgovci pot sa hrvatska svinja, Dolenjec pa stradaj. Raz zeleni miza sa pa i lahko študira ta zaprtija, ali ljudstvu gre sa nohte. Vprašajts železnico našo, zakaj bo imela letos izgubo, vprašajte naše usnjarje, zakaj nič ne spsfiajo umja ia vprašajte vse trgovat f o, obrt, zakaj as tako kla verno drži in pokazali vam bodo vsi ti navadno žival, ki sa zove svinčel Is to vam bo reklo: jaz po večjem dam Dolenjcu ia Hrvatu denar za davka ia za druge denarne potreb j, bolezni pa imam, kakor oni, ki ms redijo in t j Ji oni, ki me zapirajo, pa povedalo vam 1» do tudi, da zaradi nalezljivih Človeških boleani, kakor tuberkuloze itd., šs niso vas Kranjska ali Hrvatska dali pod ključ. Bolezni ao bile ia bodo, zaprtija ps vender večno ne morejo trpeti I X Diiuaja, 20. oktobra. Ruska znanost ima ne Is v slovanski, temveč tudi svetovni kultari jedno is prvih mest. Z tanje ruskega jezika javlja aa torej najboljšim sredstvom za pridobljenje višega naobra-zovanjs, in ako priposnavajo potrebo ruskega jezika Francozi, Nemci, Aagleži in drugi kulturni narodi, predstavlja ae za Slovana in aa vaakega izmej slo-vanekih narodov posebe naučenje ruskega jezika naravnost neobhodnim. Kot jezik s bogato literaturo nsjttevilnsjš ga in najsilnejiaga iz elovanakiu narodov ima ruski jezik aa seboj svojstva, da postass obči jezik vzajemnega razumlenja Slovanov maj seboj in mogočen eunec njih duševnega zjedinjenja. Seznanja s proizvodi ruskega duba more le blagodejno kasati as na domačih literaturah pojedinih elovanskih narodov. V ruski misli, idoči ■ slovanskega Vstoka, ee vsekakor prerodi starajoči sa sa* pad. No, izučenja ruskega jeiika ni treba žsleti le ■ ideja Ine ga stališča, na le radi tega, da bi ae naslajali s prekrasnim ruskim govorom, s deli ruskih genijev ter oduiavtjali sa a vzletom ruska miali, temveč radi tega, ker ae kaže kot potreba praktičnega življenja. Z rasenjam politiška mogočnosti ruskega naroda atopa ruska trgovina ia ruska obrt v borbo z drugimi narodi ter podreja svojemu upliva in gospodarstvu najbliže pa najoddaljenejše dežele zemeljskega površja. Jazik, katerega etnografska last se razprostira od Visloka do Urala in Kavkaza, katerega gospodstvo seza do VJadivostoka — ta jeziki ima visok kulturni pomsn sedaj in v bodovan. Glede ns to občo važnost ruskega jezika osnoval aa ja na Danaju odbor, s ciljsm, vstvariti .Kružok Ijubitčlsj ruskavo j a z y k a v Včne*. — Obči zbor ae anide 19 oktobra u. št. v restauracije Ricbtetjevi III lUnnvveg 1 ob 8. uri zvečer. Prviliteraturni-mnzikalni ve čar krožka boda 2 4. oktobra n št. v dvorani .Bes-source" I Reicbsratbstraaae 3. Dnevne vesti. V L] ubij s ai, 22. oktobra. — (Uradni list) izbaja sicer še vedno s cesarskim orlom na čelu, a ni več aamo uradni liat po poslancu H'gsrju predloženi peticiji opozoril, da na njej sploh nobenega podpisa ni. Podpredsednik Abrahamovvicz ni valed tega priputtil, da bi ae glasovalo o predlogu, naj se ta peticija natisne v etenografičnem zapisniku, kar je dalo opoziciji povod, da ja aačala močno razgrajati. Glasovanja po imenih je trajalo od 11. ure do 1 a3 ure, a opozicija je sama odnehala in to valed kempromisa, kateri se je sklenil mej njo in večino. Kompromis določa, da bode opozicija danes in jutri opustila kolikor mežuo cbitroiranje, zato pa da sa mora današnja eeja zaključiti ob 5 uri, jutrišaja pa ob 7. uri zvečer, kenca debate pa da ne sme predlagati, dokler niso govorili fit rje govorniki opo zejs. Večina je torej obslrokcijcniste prosila pardona in obstrnkcijoniati so jej ga dovolili. O, ta večina je že daleč prišla ! Vsled kompromea je bilo mežno začeti raz pravo o nuj asm predlogu Irotovem in Sel iijkerjevem, naj se obteži ministerstvo radi dogedb v II■ bu. Govoril je sarco znani prismojeni pristaš Schdjererjev, T B r k , potem pa aa je razprava pretrgala. Prihodnja seja bo j a t r i. V I Jubilarni, 22 oktobra. Parlament. .VVienec Allg. Z g* poroča, da sta sklenili vlada in obstrekcijska levica aa včerajšnjo in današnjo sejo kompromis. Vsled tega se je obstrukcija zavezala, da tekom teh dveh dnij ne bo stavila toliko predlogov za imensko glasovanje, ter da te zato seja z»ključi do 7. ure. Večina pa se js zavezala, da ns zikljači prej debate, predno ne go-\c 4 governiki le%ics. I ho nam poroča tudi dr žavnezborski dopisnik. Klerikalni Čehi in Dipaulijev jezikovni predlog. Unf Adalbert Scbonborn ja govoril na zborovanju češke katoliške narodne stranke o položaju. Govcrnik je mnenja, da mora deželni, ne državni zbor rešiti jezikovno vprašanje. Jnikovns nsridbe se mu zde pravične, dasi je napravila vlada pri tem nekaj napak. V.-, iar ostane dejstvo, da se j ^ v mnogih h'rokah na Češkem in Moravskea na- 1 pravil z naredbami korak naprej. Predlog Dipanlija j) imecoval grof Scbonborn taktično napako v tir malnem in časovnem oziro. Znaao je, da je stališča katoliške narodne stranke težavao in kako jo napadajo- A vendar je napravil Dipauli veliko napako, katera niti »jpgov govor v Lincu ni dosti popravil. Govornik je Dipaalijev predlog cm ro napadal ter sa sploh ustavljal ureditvi jezikovnega vprašanja potom državneg« zbora. Češka katoliška narodna stranka j*; potem sprejela resolucijo, 8 katero obsoja obitrokcijo, zahteva izvršitev narodne jedaakoprav nosti, cdgcjo mladice sa krščansko etični podlagi ter ee peteza za češke državnopravne zahteve, da dobi kicna sv. Vaclava zopet staro moč in slavo, češki klerikalci ao torej, sedeči po goveru Scboi berna, povsem složni s pcl.tiko Mladačehov glede naredb, gleds D.paulijevega predloga ter glede dr-žavnopravnega programa. P Stojalowski je pisal pesi. Dts;y nekemu pečetkent tekočega leta sledeče, v pesledoji številki češkega socijalietičcega časopisa „Pravo Ludu" objavljeno parno: Ljubi gospod in tovariš! S roja ists „Wieniec* in .Pazcoka" s tiskarno v Čači Neprijetnega jesenskega dne je sedela poštna opraviteljica Tončka v svoji sobi ter zrla srpo v listič. Velecenjena gospica! hvestno ste tudi Vi izpoznala, da je bilo ljubavno razmerje mej nama le otročarija, katero naj odpLve Lethe čim preje I Z odličnim spoštovanjem u Jam Ivan Kunčič. Te vrstice bo jo selo užalostile. Že dva meseca sta minila, odkar jo je osta vil lajtnant Miiller, a niti besedics ni čula o njem. Muller s« je torej le šalil ž njo I In zdaj še ta? Jedisa telažba ji je, da ee tudi Mu-ici ni godilo boljče. Tudi njo je Kotnik opeharil, in gigerlski Švigič je noče niti poznati več . . . Prav v istem časn pa j s elonel v malem salonu poleg Anice spalnice bleli nadporočnik Randlj, poleg njega je sedela belehna Ana. — Hraetarja ni bilo doma; odpotoval je na Hrvatsko. — Govorila eta malo. Oba sta bila zamišljena, oba ctožns, saj as jima je bilo ločiti. Randlj je moral odpotovati s e rojim polkom na Koroško. .Kdaj sa zopet vidiva, Viktor?" je vprašala Ana. ..Kdo ve, Ana!?"" Ia zopet sta sedela nemo drug poleg druzega. Slednjič je vstal nadporočnik, ogrnil avoj plašč, objel is poljubil še jedankrat Ano ter solznih očij ter urnih korakov ostavil sobo. Aoa pa se je skoro nezavestna zgrudila na naslanjač. Ž4 nekaj tednov je b Jahala in ločitev jo je potrla do cela. Ko ae je nekoliko umirila, je legla v postelj. A spanec jej ni hotel zatianiti trudnih očij. .Zakaj je moral od mene, ko ga venđer ljubim, kakor sem ljubila nekdaj samo — onega! — Kako mi bo živeti brez njega poleg moža, katerega mrzim, katerega vnovič tako grdo varam . . . Oj, da bi ga ne bilo nikdar več nazaj!" . . . Na vsbodu ss js jelo svetliti, ko js začula Ana vojaško trobenje. Brzo je skočila pokonci iz posti je. .Sedaj cdhajajo; sedaj odhaja — on!" V naglici si je ogrnila lahno haljo, nataknila na bose nege nočne cipele in tekla na verando. Bilo je mrzlo jutro. .Se jedenkrat, še jedenkrat ga moram videti I* je atrastno govorila. Dasi je bilo še mračno, izpo-znal je vender Randlj Ana. Z robcem ga je pozdravljala ter plakala in plakala, pozabivša na vas. Videla sta ae še jedenkrat, — zadnjikrat . . * Prearazena se je vrnila Ana v svojo sobo tac omahnila slabotna na postelj. Neraznmeven strah, hude slutnje so se je polotile . . . Mraz jo js tresel, s zopet jo je vročica aprsletavala. čutila se je bolno, tako bdno . . . Ura ja minevala za uro, Ana pa je ležala v omotici . . . Ko je stopila, že pozno v jutru, sobarica v spalnico, tedaj je prestrašeno vskliknila: .Moj Bog, gospa, kaj vam je ?■* Ta pa je začudeno pogledala okrog sebe. ..Bolna sem,"" je vadihnila bolestno . . . Črez nekaj časa ja stopila Ena z doktorjem vred v spalnico. Zdravnik ja prsisksl bolnico, majal z glavo ter poz /al šs svojega kolego ... Ko je Čula Ema njiju izjavo, odposlala je brzojavko odsotnemu Hrastarju. Neumorno ja stregla potem svoji oboleli prijateljici; ganila sa ni od njena postelja; a ves trud je bil šaman . . . (Koneo prib.) c kr. vlade, ampak (adi aradoi list slavnega dru titva „Sudmark", kakor je razvidno iz včerajšnje njegove številke, v katera uredniškem dela opozarja «bčioetvo na .Siilmarko", katero imenaje .Dsatscher Jlilfiverein". Čedalje lepše ! — f, Narod ni dom") Ker sa eredo, 20. dan t, m , v klnbovo sobo .Narodnega doma" sklicani redni občni abor .Narodnega doma" ni bil sklepčen, eklicuje npravni odbor v zmislu dražega odetavka § 7. dr. pravil ravno tje in z istim dnevnim redom nor, iavanreden občni zbor na sredo, 3. dan novembra ob šestih zvečer, ki bode sklep $ta brez ozira na Število navzočnih draštveaikov. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Jatri, v soboto, predstavljala se bode Scbillerjeva tragedija .Marija Stuart", katera je lani kar večkrat zapored napolnila gledališče tako, da ni bilo •dobiti si najmanjšega proston'ka več. — (Slovensko gledališče.) Nemške veselo igre so narejene vsa po jedaem kopitu. Rscept, po katerih se izdelujejo, je prav priprost: izberi nekaj aicer banalnih, a kar mogoče idealističnih značajev, kakršnih mrgoli po v mi h letnikih .Gartealaabe", zapleti jih v kar možoo nedolžno spletko, primesi nekaj sentimentalnosti in zabeli vse skopaj z aekaj starimi dovtipi, in igra je gotova. Po tem navodila je spisan tudi .Doktor Blažič", daei spada mej najboljša iN», kar jih ima nsmška dra matična literatura, in dasi se zanj navdašaje vse, k»r količkaj filifatersko živi, misli in ćuti. V tej .igri je ainoi prvič nastopila nova naivka, gospč. Hilbertova, in si pridobila hipoma splošae »m patije. Čul ee je !e jeden glas: To dekletce je pri dobitev ra naše gledališče. Gospč. Hilbertova je ifojo alogo igrala z naravno ljubeznivostjo, a jako karakteristično. Tako kakor sinoči gospč. H korio va, tako se kretajo, tako se vedejo, tako ee • oblačijo, tako se smejejo iu tako se jočejo dekleta V čaeib, ko «e začno ozirati po moških. Ugodni otis, kateri je naredila goepč Hilbertova na občin •Sivo, je povečala še pravilna slovenščina, katero je .govorila. Gospodična se nči dele nekaj tedaov slo ' venski, a naučila se je že tol.ko, da je mogla igrati veliko alogo, ne da bi te bilo zapazilo, da je Slo v«-uka. To je vsekakor dokaz velike marljivosti. Oo-činstvo je gospč, Hdbertovo opetovano odlikovalo |1 jako živahnim ploskanjem, vrh tega pa jej je bi v drugem dejanja vročen krasen šopek. — Ostale uloge v tej igri niso taks, da bi se dalo narediti is njih kaj posebeega. Pisaae to po šabloni in vsied tega tudi predslavljalci nimajo prilike, se k*ko izkazati. Gospč. Terševa, gospa Danilova in goepč. N igri ts ova ter gg. Inemann, Verovšek, Danilo, Lovšin, Perdsn in Fe-dicskowsky, ki jedobrj izvedel e^uodno nlrgo, so bili vaak na avojem mesta in igrali svoje partije vsak po svojih zmožnostih, a reči ss mora, da so igrali vsi dobro in s svojo igro pripomogli „Doktor Blažiču* do uapeba. — Gledališče je bilo dobro obiskano. — (Prva glavna skupščina .Gospodinjske tole") ee je vršila zadnji ponedeljek v .Narodnem doma" ob precejšaji udeležbi, osobito od strani gospej in gospodičen. Otvoril jo je tačasai pred Bedni k g. dr. D«nilo Majaron ter v ime pripravljalnega odbora pozdravil navzočne, osobito g. žu ■ puna Hribarja, potem v daljšem govoru nteaaeljeval, da to najnovejše diaštvo je bilo potrebno vkljab obilici dr a Bih naših društev, kajti . Gospodi njeka šola" bode dejala ženski mladini iz širših slojev I praktična navodila za razneaao ia varčno goapo- [ diejetvo, tako pa, kakor nujno treba, povzdigovala gmotno in moralno etanje rodbin v naših, al a« t i anloobrtaiških in delavskih krog h. Končno je naznanil g dr. Majaron, da je k društvu prietopilo že več ustanovni kov (po 30 gld. jedenkrat za vselej), mej prvimi kot najboljši vzornik tadi devet desetletni starček s Koroškega, mil. g. prost Se-rajnik (Slava!) Pri dragi točki dnevnega reda js peročal g. oficijal Mandelj o delovanji pripravljalnega obora in ob jedaem podal obzirno igo do viao o razvoju gospodinjskih Šol po dragih državah ter o lepih uspehih, katsre so r^ dI le za blagostanje premnogih družin. Na to se je vršila volitev v društveno vodstvo, ki sestoji iz predsednice, tajnice, blagnjoice ter namestnice, potom iz deset nadeoro- i lednih dam ter iz štirih odbornikov. .Par acclama h-iiuiin" so bili izvoljeni, in sicer dama: g. Gut- I "»ikon, mest. uradnika soproga; gdč. Gromova, m*at. vrtnarica; g- H Javka, strokovna učiteljice; R Hribarjeva, mest. župana scproga; g. dr. Hudnikova, odvetnikova eoprcga; gdč. K rs ni- I *ova, trg. knjigovodje hči; gdč Kopačeva, poeestnics hči; g. Lenčetova, soproga veletržca ; S* Lanova, c. kr. okr. sodnika vdova; gdč. Ma- ' toltova, mest. učiteljica; g- P rose očeva, sav. **atopnika soproga; g. Supančičeva, stavb, pod- jetnika soproga; g. Šobiceva, c. kr. Sol. ravnatelja soproga; g. dr. Tavčarjeva, cdretnik« eo proga; g. T rč kova, posestnika soproga; g Vodnikova, kanom eeškega mojstra soproga. Potem goepodje; J. k Dimnik, aiestni očiten; J. Go-etinčar, paznik v predilnici; dr. D. Maj aro a, odvsteik, in J. Mandelj, c. kr. cficijal. Pr*gle-dovalcema računov sta bila izvoljena g. mestni žapaik I Vrhovnik in krojašti mojster Fr. Star m, namestnikom pa mestni učitelj g. Gangl. K zadnji točki se je oglasil g. župan Hribar ter povdarjal, da je takoj, ko ss je eproiila misel o gospodinjski š ili, to z veseljem pozdravil in da sme druStvo računati na podporo mestne občine Potem je g. dr Majaron zaključil zborovaaje e prietavkom, da ee drufirveoo vodstvo v kratkem konetituira. — (Shod slovenskih literatov, umetnikov in knjigotržcev.) Odborniki za prireditev I. kongresa s.ovenskib literatov, uaetnikov in knjigotržcev ss snidejo danea zvečer v restavraciji .Narodnega dom»M. — (Klub slov. bioiklistov .Ljubljana*) priredi svojemu prvaku in najzaslužnejšemu slovenskemu koleaarju, g. Zmagoslavu Bohincu, povodom slovesa od samskega stanu prijateljski vzlete. Vsi člani klubovi so prijazno vab Ijeni na mnogobrojno udeležbo. Prostor spodnja kavarna v ,N«r. domu", pnčetek ob 8. uri zvečer v s o h o t n 2 3. t. m. — Zd ravo f — (,I Kolesarsko društvo Ljubljana") vabi evo,e člane k društvenem uleti v Domžale v nedeljo t. j 24. oktobra k dirki .kluba sloven-ekih kolesarjev Kamnik in okolica Zbirališče v društveni dvorani ob Val nri popoludae, odaod ob 1. nri. — (Za obrtnike in trgovce ) Ogsreke oblasti in podjetja aaltavajo često, da rcorajo biti računi, katere obrtniki in trgovci v tottransti državni po lovici izdajo glede na Og«rsko oddaoega blaga, ceobito tudi računi za zneake pod 10 gld , potem pobotnice, s katerimi potrjujejo trgovci v tostranski državni po'ovici prejem svoje terjatve od strani ogerskih naročnikov, pri izdaji previđeni z cger-skimi koleki. Ta zahteva naaprotnje načelom po godbe z Ogersko glede kolekov neposrednih pri-stojb.n ia bi z^mogis tostranske trgovca na neod-pustljiv mčn obtežiti. Zategadelj opozarjamo ob čmstvo, da se morajo rac jih. izdani v tontr-n tki državni polovici in pobotnice od n'ran, avstrijskih izdajateljev brezpogojno, izključno z avstrijskimi koleki prevideti, oziroma, da računov črez zneske pod 10 gld. in pobe t ice črez »ne ke pod 2 gem. Vstop je vsakomur dovoljon — (Zdravstveno stanje v Ljubljani ) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 10. do 16 oktobra kaže, daje bile novo rojeucev 17 (= 25 24 °/«o), umrlih 18 (= 26 73 °/80), mej njimi so umrli za jetiko 3, vsled mrtvouda 2, za različnimi boleznimi 13 Mej njimi so bih tujci 4 (=2 22 0/«), iz zavodov 8 (=4 4°/,). Za infek-cijozoimi boleznimi je obolela, in sicer: za Škarla tico 1 oseba. — (Auton Navratil f.) Nekdanji dež. posl. A (on Navratil, zasebnik v Metliki, odločsa in neustrašen rodoljub je v Tešanji v B sui, kjer se je mudil pri svoje aa not jaku, okrajne n predstojniku g. M r'«u Navratilu, včeraj zvečer vsled srčne kapi Btar 65 let umrl. Pogreb bode jutri, v eoboto ob 1 a3. ari popoludne. Pokojnik ee pokoplje na katoliškem pokopališču v Žabljaka. Bodi vrlemu pokoj niku prijazen spomin ia lahka zemljica v bratski deželi! — (Iz ljubljauHko okolice) se nsm piše: Kobke važnosti eo za promet ceste, ve vsakdo. Priznati moramo, da pri nas na Kranjskem ni Še poveod tako, k; k r bi lahko bilo, oa.ro aa bi mo ralo biti. Tudi ljubljanska okolica je imela pred leti gleie javnih cest mata kaj potožiti. Sedanji okrajno cestni odbor pa bs na vse moči trudi, da odpravi napotrebne aedoatatke, kar se mn je do sedaj tudi vrlo posrečilo, kajti, kdor se le količkaj zaniha za to stvar, mora prisnati, da naš okrajno cestni odbor natančno izpolnuje svojo dolžnost ia vestno deluje ra občni b.'agor. Posebna zasluga pa tu gre odborovema načelniku, gospodu Lavrenciju Kavčiču, c. kr. poštarju iz Medvod, kateri je s svojim dosedanjim poslovanjem pokazal, da je kot načelnik mož na mehtu, kajti spravil je ceste našega okraja v tako vzoren red, da tudi najstrožji kritik ne more ni"esar očitati. Ako smo prav iufor-movani, bode v kratkem novo sestavljeni okrajno - cestni odbor volil načelnika in n parno, da ni dvoma, d« bodo gosp. odborniki izkacali i v pribndnjs zaupanje dtsdianjemu ntčelniku gospoda Levrencij Kavčiča, ker potem ni dvoma, da bi na naši! okrajnih cestah ne vlad ti vzoren red. — (Samomor) Ni progi mej Kranjsko goro in Ratečami n.ei eo ljudje tedni mrtvega človeka, katerega ji b;l vlak pnvozil in nau zmečkal glavo Poizvedb* eo dogaale, da se je mrtvec, Jos Erlah, sam vrgel pod vlak. — (Odlikovanje.) Odlični eloveneki sklada telj g') l v severni Ameriki. D;a navdnšsua aolesarja sta ljubila istt dekla. Kakor navadao, nastal ie tudi mej njima prepir. Sa-'eniJa sta, da se dvobojujeta. Obe etranki sta torej šli na cesto zunaj mesta, odmerili ata distanco 150 metrov t »r do!očili, da bode oai pre magan, kar r bo bolj poškodovan, ko trčita kolesarja d n,- oh drnzega. Ko je sekuadant dal zna menje. sta zapod h dvoboinka z največjo silo svoje kolo drug pr t drugemu. N-stal je atrašsn trusč, po .Totu so frčali deli koles, kolesarja pa sta one 8veščena oba cbtežala D jI očiti ni bito torej mogoče kateri je premagan, ia tadi danes se še ne ve. Č>gavo bo dekle, ker eta bila oba jednako hude ranjena. * (Beseda je bila moja!) Gospod K. je bil v strašnih skripcio. Na vse svoje prijatelje in znance s* je že nbroil e prošnjo, da mu pomagajo iz denarnih zadreg a vae je b.lo zamaa. Daaarja ni bile od nikoder. J idina rešilna bilka mu je bil gospod M, katerega je elučajno ere'al na cesti. Po lepem uvodu preide g. K. počasi na svojo prošnjo. M. je ves srečen, da mu more postreči. Pa, o nesreča! denarnico je doma pozabil. Da mu častno bassdo. da mu dopošljs grtovo popoldan zahtevano svoto. G K. čaka res ves popoldan, a zaman. Ko sreča druzega dne s'učajno zopst g. M., ga popraša zakaj mu ni poslal denarja, ko je vender zastavil svojo besedo. „S svojo besedo lshko storim, kar hočem, lehko jo tudi nazaj vzamem, ako se mi ljubi", mu je odgovoril M, asaj btseda js bila moja!* Darila i Za „Narodni dom" v Ljubljani: Gospod profesor M. Pleternnik je podani svoja dva deleža društvu Naj bi našel vigledni rodoljub i« obdo poBnemnvalcsv! Brzoj su^rtee- Dunaj 22. oktobra. V današnji seji je poslanska zbornica nadaljevala razpravo o predlogu, naj se obtoži ministerstvo radi do-godb v Ilebu. Socijalni demokrat Zeller je zasmehoval opozicijo, ker je za včerajšnjo in za današnjo sejo sklenila z večino kompromis in odnehala od obstrukcije. Ko je govoril dr. Schii cker, so se primerili burni prizori mej Nemci, čtmi in socijalisti. Dunaj 22. oktobra. V debato radi do godkov v Ilebu je posegel tudi m nistersk predsednik Badeni, kateri je ob viharnem ugovarjanju opoiicije povdarjal, da so oblastveni organi v Iltbu postopali povsem pravilno in »akonito, ter rekel, da se zaveda svojih po oblastil, in da jih bode tudi porabil v tacih sluča ih. Levica je zagnala radi te izjave velik hrun Glockner, Prade in Pessler so Badenija surovo provali. Ko je pot*m govoril Stranskv, nastal je na galeriji velik škandal. Dunaj 12 oktobra. Finančni mirister Bilinski se je udal zahtevam poslancev in pri volil, da 16 za podporo po ujmah oškodovanim okrajem določeni svota zviša za jeden milijon. Dunaj 22. oktobra. Vlada namerava uvesti komunalni kolesarski davek. Budimpešta 22. oktobra. I/sti jav Ijajo, da se skličeta delegaciji začetkom meseca novembra, ne glede na to, če avstrijski parlament do tedaj nagodbeui provizorij odobri ali ne. tov. ia Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.eot V M«»i»oto, «Inl 28. oktobra isDT. Marija Stuart. Tragedija v pet.h dejanjih Spisal F. S«'hiller. Poslovenil France Cegnar. Režiser g. II Iuemauu. Blagajnica se odpre ob 7. nri. Začetek točno ob »/,8. uri. Konec po 10. nri. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peSpolka 8t. 27. Prihodnja pred-stava bo v petek, dne 29. oktobra 1897. ■ / urad lu-ii a lista. lavrAlln«* »II »■ U«..-u u H \ n o v Nov« mettto |a w Mof-etje. Ob 6. uri 15 m /jutnij mešani vlak. — Ob Vi. uri 65 m. popoludne medan i vlak. — Ob U. uri 30 m zvečer mešani vlak. — I*HImmI v I. jui»l|*«u<». j k. I"r..^, Is Trltlzn. Ob .*>. url Bi m. zjutraj o.obni vlak s Dunaj* via Amstetten, iz Lipskega, IVage, Francovili varov, Karlo, vih varov, Heba, Marijinih varov, iMznja, Biulejevic, Bolno, grada, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubim, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 20 no. dopoludne osohni vlak z I)q. naia via Amstetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varo»( Plznja, Budejevic, Solnograda, Lincn, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta. /.e I la ob jezeru, I ..mu I Gastnina, Ljubua, Celovca, Linca, Poiitaldiv Ob 4. uri f>7 m. popoln, dne osebni vlak z Dunaja, Ljuhna, Selzthala, Beljaka (v. lovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Ljubna, Heljaka, Celovca, Pontabla. — l'rm;« I* >oM^a .....»In in Ia lioCc,|„ Ob 8. uri 19 m. zjutraj nieSani vlak. — Ob 2. uri 32 m. popoludne meSani vlak. — Ob 8. nri 35 m. zveč.er mešani vlak. — Otllioil lr. I,|ul»ljitne (I. k. v Kamnik. 0I> 7. uri m. zjutraj, ob 2, uri f> m. popoludne, ob 6. uri !">'> m zvečer, ob 10. uri 2r> m. zvečer. Poslednji vlak le ob Dtdfr. Ijah in praznikih v raeiiecu oktobru. — l*rllior> m, zvečer. Poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih v oktolira. »^vOv^^v^^v^^vC^vC^v^^T^^v^^v^^v^^v^^vOvOvOvO^ Gospe f'** dasta funti šojitev koze! • ln gospice! «« zanemarjate te..» „„• uoeringovo milo SHr « »ovo ~ss-v . od dobrega najboljši ^'VMd f»"w po 30 V Ljubljani prodajajo na debelo: Avgust Aner, Anton Krisper in Vaso Petričič. Glavno zastopstvo: A. Motsch & Co., Dunaj, I, Lugeck 3. II. (1898—2) vaooaaaacK.: /ajani«;ono <*istn španska in portugalska desertna vina ia pristen francoski Gognac znamka C*ji«-I«5 VriTt^t* se dobiva pri (1614—1) Opozarja se na razglas št. 6203, objavljen v časopisih „Grazer Zcitung", ,Grazer Tagespost", „Laibacher Zeitungtt, „Klagenfurter Zoitung", „Slovenski Narod", „Osservatore Triestino" in „Wiener Land\virtschaftliche Zeitung", zaradi zagotovljenja kruha in ovsa za garnizijske kraje 3. voja firadec, Maribor in Celovec, od 1. ja-nuvarja 1898. leta do konca septembra 1898. leta. Natančneji pogoji ogledajo se lahko slednji dan pri vojaških preskrbovalnih skladiščih v Gradcu, Mariboru in Celovcu, od 8. do 12. ure dopoludne in od 2. do 4. ure popoludne, nadalje pri političnih okrajnih oblaatvih in kmetijskih deželnih društvih. Zvezki pogojev se pri omenjenih preskrbovalnih skladiščih dobe po 4 kr. za tiskovno polo, eventuvelno tudi po pošti. Prodaja posestva I Jiililjuui nahajajoče se hišno posestvo (1658—8) C. In k;\ intenclanca 3. voja. obHtojtrče iz ilvell Jccliioiaa4lMtro|iiilll IiIn v povrSji 618 nv zidanega aveta, Vrt pol^g istfga, pripraven za skladiSčo, v površji 043 Q °i h l\lv\i in obokniilsni NkladU« I, na jako ugodnem prostoru, produ se immI nn;oiliiliial |>0|goJI. To posestvo je zlasti za gostilno ali kako vefje obrtno podjetje prikladno Kupci naj te blagovolijo obrniti radi informacije na pisiirno Ivtllia IMttiitiiiiH, o. kr. notarja v ffjutaljniii. (1605—8) ^■^^^S^^T^', •••• j i Aodree-jeva zrakoplovna vožnja % S na severni tečaj. | H Predstavlja se v velikanskem (ieo7—8) J Koloroskopu. TW1J 9) ladajatelj in odgovorni nreduik: Josip No 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne11.