*f ,?>iata bđ Tttfisar* 1*47 01 leunik - Od 1. januar ja l95» kot poltednik — Od ^Januarja 1960 trikrat te> nsko, in sicer ob pone-^h, sredah in sobotah KRANJ — SOBOTA, DNE, 26. OKTOBRA 1963 LETO XVI. — ŠT. 125 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Gregor Kocijan SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ^ŽSJogJcupščine SR Slovenije Pomembni sklepi freh zborov ^ediana' 25, oktobra — v sredo' četrtek ln danes 80 taT*^ socialno-zdravstveni, kulturno-prosvetni in orga- JJ^iJsko-politični zbor skupščine SR Slovenije. Socialno-*tt ystven* zbor je v razpravi posvetil največ pozorno-tudt * m matere in otroka; poslanci pa so razpravljali blem?K"^terlalni osnovi socialno-varstvene politike, o pro-8tVe tu Za^os^en^1 žena m ° nesmotrni razporeditvi zdrav-^SklK de*avcev ter ° pomanjkljivih ambulantnih in bol-Mda 2moSU*vostih. Po razpravi je zbor sprejel ustrezna feni?0^13 ob^inskim skupščinam, ki naj te upoštevajo Pn izdelavi svojih statutov. Kulturni Po ^°;?rosvetni zbor je vče- ^Jel T * nevni živahni razpravi y*dIo» , ttevilnimi dopolnitvami «0BftiJf. ZaKona o spremembah in ,p0l^vah ° do~loč?,n-Št,v? in Podlog odloka ije zakona za pospeševa- Sjeil ,dela Prispevkov, ki se St Tai Jkladu SRS za Pospešene in -1Štva' časopisne, knjigi preJJ ^skarske dejavnosti. — jedilu a bo m°rai v enakem or. q prejeti tudi republiški • * d^'^'Jsko-politični zbor , '«lav| „ obravnaval delo pri %lni„ ,tut°v delovnih in teri- ,^dloLSkupnosti- * sproti Zakona o založništvu I^lo J med Poslanci zelo ži-W azpravo, ki se je precej Sih ktf..Ceno slovenskih lepo- J^ari*8, na Pri nas še vedno ?8fam20 deiav"ost izdelovanj/1 0nskih Plošč in ostalih ?W t ,reProduktivnih sredstev in;. UQi na nekatere bolj ali ,zacijsko-pravne zadeve . „ .Predlaganim zakonom l^1 BorIl.je aktivno "f^ite^ ^e zavzel predvsem za J9H1 jfi slovenskp knjige. Po- nekatere, tako draga, da sodeloval poslanec Matej H. k izkoriščanje kovanj Včeraj ^cjj odPotovale tričlanske »n v »8eh Pet|h gorenjskih * *ače!a kjer se je do-Wf«e'a 14- skupščina stal-J?" sku ?"°e Jugoslovanskih C^acif a Je iubilejna, saj leti?' ki združuje 231 d sVo!a prazn»ie že desetleten Jy8a obstoja. ' ^ or8anizaci jskih za- \Jt& jj- '*e na dnevnem redu »bi vPra* Zasedanja, je najvaž-V*«ln» Je' w mu Je letošnja lio ^obuJ?0*^6"«. stanovanj- C1Wo7natlka- Gr° Za nada1'" Vviske Jevan'e sistema sta-SvVie 8radn'e in za boljše kSščfo stanovanjskega fonda. *C «odi ° 8PreJela tudi od-Vanju v"h jugoslo-^»t^*1 pri gradnji poslo-skupščine v Skopju. — S. Si *.........'murnu, V I °LASOVA inorama 64 današnji s>vilki berite % 2»tranl H>la Sfenkega riža Na. m Po mestu I J'^anl ^teliti ^Jšujejo I /""ran! ,^fiae v Beogradu S^5°va živela je praktično našemu povprečnemu človeku nedostopna, v kolikor pa še ni, pa bo nedostopna šele postala. S tem v zvezi je tudi predlagal ustrezen amandman za uveljavitev domače leposlovne knjige, ki so ga podprli tudi ostali poslanci. — St. Š. Dejavnost inšpekcijskih služb gorenjskih občinskih skupščin Za večjo strokovnost in samostojnost Preobremenjenost inšpektorjev tudi na Gorenjskem ni izjemen primer ' Ena izmed oblik splošnega in neposrednega nadzora so tudi inšpekcijske službe. Razen nadzora pa morajo (ali naj bi) inšpekcijske službe opravljale tudi vzgojno funkcijo s tem, da bi samoupravne in družbene organe opozarjale na posledice, ki lahko nastanejo ob opuščanju ustreznih ukrepov in jim v tej smeri pomagale s strokovnimi nasveti. Nekaj ugotovitev s področja tržne inšpekcije Statistični podatki in z njimi ustrezna obrazložitev pove, da število pregledov tržne inšpekcije v gorenjskih občinah ni v najboljšem razmerju z vloženimi prijavami in izdanimi upravnimi Pri inšpekcijskih službah na Gorenjskem je v zadnjih letih j ukrepi. Praksa namreč kaže, da viden tako kvaliteten kakor kvantiteten napredek; kljub temu pa še vedno velja ugotovitev, da nekatere področne inšpekcijske službe spričo objektivnih težav še niso dosegle tiste učinkovitosti, strokovnosti in samostojnosti, kot je potrebno za dosledno izvrševanje zakonitih predpisov. V četrtek je bila v tovarni Iskra v Kranju delegacija iz Bosne In Hercegovine, ki Jo Je vodil predsednik IS te republike HASAN BRKIĆ. V delegaciji so bili predstavniki tamkajšnje republiške gospodarske zbornice, Energolnvesta in drugI gospodarstveniki. V spremstvu podpredsednika IS Slovenije Janka Smoleta, generalnega direktorja Iskre Dušana Horjaka ln drugih so si ogledali tehnološki proces proizvodnje ter se pogovarjali o možnostih in oblikah integracije, sodelovanja itd. V dvodnevnem obisku v Sloveniji so se gostje seznanili tudi z nekaterimi drugimi dejavnostmi pri nas in izmenjali, poglede za perspektivni razvoj S plenuma ObO SZDL Skofja Loka Delovni program io statutarna razprava Skofja Loka, 25. oktobra — Preden je plenum občinskega odbora SZDL na svoji redni seji - bila je v sredo, 23. t. m., začel obravnavati dnevni red, je predsednik Ciril Jelovšek seznanil člane plenuma z rezultati devetmesečnega gospodarjenja v komuni in. z določenimi stališči, ki jih je v tej zvezi pred kratkim sprejela občinska skupščina. V nadaljnji razpravi je plenum posvetil največ pozornosti okvirnemu vsebinskemu delovnemu programu ObO SZDL, ki bo v neki meri segel tudi v zimske mesece prihodnjega leta. čeprav je statutarna razprava sestavni del delovnega programa, so o tem, zaradi pomembnosti in aktualnosti razpravljali kot posebni točki dnevnega reda. dejansko povsod ni tako v redu, kakor bi bilo mogoče povzeti iz teh podatkov. Tako je bilo na primer v letošnjem prvem polletju v jeseniški občini od 132 pregledov vloženih le 27 prijav (' ali približno 20%) in 36 upravnih ukrepov. Omenjeno razmerje je bilo šibko tudi v kranjski občini, saj so>- bile namreč le za 22 odstotkov pregledov vložene tudi prijave. V občini Radovljica je tržna inšpekcija nadzirala le devet odstotkov objektov, ki bi jih bilo treba nadzirati. Ker je inšpektor sam za 613 objektov nadzora, rezultata pač ni mogoče pričakovati. Za boljšo ilustracijo pa naj promet in tajnik sveta, boljšega hkrati pa še referent za bi"—ni navedemo še strokovno pravilo, da bi dejansko moralo odnastl na enega vsestranskega inšpektorja le 180 enot nadzora. Razmerje med 'opravljenimi kontrolnimi pregledi in vloženimi prijavami (za komaj 6 odstotkov pregledov so bile vložene tudi prijave) je slabo tudi v tržiški občini. Tudi drugod so pomanjkljivosti 5 predlogom delovnega progra- nimi razpravami o ob i, o katerem je tudi razpravljal tutu? Doslej je bilo ž IO, se je plenum strinjal. Tako bo ObO SZDL med drugim glede prehoda na 42-urni delovni teden nadaljeval z razpravami skupno z ObSS. Med drugim delovni program vključuje tudi skupna posvetovanja s predstavniki kmetijskih in gozdarskih organizacij, zakaj po julijski združitvi kmetijskih zadrug sta razvoj kmetijstva in gozdna proizvodnja prešla v novo fazo, ki pa bo terjala še temelj itej šega nadaljnjega dela. Plenum se bo poslej večkrat sestajal, da bi razpravlja le o posameznih vprašanjih. Tako je že pripravljeno gradivo o vprašanju šolstva. O tem vprašanju se bo plenum najprej sestal, nato pa o vprašanju obrti v škofjeloški komuni. Posamezne komisije pri ObO SZDL Skofja Loka bodo razen omenjenih vprašanj proučile dejavnost in družbeno vlogo družbenih organizacij in društev kakor tudi družbenih služb in javnih služb. In kaj so ugotavljali in menili člani Dlenuma: v i zvezi»s i statutar- občinskem staže precej, vendarle preveč splošnih in načelnih razprdv. Zato bi kazalo čimprej za- četi z razpravami po področjih; posameznih dejavnosti, ki jih j obravnava osnutek občinskega statuta. (Sveti občinske skupščine 1 bodo oziroma so že začeli razpravljati o osnutku občinskega i statuta). Oblika takih področnih I razprav naj bi bile javne tribune, j Poudarjali so, da bi morale dati j razprave o osnutku občinskega i statuta v neki meri tudi osnovno orientacijo za dokončno izobliko- j vanje statutov krajevnih skupno-1 iti. Statuti krajevnih skupnosti so še nezorana ledina, zakaj, kot je j bilo iz razprave razvidno, r;i tem I Nadaljevanje _ ^ na 2. strani će je mogoče iz pravkar navedenih podatkov o delu tržne inšpekcije sklepati, da se za temi podatki skrivajo objektivne in subjektivne slabosti tržne inšpekcije, pa nedvomno ni mogoče iz tega tudi zaključiti, da je na ostalih področnih inšpekcijah vse v redu. Tako lahko na primer za gradbeno inšpekcijo ugotovimo, da je pri gorenjskih občinah dejansko čista gradbena inšpekcija le v občini Kranj, medtem ko v Skofji Loki gradbeni inšpektorji opravljajo kljub nastavljenim referentom še razne komunalne in nadzorstvene posle. Skladno z nezadostnim kadrovskim stanjem v naši gradbeni inšpekciji se kaže seveda po manjkljivo delo pri nalogah, ki so podane z zakonitimi predpisi Gradbeni inšpektor gorenjske občine, ki je bil doslej edini gradbeni strokovnjak na oddelku, je sam izdajal lokacijske odločbe, kontroliral tehnično dokumentacijo, izdajal gradbena dovoljenja in v večini primerov nadzoroval gradnio kot nadzorni organ investitorjev. Nadaljevanje na 2. strani i Naš komentar Varčevanje z ljudmi V vsem našem planiranju in perspektivah razvoja, ob rekonstrukcijah itd. je človek v ozadju. Ni smotrnega načrtovanja o usmerjanju v poklice, o štipendiranju ljudi ln njihovem zaposlovanju. To je precejšen vzrok, da na Gorenjsko vsako leto »uvažamo« na stotine delavcev iz raznih krajev in republik, kar povzroča velike težave, blicatl pa celo domačini, sposobni ljudje ne vidijo pred seboj jasne perspektive. Ni slučajno, da so o teh problemih pred 'dnevi govorili na konferencah občinskih sindikalnih svetov v Radovljici ln na Jeseni* cah, da se tega perečega vprašanja lotevajo v Kranju in tudi v drugih občinah. Videti pa je nelogično, da govorimo o čim večjem in racionalnem koriščenju proizvajalnih zmogljivosti in ob tem navadno mislimo le na stroje. Čeprav je človek kot posameznik' svoboden in ga ni moč planirati« kot ostalo, pa vendar stihija v kadrovski politiki povzroča velike izgube skupnosti in hudo prizadeva posameznika. Posledice Na JESENCE je prišlo lan! okrog 1300 delavcev iz oddaljenih krajev v glavnem v Železarno • in gradbena podjetja. V KRANJU so morali samo v letošnjem prvem polletju poiskati 642 delavcev po raT-iih '"-""ih krajih in republl-kan. Tovarna Sava, ki ima lepe perspektive razvoja In bo potrebovala veliko delavcev, jih ne najde tu. V njihovi gumarski šoli imajo komaj 20 odstotkov domačinov, 80 odstotkov pa jih je iz drugih okrajev In republik. Ko j« tovarna Plamen spomladi odpr.a nov obrat, je morala poiskati nail 30 delavcev v Makedoniji. Napačno bi bilo stališče, da bi zaposlovali samo domačine. Ob tem nastajajo ekonomski ln tudi družbeni problemi. Gre v glavnem za to, da premalo načrtno usposabljamo ln usmerjamo v delo tiste ljudi, ki so že tu, da jih" ne zaposlujemo tam, kjer bi le-ti lahko največ delali ln pomenili. Skratka, prav z ljudmi ne varčujemo. Nadaljevanje i na 2. strani 2 Priprave na občni zbor Kranj, 26. oktobra — Danes bo seja upravnega odbora Gorenjske turistične zveze, na kateri bodo obravnavali poročilo o pripravah na zimsko sezono 1963/64 in pregledali priprave za občni zbor. S tem v zvezi se bodo seznanili s poročilom GTZ in s programom dela za prihodnjo sezono. Obenem je Gorenjska turistična zveza že razposlala vabila za 4. občinske pilenarne konference turističnih družbenih organizacij. Na Jesenicah bo konferenca 29. oktobra, v Kranju 30. oktobra, v Tržiču 5. novembra in v Skofji Loki 6. novembra. Večje število potnikov V preteklem mesecu zadovoljivo izkoriščanje motornih vozil Prometna podjetja so v preteklem mesecu prepeljala za 2 odstotka več blaga kot v avgustu in za 7 odstotkov več potnikov. Naročil za prevoz blaga je bilo toli- ko, da niti niso mogli vseh reali- , zirati, posebno še zaradi tega, ker 1 podjetjem primanjkuje tovornjakov manjših nosilnosti. V notranjem prometu je porasel prevoz gradbenega materiala za Skopje, prek meje pa so tovornjaki podjetij iz Ljubljanskega okraja največ vozili v Zahodno Nemčijo in-z Reke v Avstrijo in nazaj. Tudi obseg železniškega prome I razkladanje in nakladanje, je že j mogoče občutiti hitrejši obtok j vagonov. Vendar je opaziti, da razkladanje vagonov v nedeljah j sicer dobro poteka, primeri nakladanja pa so redkejši in se jih j mnoge gospodarske organizacije 'zo'iibljejo. V avfruslu je bilo naloženo za 4,5 odst. manj tovora kot lani, razloženo pa za 14 odst. več kot lani v istem mesecu. po prevoženih kilometrih Je potniški promet za okoli 5 odst. večji kot lani, število potnikov P3 je višja le za 0,6 odst. Pri številu potnikov v Inozemstvu so tabeležfli precejšen padec. Zarad} močnejšega turizma Je ta, tako tovornega kot potniške- i močno poraslo število pisemskih ga, se povišuje. Ker so zaradi j pošiljk. Pri telegrafski službi pa pomanjkanja železniških vago*- j se je povečalo število telegramov nov podjetja uvedla nedeljsko |v mednarodnem prometu. Tri četrtine na področja čvrstih valut O V letošn'jih .osmih mesecih je znašala vrednost izvoza v ljubljanskem okraju 31.838 milijonov dinarjev ali 33,074 tisoč dolarjev; to je 75 odstotkov lanskoletne izvozne realizacije oziroma 57 odstotkov predvidenega izvoza v letu 1963. Povprečni mesečni izvoz, osmih mesecev se je v primerjavi z mesečnim povprečjem lanskega leta povečal za 11 odstotkov. • Glede na regionalno razdelitev je bilo v osmih mesecih letošnjega leta izvoženo v države s čvrsto valuto za 23.542 milijonov dinarjev (za 24,419.000 dolarjev) naših proizvodov. Na ta področja je torej našim izvoznikom uspelo plasirati skoraj tri četrtine dosedanjega izvoza. 0 In kako je pri gorenjskih Izvoznikih? V črni metalurgiji pomeni izvoz železarne Jesenice v osmih mesecih 70 odstotkov predvidenega letnega plana, v Lesni industriji Kranj je izvoz pohištva problematičen zaradi ostre konkurence in nasičenosti tržišča, MLIP Cešnjica je zaradi neodpoklica za izvoz pripravljenega blaga povečala proizvodnjo za domači trg, ZLIT Tržič pa ima delen zastoj i»-voza zato, ker tuji kupci povprašujejo po izredno suhem rezanem lesu in specialnih dimenzijah. # Izvoz se je zadnje mesece precej povečal tudi v industriji usnja in obutve zaradi močnega izvoza smučarskih čevljev podjetja »Alplna« žlri in izvoza obutve podjetij »Peko« Tržič in »Planika« Kranj. Slabše rezultate pa dosegajo pri izvozu v tovarni gume Sava Kranj, kjer so v osmih mesecih letošnjega leta dosegli le 27 odstotkov predvidenega letnega plana, povprečni mesečni izvoz pa je le 44 odstotkov lanskoletnega povprečja. Vzrok takšnemu stanju je prepočasno odpiranje akreditivov za uvoz potrebnega reorodukcii-skega materiala. — P. 8UJB01 A, 7T- TE DNI PO SVETU TITO SE VRAČA DOMOV Predsednik Tito je včeraj oldne odp domovini Rotterdam. Luidie in do^nrlk? • Ljudje in dogodki ® LUidie in dogodki ® Ljudje in dogodki • IJudie in dogodki # Ljudje inj*0^ Po skoraj dveh tednih puščav- državne odnose, ki sicer za sedaj Obžalovati moramo, da Je do kr- vendar so naSH do sedat že pre- posredovanje etiopskega <**i ske vojne na alžlrsko-maroški me- že niso pripeljali do zapečatehja šitve načela o mirnem'urejanju cej razbitih zrcal. Haile SeFassle ln da s* Kt? ji še vedno niso Izpraznili pušk. diplomatskih predstavništev in spornih zadev prišlo med država- Zadnje dni smo Izvedeli tudi ne- tudi za predloge predseduj^ Od časa do časa prihaja do obo- podobnih znakov vojne. Mejni ma, ki sta dolgo časa dajali vzgled kaj več podatkov o oboroženih si- serja. Maroko je namreč ® i roženih spopadov, vendar so na- spor na alžirsko-marooki meji In številne prispevke, kako bi na lah, ki so trenutno zbrane na spor- etiopski predlog o sestafl*« $ «niHni odnotnv^l ii New Yorka ?retd°vanJa »* frontl v*** P° Y^ moramo ™eritl * nekoliko strožji- svetu urejali stvari brez politike ni meji. Vojaške sile so se v krat- višjih državnikov Maroka » ▼ imovino.znizozemsko ladjo J ih Poročllih ^ustavljena. Ob ml merili, ker pomeni sedanja sile. Brez dvoma je sedaj ta njun kem času precej pomnožile. Na rije samo pogojno. )S,> spornem območju Je trenutno ka- Razen arabskih držav, » ^ kih 3.000 alžirskih vojakov In nad v začetku alžlrsko-maroslj* 5.000 pripadnikov maroških oboro- ra napele vse strune, da # BEN BELA IN HASAN II. STA PRISTALA NA POGAJANJE Iz Alžirije poročajo, da sta se Ben Bela ln Hasan II. sporazumela za sestanek. Ni pa še določen kraj in čas pogajanj in tudi ne, če se bo sestanka udeležil tudi etiopski suveren Selassle. # VAJE AMERIŠKEGA VOJNEGA LETALSTVA SO KONČANE Po 63 urah so se končale vaje amer. letalstva »Veliki most«. -— Ameriški vojaški strokovnjaki so pokazali, kako hitro se da prepeljati vsakovrstno orožje iz Amerike v Evropo in da se da potem orožje takoj usposobiti za boj. # ZAROTA V IRAKU Iraški guverner je sporočil, da so odkrili zaroto proti bagdadski vladi. Vodilni časopisi zatrjujejo, da so poskušali napraviti zaroto pripadniki režima, ki ga je leta 1958 strmoglavila revolucija. O AMERIŠKI ZUNANJI MINISTER RUSK V BONNU Dean Rusk je prispel na tridnevni obisk v Bonn. Med bivanjem se bo najprej sestal z novim kanclerjem Erhardom, potem pa Se s šefom ameriških diplomatskih misij v Evropi. V v 5.000 pripadnikov maroških oboro- ra napele vse strune, da "»r^ ženlh sil. Alžlrci so imeli na za- do pomiritve, se sedaj v četku »male vojne« v teh puščav- vključujejo tudi ostale ^ skih predelih samo 400 vojakov, vlade. V vladnih krogih *, jj Po takšni razporeditvi sil si tudi reč vedno bolj slišijo tfJJJV lahko razložimo, zakaj so imeli se mejni spor ne tiče L« 1 reakih napetostih na svetu je po- oborožena preizkušnja zanikanje doprinos v marsičem razvredno- maroiki vojaki v začetku več skih dežel, temveč, da Je scavi meni. Vrsta afriških voditeljev je mirnega urejanja sporom zadev. Obžalovati moramo tudi precej cejšen pritisk v zasedenih mestih vključile v iskanje oaj prišla na dan s pomirjevalnimi To je brez dvoma obtežllna oko- nerazumljivo dejstvo, da so osta- na alžirskem ozemlju. šltve, da bi v Afriki ohra^jj ^ predlogi, ki pa so vsaj po seda- Hščina, ki spremila sedanlo malo la vsa dosedanja posredovanja Kljub bojem na bojišču pa dl- Iz Alžirije je prišla *« tZ0 njem vtisu naleteli na precej glu- vojno v puščavskih predelih se- tako dolgo brez rezultatov. Ne plomatska aktivnost med prizade- o zelo" enotni oceni jjjtf ha uitosa. verne Afrike. Zelo težko bi v se- moremo zanikati, da so se neka- tirna državama še nI popustila, mejnega vpada. Tudi v*«*^» Maroškl-alžlrskl mejni spor je danjih razmerah s prstom poka- ter! posredovavci zelo prizadeto Glavna politična akcija teče tre- nega upora polkovnik po stari politični losttl, da nI zali na krivca, ki je kriv, da je lotili posredovanja In v nJega vlo- nutno v Rabatu In Tunisu. Po- el Hadž Je stopil na več omejenih spopadov In lofol- mejni spor med Alžirijo In Ma- žili vse moči. Upanja za mirno učeni krogi poudarjajo, da je Al- vlade v bolu proti K nlh vojn, presegel dvostranske rokom dobil oboroženo obliko, rešitev sicer Se niso opuščena, žirija brez pridržkov dovolila v ZDRAVKO T( Ljudje in dogodki © Liudle in dogodki • Ljudfe in dogodki O Ljudje in dogodki <* Liudie in dogodki % Uudie in Razprava o tekstilnih šolali' šol in industrife 6 • NESREČE PREVRNIL SE JE NA STREHO V sredo zvečer se je na cesti III. reda med Cerkljami in Brniki prevrnil na streho osebni avtomobil LJ 238-17, ki ga je upravljal Vinko Tavček. Vozil je neprimerno hitro, zato ga je na ostrem le- Tehniki se bojijo strojev — Nadaljevanje Šolanja naj urejujejo podjetja — Od kod dobiti učnovzgojni kader KRANJ, 25. oktobra «— Posvetovanje o tekstilnih šolah, ki' tega, ker večina tehnikov želi naje bilo predvčerajšnjim v Kranju, je bilo vsekakor zanimiv daljevati študij, so udeleženci po-prispevek k javni razpravi o srednjih tehničnih in njim j ESVS&SS^ ^egVst ustreznih šolah in šolskih centrih. Razen organizatorjev — me gospodarske organizacije. Uve-predstavnikov okrajne in republiške gospodarske zbornice, 1 ljavilo naj bi se načelo, da bi orno-»o se posvetovanja udeležili zastopniki tekstilnega Šolskega! «očiIe nadaljevanje študija le ti-centra Kranj in (nekaterih) tekstilnih tovarn z gorenjskega ln ljubljanskega območja. Razprava Je edkrila, da Je pri stavnlk! lol, hna industrija občut-tej problematiki še precej nerazčl- no premalo ali pa sploh nič po- ščenih vprašanj. Tako v podjetjih niso dobro odmerjene dolžnosti posameznih strokovnih delavcev — od mojstrov prek tehnikov do visokošolskega kadra — po drugI stran! pa Šole svojim sluša sluha za potrebe Sol, ki jI vzgaja kader. Materialni pogoji Sol so izredno slabi. Značilno je, da so na tekstilnem šolskem centru šele pred nekaj leti dobili prva vretena, pred tem pa so dijaki oprav- stim svojim Štipendistom ali članom kolektiva, ki bi s svojimi sposobnostmi to opravičevali. S. M. . m__„~\,. _i_ „..i, vtiufti »nam pa »uie »vo un siii'ui-i un, prca icra pa so uijaru oprav- IT f!T S ,n i™J5' telJem ne *»Mo znania, ki jim ; Ijali prakso na starih kolovratih. odkoder ga je odbilo in prevrni lo na streho, škoda znaša 300 tisoč dinarjev. ŽELEZNIŠKA NESREČA Na južnem delu železniške postaje Lesce-Bled je v sredo dopoldne strojvodja Ivan Kelbelj premikal tovorne vagone po tirih. Pred skladiščem podjetja »Žito« je trčil v tovorni avtomobil LJ 54-83 (Valentin Heberle). Do nesreče, v kateri je nastalo za 600 itsoč dinarjev škode, je prišlo zato, ker je šofer parkiral vozilo preblizu proge. BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Na Planini pod Golico se Je v sredo ob 22. nri zaletel v korito z vodo Lovro Koblar z osebnim avtomobilom KR 38-61. Vozil je proti Jesenicam, pri hiši štev. 14 pa je nenadoma zapeljal v desno ln se zaletel. Voznik ni imel vozniškega dovoljenja. Škode je za okrog 200 tisoč dinarjev. Goloiški simpozij V četrtek se je pričel v prostorih inštituta za plučno tuberkulozo na Golniku tridnevni simpozij o kirurškem zdravjlenju pljučne tuberkuloze. Udeležuje se ga okoli osemdeset specialistov kirurgov iz vseh večjih mest Jugoslavije. Na njem predavajo najbolj znani strokovniaki za tovrstne bolezni. Simpozij naj bi posredoval udeležencem kar največ teoretičnih in praktičnih izkušenj o kirurških posegih pri zdravljenju te zahrbtne bolezni. Včeraj zvečer je v avli občinske skupščine Kranj udeležence sprejel tudi predsednik občinske skupščine Kranj Martin Košir in imel ob tej priložnosti govor o razvoju in Življenju komune. Nato so se odpeljali že v Podvm, danes pa bo simpozij uradno zaključen. — R. Je pri delu potrebno. Trditev, da tekstilni tehniki bežijo od stroja in se zatekajo v pisarne in laboratorije, Je znana, za njo pa se skriva dejstvo, da tehniki v dobi svojega Šolanja niso doživljali tekstilnih poklicev in torej svoji vlogi ob neposrednem proizvajav-eu niso kos. Na Istem centru bi v tem času potrebovali 14 visokih strokovnjakov za pouk strokovnih predmetov, a ne morejo dobiti riti enega, saj Jim Sola lahko nudi za polovico manjše prejemke kot Industrija. Na to, da bi dijaki lahko odšli iz Sole z znanjem o modernih tekstilnih strojih In sodobnih Ta problem se ne zaustavi pri; postopkih, Je seveda težko poml- krivdi šol, saj te zaradi slabih po- i slit1' gojev dela ne morejo vzgajati do- j Glede nesorazmerja med sred-brega kadra za sodobne potrebe njim "in visokim strokovnim ka-industrije. Kot so zatrjevali pred-1 drom pri nas, ki Je nastalo zaradi O razvoju trgovine Kranj — V klubu gospodarstvenikov Kranj, bo v torek, 29. oktobra, ob 17. uri zanimiva razprava o PERSPEKTIVNEM PROGRAMU RAZVOJA TRGOVINE V OBČINI KRANT. Razpravo bo vodila ing. Rezka. Hafner, referent za investicije in programiranje občinske skupščine rKanj. Oddelek za gospodarstvo občine Kranj je izdelal elaborat o predvidenem razvoju trgovine v občini Kranj in ga dostavil vsem zainteresiranim podjetjem z namenom, da ga da razprave proučijo. Hkrati pa bo omenjeni program lahko služil trgovskim podjetjem pri izdelavi internih programov razvoja. Vitrine, ki sta Jih postavila občinska komisija za vflpi**^* v cestnem prometu In Avto-moto društvo Skofja ^ka> j^ft j cej gledavcav. Iz razstavljenega gradiva je med drugim ra\\$l K je bilo na območju Škofjeloške komune 1961. leta »kupnin«' 148, do letošnjega septembra pa 95 prometnih nesreč. ^ pestra In zanimiva, žal, pa je vse težko prebrati, ker Je dveh vitrinah orošeno. — St. S. i Za večlo slrokovnosl ^t£?»€$, usposobljenih ljudi bi j&Jp ljenl primeri, da je » in samostojnost Medobčinska inšpekcijska služba knjigovodstvu,, tehnik in podobno. . In kaj zdaj? ^ Da bi nekako "^Ij^t1 usposabljanje In Sol«™,, *j, na Jesenicah pr^^JJ & rjp ustanovni enoten ^ 5^ dije v okviru občin«' m / že so, vendar »V^^ffj službe, * zdravstvo, želje so », vendar »Jew'~rflWT> it ki jih občin« J' foft stvo, Šolstvo ««• pf so ttidi v Kra«foJ^S Na Bledu restavrlrajo gostinski lokal >;Trst«, tako da bo imelo poslej kot depandansa hotela Toplice t zgornjih prostorih tudi sobe za prenočevanje gostov. Prej so bila tam stanovanja in delavnice Vreme • VREMENSKA SLIKA Jedro visokega zračnega pritiska se Je pomaknilo nad vzhodno Evropo in povzročile vdor hladnejšega zraka od Kar-atov in Panonske nižine proti Alpam. V stiku s hladnim zrakom jc nastopila oblačnost, le v Alpah tu in tam padavine. O VREMENSKA NAPOVED ZA DANES IN JUTRI Vreme bo zmerno oblačno in precej vetrovno. Najnižje nočne temperature bodo okoli 4 stopinje, v Primorju do 10 stopinj; najvišje dnevne pa od 13 do 16 stopinj Celzija. V nedeljo bo sorazmerno lepo ln hladno vreme. © STANJE V PETEK OB 13. URI Povsod je bilo eblačno, ostali podatki pa so: Plan-- 7 s'opinj, Lesce 9 stopinj, zračni pritisk 1028 millbarov, rahlo pada; Jezersko 7 stopinj; Ti■ijIav-Kredarlca —4 stopinjo, piha jugovzhodni veter. .. •"• > * ' "-- *>J Priprave za dan mrtvih Manjše komemoracije pripravljajo tudi po drugih krajih, že v četrtek, 31. oktobra, bo komemoracija v KOKRI ob 17. uri in na JEZERSKEM eb 18. uri. Na sam praznik pa bodo kemom orači je v GORICAH ob 13.30, na KOKRICI ob >. uri, v PREDOSUAH ob 8. uri, v MAVČIČAH ob 9. uri, v ZABNICI ob 10. uri in v STRAŽI-SCU ob 9. uri. Komemoracije pripravljajo tudi v CERKLJAH, v j kolektivov in organizacij bodo k j NAKLEM, v PREDDVORU, v i spomenikji polagale vence. . . |b£SNXCI in drugod. KRANJ — Na plenumu občinskega Združenja borcev NOV, ki je bil v sredo v Kranju, so razpravljali tudi o komemoracijah ob dnevu mrtvih in o krasitvi grobov padlih borcev. Osrednja komemoracija bo na Trgu revolucije v KRANJU 1. novembra ob 10. uri. Nastopal bo Prešernov pevski ibor, godba »a pihala in recitatorji. Delegacije Iz sicer skopih podatkov o delu inšpekcijskih služb je mogoče povzeti, da se te službe še vedno borijo s kadrov, problemi in zato so seveda inšpektorji preobremenjeni. Zato bo treba najti take organizacijske oblike, ki bodo napravile inšpekcijske službe še bolj učinkovite bolj ekonomične ter zagotovile dovolj strokovnosti in kvaliteto opravil. Iz prakse na drugih področjih naSega okraja i sestavljanje sedem: povzemamo, da so se kot najprimernejše organizacijske oblike izkazale medobčinske inšpekcijske službe ali samostojni temeljni organi prt občinskih skupščinah. Take organizacijske oblike zagotavljajo večjo samostojnost, strokovnost, specializacijo, delitev dela itd. Občinske skupščine pa so tudi dolžne, da spričo nalog, ki stojijo pred lokalno samoupravo, poskrbijo za strokovnost inšpektorjev, ki bodo tako imeli dovolj poguma za samostojno ukrepanje. P. 2 Varčevanje z ljudmi Začne se že prt usmerjanju v poklice. Kateri zavod za zaposlovanje Je doslej imel pred seboj resnične potrebe občine? Nobeden. Zato v glavnem svetujejo mladini tiste poklice, za katere le slutijo, da imajo perspektivo, Jih usmerjajo v tiste šole, kjer je prostor itd. Taka neusklajenost s potrebami gospodarstva povzroča, da mnogi mladi ljudje, potem ko so se nekaj izučili, razočarani iščejo delo ali pa zahtevajo (kar imajo prav), da Jih organizatorji in pobudniki takih Sol plačujejo brez dela. Bil je primer, ko veterinarje In pletllske tehnike niso vedeli kam zaposliti. Na Jesenicah je trenutno samo 19 odstotkov slušateljev srednjih ln visokih Sol, ki Imajo Stipendije ustreznih organizacij in s tem zagotovljeno zaposlitev. Vat dragi si bo- korak je 'zastavljen J u' trk sestavljanje sedeml^^^ kjer so obvezne, da razen ej-"^ in» alnlh potreb sestavi.^ ^Pfi žijo tudi plan potr** M naj bi pomagalo *las j^d^V podjetjem, kjer tf'Vj služb. Kritično Je *-18f,7 A daleč. - K. M. , fl0| 3 Delovni V statutarna ^ ni moč delati vse o^f ne bo reSenc in obsegu KS. 0s%r«*L «*} ga statuta PU^>JM sanje v presojoJ*' Toči * indvajset krajevni nom ,da se Ob koncu pa 5« tisoč izvodov o»BU?0rti«>2 V t statuta škof jeloSk« * >j razposlanih. Torej JJ tf^VJ vsaka peta dro*"1 tef* Ttfj vprašalnikom, na i vpisati pripombe-^ p,j ^ oziroma vprašalnik ]tio ska komsiija z* ^ $ur prejela sila malo. Kaktičae preizkušnje d!??manj"e za -*e ta^° naras^°' da Je nekaj 2k-Jet vpisanih že za prihodnje šolsko leto dok*^ meS3cu se J8 zaposlilo prvih šest deklet, ki so *»0nčale gospodinjsko šolo na Jesenicah. Vse izpite je ravil0 9 deklet, vendar tri nadaljujejo s šolanjem na šoli toUnske tehnike v Ljubljani. v siov f'3 "ola Je edlna te vrste jaJo klS Ji* Vse ollale» ki vzga' in dru}-arski kader za gostinstvo Jkcga 0£no_ prehrano, so vajence! a' Jeseniško šolo pa obla gošn ?c';leta' ki niso vezana tok jih r.s'se organizacije, am-"iiliov; pr' šolanju vzdržujejo K Ve/tarši- Tak način šolanja ffecej^. Prednosti in zato tudi H v10, Perspektivo, da pre-«ad vajenskim Šfar50 sama pošilja : •"i načinom, je pomembno, da sama Jl«Va nj"a Prakso in pri tem upo-^noliif 0Ve sPosobnosti pa tudi ,0bnOst a delovnega okolja. Spo-VatlJU' odloča tudi pri zaposlo- trdili tudi uspehi (oziroma neuspehi) pri praktičnih zaključnih izpitih. V prvih dveh letih, obstoja šole se je vanjo vpisalo zelo malo deklet z Jesenic in bližnje okolice. Ob letošnjem vpisu pa se je razmerje med domačimi dekleti in tistimi iz bolj oddaljenih krajev bistveno spremenilo. Iz jeseniške občine jih Je IS, iz radovljiške 17, lz tržiške in kranjske po 3 in iz škofjeloške 1. Več deklet so morali odkloniti in so že sedaj vpisana za prihodnje šolsko leto. — S. ^imžjh kosmrn & iz naših komun ® iz n*?:h komun @ iz naSih komun ® iz nažih komun S iz nafiih komun • iz naših komun * iz naših komun Žjjgjajgospodinjske šole na Jesenicah Ob j* 9 UMETNO DRSALIŠČE v Podmežaklji že omogoča treninge na ledu. Toplo sonce je zadnje dneve ploskev delno otajalo, vendar je zvečer zmrznila in omogoča A in B moštvu in ustanovljeni hokejski šoli redne treninge na ledu. • ZIMSKOŠPORTNI CENTER NA KRESU NAD KOROŠKO BELO, kjer sta že dve skakalnici, bo dobil še v letošnji sezoni tudi vlečnico. Pri stanovanjski skupnosti Javor-nik — Koroška Bela so ustanovili poseben gradbeni odbor za izgradnjo vlečnice in ureditev kraja, ki bo postal smučarsko središče za Javornik in Koroško Belo z okolico. Ker nimajo dovolj sredstev, delajo največ prostovoljno in zbirajo staro železo in drug odpaden material, da bi pridobili najnujnejša sredstva. Vlečnica bo dol-ga 182 min bo imela . višinsko razliko 48 m. Računajo, da b* pričela obratovati že v letošnji zimski sezoni. Morali bodo obnoviti tudi skakalnico, ker je leseno ogrodje že slabo. Kaže, da bo planota na Kresu zaživela že ob prvem snegu, kar je zasluga požrtvovalnih javor-niških športnikov. • GRADNJA DOMA DRUŽBENIH ORGANIZACIJ NA JA-VORNlKU lepo napreduje. Celotna stavba je podkletena, dograjeno je pritličje in zidovi prvega nadstropja^ Potrebno pa je napraviti še betonsko ploščo nad prostori v prvem nadstropju, montirati strop in nosivce nad dvorano ter odrom in pokriti stavbo. Občinska skupščina Jesenice je na zadnji seji odobrila najetje posojila pri komunalni banki v višini 27 milijonov dinarjev, da bi bil tako dom prihodnje leto dograjen. • POMANJKANJE STANO-VANJ NA JESENICAH bo rešeno delno tudi s predvideno gradnjo devetih stolpičev na Koroški Beli. Zgraditi nameravajo devet stolpičev z dvajsetimi stanovanji, kar bo stalo okrog 650 milijonov dinarjev. Za prvo etapo gradnje pa bo potrebnih nekaj nad 230 milijonov dinarjev. Vsa stanovanja bodo dograjena v treh letih. Jt«, £1° zaključne praktične iz-»^etra i 80 učenke prvega in % vl,tnilca- Vse, ki so se v % „*"s.ale v letošnjem šolskem prvi K t?1 taajo skupaj 104 učen-ft"%lo - Jih bo februar-1a •Ve 8ener ° §0,ale tri leta J°br^eSCi-Ji Učenk pa sta imeli a dobn j Program prilagojen > h h let- šolanju so 10 l"Hecnamenlli za pouk v šoli, ST Da za prakso na de-Jjio Se^u. Z izvedbo prakse o u*nie Vcdn° precejšnje težave. Xi?lpaSo Pokazale, da dobro ?»krbH?na gostinska podjetja b1Ve* art^n učenke pri delu J Jih Raj °bi|0' ostala Podjetja ° iV°V *a kontrolo cen. To 'iai ^'tarne ^^ovanju tržnega \,rcfere8a inšpektorja oprav-^ iVne zailt za gospodarskome. cja J«eve, naloga te službe ^iifia gotovi stalno kontrolo KVe težn-na tr«1J- da Prouči V!Hih !fn,e. kontrolira cene W °«£SJodov in P°dobno- i'V e ohAi organu tovrstno Si^hf ka skupščina r-pre-^-odl°k o družbeni Prostori gospodinjske šole na Jesenicah, ki sodi v sklop gostinskega šolskega centra Bled, sicer niso veliki, vendar pa prijetni in kar dobro opremljeni Temeljite zimsko turistično sezono u letošnjo V Zgornjesavskl dolini se letos že temeljito pripravljajo na zimsko turistično sezono. O problemih so se že pogovorili z vsemi podjetji, ki imajo opravka s turizmom. Prav tako sta o letošnji zimsko-turistični sezoni v Zgornjesavskl dolini razpravljala na zadnjem zasedanju tudi oba zbora OS Jesenice. e do,°čenih proizvodov , storitev. 'V?arstY°dloku bo oddelek za C v O.'o . °Pravljal družbeno Mi v trgovini na drobno V ^Orn Posamezne storitve, '•••>cl Sfvmbne za življenjski :v;oi0 c^canov. Pod družbeno V h Sfc dS'nalke' čevlJarske, 'fri-V' D ke in nikarske, kleparske, S-* tavaVtoprevo7:ni8ke stro- \5roda2dj| Izdelkov za 34 odstotkov. Pred sedmimi leti, ko so imeti . sv C J delavnice po raznih hišah na Dobravi, so naredili vsega za 17 milijonov dinarjev lesenih cokel. Potem so si zgradili novo stavbo in z lastnimi prihranki opremili ^elavnice v vrednosti 6 milijonov dinarjev. Tako imajo že letos v načrtu proizvodnjo v vrednosti 100 milijonov dinarjev, čez 7 let pa (načrt imajo že izdelan) boco to dvignili na 200 milijonov dinarjev. To pa daje zaposlcuim vesela j do dela in zagotavlja lepe, perspektive. — K. M. O iz iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • Iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun # iz naših komun iz na: Razširjena seja sveta za občo upravo ln notranje zadeve ObS Radovljica adini moramo posvetiti več pozornosti Mladinsko prestopništvo bomo omejevali le z vztrajnim pedagoškim delom — Slabe vplive filma bo moč preprečiti s tesnejšim sodelovanjem med starši, pedagogi in družbenimi delavci — Mladini je potrebno ustvariti osnovne pogoje za zdrav razvoj V sredo, 23. oktobra, se je sestal v Radovljici na prvo razširjeno sejo svet za občo upravo ln notranje zadeve občinske skupščine. Sodelovali so predstavniki vseh diružbeno-polltičnlh organizacij, ustanov, sodišča, občinske uprave in drugi. Največ so govorili o prestopkih mladoletnikov. pomagali Najprej bo potrebno ustvariti osnovne pogoje za zabavo mladine, bodisi v športu, kulturi ali kje drugje. Kako bi lahko opravičili dejstvo, da Radovljica na primer nima niti telovadnice niti kulturnega doma. Športnih objektov v krajih radovljiške komune je zelo malo ali pa so v slabem stanju! Podobno je tudi s kulturnimi ustanovami. Celotna športna dejavnost Je bolj nekakšna Improvizacija, kot pa resnično ln sistematično usmerjanje flzkulturne dejavnosti. Vzgojno-varstvene ustanove so v primerjavi s potrebami zelo majhne, saj zajemajo neznatno število otrok v svoje varstvo. Mladinske organizacije in prosvetna društva ter Svobode se vztrajno zavzemajo za prostore, v katerih bi uredile klube in namestile vanje knjižnice in podobno. Seveda čestokrat brez uspeha. Društva ln organizacije pa so v svojih organizacijskih prijemih preveč toga, nespretna; V njihovi vsakdanji praksi je le preveč diletantizma, eksperimentov in prenagljenosti. V odnosih do mladine smo čestokrat preveč popustljivi in nedosledni. Samo z ugotavljanjem stanja še nismo dovolj storili Po poročilu predsednika o stanju mladinskega prestopništva na območju komune so se udeleženci v razpravi omejili predvsem na analizo vzrokov, ki so na kakršenkoli način privedli mladostnike na krivo pot. Z obsodbo prestopništva mladoletnikov še nismo dovolj storili. Mladega človeka je potrebno vzgajati pravilno že v družini, potem pa spremljati njegov razvoj, dokler se ne osamosvoji. Torej — ustvariti mu moramo osnovne materialne pogoje za njegov fizični in duhovni razvoj. Ce nismo omogočili mladim ljudem osnovnih pogojev za normalno rast in duhovni razvoj že v družini; v šoli in v izvenšolskem dru/benem življenju, smo pri pVikovanjU mlade osebnosti naredili veliko napako, če bi samo Ugotavljali, da so slabi filmi, šund literatura, pomanjkanje kulturne-p., pravnega in športnega delova-pii krivi, da mladina zaide s prave poti, še nismo s tem nikomur Na kratkem valu <$ LESCE: Osnovna šola ima v letošnjem šolskem letu 13 oddelkov, otrok pa ■ je 366. Učna mesta so na nižji stopnji dokaj dobro zasedena, medlem ko manjka predmetnega kadra višje razrede. V prihodnjem letu pričakujejo, da se bo stanje i\n)!jšaIo. — Kolektiv osem' 'ce v Lescah je v minulem obdobju samoiniciativno pripomogel, da so se delovni pogoji precej izboljšali. V šolskem poslopju so uredili tri nove prostore za kabinete, dokončno so adaptirali telovadnico ter jo opremili, mladinci In pionirji pa so zgradili novo šolsko igrišče. S tehničnim poukom imajo lepe uspehe, posebno še, ker so uredili novo šolsko delavnico. Lani so ob koncu šolskega leta razstavili 25 različnih fizikalnih in električnih aparatov, ki so jih izdelali pionirji pri tehničnem pouku. BLED: V sredo so se' se- aktivlsti obravnavali občinski statut. Po obravnavi statuta v občinski skupščini, ki se bo predvidoma sestala 4. novembra, na bo krajevna organizacija sklicala javno tribuno o tem vprašanju. ZASIP: Minulo sredo se je sešel pripravljalni odbor za prrađnjo kulturnega doma. V Zasipu so se namreč odločili, da bodo sedanjef.šolsko poslopje preuredili za potrebe družbenega in kulturnega življenja. Z delom so že pričeli. Sedaj adaptirajo zgornje prostore, spomladi pa se bodo lotili gradnje manjše dvorane, ki jo bodo prizidali k že obstoječemu poslopju. Gradbeni odbor v Zasipu je zelo delaven. Težave pa imajo tamkaj s'strokovno silo. Ker manjka zidarjev, jim delo ne gre od rok, kakor bi želeli. • RADOVLJICA: Osnovne organizacije Zveze komunistov so že pričele z letnimi konferencami, nekatere pa se nanje še pripravljajo. V teh dneh je sli na redno sejo člani pred- občinski komite priredil posve- sedstva krajevnega odbora SZDL. Sklenili so, da bodo v kratkem sklicali širši posvet, na katerem bodo z vodilnimi člani v organizacijah SZDL ter s drugimi družbeno-polltičniml te s sekretarji na Bledu, v Bo-te s sekretarji na Bledu, v Bo-vembra pričakujejo, da se bodo zvrstile vse konference na terenu ln po delovnih organizacijah. smaam » S E 91R« SKOFJA LOKA s/projirne talko j ELEKTRIČARI A — POMOČNIKA ELEKTRIČARSKEGA MOJSTRA, ki bo imel možnost v najkrajšem času zajesti delovno mesto električarskega mojstra. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop službe takoj ali po dogovoru. F£ E H RAN A Obveščamo cenjene potroSn^e, da smo odprli v petek, 25. oktobra 1963, novo trgovino v Na "de m pri Kranju. Trgovina je bogato založena s Špecerijski n ln kolonialnim blagom ter gospodinjskimi predmeti za vsakdanjo uporabo. Za obisk sc toplo priporočamo! PREHRANA expoft - iiritiport LJUB I. JANA Socialna služba v podjetjih Socialna služba bi se v podjetjih in v komuni mnogo Izboljšala, če bi zaposlili usposobljene socialne delavce. Nekateri so celo predlagali, da bi bfflo potrebno organizirati občinski socialni center, ki bi se ukvarjal s problematiko vzgoje in varstva. Tudi v podjetjih socialna služba premalo skrbi za mlade ljudi. Po šolah so lani izvolili komisije za socialno delo, pa niso zaživele, ker manjka mentorjev, ki bi se poklicno ukvarjali s pedagoško-soclalnlm delom. Na posvetu so menili, da bo potrebno bolj skrbeti za mladino ln za njeno vključevanje v družbeno življenje v gospodarskih organizaciajh. — J. B. Vsakokrat po nekaj # KUD »DOBRAVA« NAKLO in nekatere družbeno-politične organizacije se že nekaj časa ukvarjajo z mislijo, da bi tudi v Naklem organizirali »Uro pravljic«, ki bi bila ob nedeljah dopoldne. Prve predstave bodo organizirali s pomočjo Prešernovega gledališča, kasneje pa bodo priljubljene otroške predstave skušali prirejati sami. # GIMNAZIJA JLA KRANJ bo pripravila tekmovanje orkestrov JI .A. Prireditev bo danes ob 19 JO v koncertni dvorani. Pel bo tudi pevec popevk Peter Ambrož. # V sredo ob 18. uri bo v koncertni dvorani SLAVNOSTNA AKADEMIJA v počastitev 100-Ietnice obstoja svetovne organizacije RDEČEGA KRIŽA. Na proslavi bo sodeloval godalni orkester glasbene šole Kranj, mešani pevski zbor »France Prešeren« in recitatorji. Najzaslužnejšim krvodajalcem bodo podelili zlate in srebrne zmiclce \ # MLADINSKI ODSEK PLANINSKEGA DRUŠTVA V KRANJU je v nedeljo organiziral izlet na Begunjščico. Mlade planince je vodil znani alpinist in gorski reševavec Roman Herlec. Mladi planinci so bili najbolj navdušeni nad poskusom, ki so ga napravili z navezo na vrvi. # V KRANJU so pričeli z deli za novo javno razsvetljavo. Nove luči bodo napeljali od savskega mosta do bencinske črpal-nice na Laborah in od kokrškega mostu do šole na Primskovem. « V PREŠERNOVEM MUZEJU so odprli razstavo slikarja Olafa Globočnlka. Pripada skupini »četrta generacija«, ki se je prva uprla iz Nemčije prevzetemu ekspresionizmu. Geslo »nov* stvarnosti« v okviru socialno tendenčne motivike in modernega kolorizma barvite pariške šole, so glavne značilnosti ljubljanske Sjčetrte generacije«. Globočnik slika ln riše v raznih tehnikah figuralni žanr, portret, krajino in tihožitje. Ko odhajaš z razstave imaš vtis, da je v njegovih delih veliko osebnih likovnih doživetij ob aktualni vsebini svojega časa in okolja. Povečan obisk Največji uspeh: Samorastniki — V Kranju bodo ustanovili filmsko gledališče — Potujoči kino po vaseh — Podnaslovi v slovenščini Obisk v kranjskih kinematografskih podjetjih Je prav v nasprotju z drugimi jugoslovanskimi mesti. Povsod namreč ugotavljajo, da se je obisk precej znižal. V Kranju se je kljub znižanju števila predstav obisk dvignil za 3 odst. V devetih mesecih letošnjega leta so jo v Kranju zvrstilo *že 127 novih in 163 repriznlh filmov. Največji obisk je Imel domači film SAMORASTNIKI. Ni čudno, da je film privabil toliko gledav-cev. Mnogo ljudi je že bralo delo in jih je zanimalo, kako je delo preneseno na filmski trak. Mnoge pa so privabile tudi burne razprave, kritike in puljske nagrade. Drugi najbolj obiskan pa je bil film iz mehiške zgodovine Rlo Bravo. Za marsikoga je bil velika »vaba« John Wayne. Potem so sledili: Dom na griču, Nuna in drugi. Obisk westernov pa je podpovprečen; prav tak je tudi obisk Prvi matinejski koncert v Kranju ' Jutri, v nedeljo, bo ob 10. uri dopoldne v dvorani kina Center prvi koncert. Na njem se nam bo predstavil 63-članski pihalni orkester Ljudske milice Iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Rudolfa Stariča. Orkester je eden najboljših orkestrov celo v zveznem merilu. Ima najpopolnejši instrumentalni sestav, kar prispeva k posebni zvočnosti. Orkester prav letos slavi 15-letnico svojega obstoja in je že prirejal koncerte po vseh večjih mestih Jugoslavije. Za nastop v Kranju je pripravil nov spored skladb, ki so po svojem izrazu dostopne vsakemu po-slušavcu. Spored obsega dela G. de Roec-ka, W. Maasa, Boockla, Gotovca, Markoviča in koračnici VVilcooksa, Boecli jna. Upamo, da bo matineja glede na odlični izvajavski ansambel in popularni program dobro obiskana. L. italijanskih spektaklov. Najslabše obiskan je bil film Sedem izzivov, hkrati pa so ljudje tudi množično zapuščali dvorano. Zelo slab je bil tudi obisk dobrega domačega filma IZ OCI V OCI. Kranjsko kinematografsko podjetje se je odločilo, da ga bo dalo na spored še enkrat, in to od 25.—29. novembra. Mislim, da bi si film moral ogledati vsak, ker je res zgled, film o tem, kaj se včasih dogaja v kolektivu, kjer odloča le direktor. O filmskem programu odloča filmski svet, ki je sklenil na zadnji seji, da bodo v Kranju ustanovili tudi filmsko gledališče. V Storžiču bodo dvakrat na mesec predvajali film, po končani predstavi pa bo razprava; na vprašanja bodo odgovarjali znani filmski kritiki. Svet je tudi že izbral 30 filmov za mladinske predstave, tako da je program izbran že za vse leto. Na vprašanje, kako to, da so včasih na sporedu tako slabi fil- Statut so sprejeli KRANJ — Muzejski svet je na svoji zadnji seji sprejel statut Gorenjskega muzeja. Dokument obsega 10 poglavij in 60 členov. V njem so zbrane osnovne smernice dela in poslovanja te ustanove, na izdelavi statuta je delala posebna komisija dolgo časa in o njem je razpravljal dvakrat upravni odbor, dvakrat muzejski svet in enkrat celotni kolektiv. Razen statuta pa imajo še v izdelavi pro-. gram dela te ustanove, pravilnik o delitvi dohodka in druge pravilnike o notranjem poslovanju, kar v statutu ni podrobno določeno. — K. M. mi, nam je direktor kranjskih kk nematografskih podjetij odgovoril: »O t to problemu smo prav zadnji čas razpravljali na posvetu v KruŠevcu. Slabi filmi so prihajali k nam kot zamenjava za usluge, ki smo jih nudili tujim filmskim podjetjem. Zato smo na posvetovanju sklenili, da bomo pričeli z novo politiko nakupovanja filmov. Uvažali bomo le filme, ki bodo ustrezali našim razmeram.« Zanimivo je tudi, da so končno le sklenili, da bodo filmi podnaslovi jeni tudi v slovenščini in ma-kedonščini. Govorili so tudi o slabih prevodih naslovov. Podjetje Morava-film, ki je imelo najslabše prevode, je obljubilo, da se bo povezalo z Vesna-filmom iz Ljubljane. Torej — obetajo se nam tudi boljši prevodi naslovov. Razpravljali so tudi o združitvi kinematografskih podjetij, da bi se tako znižali stroški. Predlagali so, da bi raje ustanavljali potujoče kinematografe, ker bi bili bolje Izkoriščeni. O tem so razpravljali tudi že v Kranju. Zaenkrat pa tega še ne morejo uresničiti, ker nimajo dovolj sredstev za nabavo takega projektorja. -— T. V. BELI 11 % PozablJivostiHB malomarnost Na vam, jašek na \ C* 1 w«na8a*na■HKkjalC-je^bdl v noci od ponude«1 torek* odprt 4n neaatarovsfl-ima tako odprtino, da bi brez težav padel vanj f°v~n»& Vedeti bi morali, da PKL? no,j zlasti v nočnem Času,, w» ^ varnosti zavarovati. V 9. cif3 ^ loka o ureditvi prometa J« ^ čeno, da mora biti delo o* ^ šču vidno označeno inr*?*]»tsi& z rdeče-belo nleskanimi ' jjji širine 25 do 50 cm ali z enakovrednimi sredstvi W. vjj«n» vanje, ki morajo biti P°*l* j* v obe smeri ceste pravoko u- cestni rob in v »razdalji fl, m etrov* od mesta,, kjer je a ^ cesti; in drugo: pred|zapor°. ^. biti iz4obeh^strani v-zadostn^ dalji postavljen prometni »Delo na cesti« itd. "'^tf Posebnega:«komentarja * menda ni potrebno. — Mladina iz Nakleg* ie lahko za vzgled bilt NAKLO — Pred dnevi J« # v Naklem redna letna ZMS Naklo. Iz poročila PPJjc$( nlka organizacije Ivana J &i nekaterih članov sekretarici Izredno živahne razprave, v je sodelovalo 17 diskutant^, * zemamo, da Je bila B"^^0 Naklem v minulem letu v* p delavna. IdeoI'oško-pol^t>CIJ"re• misija Je pripravila vrsto vanj, šolo ža življenje, « jp večere itd. Razen kulturn^J^li nega programa so 0I*flCje50 tudi poučne izlete, naJteS 1,1**' sodelovali s KUD Dobrava ,„ nih proslavah, orgaJii*" sprejem gostov iz mesta rfp ln drugo. Najbolj pa * dina v letošnjem letu 0» ^ s prostovoljnim delom« . par«lJ pomočjo je bilo marsikaj ^ # nega, med drugim je m» ^ J« stranlla Kramarjevo blS0'$ kvarila podobo kraja h1 rala promet. . s0 Sp1^ Po poročilu in razpravi jeli pomembne zaključke niče za nadaljnje delo -r--P ^ I o pestrejšem delu s K"-1 V( riščenju klubskih Pr0S ^mi °rf delovanju s KUD in 6*1'" nizacijami na terenu bodo tudi plesne vaje. jn f večere s področja po'lt\ -0rt ,0 spodarstva, nadalje ^^..j zirali politični seminar z* vet mladine, vso skrb bodo r^pfi vključevanju mladine ^0 [o fto zvezo, organizirah yr krožek, šahovski in t ke, nadalje poučne eKL]0v*V boljšali in poglobili sode ^ ^ mladino tovarne Plam** ^ \fi\ Torej dela bo dovoli, * " a ^ pod vodstvom 15^'*% b sC fl1'^ Družbenim in gospodarskim organizacijam ^tva ^ ugoden nakup tega inventarja (raznih kosov P°1W jazrt6* omar, miz, stolov, postelj s posteljno oprem < orodja in pribora za hišna dela itd.). jfl SP*^L Vse potrebne informacije daje interesentom j0y$fl ma ponudbe do 15. decembra 1963 splošni seKt° Iskra v Kranju, Savska loka 4. ^ A Je obračal se šteto" £ffl tealiSče KLUBA KULTURNIH DELAVCEV KRANJ do postavitve „Dolinarjeve galerije" Med predstavniki občinske skupščine Kranj in akad. kiparjem Lojzetom Dolinarjem, Je bila po enoletnih razgovorih sklenjena pogodba o postavitvi galerijske zgradbe, ki bi zajemala stalni razstavni prostor 2a odkupljene plastike omenjenega kiparja (dve tretjini razstavnega prostora), prostor za občasne razstave (eno tretjino razstavnega prostora), uradne Prostore, privatno stanovanje Wparja z njegovim ateljejem in prostore za likovno vzgojo. Sredstva za gradnjo tega objekta sestoje iz: prispevka kiparja Dolinarja od prodaje njegovega ateljeja v Beogradu, Prispevka občine za odkup kiparjevih plastik, ki bodo postavljene v omenjeni stalni Prostor galerije, iz ostalih prispevkov (republiška dotacija). Celotna gradnja objekta stane okoli 50 milijonov dinarjev. Galerija bi predvidoma nosila njegovo ime. Kot v primeru postavitve spomenika Revolucije in plastike na kranjskem stadionu klub kulturnih delavcev ni bil tudi o pripravah za postavitev nove galerije konzultiran, čeprav v vseh primerih gre za javne likovna spomenike, ki bistveno vplivajo na estetski videz mesta, za kateregaN je klub kot družbeno-kulturna organizacija še posebej odgovoren. Ce tudi abstrahiramo vse ostale kulturne probleme in potrebe občine (neurejena gledališka, muzejska, spomeniška, glasbena in društvena dejavnost), se nam načrt objekta, ki bi predvsem služil kiparske- mu opusu enega samega — 5e živečega kiparja, zvezan s tolikimi družbenimi sredstvi, dozdeva neutemeljen. Nedvomno je galerija, ki bi služila širšemu likovno kreativnemu in vzgojnemu razvoju občine Kranj, potrebna, nikakor pa današnji stopnji našega družbenega razvoja ne ustreza tip osebne galerije. Bodoča stalna galerijska zbirka v Kranju bi morala zajeti pomembnejše dosežke vseh likovnih ustvarjavcev, ki so kakorkoli povezani z likovnim razvojem kranjskega teritorija, med katere se lahko uvršča tudi 'dela kiparja Dolinarja in veljajo zanje enaki kriteriji izbora kot za ostale avtorje. Prostori, ki v načrtu mejijo na dvorano s stalno galerijsko zbirko in so namenjeni likovni vzgoji, naj bi bili prirejeni tako, da bi lahko sprejeli tudi večje občasne razstave, za katere Kranj danes nima ustrezne stavbe. Klub kulturnih delavcev v Kranju opozarja rudi na neurejene razmere, v katerih živijo kranjski likovni delavci. Večina aktivnih likovnikov nima lastnega ateljeja in ustvarja v povsem nemogočih prostorih, kar bistveno vpliva na njihovo rast in razvoj. Zato bi pomenilo enostransko poudarjanje posameznika moralno diskvalifikacijo ostalih, na teVitoriiu občine živečih ustvarjavcev, ki so npr. s svoiim likovno-vzpojnim delom postavili Kranj na eno prvih mest v državi. Na podlagi gornjih ugotovitev predlaga klub kulturnih delavcev v Kranju rev;?.ijo sklenjene pogodbe in prilagoditev načrta resmčnim potrebam pri razvoju likovnega živlienja kranjske komune. Odbor Smišljanje o nekaterih kranjskih kulturnih problemih Skrb za kulturo - dolžnost nas vseh ft°sti v vmatiki kulturne de^av-dalj {7 branju razpravljamo že ^Ijim' Vendar se kai hitro za" ,0'itvn Z d°kaj pavšalno ugo-5*Pa <' da sicer ni vse najbolje, 01 na!8 2daleka ni tako kritično, »»(j "Kateri prenapeteži skušajo ^ je , Prikazati. Zal, dvomim, »lastj ^zadovoljstvo koristno, v^'o&if6 °k obravnavanju tako 7*6»T^e 2aa"eve, kot je kultura. trditi- da nismo mar-IJrlCo r [ ' veridar pa se mi zdi h e*trio e ku,turne situacije ?%nie •jP^oriti na nekatere i ^Iturr,' nas onominjajo, da J da ,° Politiko ni vse v redu Sa7eč!taVlJanJem nC b°" SfiSn°dc>tna Poudarim, da sem tta«- nI dovolj jasna raz vojna pot kulturne dejavnosti oz. da kranjska kulturna politika nima dovolj trdnih tal, — da nam samovšečna deklara-th/nost o kulturi velikokrat zasenči pogled na resnično stanje in kvaliteto in — da zanemarjamo oz. podcenjujemo lastne ustvarjalne sile ln mnogokrat poskušamo najti lažji izhod v prilagajanju ^izposojenega«. Hkrati pa tudi ne moremo mimo ugotovitve, da je sicer eksperimentiranje potrebno, a le do določene meje (pri tem naj omenim Prešernovo gledališče ia menjavanje osnovnega koncepta njegovega dela). Mislim, da se ne motim, če trdim, da smo v materialni kulturi 4l0bočuik: PIRAN (z razstave v Mestnem muzeju v Kranju) daleč pred duhovno in da preveč enostranski razvoj lahko povzroči določene neprijetnosti, ki bodo sčasoma močno vplivale na ideološko raven in duhovno zrelost našega občana, če trdimo, da mora biti vedno v ospredju celotnega razvoja le človekova osebnost, potem moramo tudi skrbeti, da se le-ta ne bo enostransko razvijal ta da ne bo slep in gluh za kulturne dobrine. Sprejemanje in pravilno vrednotenje • duhovnih dosežkov naj bi! ustvarilo podstat za nadaljnjo kttl-j turno rast. Povsem logično pa je, da moramo zagotoviti materialne j pogoje, če hočemo, da bo lahko postala kultura last najširših j množic. Obenem bi morala biti težnja spodbujati človekovo hotenje po ustvarjalnem izpovedovanju notraniih vrednot ena izmed osnovnih pihalnih sil pri razvoju kulture. Postavljanje kulture na »tretfi tir« se nam lahko bridko ma*?uje. Zato je tudi vsako aprio-risrično gledanje na kulturo kot na »nuino zlo«, ki nam samo bremeni nroračune, vredno obso'a-n*a. Nič mani na ni škodljivo Maštanje po kratkoročnih in zasilnih rešitvah, ki samo trenutno lahko razrešujejo določena vprašanja-Pri tem prihaja do izraza zlasti naša nemrizadetost, s katero mnogokrat obravnavamo kulturo in ki nima prav ničesar skuotiega s težnjami socialistične družbe. K'avr-na je tudi tolažba, da je Kranj zelo blizu slovenskega kulturn»«ra centra, kar omogoča »prelivanje« nekaterih kulturnih dobrin v provinco. Naše hotenje bi moralo biti usmerjeno v pospeševanje in dviganje kulturne ravni občanov, ki naj bodo vsestranski noslvcl kulturnega živlienja ln ustvarjavci kulturnih dobrin. Ob tem je seveda prav tako, kot je škodljivo negiranje lastnih ustvarjalnih sil, škodljivo tudi njihovo cepljenje. S tem mislim na pristransko obravnavanje problema profesionalec — amater, pri čemer bi nas morala voditi samo kvaliteta in potenca ustvarjalnih hotenj. Da prihaja do tega, je kriva labilna in mnogokrat večtirna kulturna politika. V Kranju smo lahko tudi priče določenemu pojemanju vneme posameznikov — kulturnikov, ki naj bi bili med nosivci kulturnega dogajanja. To pa prav zato, ker temu delu ne posvečamo dovolj skrbi. Ni moč zanikati velike požrtve-valnosti gledaliških ljubiteljev, ki jim marsikdo odreka pomemb- nost in ustvarjalni napor, hkrati i pa moramo ugotoviti, da vse moč-j neje čutimo željo po gledališki de-j javnosti, ki bi ji lahko zadostili le poklicni gledališki igravci (sožitje obeh pa Je seveda nujno). Ta pomis'ek se tem močneje x;aže ob sedanji obliki sodelovanja med Prešernovim gledališčem in Mestnim gledališčem ljubljanskim. Ob prvi predstavi v letošnji sezoni (Shakespeare, Dvanajsta noč) se mi je nehote izoblikovala misel, da pravzaprav tokrat ne spoznavamo nobene nove, višje kvalitete gledališke dejavnosti, marveč se samo vračamo — toda v povsem spremenjenih okoliščinah — na tisto, kar smo že pred leti ustvarili, pa nato zavrgli. Ta oblika sodelovanja je sicer v redu, a samo kot oblika poživljanja (ne nado-! meslilo) in sodelovanja. Vse sku-1 paj naj bi bilo le prehodno. Pro-vincionalnemu manjvrednostnemu kompleksu pa je ob tem zadoščeno, saj določeno kulturno dejavnost reprezentira nekdo (ki je sicer pognal korenine drugod), ki mu no gre odrekati kvalitete. Nekaj laker-a (mislim na provin-cjorialnj komoleks) se nedvomno kaže tudi ob želji, da bi Kranj do-ofl galerijo, ki bi imela kot stalno zbirko razstaviiena dela kinarja Dolinarjafgalerija naj bi dobila tudi ime po kiparju, kar pa se mi zdi 'skrajno neprepričljivo). Tudi ob tem primeru velia, da se ne Izplača ponašati s tujim delom, še manj pa je to soodbudno za ljudi, ki se trudijo, da bi v svoje delo ujeli naš amblent, se z njim spoprijemali in ga plemenltill. Prav gotovo je galerija potrebna, vendar pa bi morala imeti nekoliko drugačen koncept, kot se to trenutno kaže. V prvi vrsti naj bi služIla razvoju ln dviganju astnih ustvarjalnih hotenj ta likovni vzgoji našega občana. Navsezadnje pa saj nam ni potrebno, da se manifestiramo kot slabiči, ki zaradi prepričanja (!) o lastni ne moči iščemo oporo v. nečem, kar ni naše. Počasno kulturno ras» Kranja, ki jo ovirajo najrazličnejše okoliščine, pa ne bi imelo smisla kompenzirati s »sposojenim«. Prav bi bilo, če bi se o številnih kulturnih problemih, ki zahtevajo rešitev, razvila javna razprava. Menim, da kranjska kulturna bolečina le predol^p ostaja zgolj stvar posameznikov, čeorav bi bilo prav, da bi bila skrb nas vseh. 1 G. Kocijan 76. »Ta je,« je dejal Dobrič. »NJega sem videl v mestu.« Sef se je obrnil k njemu: »Kako Je oblečen ta »Bell«? Za Novaka ste rekli, da ima sivo obleko, pa »Bell«? Ta je važnejši od vašega inženirja.« —» »Tega ne poznam,« je odgovoril Ivica.« — »Kako ga ne poznate, če se druži z inženirjem?« Je ostro odgovoril šef. Vojak Je Jezno vstal in hotel oditi. »Zakaj se Jezite, gospod bojevnik? Vaša vest Je vendar mirna. Cemu se le razburjate. Sedite vendar,« je dejal šef. 77. »Nisem vajen takih vprašanj,« Je odgovoril Ivica Dobrič. »Nimate razloga, da bi se Jezili. Policaji vedno tako sprašujemo,« je dejal šef. »Navada, mislili smo, da nam boste bolj pomagali, ker kaže, da Imate izredno razvit dar opazovanja. Veste, tista ulica, kjer ste videli Novaka, Je čisto mračna, a vi ste vseeno opazili, da nosi sivo obleko. Pravim vam, da imate odlično razvit dar opazovanja. Jaz na primer ne vem, če bi videl v tistem mraku, kako je oblečen človek, za katerega bi mislil, da Je mrtev.« 78. Vojak je bliskovito brskal po svojih možganih. Ni vedel, ali je videl na njem sivo obleko ali pa je doma od staršev izvedel, da ima' Novak takšno obleko, »čisto zanesljiv nisem, da je bila siva. Lahko ■ jo bila tudi rumena ali zelena. Zdi se ml pač, da je bila siva. A!t zdaj lahko odidem?« je nato hitro vprašal. »Lahko, gospod bojevnik,« jo mimo dejal šef ustaške nadzorne službe, »samo ne jezite se, če vas bomo še kdaj motili, z iskanjem vašega inženirja nameravamo nadaljevati.« >'i nt! poznajo sramu Y roki in plaščem na pas je stal pred njo Vasic, malce Pričo svoje nenavadne velikosti, deloma tudi zaradi za« ^a^^i'h in usnju vonjaš.« Si*^°ia S0,Ze v n,cnin očcn- Potem s« J* obrnila. ^NaTl*1 *e PospremHa °*eta od doma- ko *e odhajal M St **her i me 5e ni d1° na svetu- In zdaj spremljam jaz tebe. Wiwlle«a i tako doi?-vi podobno sleherno pokolenje?« Sv OnaJeJ?roti oknu- majhna in temna, v belem krilu, z rokami ^ vrst -mu 'e bi,a tako dra»a' da £a J® stiskalo pri srcu. »biroju JC videl °Perac^sko sestro z obvezanim licem. Zob SSnaakov,jevna---« %e 'ic/V6 °d okna' spet s sunimi °*mi' z ,e nenav*dtM> i *\Wa.$£a* roko Je na?1<3 odmaknila prazne in na hrbtu spete BV^rar VzeIa uro in J° Položila na majhno stekleno mizico. ) Hr^J. p* moram- Trajalo bo kakšniti dvajset minut. Ostani tu L^ah.*" UT»°item te k°m pospremila.« Ji J. arT ST,re*ovoriti. da bi je ne razburil pred operacijo. JC^^^Polnjeni sobi poljske bolnišnice, sredi stekla, nik-u2\M jg tov in bele oljne barve — v beli svetlobi snežnega f%\T * Pr-jv:J?ada,a sk°ri okno, je bilo videti nenavadno čisto — kM 8lv 8ede- na r°bu stola, s čepico na kolenih. Rad bi >N>** g»n./ej* sobi ni upal. In tako je sedel dvajset minut, ne XHJe (ja'1- Poleg nje?a, na stekleni mizici, je tiktakala ura. kk**. tn? Vst°Pi,a Dina- Vasic je nemudoma vstal. Bila je w\"Het aIce*bleda, in dišala je po zdravilih in etru. Pokazala Vi ^ Plašč!« ' »Dina!« je dejal kar na moč prepričljivo, ker je poznal njeno naravo, čepico je stisnil k srcu, in ko bi jja v tem ternutku kdo videl, bi se ga zanesljivo usmilil. »Dina, veš ...« Na prostem je bilo štirideset stopinj mraza. In do železniške postaje trije kilometri kolovoza. V mislih je videl, kako se je v tem mrazu sama vračala prek polj. »2e vem,« ga je prekinila, »odpni mi plašč!« Poslušno ji je začel odpenjati plašč in uoal, da se bo zgodil čudež. In čudež se je prikazal v podobi operacijske sestre z gnojnim zobom, ki ie pogledala skozi vrata. »Dina Jakovijevna!« Spet je morala oditi zaradi nujne operacije in tako je ostal v sobi pa čakal. »Zastavi besedo, da me boš počakal!« Dal jI je besedo in sedel, poln mučnih misli, pa poslušal tiktakanje ure Pred oknom se je zaustavil avtomobil, prekrit s plahto. Na avtomobil ie poskakalo nekaj vojakov, ki so jih odpustili iz bolnišnice. Prtljago so metali kar prek stranic. Skozi vrata je planil intendant bolnišnice z jeznimi očmi in belo haljo. »Tovariš stotnik! Kje se potikate? Obrusil si bom pete, iščem pa iščem, jezik mi visi do trebuha ...« »Pomirite se,« je dejal Vasic, »le mirno, nikar se tako ne razburjajte!« Na košček papirja je napisal kratko sporočilo: »Dina! Razumela me boš: prišel je tovornjak in tako nisem mogel storiti drugače. Morda je tako celo bolje, kajti dolgo slovo terja več solz. Ne smeš se jeziti.« Najvažnejše je želel še pripisati, potem pa je pogledal proti vratom, se spomnil, da bi utegnila sestra z gnojnim zobom prva prebrati njegove vrstice, in tako je prenehal pisati. List je položil pod uro in tiho, po prstih odšel iz sobe. Odtlej je minilo že leto, od dne, ko je previdno zaprl vrata za svojim hrbtom. Takrat je bila zima, zima na Uralu. In zdaj je bila spet zima, zima v Ukrajini. Snežni vihar je vel prek vojaških Škornjev in topovskih koles. Voiaki z vrečami na hrbtih so se med korakanjem skrivali v plaščih in nad rameni so štrlela ustja kara-bink, prekrita z ivjem. Mesec je sijal med oblaki kakor moten madež. Veter je vel prek ledine in ravnina se je razprostirata'.« do koder je segel pogled. Koliko tisoč kilometrov zasnežene ravnine ga je delilo od Dine in Urala? Rada je spala močno skrčena. Takole skrčena je kolena potihnila skoraj pod brado ln spala. Najbrž zato, ker se jo soba ponoči nnflo shladila in je bilo pod volneno vojaško odejo prijetno toplo. Majhno, skrčeno v klobčič, jo je nosil v svojem srcu in pogrelo "a. je ob misli, da jo takšno nosi skozi vetrovno in snežno zimsko noč. »Komisar! čemu sc smehljaš? Mar spiš?« Pod grčavim drevesom na robu ceste je z rokami na hrbtu stal Ušakov. »Hodi pa se smehlja... Mar snnia med korakanjem?« ,ic zamr* mral predse, preden je Vasic prispel do njepa. Tudi Vasiču se je zdelo, da je sanjal, kajti pred Ušakovom jo bil zdaj v zadregi, ko da je bogatejši kakor sosed. In to mu je ravno bilo neprijetno. »Kakšno vreme, mar ne?« 'w dejal. »Ko smo odkorakali, jc sijal mesec in zdaj poglej kako se je pooblačilo« »Hudo točna ugotovitev,« je z rahlim posmehom pripomnil Umikov. »Le da ne vem, čc sodi ta reč na področje strategij« ali gret le za vprašanje taktike? Postransko vorašanjc: si se resnično prepričal na zemljevidu, kako daleč je še do fronte? Rad bi vedel, čemu molčijo in ne streljajo! Mar gre le za odmor do mirnega obreda ali pa je morda vojna že pri kraju?« Vasic ga je ljubeznivo opazoval. Ušakova je dobro poznal, vendar sam trenutno ni čutil nikakršne nevarnosti in tako ni razumel njegove vznemirjenosti. »Poslušaj,« je dejal, da bi pač storil Ušakovu prijetno uslugo, »mar bi raje odšel s patruljo v predhodnico in pogledal kako tam?« Griči, griči griči... Snežni vihar je besnel nad rriči, pod temačnim, nizkim nebom, in skozi bližnji pozd se je v vetrovnih sunkih razlegal odmev. V troje so šli mimo gozda med nemirnimi snežinkami. Vasic ia pogledal Mostovoja pa sprednjega vojaka, ki je sodil v patruljo in nosil čudno ime Halatura. Videl je njuna zasnežena plašča, beli čepici ln zaripla obraza, ki ju je bičal vihar. Mostovoj je nenadoma sedel v sneg: »Počakaj, stotnik, obujke si moram popraviti.« GLAS____ gport # šport • šport # šport • šport • šport # šport # Sport (§ šport • šport # šport # šport # šport # šport • šport • šport # šport #JP? Dvanajstorica za zeleno mizo Danes in jutri bo v Kranju izredno zanimivo namizno-teniško tekmovanje. Izbrani igravci — Marković, Vecko, Korpa, Teran, Hrbud, Kern, Uzorinac, Gazić, šurbek, Sti-pančić, Tome in štencl — se bodo borili za vstop v državno reprezentanco, ki bo imela svojo veliko preizkušnjo na 14. mednarodnem prvenstvu Jugoslavije od 7. do 10. XI. v Ljubljani. Po dolgem času bodo zaigrali vsi, ki pri nas kaj pomenijo v tej panogi. Kranjski ljubitelji namiznega tenisa (in teh nikoli ni bilo malo) bodo lahko na svoje oči videli, kako igra Vecko, ki ga to jesen na vse načine hvalimo. Upamo, da nas ne bo razočaral in da bo pokazal takšno igro kot na. Nizozemskem in v Grčiji. Ce mu bo šlo vse po sreči, mu prvo mesto ne bo ušlo iz rok. še bolj pa bo zanimiva tekma za ostala najboljša mesta, zakaj Hrbud, Korpa, Teran, Kern in Uzorinac so za nas več ali manj enakovrednih moči. Poudariti pa moramo, da- je takšno medsebojno tekmovanje zelo naporno in v njem večkrat pride do nepričakovanih presenečenj. Igrati deset ali enajst dvobojev z enakim poletom, zmorejo le zelo dobro pripravljeni tekmo-vavci. Kranjčan Teran bo igral na domačih tleh in pred svojimi gle-davci. To naj bi bila zanj velika prednost in morda zato ni pretirano reči, da se bo povzpel na drugo ali tretje mesto* (seveda v primeru odlične in prodorne igre). Njegovi najhujši tekmeci — Marković, Korpa, Hrbud in Kern se bodo prav tako potrudili in zaigrali — kot pravimo — na vse ali nič. Skrbi pa nas predvsem slaba Markovičeva forma. To Je ipravec, ki večkrat precej neresno >derta na zahteve svojega trenerja ln želje zveznega kapetana. Tako je z nJim tudi letos. Igra precej Pionirsko strelsko tekmovanje V nedeljo je bilo na Bledu med-družinsko pionirsko tekmovanje z zračno puško. Na njem je tekmovalo 35 pionirjev in pionirk iz šestih družin. — Med pionirji je prvo mesto osvojil Janez Brcar iz Mošenj, ki je dosegel 158 krogov (200 možnih), med pionirkami pa je bila prva Jana Zupančič (Bled) s 97 krogi. Ekipno je bila prva SD Bohinjska Bistrica s 518 krogi pred Mošnjami (516) in Go-rjami I (472). A. R. va, Luclćeva, Stojšlčeva, Mikčeva ln druge. Zmagovavko lahko kar napovemo — to bo Ljubljančanka Pirčeva. Zelo težko pa je napovedati nadaljnji vrstni red, vendar menimo, da imajo za drugo me- J sto največ možnosti Zrimčeva, Lucičeva in Mltrovlčeva. 9 Turnir se bo pričel danes ob # 8. uri in bo trajal do 21. ure, <§ medtem ko bo jutrišnji igral- Q ni čas od 8. do 17. ure. Tekmo- 9 vanje bo v delavskem domu 0 (vhod 4). — B. česen Vojislav MARKOVIĆ pod svojimi zmožnostmi, zato lahko mirno podvomimo, če bo tokrat sposoben braniti lanskoletne uspehe (mednarodni prvak Jugoslavije in Švedske). — Veliko pričakujemo tudi od mladega Korpe, hitrega Kerna in žilavega braniv-ca Uzorlnca. Zanima nas tudi najmlajši igravec, 15-lctni Stlpančič, ki je letos ponovno opozoril nase in postal največ obetajoči mladinec v državi... Razen moških bodo nastopile tudi ženske predstavnice — Pirčeva, Zrimčeva, Petračeva, Kokalje- „Joklova puška" za jeseniške strelce Na strelišču pod Mcžakljo na Jesenicah je bilo v nedeljo medobčinsko tekmovanje gorenjskih strelcev z malokalibrsko in vojaško puško, štiričlanske ekipe, Ki so tekmovale z MK puško, so se potegovale za memorial »PUŠKO IVA SLAVCA-JOKLA«, ki ga je dotlej branila ekipa občinskega strelskega odbora Kranj. Tokrat se^do zadnjega strela ni vedelo, ali bodo trofejo osvojili Kranjčani ali Jeseničani. Končno so zmagali domačini, ki so dosegli 1948 krogov, medtem ko so jih kranjski strelci zbrali 8 manj. Tretje mesto so osvojili strelci iz Radovljice. Med posamezniki je bil najboljši Janez Otrln (Jes.) s 530 krogi, drugi je bil Edo Dobrave (Jes.) s 507 krogi, tretji pa Franc Peternel (Kranj) s 503 krogi. V streljanju z vojaško puško je zmagala ekipa Kranja z 908 krogi pred Jeseničani, ki so jih zbrali 846. Med posamezniki je bil najboljši Peternel z 235 krogi pred Otrinom z 231 in Francem Cerne-tom (Kranj) z 230 krogi. — R. C. Republiško prvenstvo invalidov v sedeči odbojki Prvič v Trzicu Pred gorenjskim prvenstvom v atletiki Najkvalitetnejše prvenstvo doslej? Jutri dopoldne bo na novem stadionu v Kranju gorenjsko prvenstvo v atletiki. Organizator — atletska tekmovalna skupnost pri ObZTK Kranj — pričakuje precejšnjo udeležbo in upa, da bo to j najkvalitetnejše tekmovanje te: vrste doslej. Pričakuje se, da bodo imeli največ uspeha atleti iz Kra-. nja, Kamne gorice, Radovljice in Jesenic. Posebnost gorenjskega prvenstva bo tekmovanje v hitri hoii. | Tokrat bodo člani in starejši mla-dinci tekmovali na 10 km, mlajši; mladinci pa bodo prvič nastopili j na 3 km dolgi progi. Tekmovanje v hitri hoji za mladinec bo prvo ! v zgodovini slovenske .atletike. | uvedeno pa je bilo zato, ker se predvideva, da bo prihodnie leto hitra hoja sestavni del ekinnega prvenstva Slovenije in SFRJ. Zanimive discipline bodo tudi tek na 100 m, kjer se bosta pomerila Hočevar in Protič, tek na 5000 m (tekli bodo Štros, Verdnik, Hafner in Cvirn) in druge. Tekmovanje bo torej precej množično in kvalitetno, zato upa- mo, da nc bodo izostali niti davci niti dobri rezull:?-[]-^,,ri Atletski dvoboj Jesenice - V četrtek ^ m atletskem dvoboju Pom^]ezarske-jeseniške gimnazije m Teic-ga izobraževalnega cen '• ^ movanje je bilo množično, gali pa so gimnazijci. ^ KaV-Nekateri rezultati— ^ m) čič, Smolej (oba O) -\ BergeU Slivnik (G) 56,2 l^^flg Izvedba letošnjega republiškega prvenstva Invalidov v sedeči odbojki je zveza zaupala TVD Partizan Tržič. Vanj so namreč vključeni tudi tržiškl invalidi, ki se udeležujejo vseh zanje prirejenih tekmovanj. Odbojkarsko prvenstvo se bo pričelo Jutri ob 8. url v telovadnici v Tržiču. Tam bomo Imeli priložnost videti najboljša moštva Iz vse Slovenije — »Maribor«, »Celje«, »Kamnik«, »Milana Majcna« iz Ponlkev, »Ljubljano« ln domači Partizan. KAMNICANI, ki so republiški Torej se obetajo zanimive tekme prvaki v sedeči odbojki, bodo dokaj izenačenih moštev. Če bodo skušali obdržati ime najboljšega, domačini uspeli zmagati, je seve- drugi z lanskega prvenstva — da največ odvisno od igravcev. PARTIZAN —- pa bo na domačem Kapetan vrste Janez Furlan je v parketu poskušal nadomestiti to, dokaj dobri formi; prav tako tudi kar mu lani v Ljubljani ni uspelo, igravca Franc Furlan in Franc (2IC) 2:56,2, 4-krat oazija 1 47,8, daHina: No s 557, višina: Ristič (G) ^ ' p.U-(5): Robič (G) 12,«. Sava v vodstva V odločilnem srečanju t SaV, skega prvaka med ™fVK%jčf in Šentvida so zmagal*g s Jj ___i«! „nA\\n na lestvi' 4*tvi ki sedaj vodijo na naskoka v7aslcdniihP*f^W Prclog. Njim se bodo pridružili še Henrik Jereb, Franc Kokalj in ! Božo Srpčič. MARIBORČANI prvič gostujejo1 v Tržiču in upamo, da nc bodo razočarali. CELJANI z odiičnim i šnuhom so se letos zelo dobro j prioravili, kar so dokazali tudi z igro V Ponikvah. »LJUBLJANA«, ki jo trenira Cilka črne, je v dobri pripravljenosti, čeprav so v j moštvu nekateri drugi igravci ko! prejšnja leta. In na koncu besedo ] O Dolenjcih. Če jim bo šlo dobro. Utegnejo pomeniti trd oreh vsake- ! mu nasprotniku. V ekipi je nekaj dobrih posameznikov, zlasti Veho- J var ln Vodičar. — N. Antonič tremi točkami SAVA:aZorman 2, ReW>« 10, Klavora 6, Sladoje y^ i, tijevič, Todorovic, ^"jfrVlD *T Zakrajšek 1, Feher; s£ mžar * škrbine, Vrtačnik 3, o«**' Bbnča I 1. Bonča Klopčič 1, Vrevc čič. Po nepopolnem lestvica naslednja: petem ZuP koH« Sava Šentvid Duplji Šiška D. pol je črnomel i Svoboda Medvode 105:77 106:80 63:5* 83:81 ^0:45 72:88 59:78 48:71 8 5 3(- 5 4 4 • 2 2 t*? Jutri bosta gorenj8."? nika v tem tekmovanju« seboj. — M. čuhalev mali oglasi -111311 oglasi prodam % Prodam nova borova garažna vrata 190 x 200. Okroglo 11 3965 Prodam prašiča za pitanje. Kranj, Jezerska c. 93 3949 Prodam dva dobro ohranjena moška zimska plašča. Kranj, C. JLA, 10, pritličje 3885 Prodam osebni avto FIAT 1100 tipa 55 v dobrem stanju In Fiat 600. Prodaja v nedeljo od 8. do 10. ure. Jože Močnik, Kranj, C. Staneta Žagarja 27 3978 Prodamo hišo v Kropi. Pojasnila daje Kristina Šolar, Kropa 27 3979 Prodam desni Tobi štedilnik. Kokrica 192 3985 Skoraj nov posrebren altsakso-fon znamke Klng prodam za 70.000 din, ali zamenjam za dobro ohranjen tenor saksafon. L. L, Žirovnica 29, Gorenjsko 4005 Prodam več po 6 tednov starih prašičkov. Cerklje 55 4006 Prodam korenje in peso. Bri-tof 85 4007 Prodam dobro ohranjen čistilni Čevljarski stroj. Naslov v oglasnem oddelku 4008 Prodam 6 tednov stare prašičke. Cerklje 103 4009 Prodam psn, dobrega čuvaja. Naslov v oglasnem oddelku 4010 Prodam pomivalno mizo in bakren kotel za kuhanje perila. Naslov v oglasnem oddelku 4011 Prodam 6 mesecev staro kobilico. Voglje 74 4012 Prodam mlado kravo, 9 mesecev breio. Mače 5, Preddvor 4013 Prodam 6 tednov stare prašičke. Povije 9, Golnik 4014 Prodam kravo s teletom ln plemenskega Vola, težkega 450 kg. Naslov v oglasnem oddelku 4015 Prodam lepo obrana zimska Jabolka. Partizanska 46, pri Voča-nu 4016 Prodam mop?d T12. Ogled v nedeljo dopoldne. Ivo Ječnik, Hrast je 42 * 4017 Prodam visoko trodelno omaro. Franc Plav, Primskovo, Ton-nži-5eya 9 ; 4018 Prodam korenja. Naklo 73 4019 Prodam piske (jarčke) bele, hranjene z domačo hrano. Jelen-čeva 23, Primskovo 4020 Prodam FIAT 750. Poženk 1, Cerklje 4021 Prodam dobro ohranjeno posteljo z žlmntcami in nočno omarico. Oman, Tržič, Trg svobode 9 4022 Prodam nedograjeno hišo v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 4023 Prodam obrana jabolka ln maši- j no od NSU 250 ccm. Pangeršica 6, Golnik 4024 Ugodno prodam kavč peč. Janez 1 Ogris, Kranj, Kutinova 9 4025 ! Železno peč, dobro ohranjeno, m kompletno okno z železnimi polknl 125 x 110 prodam. Naklo 4 4026 Prodam Fiat 600, let. 1960. Šenčur 186 4038 Kmetijska zadruga »Jelovica« j Radovljica proda na dražbi v sredo 30. oktobra ob 8. uri na dvorišču uprave v Radovljici dobrega konja, prvenstvo gospodarskim I organizacijam in če ne bo interesentov pa zasebniku. 4039 Lepo kuhinjo zaradi selitve prodam. Naslov v oglasnem odd. 4040: Osla za prenos prodamo. Pla- j ninsko društvo Križe. 4041 Hišo, vrstno starejšo s 3 sobami'ln kuhinjo na prometni točki 1 v LJubljani prodam. Naslov v oglasnem oddelku 4042 I Prodam prašiče po 45 kg težki, Cesta na Klane 5, Kranj 4043 Prodam 400 kg težkega plemenskega vola ln 2 prašiča nad 100 kg za pitanje. Poženk 8, Cerklje 4044 Prodam moped TMZ v voznem stanju z novimi trumami za 30.000 din. Zg. Brniki 38 4045 «K?rodam lepo rumeno korenje, 1000 kg. Vinko Oblak, Sr. vas 9, Šenčur 4945 Prodam obračalnik za seno. Naslov v oglasnem oddeklu _ J 4047 Prodam Jedilni krompir cvetnik. Primskovo, Jezerska c. 49 4048 Prodam konja, starega 3 ali 6 let. Okroglo 1 4049 Prodam mlado kravo 8 mesecev brejo. Voglje 90 405C Prodam Fiat 750. Naslov v oglasnem oddelku 4051 Izdaja In tiska CP »Coreniskl tisk«, Kranj. Koroška cesta 8. TekočI racHm pri NB v Kranju 607-111-135. Telefoni: glavni in odgovorni urednik, uredništvo In uprava 21-90, 24-75, 28 97. Naročnina: letna 1300, mesečna 110 d'nariev. Cena posameznih številk: ponedeljek -■reda 10, sobota 20 din. Mali oglasi: za naročnike 20, za nenaročnlke M din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Zaradi bolezni prodam motorno kolo DKV NZ 350 ccm z večjim številom rezervnih delov. Poizve se: Savska 48 4052 Prodam električni Tobi štedilnik. Rozman, Medvode 121 405.3 kupim Kupim hišo v vseh fazah gradnje, tudi vseljivo, starejšega tipa, Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Kranj — Šk. Loka — Medvode« 3990 Staro hišico v okolici Bleda aH Radovljice kupim. Ponudbe pod »Mir, vrtiček« poslati na Glas Jesenice 4027 Kupim stroj z modeli za Izdelovanje strešne opeke (folc). Poceni prodam 300 kosov keramičnih eno-robnlh ploščic. Predoslje 113 4028 Kupim enostanovanjnko hišo z vrtom v bližini Kranja. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 4029 Kupim zazidljivo parcelo v Clr-čah pri Krtini aH Zlatem polju. Ponudbe poslati v oglasni oddelek 4030 Kunim enosfanovanlsko vseljivo hišo v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe poslati pod »1,200.000« v oglasni oddelek 4031 Kunim lesen kip tudi v najslabšem stan hi, slike na steklo ali na platno slikane, klečalntk, skrlnio aH nfr.ko omaro vloženo s koščki lesa. Pridem kamorkoli. Ponudbe: Rimska 3, Mencin, Ljubljana 4032 Kunim dobro ohranlen šivalni stroj znamke Pfaf aH Singer. Naslov v oglasnem oddelku 4054 Kunim malo rabljen Voiksvva-gen. Ponudbe oddati pod »Gotovina — avto« 4055 Grem za sostanovavko. Ponudbe poslati pod »Mirna« 4036 Obveščam X 3, da se osebno zglasl pri osebi, ki JI Je pisal. 4037 Enodružinsko stanovanje v Za-pužah št. 27, pošta Begunje zamenjam za lepo sončno sobo v Radovljici. Katarina Čampa, Radovljica — poštno ležeče 4056 Zahvaljujem se dr. Vldaliju ln dr. Pogačniku ter vsemu strežnemu osebju na moškem Internem oddelku bolnice Jesenice za vso skrb In pomoč v moji težki bolezni. Karel Tavčar 4057 Oddam opremljeno sobo starejšemu Izobražencu. Ponudbe oddati pod »Začasno« 4058 Krojaško vajenko sprejmem takoj. Nudim oskrbo. Ivan Mali. krojač, Letence, Golnik 4059 Iščem gospodinjsko pomočnico 1 k dvema otrokoma na Gorenj-I skem. Ponudbe odati pod »Ljubi-tel lica otrok« 4060 I Službo želi spremeniti v. k. j ključavničar strugar. Ponudbe od-j dati pod »Samostojen« 4061 Kunim aH vzamem v najem v Kranju — staro mesto — sobo aH i malo stanovanje. Nudim ev. poso-I jllo aH naprado. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Soba« 4062 ZAHVALA Db bridki in mnogo mnogo prerani Izgubi našeg* nenadomestljivega moža in iskrenega alka DRAGOTA KRI2NARJA V Izražamo prisrčno zahvalo dr. primanju Bran ga terju, zdravniškemu in strežnemu osebju m te oddelka bolnišnice Jesenice za skrbno zd™v. 'vcem Iskrena zahvala' upravi tovarne »Iskra«, so^e,gZOijo, in sindikatu za pomoč in pozornost med bole)0. za darovano cvetje in govornikom za ganljive ^bria vilne besede ter mnogoštevilno udeležbo, r ^ zahvala lovcem izpod Karavank, ki so izpolni ^ govo zadnjo željo in ga spremili s cvetjem mj 'erll stili njegov spomin z lovskim slovesom ob ou ^ grobu. Pevcem iz Preddvora in duhovščini top hvala za globoke žalostinke. . trgo\'' Iskrena zahvala podjetju živila in kolektivu podjetja Hrana za pomoč irt sočustvovanje cern, trenutkih. Vsem sorodnikom, prijateljem, 2» ^ sosedom, mesarjem in gostilničarjem, ter s0'arovaiie dini prisrčna hvala za izkazano sožalje, ci ^adnji vence in tako številno udeležbo na njegovi poti. Globoko žalujoča žena Urška s ma Dragcem ln Joškotom talo Iščem žensko za pomoč v gospodinjstvu 2—3-krat tedensko v popoldanskem času. Vse ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 3975 Pošteno hišno pomočnico sprejme takoj gostilna Lakner na Ko-krici 3991 Iščem sobo v Kranju, dam tudi nagrado. Naslov v oglasnem odd. 3992 Osebni avto zamenjam za smrekovo hlodovino. Ogled: Selca 93, nad škof jo Loko 4033 Ženski, ki dela na tri Izmene, dam sobo za varstvo otroka. Naslov v oglasnem oddelku 4034 Obžalujem In prekllcujem žaljivke Mariji Poznik In 3e zahva- Meterju Franceljnii DOLI NA R-JU ob 57-letnici iskreno čestita UREDNIŠTVO pbiave Proti sladkorni bolezni, protlnu in tolSčavostl (bolezenskemu de-belenju) pomaga rogaški »Donat« vrelec. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobijo v grosl-stlčnem trgovskem podjetju »Živila« Kranj, Veletrgovini »Loka« Skofja loka ln podjetju »Vino Gorenj ka« Jesenice. RAZPIS Osnovna enota ptt Jesenice 2 sprejme v delovno razmerje 4 PISMONOŠE Interesenti morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja imeti dovršeno osemletko. Samska stanovanja zagotovljena. Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. PLESNI TEČAJI: vpisovanje vsak torek ln petek v Delavskem domu, Kranj vhod 4/1. Izpppolnlte svoje znanje tudi v modernejših plesih v nadaljevalnih tečajih. KAM V NEDELJO POPOLDNE? Na mladinski ples v Delavski *VorZ Vsem sorodnikom, prijateljem in znancemzapUst» čamo žalostno vest, da nas je za vedno ^ ljubi mož, oče, stari oče, tast, brat, stn , bratranec JANEZ ŠENK 26 0ic- Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, d"e .jgaje-tobra 1963 ob 16. url izpred hiše žalosti, * va 3, na mestno pokopališče. -prane'1 Žalujoči: žena Francka, otroci Tilka m ^^nC\ 7. družinama ter Ivica in Janko, W ^arij£», Tomše, snaha Tončka, vnuki Mar,atalega sO-Ivica, Branko in Rajko v imenu osw rodstva ljujem, ker Je odstopila od kazen-1 dom. — štiri ure plesalcem odllČ-skega pregona 4035 ni orkester solistov. LOTO Začasno poročilo za 43. kolo LOTA — žrebanje 23. 10. 1963. Izžrebane številke: 3, 14, 28, 30, 40, 47 in dodatna 8. PETICA — 467.132 ČETVORKA — 10.244 TROJKA — 547 ČETVORKE Jesenice 39-J-614564/4 39 J " 39-J-614581/4 Kamnik 41-J-624950/4 Kranj 46-163124/2 TROJKE * # Domžale 28 K-760137/4 ^ Jesenice 39 J 614569 '4 K-782434 \ O Kamnik J -624945/4 J-624943,4 ■ is3$ # Kranj 46 163108/2 0-224149/4 O-224170/4 0-224217/4 0-224219/4 0-224228 4 0-224247/4 A Radovljica 72 090908/2 211502/2 K-759977/4 K-759347/4 K-759373/4 K-759383/4 # Šk. Loka 88 062884/2 ^10 ** Dokončno por^JJ ,j. ^ LOTA - žrebanje ^ PETORKE -r 40'g'go4 ČETVORKE *" * TROJKE - *48 . dO J Rok za l,plačev^e cembra 1963 O- 41-