I Št. 52 (927) L..XVJI1 NOVO MESTO, četrtek, 28. 12 J Priznanje in zahvala za zvestobo revoluciji Te dni poteka 30 let,- odkar je tovariS Tito prevzel vodstvo Komunistične partije Jugoslavije, mineva pa tudi že 50 let njegovega revolucionarnega udejstvovanja. O tovarišu Titu, fci je postal in ostaja osrednja osebnost našega boja in revolucije v potekajočem polstoletju, bomo v kratkem začeli v našem tedniku objavljati daljši spis, razen tega pa tudi vrsto zanimivih fotografij iz življenja našega spoštovanega in priljubljenega voditelja. Spis bomo hkrati tiskali v Dolenj, skem listu, celjs.kem Tedniku in murskosoboškem Vestniku. — Ko se danes spominjamo prehojene borbene poti dragega tovariša Tita in njegovega izrednega deleža v zgodovinskem razvoju 50 let naše domovine, objavljamo besede, ki jih je med drugim pretekli teden izrekel o tovarišu Titu Franček Mirtič, sekretar mestne konference ZKS v Ljubljani na zadnji slavnostni seji komunu stov Ljubljane: »Tridesetletnica revolucionarnega boja tovariša Tita ni samo njegov intimni jubilej, marveč jubilej vseh jugoslovanskih komunistov in borcev za novo Jugoslavijo. Ko govorimo o Titu, o njegovem revolucionarnem delovanju v preteklosti in danes, govorimo o delu generacije revolucionarjev, ki so soustvarjali in soustvarjajo našo socialistično družbo, in o zgodovinski vlogi delavskega razreda vseh jugoslovanskih narodov v tem boju. Ko dajemo priznanje revolucionarnemu boju in uspehom, ki smo jih dosegli v teh tridesetih letih pod Titovim vodstvom, Je to priznanje človeku, ki je v pravem pomenu be- sede postal simbol tega boja in najglobljih teženj po napredku. Hkrati pa je to priznanje tudi vsem številnim revolucionarjem, komunistom, borcem in aktivistom, ki so pomagali nositi težo boja, trpljenja, porazov in zmag. Priznanje in zahvala za zvestobo revoluciji. Revoluciji, ki se danes v novih razmerah nadaljuje. Zato ni čas za samozadovoljstvo, omahovanje in odstopanje. Njih odgovornost in dolžnost pred revolucijo je, da skupaj z mlajšimi prispevajo svoj delež k našemu nadaljnjemu razvoju, da prenašajo revolucionarne tradicije na mlade 61 se hkrati bogate z družbenimi stremljenji novega rodu, ki se je že oblikoval v socialistični družbi.« Z OBČNEGA ZBORA DOLENJSKE TURISTIČNE ZVEZE Možnosti izletniškega turizma Predsednik upravnega odbora Marko Ivanetič: »Najvažnejše je aktivirati vse dejavnike, ki lahko pripomorejo do napredka v turizmu.« Tokrat je turistične delavce Dodemjske in Spod. Posavja gostila Sevnica. Morda je v tem tudi malo simbolike: edino ta občina še nima asfaltne povezave s svetom, pa se že močno zaveda velikega pomena turizma, ki postaja pomembna gospodarska dejavnost. Tudi ni naključje, da so zbrani na občnem zboru z velikim odobravanjem sprejeli besede sekretarja sosednje zagrebške turistične zveze, ki je dejal: »Vaši cilji so tudi naši, vaši interesa so tudi naši.« Nov bife na Otočcu Včeraj je začel obratovati oib Petrolovi črpalki na Otočcu nov bife z delikasto, ki je neprekinjeno odprt. V bifeju, ki deluje kot enota hotela »Gnad Otočec«, je gostom na voljo po ugodnih cenah velika izbira hladnih in toplih jedil, vin in žganih pijač ter brezalkoholnih pijač. Smrt pod snežno odejo 24. decembra so zjutraj opazili Domikovi v Krškem, da leži ob savskem nabrežju skrčeno človeško truplo. Organi javne varnosti so nato ugotovili, da je pokojnik Matija Pevec iz Krškega, ki je bil pogrešan že od 8. decembra letos. Tega dne se je vrnila z obiska pri hčerki njegova žena. Ker moža ni našla doma, ga je iskala pri vseh znancih in prijateljih, . , m po ne': a j dneh brezuspešnega • Žeti vsem naročnikom, iskanja pa je prijavila iagi- Hrafppm , w>Ue moža P0^1 miUce v sooeiavcem ■ Kx§]a0ait Domnevajo, da je in prijateljem, doma i pokojnik v temi zgrešil pot - " * " -> *" -' * ' zdrknil z roba ob savske ceste in se pri tem onesvestil ter zaradi mraza zmrznil. Ker g s je nato pokril sneg, ni tru s '' _ pla nihče opazil vse do od juge. V pokojnikovi obleiki so našli vse dokumente in večjo vsoto denarja. L. H. »Težave so m bodo, toda ne bomo odnehali. Ni se težko spominjati časov, ko na tem območju nd bilo še nd-česar, ko tujci in domači gostje niso vedeli za Dodenj-(Nadaljevanje na 12. strani) Poceni pomaranče Samo v štirih dneh, od 20. do 24. decembra, so prodajalne kočevskega »Trgoipro-meta« prodale 15 ton pomaranč. Potrošniki ne kupujejo večjih količin pomaranč samo zaradi praznikov, ampak predvsem zato, ker so kvalitetne in poceni (2,50 Ndin kilogram). Pionirji za Titov jubilej Tridesetletnico revolucionarne poti Josipa Broza-Tita so pionirji iz brežiške občine počastili na konferenci 27. decembra, na dan, ko je bflft pred 25 leti ustanovljena Z vaza pionirjev Jugoslavije. Nfc konferenco so prišli predstavniki vseh pionirskih odra-dov. Kulturni program so pripravili pionirji z raznih SoL Najboljšim odredom je predsednik občinske skupščine izročil nagrade. Prva nagrada za sestavek Janje Kastelic Novomeščanka Janja Kastelic je na Kurirčkovem fa-stivalu pred dnevi prejela prvo nagrado za kratko prozo. žirija ji je podelila nagrado za sestavek Vojna, drugo nagrado je prejel Vido j e Podgorec iz Skopja, tretjo pa Lojze Zupanc iz Škofje Loke. Mladi novomeška pisateljici čestitamo za njen uspeh! UJ ■ '' * ■ V* • n m po svetu: _, [ VAS ' ' DOLENJSKI LIST OD 28. DECEMBRA DO 7. JANUARJA /Padavine okrog 28. decembra, od 30. decembra do 1. januarja in od 4. do 6. januarja. — V ostalem suho. Sprva večjih ohladitev ne bo, toda kmalu po 6. januarju je računati z nastopom hudega mraza, z burjo in snegom. Dr. V. M. »MI SMO Z VAMI! — Mi, in vsi ljudje, ki hočejo dobro in žele mir na svetu!« so z manifestacijami podprli osvobodilno vojno Vietnamcev novomeški srednješolci pretekli teden. — Na sliki: zbrani dijaki poslušajo govor Uroša Dularja na Prešernovem trgu. (Janez Pavlin je za zgornji posnetek dobil prvo nagrado sa »fotografijo tedna« — 18.000 Sdin.) tedenski mozaik Jean Rey, član komisije evropskih skupnosti, je bridko potožil, ko je Francija spet uporabila veto proti sprejemu Britanije v Skupni trg. Dejal je, da je to »čuden način sprejemanja soseda, ki ga vsi poznamo in je prišel trkat na vrata. Namesto da bi ga vprašali, kaj hoče, smo mu z okna v vrhnjem nadstropju zlili vedro vode na glavo...« Toda le huje je prizadela de Gaulla včlika dama Britanije lady Asquith, ki je stara osemdeset let. Povabili so jo pred francoske televizijske kamere v zvezi M dogodki, ki so se odigrali pred petdesetimi leti. Toda stara dama je začela govoriti o sedanjosti: »Ko je bila Francija poražena — je dejala — je Churchill predlagal združitev obeh držav in državljanstev in ni spraševal, v kakšnem stanju je frank ... De Gaulle•* zameri Anglosasom to, da jim toliko dolguje ...« Med njenim govorjenjem so nenehno zvonili telefoni v francoski televiziji. uKako naj pristrižem jezik stari gospč?« je obupano spraševal vodja oddaje... Grška vojaška vlada, ki je pred nekaj dnevi slekla uniforme in postala »civilna«, je zdaj sporočila, da bo izpustila politične zapornike, razen tistih »komunističnih«. Politični opazovalci v Atenah m po svetu zelo dvomljivo poslušajo te obljube. Volk dlako menja ... Zahodno-nemški študent Fritz Teufel, ki je prišel pred sodišče, ker je sodeloval pri demonstracijah ob obisku iranskega šaha v Berlinu, je pred sodniki dejal: »Celih 148 dni sem se-dćl v preiskovalnem zaporu. Ko bi bil vsaj cesarico Farah Dibo v uho ugriznil. Sedel sem v preiskovalnem zaporu tako dolgo zato, ker bo prej bik zlezel skozi ključavnico, kakor da bo en nemški uradnik podvomil o resničnosti izjave drugega nemškega uradnika... Nekaj demonstrantov proti vojni v Vietnamu v New Yorku so aretirali na prav izviren način. Obtožili so jih krutosti do živali, ker so spustili golobe v veliki dvorani glavne železniške postaje v New Yorku. Tam pa golobi ne morejo ne piti ne jesti — se je glasilo uradno pojasnilo. Gradimo kakšnih dvajset elektrarn Zamude domačih dobaviteljev zavirajo gradnjo Niso se Izpolnile že nekajkrat dane obljube domačega elektrogospodarstva, da bo že leto6 v eletotroenergotilkl položaj boljši kakor katero koli prejšnjih let in da prav zaradi tega ne bo omejitev v porabi toka. To, kar se je zgodilo v prejšnjem in tem mesecu, je povzročilo resne skrbi porabnikom električnega toka. Vsiljuje se vprašanje, kaj bo v prihodnjih letih, ako se bo zavlekla izgradnja novih elektrarn, kakor vse kaže. V Djerdapu smo presegli plan, toda ... Po najnovejših podatkih poteka gradnja elektrarn v glav- TELEGRAMI SANA — V Jemenu še vedno divjajo boji, posebno v bližini glavnega mesta Sane, kjer skušajo rojalisti brez uspeha zrušiti republikanski režim. Mednarodni Rdeči križ je dobil obvestilo, da na stotine jemenskih bojevnikov umira ranjenih v puščavi. VARŠAVA — V poljskem glavnem mestu so se sestali zunanji ministri socialističnih držav. V sporočilu zahtevajo umik izraelskih sil z zasedenega oaemlja, a tudi priznavajo vsem državam na Srednjem vzhodu pravico do obstoja in njihovih meja. Mednarodni komentarji poudarjajo, da je sporočilo »blago« in ima namen utrditi mir na Srednjem vzhodu PEKING — Letos so na Kitaj skem objavili 86 milijonov 400 tisoč izvodov »Izbranih del Mao Ce Tunga«. Letošnji plan je bil — kakor poroča časopisna agencija Hsinhua — izpolnjen pred rokom Poleg tega so letos na Kitajskem objavili 350 milijonov izvodov »Ci tatov predsednika Mao Ce Tunga«. TOKIO — Predstavnik japonske vlade je izjavil, da so po eksploziji kitajske atomske bombe pred nekaj dnevi odkrili radioaktivne delce nad osrednjo Japonsko v višini 10.000 metrov. MOSKVA — Zaradi eksplozije plina se je v Moskvi podrla šest-nadstropna stanovanjska hiša, kakor poroča agencija AFP. Po uradnih podatkih je bilo mrtvih devet oseb, toda agencija pripominja, da je število smrtnih žrtev najbrž precej večje. KAIRO — Posebni odposlanec U Tanta za Srednji vzhod Jarring bo med prihodnjim potovanjem po Srednjem vzhodu verjetno obiskal tudi sirsko glavno mesto Damask. Doslej je bila Sirija izmed treh žrtev izraelskega napada edina, ki ni povabila Jarringa. nem, kakxxr smo predvidevali, čeprav denar in oprema ne dotekata v skladu z dinamiko gradnje. Dela na naši največji hidrocentrali »Djerdap« dobro potekajo, celo nekoliko hitreje, kakor je bilo zamišljeno. Financiranje del pa zastaja, zato se je že doslej nakopičilo za okoli 130 milijo nov novih dinarjev nepoplača-nih računov. Jugoslovanska investicij sika banka na izpolnjuje dolžnosti, ki jih nalaga zakon, zato bo letos dala namesto 300 samo 250 milijonov novih dinarjev. Nedolgo tega je na sestanku v skupščini Srbije predstavnik Investicijske banke povedal, da banka ni mogla izvršiti vseh svojih obveznosti, ker so se zmanjšala federalna sredstva za investicije. Zaradi tega je prišlo do revizije financiranja posameznih energetskih objektov. Investitor je na tej seji povedal, da bo prisiljen tožiti Jugoslovansko investicijsko banko, ako ne bo izpolnila svojih dolžnosti. Domača oprema je v zamudi Obstaja nevarnost, da bo mo z zamudo spustili v pogon termoelektrarno »Morava«, ki bo proizvajala skoraj 70 milijonov kilovatnih ur električne energije. Dograjena bi morala biti 1. julija naslednjega leta. Dobava opreme pa je vendarle v zamudi. Dogovorjeni rok s podjetjem »Rade Končar« so dobavitelji že nekajkrat podaljšali. Spričo takega odnosa domačih dobaviteljev opreme so se investitorji elektrarn v Srbiji izrazili na omenjenem sestanku, da nimajo zaupanja v domačo izdelavo strojev. Rekli so celo, da domača strojna industrija ni sposobna solidno izvajata svojih del. Omenili so podjetja »Rade Končar«. »Termoelektro« in »Goša«. Težavam s financiranjem se ni izognila niti termoelektrarna Kosovo III. Vse kaže, da bo tudi termoelektrarna »Šoštanj« pričela kasneje obrato- Kiro Gligorov, podpredsednik zveznega izvršnega sveta, govori o našem gospodarstvu v prihodnjem letu na skupni seji gospodarskega in zveznega sveta v torek v skupščini v Beogradu. — (Telefoto: Tanjug) vata, ker bo stekla šele sredi 1970. leta, ne pa ob koncu 1969. Nekaj mesecev kasneje bo pričala obratovati tudi termoelektrarna Sisak... Skupna zamuda znaša 14 let! Kakor vidimo, se največkrat govori o zamudah. Nekdo je celo izračunal, da je izgradnja teh dvajsetih elektrarn v zamudi kar za blizu 14 let. Sedaj ne moremo povedala kakšne bodo vremenske razmere in hidroenergetski položaj v naslednjih letih. Lahko pa z gotovostjo rečemo, da bo zamuda pri puščanju novih elektrarn v pogon povzročila vprašanje rednega oskrbovanja porabnikov z električno energijo. Zaradi tega moramo optimistične napovedi električnega gospodarstva jemati s precejšnjim nezaupanjem. V to nas je prisilila izkušnja. B. L. Za potfti list odslej 200 Ndin Taksa za potno dovoljenje bo odslej znašala 200 Ndin. Ta ukrep utemeljujejo z nujnostjo, da bi omejili zlorabe in špekulacije. tedenski zunanjepolitični pregled tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled M PRIHODNJE LETO: POGLAVITNO POVEČANJE PROIZVODNJE. INVESTICIJ IN IZVOZA. To je refren vseh razprav v izvršnih svetih in skupščinah, če nam bo uspelo povečati proizvodnjo, bomo lahko namenili več za investicije, s tem pa ublažili probleme nezaposlenosti. Investicije morajo temeljiti le na večjem izvozu in večji akumulaciji, nikakor pa ne na emisiji denarja, ki vodi v inflacijo. V razpravah o predlogu resolucije o temeljih ekonomske politike za prihodnje leto so bili kritični. Centralni svet sindikatov je, na primer, menil, da bi morala biti resolucija konkretnejša in da zamujamo z ukrepi, ki bi morali spremljati resolucijo. Podobnega mnenja so bili tudi nekateri skupščinski odbori. Zvezni izvršni svet )e predlagal ■vezni skupščini, naj po hitrem postopku sprejme zakon, s katerim bd prepovedali povečanje osebnih dohodkov v bankah, hranilnicah, elektrogospodarstvu, podjetjih za zunanjo trgovino itd. To so podjetja. kjer so osebni dohodki zelo visoki in zato že dalj časa tarča kritik in neraspoloženja javnosti. — Pomemben je tudi zakon, ki obvezuje delovne organizacije, da zaposlijo določeno število oseb a končano višjo in visoko šolo kot pripravnike. Republike bodo bodo poslej i zakonom pooblaščene, da uvedejo prispevek na sklade skupne porabe podjetij in drugih delovnih or- ganizacij. Republike pa še zmeraj vztrajajo pri zahtevi, naj zveza odpravi limit na skupne prispevne stopnje, ki onemogoča, da bi reševale svoje probleme v skladu s s svojimi posebnimi potrebami in možnostmi. ■ MESO POCENITI, KRUHA NE PODRA2ITI. Zvezni zavod za cene bo predlagal predpis o po- Odgovorne, težke naloge cenitvi mesa, de ne bo kmalu pocenitve. Predloge za podražitev kruha so odbili kot nerealne. V Celju in Kranju, na primer, so bili odločalo proti vsaki podražitvi kruha. Podobno bi morali ravnati tudi drugod, saj bi bilo res absurdno, da bd že sedaj podražili kruh zato, ker bo pšenica prihodnje letine dražja. ■ POMEMBNI ZAKONI. Social-no-zdravstoveni zbotr republiške skupščine je sprejel zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetov, ki razširja krog plačnikov, daje osnovo za finančno uskladitev skladov kmečkega zavarovanja in Siri samoupravne pra/vioe komunalnih skupnosti. Isti zbor je sprejel tudi zakon o skupnostih otroškega varstva in zakon o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva. ■ NEGOTOVA USODA DEBELEGA RTIČA. Na posvetovanju, ki ga je sklical Rdeči križ Slovenije, so se predstavniki prizadetega zavoda, komunalnih skupnosti, socialnega zavarovanja in drugih institucij zavzeli za solidno ureditev financiranja klimatskega zdravljenja otrok. Dogovorili so se, da bodo izločili iz rednih sredstev skladov zdravstvenega zavarovanja namenska sredstva za nadaljevanje ali nadomestno bolnišnično zdravljenje otrok. Ker pa ta sredstva ne bodo zadoščala, bi morale priskočiti na pomoč še delovne organizacije. ■ NEODGOVORNE GOVORICE O POŽARIH. Pristojni organi, ki so raziskovali vzroke nekaterih požarov v zadnjem času, so sporočili, da so neodgovorne govorice, češ da so bili požari podtaknjeni od sovražnika. Preiskave niso ugotovile nič senzaciolnega, podtaknjena sta bila le dva požara. ■ CK ZMJ O PRIPRAVAH NA KONGRES, ki bo januarja 1968. Kongresna resolucija bi morala biti po mnenju članov plenuma čimbolj razumljiva. Tako da jo bo mladina sprejela za svojo. V njej ne bd smelo biti. puhlih gesel in obilice besed, ki zamegljujejo dejstva. Tudi resolucija h zaposlovanju naj bi bila čimbolj konkretna. Za božične in novoletne praznike je v Vietnamu zavladal mir za nekaj ur. Vsako leto, odkar traja vietnamska tragedija, se zbudijo v srcih ljudi po svetu, predvsem pa v srcih Vietnamcev, upi, da bi bilo teh nekaj ur mogoče raztegniti na nekaj dni — in kdo ve? — morda celo na nekaj tednov. Morda bi dosegli celo premirje, kakor so ga na Koreji, in traja še danes. Toda vsi ti upi so doslej splahneli. Dnevi se niso raztegnili v tedne in vojna se ni samo nadaljevala, ampak je postajala čedalje bolj nečloveška. Tudi letos se je vzbudilo upanje. Ameriški predsednik Johnson je izkoristil smrt avstralskega premiera Holta, ki je izginil v morskih valovih, in se je udeležil spominske pogrebne svečanosti. Prav tako je priletel v Avstralijo južnovietnamski predsednik Thieu, s katerim je imel Johnson pomembne razgovore. Po razgovorih so objavili sporočilo, v katerem je rečeno, da je predsednik Thieu izjavil, da je voljan pogovoriti se o važnih vprašanjih s slehernim zastopnikom juž-novietnamske narodnoosvobodilne fronte. Pripomnil pa je, da saigonska vlada nikakor nima fronte za »neodvisno organizacijo«. Sicer pa da nima smisla voditi »konstruktivne pogovore s komer koli«, ki uporablja silo za dosego svojih političnih ciljev. Vse kaže. da je prišlo med predsednikoma do »nesoglasja«. Johnson je baje vztrajal, da bi bilo dobro poklicati na morebitna pogajanja zastopnike FLN, medtem ko južnovietnamski predsednik noče priznati tem zastopnikom in pogajanjem uraden pomen. Toda zaključek obeh predsednikov je bil, da je treba vojno z nezmanjšano silo na-deljevati, ker mirovne pobude ne bodo nikamor pripeljale. Prav tako trd sc je Johnson v bistvu pokazal v Rimu, kjer je po pogovoru s izjalovljenem protiudaru pred nekaj dnevi, in še vedno se pogovarja z odposlanci grške vojaške vlade. Še vedno postavlja pogoje, med katerimi je najvažnejši ta, da bi morali polkovniki v Atenah omogočiti »demokratično vlado«. Še vedno zagotavlja grškemu narodu, tistim pač, ki ga lahko slišijo in podpirajo, da je 21. aprila 1967, ko so polkovniki prišli na oblast, to oblast dovolil samo zato, da bi »preprečil prelivanje krvi«. Zdaj so sporočili, da se bo kralj utvare verjetno v kratkem vrnil v Atene. Vladajoča trojka v Atenah — Papadopulos, Patakos in Makarezos — je na videz vse te dni popuščala kralju. Ko je kralj iz Rima zahteval civilno vlado, so polkovniki brž sporočili, da so se »demobilizirali«. Slekli so uniforme in oblekli civilno obleko. In zadeva je bila opravljena. Potem so obljubili, da bodo dali grškemu narodu »trdno« ustavo. Prihodnje leto bo referendum, če ne na spomlad, pa bo na jesen. Presenetil pa je najnovejši sklep atenske vlade, da bi izpustila skoraj vse politične jetnike, razen tistih »komunističnih«, ki so »še od prej.« Tako so izpustili med drugimi tudi starega Papandreua, voditelja grškega Centra, in po nekaterih poročilih celo zaprtega skladatelja Mikisa Teodorakisa in mladega Andreja Papandreua, ki je bil zapleten v proces »Aspida«. Kako daleč bo ta pomilostitev v resnici šla, bomo videli. ^ __________ Vsekakor pa se vojaška vlada papežem govoril o miru, ni pa trudi, da bi postala »sposob-i besedico povedal, kaj je s na«. Delno popušča pod pri* papeževim predlogom, naj bi Američani prenehali bombardirati Severni Vietnam. Papež bi bil voljan posredovati, če bi Američani nehali bombardirati. Toda vse kaže, da so ameriški voditelji sklenili iti »do bridkega konca«. Grški kralj je še vedno v Rimu, kamor je odletel po NIKOZIJA — Ciprski predsed ntk nad&tof Makorios Je izjavil, da bo odstopil kot predsednik, ker Je udružitev otoka Cipra z Grftijo — en os is — postala nemogoča. BERLIN — Tudi med božičnimi prazniki letos prebivalci sahodne-ga Berlina ne bodo mogli obiskati sorodnikov ln mancev v vzhodnem delu tiskom, ki pa ne prihaja od kralja, ker je kraljev pritisk zgolj »moralen«, kakor je zapisal neki komentator, temveč od ameriške vlade. Ta pritisk pa je dosti bolj realen. Američani se namreč trudijo, da bi menjali vsaj pročelje v Atenah. In če že ni mogoče zamenjati volkov, naj bi ti vsaj dlako menjali. Ves ta tragičen dvoboj * primesmi komedije pa poteka nekje visoko, kamor grško ljudstvo ne seže. Ljudstvo P* je dovolj »govorno pokazalo da mu ni ne do kralja ne do polkovnikov. Ne eden ne drugi mu ne obetajo sprememb, ki si jih želi. DOLENJSKI UST* TEDNIK* VESTNIK■ vsak četrtek 60.000 izvodov! Trdne cene kmetijskih pridelkov in živine DOBRO BI BILO VEDETI... Zadovoljitev proizvajalcev in porabnikov živil, čeprav imajo različne želje Trdnost vsakega gospodarstva je odvisna od trajnih, med seboj usklađenih cen. Kmetijstvo ni izjema. Na to kmetijci pogosto opozarjajo. Tudi porabniki blaga želijo, naj se cene ne bi preveč spreminjale. Kadar so cene trajne, brez večjih nihanj v daljšem obdobju, laže izbirajo blago in se odločijo za nakup. Industrijsko blago ima v primerjavi s kmetijskim precej stalne cene, ki se znižajo le ob sezonskih razprodajah, rastejo pa tudi sorazmerno počasi Nihanje cen je torej malo, zlasti če ga primerjamo s skoki in padci cen zelenjave in sadja, ki se včasih podvojijo, pa spet znižajo za polovico. Tudi cene živine močno nihajo. Pred dvema letoma je tako nihanje zmedlo rejce prašičev, letos pa rejce goved. Zato kmetijci upravičeno želijo, da bi cene njihovih pridelkov in živine bile vsaj tako trdne, nespremenljive kot cene industrijskega blaga. Takim željam kmetijcev ne nasprotuje pravzaprav nihče, kadar so njihove cene usklađene s cenami drugega blaga, škodo jim povzroča le neurejen trg. Torej je treba z ustreznimi ukrepi zavarovati trg pred nezaželenimi vplivi in špekulacijami posrednikov, pa bodo kmetijci zadovoljni. honorarnimi močmi, z upokojenci in drugimi samo zaradi nižjih prispevkov oziroma dajatev, ki jih plačujejo za take sodelavce. so mrtev kapital v skladiščih! Razprodajte jih in pomagajte si z denarjem, ki ga boste dobili na ta način! Obvestite javnost in kupce, koliko odstotkov popusta ste namenili za blago iz zalog! Pri tem Vam najbolj učinkovito pomaga oglas v lokalnem tedniku! Vsako delovno mesto naj bo za vsakogar enako dostopno! Zvezni svet za delo je pred kratkim poslal zvezni skupščini svoj predlog o spremembah temeljnega zakona o delovnih razmerjih. Svet predlaga med drugim, da bo treba javne natečaje za prosta delovna mesta razpisovati obvezno tudi v bodoče. Vsako delovno mesto mora biti dostopno vsakemu našemu občanu pod enakimi pogoji. Poskusno delo bi obdržali tudi vnaprej, bolj točno pa bo treba določiti, da velja tako delo le za določene vrste dela. — Novost v zakonu bo pripravniška doba, kar bo morala urediti v svojih pravilih vsaka delovna organizacija. Predlog predvideva tudi, da bi bilo treba za določen čas sprejemati pripravnike z visoko strokovno izobrazbo, kar naj bi bila z zakonom predpisana obveznost delovnih organizacij. Honorarno delo bo, kot vse kaže, omejeno do največje mere; morda ga bo treba ce- lo dodatno obdavčiti, zanj plačevati dodatne prispevke in podobno. Tudi to je eden izmed ukrepov, da bodo podjetja in ustanove začele bolj zaposlovati mlajše kadre. Zdaj si marsikje pomagajo s Kmetje so letos prodali več kot lani Podatki do konca oktobra povedo, da so kmetje letos prodali svojih pridelkov in izdelkov nekaj nad 826 milijonov Ndin: zasebni kmetje so tu udeleženi z 51 odstotki, družbena gospodarstva pa z 49 odstotki. Več kot polovico vrednosti odkupljenih pridelkov oziroma kmetijskega blaga odpade na živino. V 10 mesecih so kmetje prodali na trg za 21 odstotkov več sadja kakor lani v enakem času, kar za 33 odstotkov več pa kož volne. Perutnine in jajc so prodali za 13 odstotkov več, žita pa za 10 odstotkov. Manj kot lani v 10 mesecih Pa so letos prodali mleka, zelenjave, alkoholnih pijač, industrijskih rastlin, gozdnih sadežev in lesa. »Zaželene cene« - primer pšenice nas pri tem spodbuja! Družbeni organi že pripravljajo dodatne ukrepe za ureditev trga s kmetijskimi pridelki in živino. Verjetno bodo uspešni, če imamo že več kot dve leti nespremenjene cene pšenice, ki nihajo le toliko, kolikor je razlike v kakovosti, bo podobno gotovo moči urediti tudi za drugo kmetijsko blago. Določiti bo le treba in zagotoviti take cene, ki bodo najbolj ustrezale pridelovalcem in hkrati porabnikom živil. Upoštevati bo treba koristi obojih. Namesto zajamčenih cen ali najnižjih, kot jih že imamo na primer pri pšenici, koruzi, pitanih govedih in prašičih, se bodo menda imenovale zaželene cene. Zaželene zato, ker naj bi ustrezale širši družbi in razvoju našega gospodarstva. Morale bodo biti tako visoke, da ne bodo zavirale zaželene proizvodnje, in tako nizke, da ne bodo preveč ali po nepotrebnem obremenjevale izdatkov prebivalstva. Naša kmetijska proizvodnja bo zaščitena pred dumpinški-mi cenami uvoženega blaga s posebnimi dajatvami ob uvozu. Uvozniki naj bi vplačali vso razliko med nizko nakupno ceno in zaželeno ceno pri nas v poseben sklad, ki bo namenjen za usklajevanje cen ali pospeševanje našega kmetijstva, da bo v prihodnosti lahko proizvajalo z nižjimi stroški. S tako urejenim uvozom pa bo hkrati moči preprečevati nezaželeno rast cen v škodo porabnikov živil. Posebno vprašanje je, ali bodo kmetijci zadovoljni s takimi stalnimi cenami, kot se pripravljajo. Nespremenljive cene so si namreč najbolj želeli takrat, ko so se visoke oe-ne njihovih pridelkov in živine začele zniževati. Menili so, da so tako visoke cene upravičene, če jih je trg priznal za določeno obdobje. Včasih pa so take cene bile le posledica izjemnega stanja v proizvodnji in na trgu. Proizvodnjo je treba prilagajati tudi nižjim prodajnim cenam. Zaželene cene bodo uresničile želje kmetijcev po trdnih, nespremenljivih cenah. Nihanja bodo tako mala, da ne bodo preveč motila proizvajalcev. Take trdne oene pa bodo hkrati kompromis med proizvajalci in porabniki, zato bo rentabilnost proizvodnje odvisna predvsem od zniževanja stroškov. J. PETEK 1 fes Ali si že dosegel normo? Ne vem, ko pa ne zna nihče v hiši izračunati... - Zanimivo vprašanje: osebno delo z zasebnimi sredstvi Republiška konferenca SZDL za še večji razmah zasebnega sektorja, ampak brez izkoriščanja tujega dela in brez špekulacij! Referat o vlogi osebnega dela z zasebnimi proizvajalnimi sredstvi v naši družbi je imel član predsedstva republiške konference Zoran Polič. Poudaril je, da ima zasebni sektor kot dopolnilo družbenih delovnih organizacij pomembno vlogo pri zadovoljevanju potreb občanov in njihovega čedalje višjega standarda. Vendar je odločno obsodil pojave izkoriščanja ČASOPISNO PODJETJE KMEČKI GLAS LJUBLJANA vas vabi med redne naročnike svojih izdaj. Poleg časopisa »Kmečki glas«, ki je osrednji tednik za bralce na podeželju, izdajamo Se revijo »Sodobno kmetijstvo«, mesečnik za popularizacijo kmetijske, živilske, gozdarske in drugih sorodnih strok ter žepni »Kmetijski priročnik 1968« z nasveti za sodobno gospodarjenje. Časopis »Kmečki glas« obravnava vsa pereča življenjska vprašanja ljudi na podeželju, poroča o vseh pomembnejših dogodkih doma in po svetu, prinaša novice iz naših krajev, nudi zdravstvene in strokovne nasvete, v posebnih prilogah pa svetuje kmetijskim pridelovalcem in gospodinjam na podeželju, pri čemer sodelujejo šUvilni kmetijski, živilski in drugi strokovnjaki. V posebni literarni prilogi najdejo v njem branje tudi bralci, ki iščejo v časopisu razvedrilo. Pravna služba »Kmečkega glasa« redno odgovarja na vprašanje bralcev brezplačno, bodisi v listu, bodisi pismeno. Letna naročnina 35 N din. Revija »Sodobno kmetijstvo«, ki bo začela izhajati januarja 1968, pa bo obravnavala strokovna vprašanja, ki so pomembna ta sodobno pridelovanje v poljedelstvu, živinoreji, sadjarstvu, vinogradništvu, hmeljarstvu, vrtnarstvu in za delo v gozdu. Poleg tega bo zajela tudi vprašanja iz veterinarstva. vzreje malih živali, kmečkega turizma in drugih gospodarskih dejavnosti v našem prostoru. Namenjena je kmetijskim :n drugim strokovnjakom ter delavcem v kmetijskih, živilskih in gozdarskih organizacijah, kakor tudi kmetom, ki se ukvarjajo s pridelovanjem za trg, in vsem tistim, ki želijo izpopolnjevati znanje pri pridelovanju zase, prav tako pa tudi vrtičkarjem'. Letna naročnina 45 N uin. »Kmetijski priročnik 1968« je lična knjižica, ki ima poleg koledarskega dela bogato gradivo iz različnih kmetijskih strok in gozdarstva. Je dober svetovalec vsem, ki želijo spoznati novosti r kmetijstvu, zlasti še sedaj, ko ob-nitimo močno pomanjkanje kmetijske strokovne literature. Cena izvodu 12 N din. Časopisno podjetje »Kmečki glas« pripravi vsako leto za svoje naročnike nagradno žrebanje. Pogoj je vplačana naročninr za časopis ali strokovno revijo. VABIMO VAS MED NASE REDNE NAROČNIKE! NAROČILNICA — DL Naročam: 1. časopis »Kmečki glas« 2. revijo »Sodobno kmetijstvo« 3. Kmetijski priročnik 1968 (ustrezno obkrožiti) . Časopisno podjetje »KMEČKI GLAS« Ljubljana, Miklošičeva 4 Priimek in ime: Naslov: Posta: ODREŽITE IN POŠLJITE V KUVERTI! Podpis tujega dela in špekulacij. Delavec, zaposlen v zasebnem sektorju, mora ostvarjati enake pravice kot delavci v družbenem sektorju, kajti pravico do samoupravljanja ima po ustavi vsak državljan. V naši družbi, katere temelj sta združeno delo in samoupravljanje, je nujno tudi delavcem, zaposlenim v zasebnem sektorju, omogočiti, da bodo sodelovali pri odločanju o delitvi ustvarjenega presežnega dela. Takšne odnose naj bi ustvarjali s pogodbami med tistimi, ki vlagajo v zasebno dejanost svojo lastnino, in onimi, ki sodelujejo samo s svojim delom. Sergej Kraigher je ▼ razpravi opozoril, da izkoriščanja tujega dela ni mogoče omejeva samo z omejevanjem števila zaposlenih in z davki. Tudi on se je zavzel za pogodbene odnose, zlasti tam, kjer obrtnik ali gostilničar zaposlujeta več tujih delavcev. Pri tem ne gre za urejanje delovnih razmerij, kot so delovni pogoji in podobno, kajti to je tako in tako že urejeno z delavsko zakonodajo in tu ni večjih družbenih problemov. Gre predvsem za odločanje o presežnem delu, ko je treba pogodbeno urediti, kakšen bo delež tistega, ki je vložil svojo lastnino, in koliko bodo soudeleženi pri dohodku, potem ko so plačani družbeni prispevki, drugi delavci. Jožica Teppey: »Obrtniki sami obsojajo špekulante in davčne utajevalce v svojih vrstah!« Tone Fajfar je v razpravi poudaril, da ne gre toliko za nekakšno ostrejšo davčno politiko, temveč je treba predvsem dognati davčni sistem in ga potem dosledno izvajati. Miha Marinko se je zavzel za to, da si ustvarijo občine davčno eksekutivo, nekakšno gospodarsko policijo, ki bo učinkovito preganjala špekulante in prekupčevalce. Takšen ukrep ne bi bil naperjen proti poštenim obrtnikom in gostincem, temveč le proti tistim posameznikom, ki neupravičeno bogatijo in ki bi radi še večjo svobodo, pa zato čedalje bolj godrnjajo in ustvarjajo neraspoloženje še pri drugih ljudeh. Jožica Teppey iz Brežic je, ko je seznanjala republiško konferenco o stališčih obrtnikov v brežiški občini, med drugim dejala, da obrtniki sami ob- sojajo špekulante in davčn« utajevalce ▼ svojih vrstah. Predlagala je, da bi osvobodili obrtnike plačevanja prometnega davka od reprodukcijskega materiala, saj je r tem primeru plačan davek dvakrat: najprej pri obrtniku, nato pa še v potrošnji. Njenemu predlogu so pritegnili še nekateri drugi razpravljavci. Miha Marinko: čimprej jstrezne republiške predpise! Miha Marinko se je zavzel tudi za to, da čimprej izidejo ustrezni republiški predpisi in da si občine postavijo odločno, avtoritativno politiko, ki bo vzbujala spoštovanje pri zasebnih obrtnikih in gostincih. Razprave se ne bi smele vleči v nedogled, ker bi to slabo vplivalo na politično razpoloženje ljudi. Na konferenci so obširno govorili tudi o tem, da morata biti družbeni in zasebni sektor glede prispevkov in drugih pogojev v povsem enakem položaju — brez diskriminacije ali potuhe, če sedaj ugotavljamo, da so družbene gostilne preveč obremenjene z dragim administriranjem, jih je pač treba tega razbremeniti. Nikakor pa ne bi bilo prav, da bi izenačevali tako, da bi drago administracijo vsilili še zasebnim gostilnam. V razpravi sta sodelovala tudi dva kmeta, ki sta bila proti odpravi ugotavljanja kmečkega dohodka po katastru. Zavzela sta se tudi za to, da družba bolj ceni in spoštuje kmetovo delo in da ga podpira. Kritizirala sta razne ekonomske pritiske, kot so carina, prispevki in podobno, ki jih je treba plačevati od strojev. Bila sta tudi proti obremenjevanju učnih načrtov osemletk na podeželju z raznimi tujimi jeziki, medtem ko za sodobno kmetijstvo zmanjka časa. P. ŠETINC DEKORATIVNI LAMINATI MELAPAN so odporni proti šibkim kislinam in lugom ter vsem gospodinjskim čistilnim sredstvom. MELAMIN, Kočevje DOLE/jUSK/L/ST * TEDNIK* VESTNIKvsak četrtek 60.000 izvodov! Mi razloga za dražji kruh! Predstavniki občinskih služb m cene z območja Dolenjske so se 21. decembra 9 Novem mestu posvetovali s predstavniki republiškega zavoda za cene o najnovejših zahtevkih po podražitvi kruha, mleka in nekaterih komunalnih storitev ter o nujnosti za pocenitev mesa ter znižanju lekarniških marž prihodnje leto. Navzoči so ugotovili, da so zahtevku ljubljanske ŽITNE SKUPNOSTI po podražitvi črnega, polbe-lega in belega kruha sledile tudi pekarne v Novem mestu, Trebnjem, Metliki, Kočevju in drugih krajih. Do zdaj občinske službe zahtevkom po podražitvi kruha niso ugodile. Na posvetu so ugotovili, da so vsi zahtevki oprti na govorice, da se bo moka podražila. »To pa še ne more biti podlaga sa podražitev kruha,k so poudarili. Na posvetu so tudi ugo- tovili, da je le malo mesarskih podjetij pocenilo meso, čeprav se odkupne cene živine iz meseca v mesec znižujejo. Predstavnik republiškega zavoda za cene je rekel, da so vsi razlogi za pocenitev mesa. Povedal je tudi, da bo zvezni zavod za cene, kot je že sporočil, sam administrativno pocenil meso, če tega ne bodo hotela napraviti mesarska podjetja. Navzoči so izrekli podporo ukrepom za učinkovitejšo zaščito skladov zdravstvenega zavarovanja. Med drugim bodo opravili revizijo marž za zdravila in injekcije, ki jih plačujejo skladi in samoplačniki, ter revizijo marž za sanitetni material, Jci ga lekarne dobavljajo zdravstvenim zavodom na račun skladov. Menijo, da so marže previsoke, s temi ukrepi pa naj bi jih znižali. IVAN ZORAN Stare naprave-draga elektrika mmm SUPERAVTOMATIC PRALNI STROJ CDSTOR SpA TORINO RADE K0N00R««« ■ nakup hiter in enostaven ■ brez lastne udeležbe ■ brez porokov ■ na 12-mesečno odplačevanje Prodaja: ELEKTROTEHNA Ljubljana in poslovalnici: v KRŠKO Ulica krških žrtev 42 NOVO MESTO Glavni trg 26 SERVISNA SLUŽBA in trajna preskrba z rezervnimi deli sta zagotovljeni! Brestaniška ELEKTRARNA je najstarejša termoelektrarna v Sloveniji. Načrte zanjo so napravili še pred zadnjo vojno. Do prve faze je bila zgrajena 1943, drugo fazo pa so dokončali 1960. Tedaj so njeno zmogljivost še enkrat povečali. Sedanja Lovci za dan republike Belokranjski lovci so v počastitev dneva republike priredili vzorno brakado. Organizirala sta jo lovska zveza Bele krajine in lovska družina Loka. Na brakadi so se lovci širšega območja pobliže spoznali med seboj, izmenjali izkušnje in poglobili lovsko tovarištvo. Spoznali so tudi lovišča in vzorno organiziran lov, kar je lahko samo v korist, saj je bilo zadnja leta v Beli krajini nekaj smrtnih nesreč lovcev. Udeleženci so bili z brakado zelo zadovoljni in so poudarili, da si podobnih Se želijo. Dogovorili so se, naj bi bila taka brakada prihodnje leto za dan republike v lovišču lovske družine Semič—Smuk. JANEZ 2UNIC V počastitev 30-letnice Titovega vodstva V torek, 26. decembra zvečer je bila v novomeškem domu kulture proslava v počastitev 30-letnice Titovega vodstva ZKJ. O pomenu tega zgodovinskega dogodka je govoril član CK ZKJ Bogdan Osolnik. V kulturnem delu proslave sta nastopila pevski zbor DPD Svoboda »Dušan Jereb« in Oder mladih. Vojaki zabavali Otočec 25. decembra je krajevna organizacija SZDL Otočec priredila spored v čast dnevu JLA. Z zabavnim sporedom je nastopila skupina pripadnikov JLA. OBRTNI SERVIS SEMIČ Izdelujemo žetvene naprave za italijanske kosilnice ALPINA in vsakovrstno kmečko orodje. Kolektiv čestita za NOVO LETO 1968! zmogljivost znaša 26 megavatov (Mwh). Kilovatna ura je sedaj nekaj več kot 21 starih din, ne pa 27, kot je bilo napačno pojasnjeno na nekaterih sestankih. Nekdanja modema elektrarna je zdaj že zastarela. V Sloveniji gradijo velike elektroenergetske objekte, ki jim mala brestaniška ELEKTRARNA ne bo mogla konkurirati. Razlike v ceni električnega toka so že zdaj občutne: v Trbovljah na primer stane kilovat 18 Sdin, v Šoštanju, ki je modernejša pa še manj. V Brestanici so imeli nekaj let še to smolo, da so dovažali premog z železniške postaje. Zdaj je to odpadlo, ker jih oskrbuje samo rudnik Senovo. Jt. INSTALATERSTVO za vodovod, kanalizacijo in plinske naprave BOJOVIĆ JELENKO BEOGRAD - Treća Nova 31 - Jajinci Opravljamo dela pri gradnji novih greznic (septičnih jam) iz specialnega materiala. Naše storitve so za 30 odst. cenejše od klasične gradnje. Z garancijo in z minimalnimi materialnimi stroški popravljamo greznice (septične jame). Z vrtanjem mehaničnih vodnjakov (arteški vodnjaki itd.) vam najdemo in zagotovimo zdravo ali industrijsko vodo ter zajamčimo zahtevano količino! Obeti za čistilne naprave Pripravljena jih je zgraditi berlinska tvrdka Limex 2e precej časa so v Trebnjem in na Mimi v načrtu čistilne naprave, ki jih je tudi po zakonu treba zgraditi, da ne bo okužba rek zajemala vse večjega obsega in s tem zmanjševala virov pitne vode in vodnega življenja. Kanalizacija Trebnjega vse bolj zastruplja Temenico, industrijske izplake tovarne rastlinskih specialitet »Dane« z Mirne pa okužujejo reko Mimo. Čistilne naprave so precej draga stvar in zanje vedno zmanjka denarja. Zato je kar prav prišla ponudba vzhodnonemškega podjetja Limex iz Berlina, kd je pripravljeno vgraditi opremo na 5-letni kredit, za katerega zahteva le 2-odstotne obresti. Ponudba, ki je poslana še nekaterim drugim krajem v Sloveniji, je vabljiva. V kratkem se bodo zglasili v Trebnjem zastopniki tvrdke, da se bodo skupno pogovorili o nadrobnostih, zmogljivostih, vrstah naprav ter stroških izvedbe. Ugodna ponudba bo verjetno sprejeta. Zemljišča določena Novomeški svet za urbanizem je na torkovi seji obravnaval predlog urbanističnega programa za občino Novo mesto. Tako bo prvič v zgodovini določeno, katera zemljišča so namenjena za zidavo mestnih območij in vasi. Obravnaval je tudi soseski Majde Šilc in Prečna. Zanimive številke iz kmetijstva Letos so zasebni kmetje v Jugoslaviji kupili že 12.120 traktorjev, porabili pa so nad milijon in 100.000 ton umetnih gnojil. Precej so se letos povečale površine zemlje, na katerih so imeli hibridno koruzo in sorte visoko donosne pšenice, število živine se je v primerjavi z letom 1965 povečalo letos za 6 odst. Skupna kmetijska proizvodnja v državi je bila lani za 16 odst. večja kot v letu 1965, letošnja kmetijska pro izvodnja pa bo zaradi suše za pribl. 5 odst. manjša od lanske, ki pa je bila rekordna. Težave nastopajo z odkupom, ka je marsikje oviran zaradi previsokih cen pridelovalcev. Rešitev za vsa odprta vprašanja na tem po dročju bo treba iskati v znižanju proizvodnih stroškov, Kadrovska komisija ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ - ORGANIZACIJE: TOVARNA USMERNIŠKIH NAPRAV, Novo mesto objavlja prosto delovno mesto TEHNOLOGA V TEHNIČNEM SEKTORJU TOVARNE Pogoji za zasedbo delovnega mesta so: Srednja strokovna izobrazba strojne stroke in tri leta prakse pri strojnih delih. Kandidat lahko dobi v tovarni podatke o obsegu in načinu dela na tem delovnem mestu. Prijave sprejema sekretariat tovarne v 15 dneh po objavi. zagotoviti pa moramo tudi večjo produktivnost in racionalizacijo proizvodnje. Podjetji dali za šolo Podružnična šola v Pod-preski je imela slabo opremo, razen tega je na šolski zgradbi puščala še streha. Pred kratkim pa je Lesna industrija Kočevje podarila šoli omaro, 15 šolskih klopi in 12 stolov v skupni vrednosti okoli 3700 Ndin. Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje je pomagalo pri popravilu strehe, ki je že dve leti puščala. Vodstvo šole se obema delovnima organizacijama za pomoč zahvaljuje. Šolo v Podpreski obiskuje 54 učencev od prvega do osmega razreda. Pouk imajo skupaj prvi in drugi razred, tretji in četrti, peti in šesti ter sedmi in osmi. Dve učiteljici morata zato učiti dopoldne in popoldne. Camping ob jezeru v Mokricah Pod mokriškim gradom urejajo člani grajskega kolektiva prostor za camping. Razprostira se na dveh hektarih površine. Vodovod je že napeljan in kanalizacija prav tako. Postaviti morajo še trgovino, bife in sanitarije. Če se bo dalo, bodo odkupili nekdanji grajski mlin in ga spremenili v gostinski obflekt. Za ureditev campinga so namenili 15 milijonov Sdin lastnih sredstev. Ker delajo člani kolektiva veliko sami, prihranijo marsikak večji izdatek. Prostor ob ježem bo urejen do pomladi. Računajo, da bo dobro obiskan, saj se je že do sedaj ustavljalo tam tudi do 60 avtomobilov. Uidi na cesti smo ljudje... 12. decembra nekaj pred deveto uro dopoldne je na Glavnem trgu v Novem mestu voznik peugeota NM 64-20 podrl 54-letno Ano Jereb iz Novega mesta, ki je prečkala cesto izven prehoda za pešce. Voznik po zakonu ni kriv ta nesrečo, saj bi morala Jerebova celo plačati kazen, ker ni upoštevala prometnih predpisov. Zakon le v podobnih -primerih za pešce zelo strog in predvideva do 30.000 Sdin kazni ali 30 dni zapora ... Vendar, ali lahko zdaj ljudje zaradi črke zakona vozijo po ljudeh kar tako? V zakonu je tudi 29. člen, fci govori o pravočasnem ustavljanju pred vsako oviro, ki jo je mogoče pričakovati! Na cesto lahko skoči otrok, starejša ženska, stopi slep človek ali omahne bolnik — vsi ti pa ne zaslužijo, da jih lahko vozniki »legalno« pobijajo že samo zaradi tega, ker niso upoštevali temeljnega zakona o varnosti prometa! Ne samo previdnost in moralna odgovornost, tudi humanost in vljudnost morata biti pogoja za to, da sme kdo sesti za volan! Jerebova ni stopila pred tožilo nenadoma, ampak fe pred nesrečo prešla več čel o gospodarjenju e gozdovi, da se nam ne bo potrebno otresati primerjav z Benečani in s kapitalističnim načinom gospodarjenja. Za gozdno gospodarstvo Brežice: inž. Marijan Hladnik Površine, ki jih je gozdni obrat posekal, so stara gr-mišča in kot taka * gospodarskim načrtom predvidena za pogozditev z vrednejšimi drevesnimi vrstami, v tem primeru z macesnom in smreko Delo je bilo v tem smislu tudi izvršeno. Torej ne gre za »barbarsko početje Benečanov«, m tov. Zajcu ni potrebno skrbeti, da bi naši zanamci mislili o nas, kot mislimo mi o Benečanih, ker bodo na Prid lahko sekali visoko vredno drevje iglavcev. če gledamo s splošnega gospodarskega stališča, pomeni posek takih grmišč in pogozdovanje maksimalno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti tal. Ce pa povem bolj enostavno, je to enako, kot če njivo, kjer je rasel plevel, zorjemo in posejemo s pšenico. Tovarišu Zarjcu je verjetno znano, da na zaplevljeni nji- vi pšenica ne zraste sama od sebe. Tako se tudi iz grmi-Sča ne razvije gozd sam od sebe. Na omenjenih površinah pa, kot sam priznava, trenutno ni zaželene drevesne vrste. Kako naj se torej te grmovja, ki predstavlja za nas gozdarje plevel v goz-&u, razvije čez čas dober gozd? Zato očitek, da ne znamo ceniti naravnega bogastvu (grmovja) vsekakor ni na mestu. Tudi ocena našega gospodarjenja z gozdovi, ki se kaze v trditvi, da zaradi vedno Gozdovi, naše skupno Tovariš urednik! V 49. številki vašega glasila ste pod naslovom »Gozdom, naše skupno bogastvo* objavili pismo Franca Zajca, v katerem se pritožuje nad deli, ki jih naš gozdni obrat Mokronog izvaja na Priči pri Mokronogu. Veseli nas skrb tega tovariša za usodo gozdov in za podobo bližnje okolice Mokronoga, če bi ostal samo pri tem, bi sma trali njegovo pismo kot pozitiven prispevek k reševanju obnove gozdov. Vendar pa vse njegove nadaljnje trditve in primerjave kažejo, da se je spustil na področje, ki go, ne pozna. večjih skladovnic drv pred človeškimi bivališči nastajajo velike vrzeli v naših gozdovih, ne prenese resne analize. Gozdno gosjx>darstvo mora gospodariti z gozdovi v smislu zakona o gozdovih po načelu trajnosti donosa in nenehnega naraščanja prirastka. Tako gospodarjenje je zagotovljeno z 10-letnimi načrti, ki jih potrjujejo oblastveni organi. Vsako odstopanje od teh načrtov ima za posledico visoke kazni in druge ostre ukrepe. Zato ni skrbi, da bi katerokoli gozdno gospodarstvo gospodarilo z gozdovi v nasprotju z omenjenimi načeli in načrti. Kon- »Bil je zgled borca za napredek, poštenega človeka, predanega partizanskega zdravnika. Ponosni ste lahko, da nosi vaša šola njegovo ime,« je v nedeljo, 24. decembra, pred šolo v Velikem Gabru obujal spomine na zdravnika dr. Petra Deržaja njegov prijatelj dr. Andrej Župančič, sin našega velikega pesnika z Vinice. — Na sliki: dr. Andrej Župančič odkriva spominsko ploščo. (Foto: Legan) Ponos je nositi njegovo ime V nedeljo, 24. decembra, so v Velikem Gabru svečano imenovali tamkajšnjo osnovno šolo po domačinu, partizanskem zdravniku dr. Petru Deržaju Ta teden so bili iz vrst 150 novih naročnikov izžrebani naslednji tovariši in tovarišice: Jože Brajkovec, Gor. Suhor 9, p. Suhor; Fani Milanič, Radina 7, p. Boštanj; Angelca Sotošek, Ulica 4. julija št. 52, Krško; Jelka Padovan, IMV Novo mesto; Alojz Starič, Breza 9, p. Trebnje; Katica Jovič, Gubčeva 22, Brežice; Nežka Zeraič, Dolenja vas 113 pri Ribnici; Marjan Glad, Podgorska 9, Kočevje; Janez Mušič, Vel. Narajec 13, p. Dragatuš, Ivana Meserko, Šalka vas 89 pri Kočevju. Knjižna darila smo poslali danes s pošto! Lep pozdrav vsem novim naročnikom — DOLENJSKI LIST Pozdrav iz Sarajeva Stanko Pavlin, ki služi vojaški rok v Sarajevu, čestita za novo leto vsem bralcem Dolenjskega lista, posebno pa svojim domačim, prijateljem in znancem. Pozdrav iz Bileće Jože Jevndk, Jote Golob, Jote Por, Božo Kravcar in Sdi Maina-rifi, ki služijo vojaški rok v Bilećl, pozdravljajo vse domače, prijatelje in prijateljice ter znance in jim želijo srečno in uspehov polno no-*o leto 1968! Marsikateri domačin doslej ni vedel, da počiva na pokopališču v Velikem Gabru znani partizanska zdravnik in organizator partizanskega zdravstva ter načelnik sanitetne službe dr. Peter Deržaj, človek, o katerem bodo vedno s spoštovanjem govorili predvsem bisti, ki so ga spo- znali v času največjih stisk našega naroda. Rodil se je v Šentvidu pri Stični, dalj časa pa je živel v vasi Cesta pri Velikem Gabru. V času narodnoosvobodilnega boja se je takoj po tem, ko je preživel italijansko internacijo, pridružil partizanom in jim pomagal s svojim znanjem. Kmalu pa je postal znan povsod zaradi svojih velikih človeških vrlin. Padel je leta 1944 na Menini planini. Njegovo ime nosi tudi bolnišnica v Ljubljani. Krajevne organizacije Vedskega Gabra so skupaj z občinskim odborom ZZB v Trebnjem sklenile po njem imenovati osnovno šolo. Gabrski šolarji so za to slovesnost, ki je bila natanko na dan njegove smrti, pripravili svečan program pred osnovno šolo. Na prireditvi so bili pokojnikovi svojci, mnogi gostje, med njimi tudi narodni heroj Jože Borštnar in domačini. Pionirji so s slovesnosti odnesli venec na grob dr. Petra Deržaja na gabrskem pokopališču. Največ smo ta teden dobili posnetkov o demonstracijah proti vojni v Vietnamu. Tudi proslave dneva JLA in obetana podražitev potnih listin, sta biM zanimivi temi minulega tedna, druge fotografije pa na žalost niso bile kal posebno aktualne. Tovariš Lojze Janežič, Kočevje: Vade fotografije, tudi zadnja, so tehnično in tudi sicer zelo lepe, vendar premalo »fotografije določenega tedna«, premalo neponovljive, da bi se lahko potegovali za najvišjo nagrado. Na splošno velja, da vas bi vaši motivi lahko počakali tudi še kakšen mesec, ne samo tedenl Tudi z duhovitim podpisom je razglednico težko rešiti! Tovariš Darko Pavlin: zanimiv posnetek iz oddelka za potne liste, vendar tehnično tako slab, da ga nismo mogli upoštevati! Tovariš Slavko Felicijan, Ribnica: Vaš posnetek je tehnično v redu, a* prvi priložnosti ga bomo objavili, za »fotografijo tedna* pa je le premalo »duhovit«! Tovariš Cvetko Križ, Kočevjei Ko boste slikali takega medveda živega, vam nagrada m uide! Komisija uredništva DL je tokrat razdelila nagradec 10.000 Sdin prejme Janez Pavlin za »MI SMO Z VAMI!« drugo nagrado - 5.000 Sdin prejme Tone Zalokar iz Krškega za »ŠAHISTI ZA DAM JLA« in 3.000 Sdin Darko Duh iz Novega mesta za »SOLIDARNOST« (posnetek s protivojnih demonstracij — na žalost ga zaradi stiske s prostorom ne moremo objaviti). Fotografije, ki jih pošiljate, morajo biti narejene vsaj na formatu 13 z 18 cm in morajo kneti primeren podpis s podatki: □ datum posnetka, □ kraj posnetka, □ kdo ah kaj je na sliki, □ kako je bila posneta (film, osvetlitveni čas, zaslonka). Do srede, 3. januarja 1968, je naslednji roki Vaši posnetki morajo biti v uredništvu Dolenjskega lista ta dan do 12. ure! Mnogo sreče, iznajdljivosti in ostro oko vam želi UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA „Vsem, ki jim pomagajo, srečno novo leto 1968!“ Lovska družina is Šentruperta je poslala za naše trojčke 12.000 S din in pripisala: »Korenetovi družini in vsem darovalcem, ki jim pomagajo k dograditvi doma, želimo srečno novo leto 1968!« Kaj naj pripišemo? Nič drugega kot: to iskreno voščimo tudi mi vsem našim bralcem in naročnikom, ki so že ah pa še bodo prispevali svoj večji ali manjši delež, da bomo na pomlad 1968 lahko pomagali dograditi Korenetovim na Segonjah skromni domek! Otroci rastejo; zdaj so vsaj toplo oblečeni in obuti, ena sama sobica za šestčlansko družino pa je že zdaj veliko pretesna in pretemna! Otroke pa hočemo ohraniti zdrave, čvrste in zato naša skrb, da bi Jim pomagali s pomočjo naših naročnikov in domačih delovnih organizacij zgraditi toplo domačijo. V zadnjem tednu so prispevali na bla- i gajni Dol. lista za dom naših trojčkov v • Segonjah: Uslužbenke Gradbenega in obrtnega po- djetja iz Novega mesta 3000 S din in Josipina Delalut iz Slov. Bistrice 4000 S din; skupaj 7000 S din. Po banki so za trojčke poslali: Fani Gril iz Sp. Dupelj 66 — 1000 S din; Ksenija Koščak, Jezero 72, p. Preserje, 2000 S din; Lovska družina iz Šentruperta 12.000 S din, skupaj 15.000 S din. SKUPAJ ZBRANO do 26. decembra: 860171 S din. POJASNILO: 21. decembra smo poročali, da so »vaščani iz Šentruperta« poslali za trojčke 13.000 S din; zdaj smo dobili pismo vaščanov iz Gor. Jesenic pri Šentrupertu, da je to njihov denar: zbralo ga je 19 prebivalcev iz Gornjih Jesenic. Da bi le našli vaščani Gornjih Jesenic še mnogo posnemalcev po teh naših krajih in občinah! Vsem darovalcem iskrena hvala, prihodnje leto oz. že prihodnji teden pa akcijo nadaljujemo! DOLENJSKI LIST st. 51 (926) DOLENJSKI LIST 5 MISLI O SLOVENSKEM KMETIJSKEM PROSTORU linij : Prehrana je svetovni problem. Na Zemlji strada čedalje več ljudi. Prirastek prebival* stva nenehno narašča. V zadnjem letu sta se na površini planeta vsako sekundo pojavila dva prebivalca več, 125 vsako minu* to, 7.500 na uro, 18.000 na dan, 65 milijonov na leto. Če bo ta prirastek ostal, se bo prebivalstvo podvojilo še pred letom 2000 — takrat bo na Zemlji čez 7 milijard ljudi. Te številke povzročajo vrtoglavico. Prezirana pošast Malthus se jim lahko samo reži, kajti odgovor je očitno njen: nadzorovanje rojstev ni le možnost, omejitev rojstev je potreba ... Planet, Michel Francet Oktobra je bilo v Ljubljani v okviru praznovanja 20-letnice ustanovitve agronomske fakultete znanstveno posvetovanje o kmetijskem prostoru Slovenije, o družbeni vlogi kmetijstva ter o študiju in znanstvenem delu na področju kmetijskih ved. Naš sodelavec je v tem zapisu povzel nekaj najvažnejših prispevkov in skušal strniti najvažnejše misli o „slovenskem kmetijskem prostoru, zakaj prepričani smo, da ugotovitve ne smejo ostati na univerzah in inštitutih, marveč jih morajo poznati vsi tisti ljudje, ki soodločajo pri posegih v naš življenjski prostor, žal pa se velikokrat sploh ne zavedajo daljnosežnosti svojih odločitev. storilnost ljudi, zaposlenih v kmetijstvu. Zal na tem znanstvenem posvetovanju nihče ni posegel v eno bistvenih vprašanj, ki je vseslovenskega pomena in ki se samo v širšem obsegu lahko urejuje. To Je naša agrarna struktura, naša razdrobljenost in pomeša-nost zemljišč zlasti v zasebnem sektorju lastništva, ki bo še dolgo obsegal mnogo večje površine kot družbeni. 2e sam slovenski kmetijski prostor je namreč tak, da marsikje velike družbene proizvodnje sploh ne bo mo goče organizirati. Razkosanost zemljišč je tisti okov, iz katerega se ne more izviti velika delovna storilnost, če to še tako želimo, s tem pa ne moremo zmanjšati pridelovalnih stroškov in povečati dohodek, če ga še tako potrebujemo. Kmet nekoristno razsipava delo in preliva znoj, ne da bi mogel pričakovati povračilo za to. Višje cene mu samo trenutno bolje poplačajo ta trud, za posledico pa imajo tudi višje cene industrijskih izdelkov, ki Jih kmet mora kupovati. Pomanjkanje jasne predstave o prihodnosti zasebnih kmetij je v veliki meri krivo, da smo še vedno blizu križpotja in ne vemo dovolj trdno, ali bi šli levo "di desno, ali naj pospešujemo za- Angleški meščanski ekonomist Malthus je v premišljevanju o prihodnosti človeštva prišel do spoznanja, da bo človeštvo, ki se množi mnogo hitreje, kot se povečujejo pridelki na poljih in prireja v hlevih, na koncu pomrlo od. lakote, če ne bo zaustavilo silnega tempa razmnoževanja, če človeštvo ne bo preprečevalo rojstev. »Zakaj pa prihajajo k mizi, če jih nihče ne vabi?« je menil za uboge in za tiste, ki so .nepoklicani’ prihajali na svet. Kasnejši raziskovalci so ga imenovali čmogledca, ki ne upošteva istočasnega razvoja tehnike in znanosti, ki človeku odkriva nove možnosti prehrane. In kaj lahko rečemo o slovenskem kmetijskem prostoru, kjer pridelujejo našo hrano, katere še zlepa ne bo mogoče zamenjati z umetno? Prof. dr. inž. Bogdan Vovk: »Predvidevati moramo, da bo tudi naša dežela kina£u prišla v hudo stisko z zemljo, zato se bomo neizbežno morali lotiti načrtnega varstva tal.« Prof. inž. Rudolf Turk: »Če bomo tudi v prihodnje ravnali tako, kot delamo zdaj, se bom začel spraševati, če ni morda imel Malthus ne rezultate daje sodobna raba in gnojenje travnikov; poskusi in praksa kažeta uspehe, ki jih tudi strokovnjaki niso pričakovali. Izračunano in dokazano je, da je mogoče z gnojenjem pridelke na naših travnikih in pašnikih podvojiti, s pravilno pašno kosno rabo travm j a pa še toliko povečati, da bi na leto lahko pridelali eno milijardo škrobnih enot več, to pa zadostuje za prirejo 200 milijonov kilogramov žive teže goveda, ki je vredno 100 milijonov ameriških dolarjev. Za tak uspeh bi potrebovali le za 5 do 6 milijonov dolarjev za uvoz, lahk' pa trdimo, da izgubimo na leto četrt milijarde dolarjev samo zaradi tega, ker svojega bogastva ne znamo izkoristiti. ŠE NAS BO TEPLA RAZDROBLJENOST Da bi te možnosti v čim večji meri izkoristili, je treba preiti na sodobno gospodarjenje v kmetijstvu, to pa pomeni, da moramo izrabiti proizvodne zmogljivosti tal in močno povečati delovno NENEHNO GRADIJO PO RODOVITNI ZEMLJI če at ogledamo stara naselja, se nam sprva zdi prav čudno, zakaj se tako sramežljivo stiskajo ob griče, ob bregove rek, na nerodoviten svet, Izogibljejo pa se ravnine in plodnih polj. Takrat je bil človek še tako povezan z naravo in tako neposredno odvisen od nje, da Je vedel, kaj mu polje pomeni Zadnjih sto in še nekaj let so se ljudje začeli naseljevati v mesta, ki so se začela širiti, s tem pa se je začel tihi in nepomirljivi boj med urbanizacijo, spreminjanjem podeželja v mesto, in med kmetijsko zemljo. V Sloveniji se je ta boj začel ostriti šele sedaj. Pri nas le tretjina ljudi živi v mestih, ki so povečini majhna, tako da pravimo, da je naša pokrajina še malo urbanizirana. Pa vendar smo po cenitvah zavoda za gospodarsko planiranje v zadnjih desetih letih izgubili okoli 10.000 ha kakovostne obdelovalne zemlje, ki je za vedno izgubljena za človeško prehrano. Potrebe pa nenehno naraščajo. Graditi je treba nove domove, tovarniške dvorane, skladišča, ceste, igrišča, objekte za t. i. terciarno dejavnost. Kot napoveduje francoski sociolog Pourastie, ki ga v svetu poznajo po napovedih o prihodnji družbi, bo Zemlje ni mogoče povečati, mogoče pa Je iz nje iztisniti več, s tem da J4 tudi več dajemo. Kakšne so še možnosti slovenskega kmetijstva, izražene v vabljivih ameriških dolarjih? Iz količine pridelka se da izračunati, kolikšen del sončne energije je vezan v pridelku. V eni dobi rasti odda sonce okoli 70 kalorij na kvadratni centimeter površine, od tega pa rastlina vgradi v svoje telo le tretjino ali polovico odstotka te vrednosti. Skupaj daje vseh 950.000 ha slovenskih kmetijskih zemljišč toliko kalorij kot pet milijonov ton premoga s po 5000 kalorij na tono. Seveda so kalorije v hrani v mnogo bolj plemeniti obliki. pomeni, če polovica ljudi ne dela samo zato, da ima tudi druga polovica kaj jesti. Kolikšna je delovna storilnost, če en človek pridela hrane za dva in koliko je na primer v ZDA, kjer eden pridela hrane za 15 do 20 ljudi. Naše kmetije se še vedno v pretežni meri same preskrbujejo z vsem, zato se le desetina vse pšenice zasebnih kmetov pojavi na tržišču, vso drugo pa porabijo sami. Pridelujejo jo tam, kjer so, in tam, kjer niso ugodne razmere za njeno pridelovanje. V Jugoslaviji imamo še vedno poltretji milijon glav delovne živine in le okoli 50.000 traktorjev, če bi uvedli več mehanizacije in delovno živino zamenjali s pitovno, bi to dalo veliko nove hrane za ljudi, hkrati pa bi spodbudilo industrijo kmetijskih strojev, ki velikokrat ne more prodati svojih izdelkov. PROIZVODNO SODELOVANJE NI FRAZA prav.« Doc. inž. Dušan Ogrin: »Vsako ieto izgubimo 0,3 odst. obdelovalne zemlje. Ce bo šlo tako naprej, se moramo vprašati, kako bo leta 2000, ko bo Slovenija imela že čez 2,2 milijona prebivalcev.« Takih idiličnih scen z ročnim plugom tudi po naših Strojno obdelovanje in velik hektarski donos pa toliko namen plodne zemlje — poljedelstvo! šem zanemarjenem travnatem svetu, za katerega tako rekoč sploh ne skrbimo in nam daje, kolikor sam hoče. Tu je še največja možnost povečanja pridelka. Stoletja je travnik krmil njivo: s travnika je šlo seno v hlev, lz hleva gnoj na njivo, travnik pa je ostal ob svojem. Prišli smo v čas, ko bo treba opustiti samopreskrbo valno kmetijstvo in ko bo treba po vseh zemljiščih sodobno gospodariti: več vlagati in bolje obdelovati, da bo zemlja lahko tudi več vračala. Naravnost neverjet- sebno kmetijstvo, tako da krepimo vezi med zasebnim in družbenim sektorjem lastništva, hkrati pa se bojimo, da mogoče ne spodkupuje-mo teoretične zamisli o naši prihodnji družbi. Kolikor dlje bomo te stvari odrivali in si zatiskali očd pred resnico, toliko bolj bomo odrivali bistvena vprašanja, ki jih je poljih ne bo več veliko, bolj opravičujeta osnovni treba začeti urejevati, ker so vsenarodnega pomena. ZAKAJ ŠE VEDNO ODKLONILNI ODNOS DO KMETA? Kot pravi prof. inž. Jože Levstik, nekdanji kmetijski minister vlade Socialistične republike Slovenije, je v naših razmerah zasebna proizvodnja sopotnik velike družbene proizvodnje in ji je zato tre ba nakloniti primemo pozornost. Nesmiselno je tedaj go voriti, da je treba to proizvodnjo uničiti, saj sloni na osebnem in neposrednem delu, zato nikogar ne izkorišča. »Odklonilen odnos do zasebnih kmetov se ni napajal pri Marksu in Engelsu^ ki sta trezno presojala vlogo kmetovalca v preobrazbi družbe, marveč prej pri Stalinu in njegovih pogledih na kmetijska vprašanja.« Pred nami je še veliko nalog. Mogoče se niti ne zavedamo, kaj pomeni imeti v državi še skoraj polovico kmetijskega prebivalstva, kaj Ko razmišljamo, kaj narediti, kako pospešiti razvoj, moramo imeti pred očmi cel splet ekonomskih razmer pri nas. Ce bi, denimo, podvojili zemljiški maksimum in s tem sčasoma precej povečali kmetije in zmanjšali njih število, to ne bi bilo navzkriž z našimi načeli, ko naj socialistični človek živi od svojega osebnega dela. Drugo vprašanje pa je, kam bi šlo pol ljudi, ki bi morali sčasoma z zemlje, kje bi jih zaposlili, če nimamo dovolj delovnih mest? Napredek torej tu ni mogoč, če hkrati ne napredujejo druge dejavnosti v gospodarstvu, ki odpirajo nova delovna mesta. Zato v naših sedanjih razmerah ni nikakršna politična fraza pozivati k večjemu proizvodnemu sodelovanju med kmetijskimi delovnimi organizacijami in zasebnimi kmeti ter na sodelovanje kmetov v vaških skupnostih, kjer so kmetijske organizacije preveč odmaknjene od zasebnih kmetovalcev. Samo dobro sodelovanje, osnovano na obojestranskih koristih, bo lahko pripeljalo do intenzivnejše rabe kmetijske zemlje, do večje uporabe kmetijske mehanizacije, do večjih dohodkov. Temu se mora pridružiti še zdrava državna politika do kmetijskega tržišča in pravilno začrtana pot, ki se je moramo držati, zakaj: Nova in nova usta prihajajo k naši mizi! Inž. MARJAN LEGAN Se je čas za plat zvona. Kljub neslutenemu razvoju znanosti je še daleč čas, ko bo kemik lahko vzkliknil ob retorti: »Iz vodika, dušika, kisika, ogljika in žvepla sem naredil beljakovino, kakršno želite. Jejte, kolikor hočete, zelo je okusna, prav taka kot tista v jajcih ali v mesu!« Se dlje pa je čas, ko bo to naredil tako poceni, da bo s ceno lahko tekmoval z rastlinami, ki za to delo potrebujejo moč sončne svetlobe, ki je eden od virov življenja na zemlji. Rastline pa potrebujejo prostor, kjer rastejo in se razmnožujejo. Ce se zmanjšuje kmetijski prostor, se s tem zmanjšuje naš življenjski prostor. »Izguba kmetijske zemlje je nepovratna,« poudarja dr. Vovk. Zato mislimo na to sedaj, ko je še čas. Angleži so že pred drugo svetovno vojno izračunali, da je za narodno gospodarstvo bolje in ceneje graditi letališče v nerodovitnem gričevju kot pa na plodna ravnici.« po vpeljani avtomatizaciji v kmetijstvu zaposlenih le še deset odstotkov prebivalcev. Ljudje bodo živeli v večjih naseljih, ki bodo nenehno grabila po kmetijski zemlji. Takrat bo v terciarnih dejavnostih zaposlenih celih 80 odst. ljudi, prav te dejavno sti pa zahtevajo zgostitev prebivalstva. Se veliko bo spopadov med tistimi, ki gledajo te stvari dlje, in med onimi, ki vidijo samo trenutne koristi. Zemljo je treba varovati tudi zaradi poznejših rodov! Kmetijske zemlje pa ne izgubljamo samo z zazidavo, marveč tudi z odhajanjem ljudi v doline in z opuščanjem kmetij. Hribovski svet postaja s tem prazen tudi za turistično dejavnost. Toda ta tok se s primernimi ukrepi da ustaviti in ustaviti ga bo treba, sicer bo narejena nepopravljiva škoda. KAKO PRITI DO NOVIH STO MILIJONOV DOLARJEV 2e precej časa nam je znano, da so najvažnejše še neizkoriščene možnosti v na- DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! J er ome K. J er ome: NAMIŠLJENI BOLNIK To, kar se mi zgodi zmeraj kadar berem kak oglas ki reklamira to in o-no posebno zdravilo, je res čudno! Komaj namreč tak oglas natanko preberem, že začutim, da i-mam tisto posebno bole zen, ki jo oglas omenja, in da me je napadla celo v svoji najnevarnejši obliki. Verjemite, da diagnoza zmeraj do pičice ustreza tistemu, kar čutim, da je z menoj narobe. Začelo se je, ko sem nekega dne stopil v knjižnico Britanskega muzeja. Hotel sem namreč pogledati v neko knjigo, v kateri je pisalo, kako je trebi zdraviti določeno lažjo bolezen, ki me je prav tedaj dajala Menda je šlo za seneno mrzlico ali kaj. No. dobil sem tisto knjige in lepo prebral v nji vse, kar je bilo treba prebrati. Ker pa sem imel ča- sa na pretek, me je obšla skušnjava, da bi takole mimogrede in vsaj površno spoznal vse bolezni na splošno. Ne spominjam se, o kar teri bolezni sem najprej začel brati in na katere seznam »predhodnih simptomov« sem najprej vrgel pogled. Vem le to, da sem takoj vse tiste simptome u-gotovil pri sebi, torej tudi bolezen. Sprva sem odrevenel od strahu, potem pa obupano obračal še druge liste. Prišel sem do tifusa. prebral, kakšni znaki spremljajo to bolezen, in verjamite, da sem takoj cdkril v sebi tifus (gotovo sem ga imel že več mesecev, pa sploh nisem vedel). Ni čudno, če sem se X nemudoma vprašal, kakšne bolezni neki še vse nosim v sebi. Pod Z sem našel zlatenico in spoznal, da sem prav za to boleznijo nevarno bolan. Zdaj se bom pa za svoje bolezni resno pozanimal, priti jim moram do dna, sem sklenil. Zato sem začel brati o boleznih kar po abecednem redu. Natanko sem preštudiral malarijo: jasno, malaričen sem! Kriza pa bo nastopila čez petnajst dni. Prav tako sem odkril v sebi kolero, in sicer tako s hudimi komplikacijami. Z difterijo pa sem se bržkone že rodil. Natanko in z veliko muko sem prelistal vso abecedo in nedvomno ugotovil, da je ni bolezni, o kateri bi lahko rekel: Nimam je! Vdal sem se turobnim mislim, hkrati pa sprevidel, kako izredno zanimiv primer sem z medicinskega gledišča. Vsaka medicinska fakulteta, ki bi me dobila v roke, bi tako rekoč zadela temo. Samo pomislite! če bi študentje lahko proučevali mene, bi jih sploh ne bilo treba študirati v bolnišnicah. Saj sem tako rekoč sam cela bolnišnica. Samo ma- lo bi me pogledali in potipali pa lahko takoj in brez skrbi šli k diplomskemu izpitu. Ko sem takole tuhtal in premleval samega sebe, sem se nazadnje vprašal, koliko dni življenja mi je spioh še odmerjenih. Eh pregledal se bom, sem sklenil. Najprej sem si potipal žilo. Sprva je sploh nisem občutil. Potem sem vzel v roko uro in štel: 147 udarcev na minuto! Zdaj pa prisluhnimo srcu. Verjamete, da ga nisem slišal! Srce kratko malo ni več utripalo. Zlomka, menda vendarle bije, le ugotoviti ne mo rem, sem pomislil. Potipal sem si čelo, potlej život od pasu do glave, pritiskal na bedra, šel z dlanjo po križu, toda ni- kjer nisem nič slišal ne čutil. Aha, še jezik moram pogledati! Pomolil sem ga iz ust, kolikor sem največ mogel, eno oko zaprl, z drugim pa poskušal pogledati jezik. Videl sem le konček, vendar je bilo tudi to dovolj, da sem lahko nedvomno ugotovil, da sem dobil škrlatinko. Torej lahko vidite, kaj se je zgodilo z mano. V knjižnico Britanskega muzeja sem stopil srečen, vesel in zdrav kot dren, odhajal pa sem bled, slab, samo še senca samega sebe. Kaj če bi stopil k zdravniku, svojemu dobremu prijatelju? Kadar mislim, da sem bolan, mi zmeri utrip, pogleda jezik in zastonj poklepeta z mano o zdravju in bolezni. Ze večkrat mi je dejal v pogovoru: »Zdravniku je potrebna Dredvsem praksa!« No, zdaj bo imel v meni čudovit praktični primer. Bolj se bo izuril ▼ zdravilstvu, kot če bi se ubadal z dva tisoč navadami bolniki, ki jih dajejo največ dve, tri bolezni. Res sem ga obiskal. Vprašal me je: »Torej, kaj te danes boli?« »Veš, dragi prijatelj,« sem mu rekel, »ne bom ti kradel časa z naštevanjem legiona svojih bolezni. Le na kratko bom ■7j?F Resnica se ne more nikdar z lažjo poljubiti. Resnični prijatelji so redko sejani. Revež ne ve, kdaj je petek ali svetek. Ribe ni treba učiti plou vati. Roka roko umije, a obe-dve obraz. S3 m povedal glavne simptome.« Zaupal sem mu torej, katere in kakšne bolezni sem vse odkril v sebi. Odprl mi je usta in pogledal votlino, mi otipal puls, potem pa mi prav po barbarsko in ko sem se najmanj nadejal, s členki močno potrkal po prsih, nazadnje pa je še z glavo butnil vanje. Ko je končal ta neusmiljeni pregled, se je usedel, napisal recept in mi ga dal Papir sem vtaknil v žep, ne da bi ga prebral, in se poslovil. Na ulico sem stopil v bližnjo lekarno in dal recept lekarenarju. Ta je poškilil vanj in mi ga tar koj vrnil. »Oprostite, takih zdravil pri meni ne boste dobili,« je rekel in me pomilovalno pogledal. »Zakaj pa ne? Saj ste vendar apotekar, ali ne?« »Seveda sem. Ampak če vam bi hotel ustreči po temle receptu, bi moral biti špecerist ali gostilničar. Kot apotekar pa vam res ne morem pomagati.« šele tedaj sem recept prebral. Pisalo je: »Pol kilograma bifteka in liter črnega piva samo vsakih deset ur. Sleherno jutro deset kilometrov sprehoda. Najkasneje ob enajstih zvečer v posteljo. In nikar si ne tlači ▼ betico stvari, o katerih sploh pojma nimaš.« ffl m m Nato se je možiček v kotu, ki je bil izprožil ta pogovor, ravno pripravljal, da bi mu odgovoril, ali v tem trenutku se nekaj zgodi, kar je možu sapo zaprlo. Vrata se nanagloma odpro, prikaže se ženska, ki je bila možu predobro znana. Ženska na pragu obstoji in nekaj časa molči, bodisi da je bila tako spehana ali pa od jeze ni mogla izpregovoriti besede. Jezna je bila, to se je videlo z njenih zaripljenih lic m bolščečih oči. Vsa družba se je obrnila proti njf, razen moža v kotu, ki je bil vidno v veliki zadregi, čez nekaj časa odpre žena usta in iz njih se usuje gosta toča srditih besed in zarobljenih priimkov nad glavo nesrečnemu možu. Zdaj pa zdaj je odskočilo tudi kako zrno na njegove tovariše, ki niso prav vedeli, kako bi se držali v tej nevihti. Huda vest je pač na-tihoma govorila vsakemu izmed njih: kar se je nje-£iu zgodilo, to lahko tudi tebe doleti, in ne čisto po krivem. Toda pustimo že neprijetni prizor, enako neprijeten pripovedovalcu in poslušalcu, in obrnimo se drugam, v Sodnikovo hišo. Tu vidimo Sčdnika v njegovi sobi v pogovoru z Valentinom. Rad je imel, kakor vemo, Sčdnik svojega sina, hvalil ga je in ponašal se ž njim pred svetom, toliko bolj ga je peklo, da zdaj tako brez pravega dela postopa doma. Njegova prva skrb je bila torej, ko si Je bil opomogel, kar najprej mogoče odpraviti ga zlepa od hiše. Poklical ga je k sebi, da bi mu razodel svoj sklep: »Saj to menda sam vidiš in čutiš, ljubi sin,« pra- vi mu prijazno, »da ni vse, kakor bi imelo biti. Očital ti ne bom ničesar ne dajal ti dobrih naukov, kakor bi bila morda očetovska dolžnost; saj sem tudi sam nekoliko kriv, da je tako. Da ne more dalje tako biti, da ni tukaj tvoje pravo mesto, to pač čutiš sam. Na Dunaj, praviš, da ne moreš nazaj, ne bom te pritiskal in izpraševal, zakaj. Ali vlačiti se tod kakor Ulegla brez vetra, to te ne more veseliti in tudi meni Je hudo, ko te tako vidim. Glej torej, da si preskr-bls kje kako malo službo za silo, da boš vendar vsaj kaj; da bi bil kdaj to, kar sem s teboj nameraval, tega upanja pač ne smem več imeti. Pojdi v mesto, tam se najprej kaj najde, če ni drugače, kaka služba za pisarja. To je vendar nekaj za začetek, potem se bo že dalje videlo, če ti bo sila, saj vež, kje imaš očeta; vendar skrbi kolikor mogoče, da se skoraj postaviš na svoje noge. Tvoji materi sem. že sam vse razložil; poslovi se na kratko od nje in od drugih. Potem pojdi z bogom. Na, tu imaš nekaj za prve potrebe, dobro gospodari, priden bodi, varuj se dolgov in slabe tovarišije.« Valentin spravi podani mu denar ter reče očetu: »Vi ste bili vedno dobri z mano, oče, dasi sem bil tako malo vreden vaše dobrote. Tudi zdaj ste mi storili, česar sem sam najbolj želel. Skrbeti hočem naprej, da vam ne bom delal sramote, kakor sem vam jo do sedaj. Zdravi ostanite, oče!« Valentin bi bil morda še kaj rekel, ali v tem trenutku je bil res tako ginjen, da je še zadnje besede težko izgovoril. Bil je, kakor smo videli, lahkomiseln, razvajen, samopaš Človek, ali poleg tega je imel vendar mehko srce, v katerem je našla dobra beseda svoje mesto, in razuzdano življenje mu ni zadušilo zadnje iskre pravega čuta in moštva. še tisto noč je spal pod tujo streho in Andreju S<5dniku se je odvalil težek kamen od srca. XVII. Prijazni bralec ne bodi nevoljen, da ga že zopet vedemo v gostilno; ali v trgu, v katerem se suče povest* ni bilo v onem času ne čitalnice ne kazine, ne strelišča ne drugega enakega mesta, kjer bi se bili možje zbirali in pogovajali ali pa samo kratkočasili. Korenova gostilna je bila našim trža-nom, kmetom in gospodi, edino prilično zbirališče. Tja nam je iti, ako jih hočemo najti zbrane. Bilo je torej pri Korenu, v soboto zvečer, ko človek rad malo prej izpreže ter se oddahne in si, ako je mogoče, kaj privošči. V soboto večer se je zbirala, kakor smo že slišali, navadno gospoda iz trga pri Korenu v stranski, gosposki sobi. Tudi nocoj vidimo tu zbrano vso družbo: gospoda okrajnega sodnika za starešino v kotu, gospoda davkarja, priglednika, pristava in kar je druge drobnejše gospode. Precej pozno je že, vendar družba ni nič kaj glasna in vesela kakor po navadi; nič se ji prav noče. Gospod sodnik je bil nekako slabe volje. Dobra Korenova kapljica se je zastonj borila z meglami, ki so mu mračile visoko čelo. In ker ni sodnik dobre volje, kako bi mogli, kako bi smeli biti pod: ložniki njegovi! Bil je, da naravnost rečemo, nocoj prav dolgočasen večer, da že dolgo ne tako. To si je menda vsak sam pri sebi mislil, a kaj takega reči ni spodobno. To je bilo Korenu prav neprijetno, a krčmar že celo ni, da bi se po sili vtikal v take gosposke zadeve. Pokušal je sam svoje vino in pokušal, a njemu se je zdelo, da vino ne more biti krivo slabe volje, katero je bilo videti na vsakem obrazu. To je tolažilo poštenega krčmarja, češ: jaz sem storil svojo dolžnost, če se gospoda vendar dolgočasi, kaj to meni? Poskušal je zdaj ta, zdaj ta, da bi gospodu v kotu razvedril čelo. Gospod davkar mu je pravil svoje najzanimivejše lovske dogodke, gospod pristav ga je zapletal v najbolj zvita pravoznanska vprašanja, in tako so si drugi prizadevali vsak po svoji moči: vse zastonj! DOLENJSKI UST* TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! r 1 11 'i Vnet, agitator aa republiko Je bil go-gMlnrtč«r Peter Balkovec, ki Je po arožni-tkesm poročilu 26. Januarja v Maličevi go-■tifcri. pred več gosti poudarjal, naj bo dr-larva republika, ker »sedaj ni cesarja ne kralja treba, ker se narod lahko sam vlada«. Ob pozivu na orožne vaje pa je fantom svetoval, da ni treba poslušati cesarjev in kraljev. Sredi februarja Je učiteljstvo nežlo na kolskih vratih na rolko tiskan last s takim besedilom: »Svarilo! TuikBj piri nas na Vinici nas hočejo nekateri posrbčenci imeti in držati db vajetih. Toda še ndsmo pod oblastjo srbskega Petra, pod oblastjo rodovine 'Karagjorgjevičev'... Sedaj je svoboda in samoodločba narodov, zatorej imamo kmetje, delavci in drugi stanova o bodočnosti Jugoslavije odločati, ne posrbčena JDS in njeni pristaši. Živela republika!« »Gospoda se mora odstraniti ...« Zatem so Lovšin, Jure šterk, poštar Kambič, gostilničar Malič in orožniški stražmojster v pokoju Cimerman poročali deželni vladi, da Je bil 23. marca v Bosi-\Jevem sestavek Radičeve stranke. ljudje govore, da se pripravlja upor. Ko je bil 26. marca sestanek v Lukovem dolu, se tudi tam »poraja upor«. Na sestanku v Bosiljevem je bal Peter Balkovec, ki je s »eboj prinesel Radičeve letake in jih širil. Tako se v viniški občini »strastno agituje za republiko, boljševizem ... po tihem vtc upor ...« Po orožniški ovadbi je Balkovec 23. marca v družbi petih Viničanov izjavil, da potrebujemo republiko in ne kralja. »Sedaj se moramo držati, dokler je čas ... Gospoda se mora odstraniti, ker ona dela na to, da bo nji dobro.« Viniški orožniki so 4. aprila poročali, da se v sosednji Hrvaški zelo širi boljševizem. Pred dnevi so kmetje napadli občinski odbor v Modruš potoku. Sedaj govore o napadu na orožniško postajo v Bosiljevem in na Vinici, na trgovce in druge, ki nastopajo proti njim. Kmetje imajo več pušk. Zato so orožniki prosili za okrepitev orožniške postaje na Vinici. Revolucionarno gibanje se je takrat pokazalo tudi v drugih predelih Bele krajine. Tako Je črnomaljsko okrajno glavarstvo 9. aprila poročalo deželni vladi, da se fte t Črnomlju in okolici, zlasti pa v občini Loka pojavljajo elementi, ki netijo boljševičko razpoloženje, čez nekaj dni je ugoto-vddo, da se je boljševiško gibanje začelo tudi v občini Radenci, kjer so za kolovodjo osumili Ivana župca, krojača v Dolenj-JBi Radencih. Uporniško gibanje je bilo nedvomno najširše in najgloblje v viniški občini, kjer Je med ljudmi že v začetku aprila do-sorevafo splošno razpoloženje, da se odkrito upro. Viniški poštar Kambič je. z za-(ferbljesnoetjo opisal takratno mišljenje fyodd v naslednjem dopisu, ki so ga »Dolenjske novice« objavile 10. aprila. »Dolenjske novice« o viniški buni »Oudne razmere so nastale pri nas. flpioSna nezadovoljnost in zabavljanje se fthi po naši občini — človeka postaja kar strah, ko vse to čuje... Mi ne pripozna-mo nikogar! Gospode ni treba, uredništva ni treba... Mlada naša država se ima bo-ittd. s zunanjimi in žalibog tudi z notranjimi sovražniki ... Notranji sovražniki so val tisti, ki ne spoštujejo obstoječih na-ređb, ki venomer zabavljajo in rujejo med Dudmi, ki delajo zmedo na zmedo, ki časte boljševizem, ki navajajo ljudi k nepokorščini proti oblastem itd... No, in h konca so notranji naši sovražniki tudi vsi tisti, ki hodijo na shode Radičevih prista-ierv, k! pobirajo podpise po Hrvaškem za republiko...« Kljub temu svarilu se je agitacija za republiko in upor nezadržno širila. Tako Ji Ivo Kobe, po domače Bele, Iz Vukovcev v nedeljo, 13. aprila, nagovoril ljudi pred eertcvijo in jim bral Radičev letak o kmečki republiki. Naslednji dan so šli nekateri Vindčanl v Bosiljevo, kjer so imeli po KOnlgovi iztfavi »volitev občinskega odbora«. Ker tedaj ni bilo občinskih volitev, so tam volili odbor HRSS ali pa je bila kaka akcija sa odstranitev starega občinskega odbora. V tistih dneh so po Vinici govorili, da bo občinski odbor moral priseči kralju. OnoBtti so, da bodo to preprečili z bajoneti. Na veliko nedeljo, 20. aprila, se Je gruča ljudi na trgu na Vinici pogovarjala, »da ni prav, da bi se delala železnica, ne da bi se njih kaj vprašalo«. Med ljudmi je krožila govorica, da morajo razdeliti blago iz Sterkove trgovine, ker je šterk proti republiki. Na veliki ponedeljek zjutraj je šlo na Vinici k prvi maši nenavadno veliko ljudi, iz česar je možno sklepati, da je bil pohod na občino »že prej tajno organiziran«. Spotoma so se ljudje pogovarjali, da bo na Vinici »kri tekla« in da bo tam »nekaj lepega«. Med jutranjo mašo pa je nekdo prišel k Šterku in mu povedal, »da bo velik šum na Vinici«. Kaj je poročal stražmojster Telban Ker bi podroben opis dogodkov, ka so sledili po maši, po številnih ohranjenih dokumentih zahteval preveč prostora, se omejujem na citiranje zgoščenega poročila o »boljševiškem gibanju«, ki ga je orožniški stražmojster Telban napisal že popoldne 21. aprila: »Dne 21. 4. 1919 po jutranji maši je prišlo več mož, med njimi občinski svetovalec Ivan Kobe iz Vukovec štv. 28, posestnik Peter Žugelj iz Pod-klanca št. 4, Josip Jur£inič iz Perudine štv 7 k županu Francu Miheliču na Vinici in so zahtevali neka pojasnila glede gradbe železnice Črnomelj — Ogulin. Pri tem so zahtevali tudi izročitev občinskega pečata, češ da župan ne bode še vnaprej neopravičeno žigosal bankovcev Ko jim je župan rekel, da je oddal občinski pečat komisiji za žigosanje bankovcev oziroma članu te komisije Petru Maliču iz Vinice štv 26, je šla nato množica v Maličevo hišo in zahtevala od njega občinski pečat. Pri tej priliki je šlo nekaj ljudi po Maličevih sobah iskat sliko regenta Aleksandra, katere pa niso dobili. Potem je šla ta množica pred hišo trgovca Jurija šterka na Vinica štv 2 in zahtevala od njega občinska pečat, češ da ga ima on spravljenega in so grozili, da vdere jo s silo v njegovo trgovino, če ne odpre. Nato je prišla patrola tukajšnjega postajnega moštva in pojasnila ljudem, da je bil pečat oddan okrajnemu glavarstvu z zapisnikom o žigosanih bankovcih. V svrho pomirjanja ljudstva je okrajno glavarstvo prosilo brzojavno pojasnila, nakar je do-šel tudi brzojavni odgovor, da je občinska štam-bilija oddana glavarstvu. Nato jim pojasni nadučitelj Lovšin o namera vani gradbi železnice Črnomelj — Ogulin Množica je namreč poprej ogorčeno protestirala, da bi se ta proga gradila proti njihovi volji, in sicer v svrho zveze s Srbijo. Nekateri so kričali: mi ne maramo Srbije, mi hočemo republiko, živijo republika. Potem nastopi kot govornik Ivan Kobe iz Vukovec štev. 18 in je kritikoval uradovanje županovo in zahteval, da se župan takoj odstavi in se mu tudi odvzamejo vsi uradni spisi in občin ska blagajna. Za njim je govoril posestnik Peter Žugelj iz Podklanca št 4 in zahteval, naj navzoča množica glasuje, kdo je za njegov predlog, da se župana odstavi in da se to takoj izvrši. Žugelj je bil od podpisanega v imenu zakona pozvan, naj ne hujska množice, če ima pa razloge za nepravilno uradovanje županovo, naj se napravijo potrebni koraki zakonitim potom, nakar je Žugelj govor prekinil brez obotavljanja. Množica je ostala na trgu v Vinici do približno 1/2 10 ure dopoldne. Potem je šlo nekaj fantov pevajoč po vasi. Zraven so tudi kričali živela republika. Ko dospejo nazaj na prejšnje mesto, je šel posestnik Peter Balkovec iz Vinice štv. 58, posestnikov sin Miko Tomc iz Podklanca štv. 28, Janez Bene iz Podklanca štv. 3 in Florijan Malešič iz Podklanca štv. 6 v stanovanje poštarja Janeza Kambiča na Vinici in so zahtevali, naj jim izroči sliko regenta Aleksandra. Slika se je nahajala v uradni sobi, katero Je pa Kambič takrat zaprl in jo radi tega niso dobili. Okoli 10 ure se je množica razšla. Nadučitelj Franjo Lovšin pravi, da je Peter Balkovec med množico tudi govoril, mi ne rabimo ne Petra ne Aleksandra, ne tukaj ne v Srbiji, mi hočemo republiko. Popoldne ob tretji uri so se ljudje lz vin iške občine in iz Hrvatske vnovič Obrali na Vinici in so imeli zborovanje v šolskem poslopju. Sklenili so, da se sedanji občinski odbor razpusti ln so na njegovo mesto izvolili za občinskega gerenta Franceta Vlahoviča iz Vinice št. 15, za svetovalca pa posestnika Petra Balkovca iz Zilj štv. 31, Petra Žuglja lz Podklanca štv. 4, Jožeta Juršiniča iz Perudine štv. 7, Petra Balkovoa iz Vinice štv. 58 in Ivana Kobeta iz Vukovec štv. 18. Trgovec Jurij šterk na Vinici štv. 2 pravi, da so mu zanesljivi ljudje povedali, da nekateri hujskači ščuvajo ljudi, da bi njegovo trgovino izropali in da to Izvršijo ob prvi priliki. Ker so po večini vsi tukajšnji obmejni prebivalci sedaj do skrajnosti nahujskani in ne marajo od ujedinjenoga kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev nič slišati ter zahtevajo samostojno republiko, se je bati resnih izgredov . . .« Navedbe v tem poročilu, ki je bilo pisano le nekaj ur po viniški »buni«, v bistvu potrjujejo številni drugi dokumenti, ki podrobneje osvetljujejo posamezne dogodke. Lovšinova in Kambičeva vloga pri mirjenju Viničanov Telbanovo poročilo je potrebno dopolniti z vlogo, ki jo je v uporu odigral nadučitelj Lovšin, boječ se, da ne bo »buna« prerasla v silovit obračun z vsemi nasprotniki revolucionarnega ljudstva. Ko Je Lovšin zjutraj zvedel, da hočejo ljudje dobiti županstvo v svoje roke, Je šel k Francu Vlahoviču, mu razlagal, da je to nasilje, in dopovedoval, da ima vlada še bajonete in bodo kaznovani. Ce pa že hočejo prevzeti županstvo, morajo o tem napraviti zapisnik. S tem je vplival na Vlahoviča, da je potem ljudi pomirjeval in »jih je tudi pomiril«. Ker dolgo ni bilo brzojavnega odgovora iz Črnomlja, kdaj so štampiljko za žigosanje denarja z Vinice izročili okrajnemu glavarstvu, se je Lovšin zbal, da bi se zopet zbrala večja množica in »nadaljeval kraval«. Zato je šel k poštarju Kambiču in mu svetoval, naj lalzificira brzojavni odgovor, da hi ljudi pomiril. Poštar ga je res ponaredil in dal Lovšinu, ki ga je izročil ljudem. Končno je Lovšin svetoval ljudem, ki so sklenili, da se morajo popoldan zopet zbrati, ker niso dopoldne še ničesar sklenili in ničesar dosegli, naj se popoldne zbero v šoli ter napravijo zapisnik. Po nasvetu Vlahoviča so na to tudi pristali. Ta predlog je Lovšin na zaslišanju pred sodiščem 3. maja takole razložil: »Jaz sem jim zato svetoval, ker sem sd mislil, da če starejše može in posestnike spravim v šolsko sobo v prvo nadstropje, bodo mladi fantje ostali spodaj, ne bodo vedeli, kaj se godi. Oni gori pa bodo zborovali in sklepali do večera ter bo med mladimi in starimi zveza prekinjena in se bo nazadnje stvar j razblinila v nič.« Ko so se popoldne kmetje zbrali v šolski sobi, jim je Lovšin dal papirja in črnilo. Svetoval jim je, naj napišejo svoje zahteve, ki jih naj pošljejo na okrajno glavarstvo, da bo upoštevalo ludske želje. Tedaj je prišlo do nesreče z možnar-jem. Lovšin je zapustil zborovalce in ostal pri ranjencu. Kobe je zatem v šolski sobi zabavljal čez Lovšina, Vlahovič pa je po Lovšinovem nasvetu pomirjevalno vplival na zborovalce v šolski sobi. Zato so prosili gostilničarja Petra Maliča, naj bi bil tajnik in naj napiše vlogo na okrajno glavarstvo Malič, ki je imel svoje račune, da bi posta) župan, se jim je rogal. »Ste res slabi ljudje, nimate korajže, kot so jo imeli tam pri Novem mestu.« Mislil'je na upor v Kandiji. Zborovaloi niso sprejeli Maličevega nasveta, da hi prevzeli občinsko upravo, temveč so izvalili začasen občinski odbor z gerentom na čelu in sklenili, da ga bodo predložili v odobritev okrajnemu glavarstvu. Fantje v Bosiljevem: »Imamo 180 bomb ...« V torek, 22. aprila, je bilo na Vinici mirno. Le Mate Stanko iz Podklanca se je skupini mož potožil, da nima tobaka in »da se bodo naši boljševiki že kaj izmislili in da mora teči kri. To je dvakrat ponovil in se pridušal zraven«. Nekateri Viničani so šli 22. aprila na sejem v Bosiljevo. Tam je bil tudi Jože Perko iz Drenovca. V Bosiljevem je bilo kakih sto fantov zbranih, ki so se pogovarjali o »viniškem dogodku«. Eden med njimi je vpričo Perka rekel: »Bomo pa mi prišli pogledat na Vinico, mi se ne bojimo Šterka, ne Solnika, ne viniških orožnikov. Imamo 180 bomb pripravljenih.« Lovšin, Šterk, Golouh, preglednik finančne straže, in Cimerman so 22. aprila napisali »situacijsko poročilo protidržav-nega gibanja v fari Vinica«, ki so ga poslali podpredsedniku deželne vlade dr. Žerjavu. V njem so opisali razvoj uporniškega gibanja in dogodke 21. aprila, za kar so ti liberalci okrivili — župnika K5-niga, ki je bil sicer res nemškutar in avst-rofil, toda uporniki so nameravali obračunati tudi z njim. Na koncu so viniški liberalci opozorili svojega strankinega voditelja, da so uporniki sklenili, da bodo prihodnjo nedeljo bolj organizirani. »Jasno je, da se organizira Radič-Konigov upor«. Zaradi tega so prosili za močno stražo ali vojaško posadko, »da čuva naše življenje in naše imetje«. V nasprotnem primeru pa bi bili »prisiljeni zapustiti v kraljestvu SHS svoje domove in bežati, da rešimo življenje«. V sredo, 23. aprila, je šel celoten novoizvoljena odbor v Črnomelj na okrajno glavarstvo. S seboj so nesli dopis, da izreka ljudstvo nezaupnico staremu županu in da je izvolilo začasen odbor. Glavar je Viniča-ne ostro prijel: »Kaj ste naredili na Vinici?« Odborniki so mu pojasnili, »da so po krivem obtoženi, ker je vsemu kriv le župan. Nato so glavarju naznanili odbor in ga prosili, naj potrdi ta odbor ali pa nastavi druge, ker so stari zanič«. Nato jim Je glavar odgovoril, da Je že sam mislil župana odstaviti. Ker okrajno glavarstvo ni takoj potrdilo novoizvoljenih odbornikov, se je Prane Vlahovič »odrekel časti občinskega gerenta« in tudi drugi odborniki se niso več potegovali za odbomiška mesta. Stari občinski odbor pa je še nekaj časa neprekinjeno posloval. Cez kakih štirinajst dni je okrajno glavarstvo odstavilo starega osovraženega župana Franca Maliča, toda za gerenta je imenovalo Petra Flajnika iz Hrastja, ki je bil hud nasprotnik uporniškega gibanja in zvest služabnik meščanski oblasti. O viniških dogodkih so najprej pisale »Dolenjske novice«, ki so 24. aprila 1919 poročale: »Velikonočni prazniki so bili na Vinici bumi. Nekatere prenapete glave hočejo posnemati boljševike. Vuzemsko nedeljo ponoči so celo streljali z raznim orožjem. Eden je ranjen v nogo, da bo imel spomin za bodočnost. V ponedeljek so po rani maši demonstrirali ter odstavili župana z občinskim odborom. Stvar je menda za-nešena od onstran Kolpe. V občini Bosa-Ijevo se širi republikansko gibanje ...« Prihod srbske vojske je znova razburil ljudstvo Revolucionarno ljudstvo ni bilo zadovoljno s takim potekom in koncem viniške »bune«. Zato je govorilo o novem, bolje organiziranem uporu. To moremo sklepati iz vloge viniških liberalcev na dr. Žerjava o novem uporu in iz orožniškega poročila, da je ljudstvo »pripravljalo za 27. 4. 1919 velike izgrede«. Med oblastniki je zavladal strah pred novim, odločnejšim uporom, zato so ga sklenili preprečiti. Zavoljo tega so 25. aprila na Vinico poslali oddelek srbske vojske, ki je štel 31 mož in imel dve strojnici, orožniško postajo pa so pomnožili na 15 žan dar jev. Prihod srbske vojske je povzročil novo razburjenje med ljudmi. Peter Balkovec je vojakom, ki so mu zasedli gostilniške prostore, 25. aprila rekel, naj vržejo puške proč in gredo domov. Ko pa so 30. aprila srbski vojaki vzklikali po Vinici kraljevini SHS, je Franca Kastelca iz Goleka to tako razjezilo, da jim je odgovoril s vzklikom: »Živela republika!« Vojaki so vznemirjali ljudi tudi s pogostnim streljanjem in pri tem so Ivanki šikoniji iz Tribuč ubili vola. 26. novembra so po Lovšinovi ovadbi dr. žerjavu aretirali župnika Koniga, po citirani orožniški prijavi pa Petra Balkovca z Vinice, »ker so se brezdvomno radi njegovega hujskanja« pripravljali novi veliki izgredi za nedeljo, 27. aprila, do katerih pa ni prišlo. Orožniška postaja na Vinici je 27. aprila brzojavila višjim oblastem, da sta hujskača Balkovec in Konig aretirana. »Ljudstvo nekoliko razburjeno, vedar mimo in izgredov ni pričakovati.« Srbski vojaki so morali hitro zapustiti Vinico in že 1. maja priti v Ljubljano, kjer so se oblastniki bali izgredov ob proslavi prvega maja. Zaradi odhoda srbskega oddelka je Lovšin s svojimi prijatelji 6. maja pisal črnomaljskemu okrajnemu glavarstvu, da so podpisani »predani na milost in nemilost zapeljanemu in nahujskanemu ljudstvu, ko odhaja srbska posadka«. Loteval se jih je strah in so prosili za posadko, sicer bodo morali zapustiti Vinico. Notranji minister Pribičevič pa je zatem brzojavno odstavil vse uradništvo okrajnega glavarstva v Črnomlju, ker ni dovolj odločno nastopilo proti uporniškemu gibanju v Beli krajini in še posebej na Vinici. »Slovenski narod«: »To je ,vinicizem’...« Zlasti pridno je tedaj Lovšin dopisoval v »Slovenski narod«, ki Je 30. aprila, 3. in 8. maja in kasneje poročal o viniških dogodkih na veliki ponedeljek ter boljševizem preimenoval v »vinicizem«. Ko so maja skoraj vsi prebivalci vini-ške fare podpisali izjavo, da niso slišali, da bi priletni župnik Konig, ki je bil bolehen, ščuval proti državi in dinastiji, so ga 29. maja izpustili iz zapora. Balkovca, ki je na zaslišanju pred sodiščem izjavil, da je »prepričan republikanec«, pa so izpustili na prostost 29. junija. Okrožno sodišče v Novem mestu je nadaljevalo preiskavo In za 16. februar 1920 razpisalo razpravo. Obtoženi Kobe, Balkovec, Žugelj in Jeršinič pa so predlagali, naj sodišče razpravo prekliče, spis pa predloži deželnemu sodišču v Ljubljani, ki naj določi drugo sodišče. J OB ZVOKIH KORAČNIC V KOČEVJU Naš« godbo vzdržuje le rudnik Na rudniško godbo smo ponosni vsi prebivalci mesta Rudniška godba, kakor na kratko imenujemo godbo kočevskega rudnika rjavega premoga, nastopa skoraj na vseh pomembnejših prireditvah v občini. Nanjo so vsi občani in delovni kolektivi ponosni — vzdržuje jo pa le Rudnik. Za godbo prispeva Rudnik na leto 600.000 Sdin, vsak član rudniškega kolektiva pa na mesec še 100 Sdin. Tako se nabere okoli 1,3 milijona Sdin, k čemur pa je treba prišteta še okoli 700.000 Sdin, ki jih godba zasluži na naročenih koncertih (proslave, promenadni koncerti, pogrebi itd.). Seveda pa ni prav, da godbo, ki jo potrebuje vse mesto, če ne celo vsa občina, vzdržuje v glavnem le Rud- Knjiga — ves svet »Sto let je minilo, odkar nam je dal Prešeren pismo in pečat za pred svet, mile svoje poezije,« je govoril Oton Župančič 21. maja 1939 pred Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, ko so pesnikov obnovljeni dom izročali kot narodni muzej slovenski javnosti. »Drobna knjiga,« je govoril Župančič, »a vanjo je zajeto vse slovenstvo in osrednja misel našega naroda. V njej je izmeril globočine svojega srca, širine svojega duha, razpel je slovensko obzorje, da se je stopilo s svetovnim. V njegovi knjigi je prvič spregovorilo slovensko srce in izpovedalo svoje strasti, radost in bolečino, svojo ljubezen, svoj strah in up, svoje trpljenje in zmago nad trpljenjem. Vse, kar je razburjalo njegovo dobo, je šlo skozi to občutljivo srce in se prečiščeno izlivalo v melodijah, kakršnih niso Slovenci slišali ne prej ne pozneje ..« Strmimo v stavke o slovenski knjižici pesmi in Župančičeve bssede iz knjige, kjer je govor zapisan, v blagoglasni, domače obarvani govorici prehajajo v zvoke ... Vprašanja o knjigi danes rastejo z vsako pesnikovo besedo. To so vprašanja o knjigi v našem življenju. Postavljajo se pred nas in v zadregi smo, da ne vemo, kam z besedami. Kakšno mesto ima danes knjiga v našem življenju? Se je čas vsesplošne tehnizaci-je obrnil od knjige? Govori- mo samo še v stavkih, kot so: Odvzel sem plin, pritisnil sem ročno ...? Vzamem knjigo vsak dan v roko? Jo vzamem vsaj enkrat na leto? Sem v zadnjem letu prebral kakšno knjigo? Pa v prejšnjih letih? Koliko let že nisem prebral nobene knjige? Ali lahko napredujem v stroki, če ne berem? Ali sploh morem kupovati knjige s prejemki, ki jih imam? Mar naša knjiga res ni namenjena vsem? Kupujejo knjige samo ljudje z visokimi prejemki? Koliko knjig se iz knjigam preseli v domače knjižnice? Koliko knjig gre od založnika v javne knjižnice? Mar jih gre v ustanove, ki naj bi bile žarišče narodove kulture, res samo 7 odstotkov, medtem ko jih gre na Norveškem 70 odstotkov? Kako je s knjigo v mestu in kako je na vasi? Kako delajo ljudske knjižnice na našem področju? Kakšna je pravzaprav človekova pot do knjige? Kaj je dobra knjiga? Koliko časa nas bodo zasipali še s knjižno plažo? Koliko naš človek prebere? Pa na dragi strani: koliko knjig obleži v kleteh založb? Vprašanja se množe in odgovori so različni. V pogovorih z bralci bomo v prihodnjih številkah našega časopisa skušali pojasniti to in. ono. Govor bo o knjigi, veliki spremljevalki človekovega napredka, o knjigi, v kateri se zrcali vsakdo izmed nas, narodi, življenje, ves svet. PETER BREŠČAK nik. Zanjo bi morala prispevati tudi ostala podjetja m občinska skupščina, če hočemo godbo obdržati, bo nujno najti zanjo nov način financiranja, saj bo Rudnik verjetno postopoma ukinjen, zaradi česar bi lahko prenehala delati tudi godba. Godba šteje 25 članov in je praktično mestna oziroma občinska, saj v njej sodeluje le še 5 članov rudniškega kolektiva, ostali pa so od drugod. Svoje vrste je godba močno okrepila tudd z učenci glasbene šole. Rudniška godba je nastala iz povojne mladinske godbe. Leta 1952 je spadala k »Svobodi« Rudnik. Ko je bila leta 1960 rudniška »Svoboda« združena s kočevsko, je godba prenehala delati, šele leta 1963 jo je spet organiziral sindikat Rudnika, k čemer pa so največ pripomogli člani kolektiva Rudnika in Rudnik, ki so godbo tudi financirali, ji kupili nekatere inštrumente in ji dali v rudarskem domu na razpolago prostor za vaje. Nihče ne zapravlja! Do 16. decembra so delavci, kmetje in obrtniki prispevali za novo novomeško šolo 48,785.533, delovne organizacije 7,996.525 S din, raznih prispevkov (daril) pa je bilo za 825.000 S din. Sklad za zidanje osnovne šole se je sredi decembra povečal na 57,607.058 Sdin. Svet krajevne skupnosti, ki je uvedla samoprispevek za šolo, je na seji 19. decembra proglasila za neutemeljene govorice, da se denar iz sklada porablja za druge namene. Pozval je plačnike, naj se prepričajo, če ne verjamejo, da je na skladu toliko denarja, kolikor se ga je nabralo." Priporočil pa je upravnemu odboru sklada, naj oroči denar pri banki. Najbliže in najugodneje boste naložili svoj denar v DOLENJSKI BANKI IX HRANILNICI v Nov<‘m mestu kakor tudi pri vseh njenih podružnicah in pri vseh področnih poštah! Vsem vlagateljem in vsem poslovnim partnerjem vošči kolektiv Dolenjske banke in hranilnice srečno, uspehov polno NOVO LETO 1968! Božo Račič — osemdesetletnik 1887 — 26. december — 1967 Hej, kume dragi, kaj zares natkal na svoja pleča si že osmi križ? Saj vendar vsem še kakor fant se zdiš, ki sredi dela je za hip obstal, potresel z brado, pomežiknil živo, češ kaj ne vidite, da etnografsko njivo še zmerom krčim, or jem, da plevel, ne bo zadušil živo, zdravo zel? Res, kume, hvala ti! Na krepko zdravje to čašo tebi, in na srečni dni! Ne bo minilo, kar nam kume dal je. še dolgo BOŽO RAČIČ naj živi! Jože Dular „Želje" Janje Kastelic Pred dnevi je mlada novomeška avtorica Janja Kastelic v samozaložbi izdala že svojo drugo knjigo: kratko zbirko mladinskih pesmic in drobnih zgodbic, ki so sledile njenemu lanskemu prvencu, knjižici »Mojčkovi kamenčki«. Zgodbice Vojna, Dolgčas, Drevo in ponovitev lanske zgodbe Mojčkovi kamenčki, pesmi Zelje in Ledene rože nas popeljejo v otrokovega doživljanja in njegovega čustvovanja. Napisane so s pravo mero občutka za dojemanje okolice in bogatega notranjega življenja naših malčkov, katerim je svet med bloki in hišami ter v domačem okolju resnično »pravi veliki svet«. V primerjavi s prvo knjigo »Mojčkovi kamenčki« je Janja Kastelic v svoja drugi knjigi pokazala lep napredek in je delce, čeprav samo na 20 straneh, lepo potrdilo njene prizadevnosti in ustvarjanja. Vrednost knjige močno dvigajo prisrčne otroške risbe znane ilustratorke Ančke Gošnik-Godec, ka je prispevala naslovno barvno ilustracijo, v knjigi pa 3 čmo-bele ilustracije. V knjigi je objavljena tudi drobna, a izredno toplo napisana zgodbica Vojna, za katero je Janja Kastelic na letošnjem Kurirčkovem festivalu dobila prvo nagrado za kratko prozo. Knjiga je naprodaj tudi v novomeški knjigami. Razstava Čobalovih litografij V spodnijh prostorih Dolenjske galerije so v počastitev dneva JLA 22. decem- V gledališče bodo šli Člani DPM z območja mir-nopeške in globodolske osnovne šole so na občnem zboru 17. decembra ugotovili, da so ob neplačanih urah prostovoljnega dela in prispevkih občanom uresničili pisan načrt DPM. Pripomnili so, da potrebuje minio-peška šola primemo telovadnico. Obljubili so, da bodo pomagali krajevni skupnosti uresničiti dolgoletno željo vseh občanov — postaviti novo šolo. Povedali so, da je v teku nabiralna akcija DPM za pogostitev predšolskih otrok, šolarje pa bodo popeljali v Ljubljano na ogled otroške predstave v mladinskem gledališču. M. T. Izbor partizanskih iger »Ne: da ni 'silo vse te bežne in vznemirljive čarovnije sredi tega surovega in nespodobnega časa, tedaj bi vse to dolgo življenje pet. desetih krvavih mesecev ne bilo življenje: bilo bi samo še topo ži valsko ždenje sredi tulečih siren in flokotajočih min. samo t>eda in golazen in čakanje na smrt.« Te besede Filipa Kalana kot mot. to uvajajo knjižico partizanskih iger Težka ura. V njej so zbrane naslednje partizanske igre: Mile Klopčič, Mati; Borova Težka ura; Raztrganci ter Gospod Lisjak; Punt Vita Zupana. Bonovo delce Zločin na novomeškem trgu, Naš pohod Zvoneta Sintiča, Rozinovi štirje bratje ter Hrustač neznanega avtorja. Knjižica Je bila že kar zelo potrebna, ne samo dijakom srednjih šol in študentom, tudi vsem, ki jih zanima slovenska beseda v ča sih narodove težke preizkušnje, bo marsikaj povedala. Dokument česa je in zato toliko pomembnejša. Zbirko partizanskih iger je uredil Ferdo Fischer, opremil pa jo je Branko Simčič. To je M. knjižica zbirke Kondor, bra odprli razstavo del mariborskega slikarja in grafika Bogdana čohala. Slikar, ki služi vojaški rok v Novem mestu, se je na tej svoji drugi samostojni razstavi predstavil z več kot tridesetimi litografijami ter tako omogočil vpogled v svoje slikarstvo. Kot je na razstavi razvidno, prenaša slikar svoje občutljivo doživljanje sveta na ploskev, ki je, čeprav ji to narava sicer komajda dopušča, dinamično razgibana. Slikar to dosega s kompozicijo barv ter poslikanih ploskev in seveda — z izbiro tem. Zanimivo razstavo je v imenu Dolenjske galerije pozdravil prof. Janko Jarc. Ko je pozdravil predstavnike JLA, občinske skupščine in zbrane obiskovalce razstav v Dolenjski galeriji, je spregovoril še prof. Branko Rudolf, direktor sorodne ustanove iz Maribora. Branko Rudolf je očrtal pot abstraktne umetnosti od najstarejših časov do danes ter v ta svet postavil tudi slikarja čobala. čeprav se njegova dela res uvrščajo med tista z abstraktnim izrazom, pa moramo reči, da je njegova »pisava« zelo razvidna, umljiva in njegova izpoved humanistična. čobal v Dolenjski galeriji razstavlja liste iz petih ciklov: iz izpovednega Mesta H (izpoved o človekovem eksistenčnem smislu), iz cikla Onemeli vitraille, Žejna zemlja (lirični cikel), Prelom in Neme misli. Prizadevni amaterji Člani likovnega kluba so bi- li na amaterski razstavi v Brežicah dobro zastopani. Oton Mikulič je razstavljal dve deli, Viktor Zemljak prav tako dve, Stupar in Valant po tri ter I. Jesenko eno delo. Razstava je vzbudila med obiskovalci precej zanimanja. Zanimiva razstava v Dolenjski galeriji bo pritegnila marsikaterega obiskovalca v dneh, ko bo odprta. Razstat)-na politika Dolenjske galerije se je prav z razstavo čobalovih del pokazala prožno, saj je dala mesto enemu zanimivih ustvarjalcev s severa Slovenije, od koder prihaja v zadnjih letih marsikaj novega. PETER BREŠČAK Materialni pogoji prosvetnih delavcev 25. decembra je bila letošnja sedma seja sveta za prosveto in kulturo pri občinski skupščini Novo mesto. Na seji, ki jo je vodila predsednica sveta Ema Muser, so obravnavali poročilo s seje občinske skupščine Novo mesto (na tej seji je bilo na programu kultumo-prosvetno delo ter telesnovzgojna dejavnost v občini), obravnavali so materialne pogoje prosvetnih delavcev v občini Novo mesto ter razpravljali o pravilniku o organizaciji šol za odrasle pri srednjih šolah ter o posebni šoli v Šmihelu pri Novem mestu. Prispevki za Župančičevo bralno značko Odbor za Zupančičevo bralno značko pošilja te dni organizacijam, podjetjem in ustanovam prošnjo za pomoč pri organiziranju te plemenite akcije med osnovnošolsko mladino, katere namen je vzbuditi med našimi osnovnošolci ljubezen do dobre knjige. Upamo, da se bo odzvalo, po vzgledu ostalih področij v Sloveniji, večje število tistih, ki bodo prošnjo sprejeli z razumevanjem. A5'*?. DELOVNI KOLEKTIV INDUSTRIJE MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO pošilja ob novem letu iskrene čestitke vsem delovnim ljudem. Delovni kolektiv tovarne rastlinskih specialitet in destilacije čestita in želi srečno novo leto 1968 vsem Dolenjcem! Naše specialitete so: Hcrmclika ^rufella DANA TOVARNA RASTLINSKIH SPECIALITET CENJENE GOSPODINJE! NOVO MESTO Olajšajte si svoje delo in si kupite ki ima v svojem sestavu gradbišča NOVO MESTO, LJUBLJANA, BREŽICE in REKA ter lastne centralne obrate in projektivni biro, vošči vsem investitorjem, poslovnim partnerjem in kooperantom SREČNO NOVO LETO 1968. Podjetje opravlja vse vrste visokih in nizkih gradenj kvalitetno, v rokih in po konkurenčnih cenah. INVESTITORJI, odločite se in izberite za svojega izvajalca Splošno gradbeno podjetje »PIONIR« iz NOVEGA MESTA! ŠIVALNI STROJ MIRNA ali »MIRNA-VERITAS«, s katerim si boste prihranile mnogo dragocenega časa, hkrati pa boste uživale ob njegovi brezhibni kvaliteti šivanja. Kolektiv »MIRNE« želi vsem delovnim ljudem srečno in uspešno novo leto 1968! ELEKTRO KOMET KONFEKCIJA METLIKA LJUBLJANA poslovna enota NOVO MESTO Kolektiv pošilja čestitke vsem delovnim ljudem in priporoča svoje kvalitetne izdelke: nedrčke, steznike, podkrilca in halje! VSEM OBČANOM POŠILJAMO POZDRAVE IN ČESTITKE OB NOVEM LETU 1968! HOTEL GRAD OTOCEC Kolektiv želi srečno novo leto 1968 vsem svojim gostom, se zahvaljuje za obisk In se še nadalje priporoča! Nova pot pred Zvezo komunistov (Nadaljevanje in konec) Občinski komite Zveze komunistov in komisije pri občinski konferenci oblikujejo delovni program občinske organizacije Zveze komunistov za naslednje obdobje. — Izdelujemo program idejnega usposabljanja članstva v osnovnih organizacijah in v aktivih. Izvajala ga bo komisija za družbeno-po-litične odnose in idejno-poli-tično delo skupaj z oddelkom za družbeno vzgojo pri zavodu za izobraževanje kadrov v Novem mestu. — Komisija za družbenoekonomske odnose pripravlja razgovore o integraciji in programiranju s komunisti v delovnih organizacijah. Do marca pa bo ta komisija pripravila kompleksno analizo uresničevanja gospodarske reforme v občini in vloge komunistov pri izvajanju reforme. O tem bo razpravljala občinska konferen- — Komisija o idejnih vprašanjih v prosveti in kulturi pripravlja gradivo za aktiv prosvetnih delavcev — komunistov o idejno-vzgoj-nem delu s šolsko mladino. — Komisija za organizacijo in razvoj Zveze komunistov bo skupaj s kadrovsko komisijo pripravila analizo kadrovske strukture Zveze komunistov v občini in predlog za vključevanje mladine v Zvezo komunistov. Naloga vseh organov in organizacij ZK v občini pa je, da začnejo intenzivno obnavljati in pomlajevati organizacijo z mladimi ljudmi iz proizvodnje in iz strokovnih šol. — Občinski komite bo na svojih sejah obravnaval gradivo, ki ga pripravljajo komisije, in skrbel za najtesnejšo povezavo z osnovnimi organizacijami, ki jim moramo pomagati pri oblikovanju In izvajanju programa. V ta namen bo tudi takoj po izvolitvi novih vodstev izvedel za te seminar o nalogah in metodah dela Zveze komunistov v občini. Najpomembnejša vprašanja razvoja in delovanja Zveze komunistov v občini bo obravnavala občinska konferenca Zveze komunistov, ki bo v naslednjem obdobju razpravljala: Nestor dr. Furlan odhaja v pokoj JOŽE LENART — o nalogah komunistov v izvajanju gospodarske reforme, — o kulturi in prosveti ter nalogah komunistov na tem področju, — o ideoloških nalogah članstva Zveze komunistov v pogojih prilagajanja sodobnim razmeram v družbi. Naloge Zveze komunistov v občini so obsežne in zahtevne. Za njihovo uspešno izvedbo smo odgovorni vsi člani Zveze komunistov. Le s popolno aktivizacijo slehernega komunista bo naša organizacija zavzela v javnem življenju in v družbeni in gospodarski reformi tisto mesto, ki ji pripada. Sekretar občinskega komiteja, ki opravlja to funkcijo neprofesionalno, dela na občinskem komiteju v ponedeljek od 8. do 16. ure in v sredo od 15. do 18. ure. Politični sekretar: Miroslav Vute DELOVNI ČAS PRODAJALN KRUHA za novoletne praznike Sobota, 30. 12. 1967: odprto kot običajno. Nedelja, 31. 12. 1967: odprte od 7. do 11. ure naslednje prodajalne: —■ poslovalnica na Glavnem trgu — poslovalnica v Kandiji — poslovalnica pri šoli. Nedelja, 31. 12. 1967: od 7. do 10. ure: — poslovalnica v Straži — poslovalnica v Dolenjskih Toplicah — poslovalnica v Šentjerneju. Ponedeljek, 1. 1. 1968: vse poslovalnice zaprte. Torek, 2. 1. 1968: odprta samo poslovalnica na Glavnem trgu od 7. do 11. ure. PEKARNA IN SLAŠČIČARNA NOVO MESTO Vajo so že imeli Novoosnovani mladinski orkester pri glasbeni šoli je imel pred kratkim prvo vajo. V orkester so pritegnili tudi starejše godbenike. Mladinski orkester bo predvsem pripravljal nastope za javnost, s čimer bo v Novem mestu odstranjena precejšnja vrzel na področju glasbenega življenja. K ELEKTROTEHNI po darilo V novomeški prodajalni E-LEKTROTEHNE imajo izbiro predmetov za gospodinjstva in druge potrebe. Praktična darila za novo leto,, kot so: gospodinjske tehtnice, mikserji, domači in uvoženi feni, likalniki, brivski aparati, mesoreznice, kuhalniki, kavni mlinčki itd. V prodajalni dobite garniture žarnic za okrasitev novoletne jelke. Kolektiv prodajalne želi vsem svojim strankam in potrošnikom srečno in veselo novo leto 1968! Nekoč kultura, danes mrtvilo! So res že minili časi za kulturno-prosvetno dejavnost v Dolenjskih Toplicah? — More biti zdraviliškemu kraju res vseeno? Zadnjega decembra se bo iztekla delovna doba dr. Tonetu Furlanu, ■priljubljenemu zobozdravniku, specialistu in nestorju dolenjskih zobozdravstvenih delavcev iz Novega mesta. V pokoj bo odšel po 40 letih trdega dela na zobozdravstvenem področju v Novem mestu, kjer je bil v letih 1931 do 1946 samostojen zobozdravnik, od leta 1949 do upokojitve pa predstojnik javne zobne polinike. Bil je znan kot dober praktik in zdravnik, ki je delo vzorno opravljal, pri ljudeh pa se je priljubil tudi zato, ker je vedno našel čas zanje in jim ustregel, ne da bi morali po nepotrebnem čakati. Te besede mu je ob slovesu od najožjih sodelavcev v novomeškem zdravstvenem domu izrekel tudi upravnik ZD dr. Adolf Špiler. Dr. Furlanu želimo ob odhodu v pokoj, da bi še dolgo ostal med nami ne le kot vzornik svojim mlajšim sodelavcem, marveč tudi še naprej kot človek, od katerega se tudi sicer lahko vsi veliko naučimo. TV RADIO Slavko Petre Partizanska 1 — tel 21-597 Topličani so že od nekdaj znani kot dobri pevci. Leta 1905 so na pobudo učiteljstva ustanovili bralno in pevsko društvo. Rojstni dan tega prosvetnega društva je bil 5. februar. Po uvodni besedi takratnega šolskega upravitelja Martina Matka so izvolili od-bor. Društvo je takoj pričelo resno delo. Pridobili so pevce in pevke ter ustanovili moški in mešani pevski zbor Zatem so ustanovili tudi knjižnico. Ta je dobila veliko podarjenih knjig, nekaj pa so jih kupili, zato je lahko kmalu uspešno zastavila svoje delo. Najprej so ji našli prostor v maJd gostilniški sobi Gašperja Pelka. Pevske vaje so imeli v šoli, kjer je bil na razpolago tudi harmonij. Kasneje so si omislili premakljiv oder. Člani so ga sami naredili in začeli v gostilniški sobi uprizarjati razne igre. Radi so nastopali tudi pevci. Društvo je dobilo čedalje več novih prijateljev. T0 ni bilo všeč nasprotnikom naprednih misli, zato so začeli društvo ovirati Pri krajevnem šolskem svetu so nazadnjaki dosegli, da so pev-cem prepovedali vaditi v šoli ob šolskem harmoniju. Čeprav je imelo društvo nasprotnike, je delalo še z večjo voljo Rodoljubi so mu preskrbeli nov harmonij, ki ga je podarila neka topliška posestnica. Inštrument so postavili v veliko sobo, v kateri so uredili tudi knjižni-oo. V tej sobi so imeli veliko časopisov, ki jih je predvsem mladina rada prebira- la. Tudi druge reči so se vrstile tukjaj: predavanja, tečaji, zabave. Do prve svetovne vojne je bilo kulturno-prosvetno delo v Dolenjskih Toplicah na vrhuncu. Vojna je vpoklicala precej članov, nekateri so tudi padli, tako da je društveno delo za nekaj let zamrlo. Po prvi svetovni vojni je društvo oživelo. Dejavnost se je povečala zlasti, ko je dobilo društvo v najem veliko vojaško barako. Ob praznovanju 15-letnice leta 1920 so ustanovili tudi sokolsko društvo. Društvi sta poslej složno delovali. V baraki so uredili telovadnico in jo opremili z orodjem Postavili so tudi velik oder in od tedaj dalje lahko uprizarjali vse igre. Leta 1931 je potekla pogodba za najem barake, barako so dale oblasti podreti, društvi pa sta se znašli v veliki zagati. Čeprav brez denarja, je društvo z veliko pomočjo sokolske zveze kupilo stav- bo, ki je bila naprodaj, na njenem mestu pa je kmalu stal dobro opremljen Sokolski dom, ki je imel tudi gledališki oder Tu sta društvi delali in živeli do druge svetovne vojne. V prvih dneh druge vojne so Sokolski dom v Dolenjskih Toplicah zasedli Italijani. Uporabljali so ga za hlev svojim mulam. Že 24. maja 1942 so morali Italijani Dolenjske Toplice zapustiti, v Sokolskem domu pa so imeli partizani mitinge, zabave in druge prireditve. Po osvoboditvi je društveno življenje v Dolenjskih Toplicah spet zaživelo. Pa ne za dolgo. Vodilni ljudje so bili mnenja, da je društveno delo zastarelo, to pa je v članstvu ubilo voljo do nadaljnjega dela. Zaradi takih pogledov kulturno-prosvetno delo v Dolenjskih Toplicah do današnjih dni ne more in ne zna iz mrtvila, ki je zlasti škodljivo za zdraviliški kraj. DRAGO GREGORC Tri skrbi v pretresu Pred kratkim je v 52. letu življenja umrl Jože Lenart, upokojeni oficir JLA iz Smo-lenje vasi. Po končani nižji gimnaziji se je v Mariboru učil trgovstva 1941 je navezal stike z OF, naslednje leto pa so ga internirali na Rabu. Po propadu fašistične Italije se je z Rabsko brigado vrnil v Slovenijo, bil v Tolminski in Prešernovi brigadi in postal komisar Vojkove brigade. Kot pomočnik komisarja XXI. divizije je bil tudi v Novem mestu, kjer je bil nekaj časa komisar vojnega okrožja Poslej je opravljal dolžnosti zunaj Slovenije in v tem času končal politično šolo in višio vojno akademijo. Za posledicami internacije in partizanskih let mu je pešalo srce zato so ga upokojili Naselil se je na Reki in še nadalje bolehal. Ko je umrl. so ga na njegovo željo pokopali v Smolenji vasi Od njega so se poslovili številni znanci in prijatelji ter mnogi tovariši iz partizanskih let. Kolikšni bodo prispevki 1968? 19. decembra je svet krajevne skupnosti v Novem mestu razpravljal o kulturni dejavnosti in otroškem varstvu. S skrbjo je preučil poročilo o DPD Svoboda »Dušan Jereb« in sklenil, da bo po svojih močeh še nadailje podpiral kulturno dejavnost v Novem mestu in v drugih krajih na območju krajevne skupnosti. Z razumevanjem je sprejel tudi poročilo o delu glasbene šole, o njenih no- tranjih nastopih in prizadevanjih, da bi pripravUa več javnih prireditev. Člane sveta je zatem vznemirilo poročilo o stanju v otroškovarstvenih ustanovah. Ob prehodu na nov delovni čas bi med drugim potrebovali v Bršlinu vrtec za okoli 200 otrok, v žabji vasi in za Naselje Majde Šilc še za okoli 100 otrok. Sedanje varstvene oddelke oi morali znatno povečati. 25. decembra je skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Novem mestu določila prispevke za zdravstveno zavarovanje leta 1968. Osnovni prispevek bo še nadalje 5 odst., dodatni prispevek pa bo v mejah 0.5 do 2,5 odst. in ga bo-plačevalo 129 delovnih organizacij. Dodatni prispevek bodo po stopnji 0,5 oz. 1 odst. plačevali zavarovanci z dopolnilnimi dohodki. Zavarovanca bodo morali prispevati nekaj denarja tudi k stroškom za nekatere zdravstvene storitve, zobno tehnično pomoč in zobna protetična sredstva in druge pripomočke. Vsak prvi obisk zdravnika na domu bo veljal zavarovanca 5 Ndin, vsak prvi specialni pregled 5 Ndin, vsak prevoz z reševalnim avtom 20 Ndin itd. Zavarovančev prispevek za izdana zdravila pa se bo povečal od 2 na 3 Ndin. Novomeška kronika Miličnikom za novo leto Danes smo v Novem mestu v križišču pri Petrolovi črpalki postavili novoletno jelko za miličnike. Pod njo smo položili darilo kolektiva Dolenjskega lista miličnikom, ki v dežju in mrazu, v vročini in hladu, ponoči in podnevi bde nad našo varnostjo in urejajo promet po cestah. Vabimo vse delovne kolektive in posameznike, naj prineso pod jelko svoja darila in naj na ta, za nas nov način, zaželijo miličnikom srečno novo leto 1968! ■ VČERAJ POPOLDNE Je bilo v Domu kulture prva predstava pravljične igre »Dedek Mraz in škratje«. Premiera bi morala biti že v nedeljo, vendar je to preprečila bolezen v ansamblu. Igro bodo med drugim prikazali tudi za otroke delovnih kolektivov NOVO-LES, DBH, CESTNEGA PODJETJA in drugih. ■ ZA SILVESTROVANJE v Do mu kulture so pripravili srečelov in pisan spored zabavnih filmov. Poleg kriminalnega filma bodo na starega leta dan vrteli za obiskovalce med drugim tudi ameriško komedijo »Boeing-Boeing«, v kateri nastopata v glavnih vlogah Tony Curtis in Jerry Lewis. Silvestrovanje se bo pričelo ob 20. uri. ■ ZA NOVO LETO SMO SE v Novem mestu skrbno pripravili. Na Javnih mestih, predvsem ob cestnih križiščih, že stoje novoletne jelke, trgovine so lepo okrašene znotraj In zunaj, ljudje ku- pujejo novoletna darila. Letos nam želijo srečo v novem letu tudi napisi iz raznobarvnih žarnic na stavbi tovarne zdravil KRKA Ob Cesti komandanta Staneta, na pročelju prodajalne TEKSTIL na Glavnem trgu itd. Z raznobarvnimi žarnicami so okrašena tudi pročelja drugih hiš. ■ OBČANI, KI PRIHAJAJO na avtobusno postajo na Novem trgu poizvedovat, kdaj pripeljejo avtobusi, tega ne morejo zvedeti, ker je tabla za prihode avtobusov prazna. Lahko pa na drugi strani vrat čakalnice, ki je skoraj redno zaprta, razberejo Iz voznega reda, kdaj kakšen avtobus odpelje. ■ TE DNI BO ODŠEL v pokoj predstojnik zobne poliklinike dr. Tone Furlan. Pred kratkim so Imeli v zdravstvenem domu poslovilno slovesnost, na kateri se je upravnik ZD dr. Adolf špiler zahvalil dr. Furlanu za njegovo 40-letno delo na področju zobozdravstva. Danes: skupščina o trgovini Občinska skupščina v Novem mestu bo na današnji seji, sklicani ob 8. uri v Domu kulture, obravnavala razvoj in problematiko trgovine v občini. Podobno bo obravnavala tudi vprašanja lovstva in ribištva. Skupščina bo nadalje sklepala o sprejemu petih odlokov, s katerimi bo med drugim določila način financiranja proračunskih potreb v prvem tromesečju 1968, dopolnitve oz. spremembe občinskega statuta in spremembe v družbena pomoči borcem NOV. V razpravi bo tudi investicijski program podjetja VODOVOD za 1. 1968 in 1969. Razen tega bo razprava o sklepih štirih zdravstvenih domov, da se ustanovi nov zdravstveni dom s sedežem v Novem mestu, in o soglasju skupščine k stopnjam dodatnega prispevka za zdravste-no zavarovanje. t Pred sindikalnimi -konferencami Občinski sindikalni svet v Novem mestu je določil čas od 1. januarja do 31. marca za konference sindikalnih podružnic. V prvi polovici januarja bodo bazenski posveti, na katerih se bodo pogovorili, kaj bodo obravnavali na teh konferencah. Ob koncu januarja bodo v Dolenjskih Toplicah seminarji za predsednike in tajnike sindikalnih podružnic. Organizator ObSS bo sprejemal prijave do 1. januarja. 450 izpitnih ocen V oddelkih višjih šol pri novomeškem zavodu za izobraževanje kadrov so imeli do zdaj 33 izpitov. Od 450 ocen je bilo le 32 negativnih, srednja ocena pa je bila 3,28. V oddelku pedagoške akademije so opravljali 15, slušatelji višje tehniške šole 6, obiskovalci višje pravne šole 8 in v oddelku VEKŠ 4 izpite. Najboljšo srednjo oceno imajo študentje višj*' tehniške šole (3,69), najslabšo pa obiskovalci VEKS (2,92). Sodijo, da so ti uspehi boljši od uspehov na matičnih šolah. Jelke v Škocjanu DPM v Škocjanu je letos predlagalo novoletno okrasitev kraja. Vsi obrtniki in vsa podjetja so pred svojimi stavbami postavili z raznobarvnimi žarnicami okrašene jelke in prispevali tudi k obdaritvi otrok. Škocjan je letos okrašen tako, kot še zlepa ni bil. Dedek Mraz bo obiskal jutri ob 14. uri šolske in predšolske otroke v dvorani šole. Namesto čestitk V kmetijski zadrugi v Žužemberku so se odločali, da bodo denar, namenjen za no voletne čestitke in voščila, nakazali za onkološki inštitut v Ljubljani. Kolektiv je tudi sklenil ob novem letu obdariti učence suhokrajinskih šol. Seminar za mentorje 19. decembra je bil v Novem mestu seminar za mentorje mladinskih organizacij v osnovnih in srednjih šolah. Udeležilo se ga je 11 mentorjev iz novomeške in 6 iz trebanjske občine. Predavatelj prof. Emil Rojc je dal vrsto napotkov, kaj kako naj mentorji delajo in še posebej, kako naj delajo z beatniki. Dogovorili so se, da bodo poslej na začetku leta naredili delovni načrt. Povedali so, da bi imeli boljši uspeh in večjo voljo do dela z mladino, če bi bili tudi primemo nagrajeni. Št. 52 (927) DOLENJSKI LIST 11 Z Mf9V Tri srečanja s kočevskimi medvedi Medved lovil motorista Pred nekaj tedni se je peljal z motorjem proti Boslji-vi loki Janez štimec. Na zadnjem sedežu je imel tudi nekega otroka. Naenkrat pa se je pri kapelici pri Grintovcu za motoristom kar po cesti zapodil medved. Motorist je pritisnil na plin, otrok, ki se je ustrašil še bolj kot motorist, pa se je tesno oklenil vratu voznika. Merilec hitrosti je kazal 60 km na uro, medved pa ni in ni hotel zaostati. Šele pri Bosljivi loki, ko je motorist zavil v vas, je medved odnehal. Tekmovanje okoli grma Lovci pravijo, da se je ne-TREBNJE: Mednarodna solidarnost mora poznati 365 ki kočevski lovec, pisal se je dni v letu (Foto: M. Legan) Lavrič (Lavričev pa je pre- Valvasor o našili trgih in gradovih MOKRONOG (Nadaljevanje in konec) Trg in grad Mokronog sta bila nekdaj last grofa Viljema Breže — Seli-škega, čigar žena je bila znamenita bi. Hema, po Megiserju hči koroškega vojvode Marquarda, po Laziu pa grofica Pilštanjska. Tema zakoncema se je po božji volji rodilo dvoje dedičev, toda nebo jima ju je pokazalo le za kratek čas, ker so ju še za življenja staršev ubili rudarji, in tako sta bila iztrgana staršem in njihovim upom. Zaradi velike žalosti nad tem je grof Viljem zapustil ta svet in stopil v red puščavni-kov, bi. Hema pa je zgradila cerkev in samostan v Krki na Koroškem ter poleg mnogih drugih gospostev tudi mo-kronoško podarila in poklonila v last temu samostanu. Ta dogodek postavlja Megiser v leto 1070, Lazius pa v leto 1056, vendar za to nima pravega razloga ne prvi in ne drugi, ker neki zanesljivi pisatelj jasno dokazuje, da je bi. Hema na praznik svetih apostolov Petra in Pavla blaženo v Gospodu zaspala. S to (?) letnico bi se jaz najlaže strinjal. Omenjena ustanovitev samostana pa se je zgodila tako le. Ko je bi. Hema iz prave ljubezni do Boga dala svojemu Zveličarju vse svoje časne dobrine in trdno sklenila zgraditi božji Porodnici na čast cerkev, ženski samostan in prebivališče za lateranske kanonike reda sv. Avguština, je ostala samo še odločitev, kje naj bi bilo tudi najvišjemu Bogu všeč, da naloži njegov ogenj in mu postavi ognjišče, pa je zato ukazala vpreči par volov in nanj položiti podobo naše ljube Gospe ter pustila živino voziti popolnoma samo, ne da bi jo kdo vodil ali priganjal. Dejala je, da bo dala zgraditi samostan na tistem mestu, kjer se bo živina ustavila in bo voz obmiroval. Voli so obstali in obmirovali na tistem kraju, kjer danes stoji cerkev. Na tem mestu je bi. Hema, da bi izpolnila svojo obljubo, sezidala cerkev in ustanovila samostan. Ko naj bi zvečer izplačala delavce, je sedla na velik kamen (na katerem še danes lahko opazimo sled), je postavila polno skledo denarja, iz katere je lahko sleherni delavec vzel le toli ko, kolikor je bil njegov dnevni zaslužek. Ko so bila poslopja popolnoma pozidana, je v eno nadstropje naselila dvajset kanonikov sv. Avguština, v drugo nadstropje, ki je od prvega popolnoma ločeno in oddeljeno, pa sedemdeset nun; vse te je uvedel v samostan nadškof salzburški Walduin. Zaradi tega je tudi bi. Hema nadškofu Walduinu (ali Balduinu) volila in podarila vsa svoja posestva in gospostva. Ko je leta 1063 prišel v Rim k blaženim in svetnikom prišteti nadškof salzburški Gebhard na lateranski koncil, na katerem so med drugim sHe-nili tudi to, da ne sme biti nihče pri maši duhovnika, ki je poročen ali ima pri sebi priležnico, da taki duhovniki ali diakoni ne smejo brati niti maše, ne evangelija in ne berila, da ne smejo uživati nobenih dohodkov od cerkve in ne smejo biti v družbi neporočenih duhovnov, s tem nadškof Gebhard še ni bil popolnoma zadovoljen ter je z neprestanimi prošnjami dosegel, v želji povečati svojo duhovno oblast, da je z dovoljenjem omenjenega koncila smel od bi. Heme ustanovljeni samostan v Krki na Koroškem spremeniti v škofijo. Ustanovitev škofije sta kasneje s pravočasnimi listinami potrdila papež Aleksander II. 21. marca leta 1070 in cesar Henrik IV. v Regensburgu 4. februarja leta 1072. Krška škofija je bila torej v imenovanem letu 1072 dokončno ustanovljena in 6. maja je bil po nadškofu Gebhardu v prisotnosti in s pomočjo drugih škofov umeščen za škofa Giinther iz Krapfelda. Tako so torej posestva, ki so nekdaj bila last bi. Heme, prišla pod krško škofijo. Mokronoško gospostvo je ostalo v lasti krške škofije do okoli leta 1437, ko ga je v celjski vojni, ki jo bom še opisal v poglavju o vojnah na Kranjskem, zavzel Jan Vitovec. Po sklenjenem miru pa je krški škof dobil to gospostvo zopet nazaj. Leta 1515 so puntarski kmetje mo-kronoški grad zavzeli, ga popolnoma izropali, stavbo uničili, vse peči in okna razbili in celo železne okenske križe iztrgali. Trg m grad Mokronog sta ostala v posesti krških škofov do leta 1616, ko je bilo prodano gospodu Mahorčiču, od tega ga je kupil gospod Ernest Mihael pl. Schernburg, ta pa ga je kasneje s prodajo prepustil gospodu Danijelu Kajzelu, baronu, ki mu je svak gospod Janez Jožef pl. Schernburg, brat imenovanega gospoda Ernesta Mihaela, pred 14 leti, ko sta nekoč za gradom kegljala in se hudo skregala, zasadil nož v vrat, zaradi česar je ta pol ure zatem umrl. Temu dejanju ni botrovala samo huda jeza, ki večkrat nenadoma zagrabi z levjimi šapami, a na repu ima kesanje, ampak tudi njegova bolna pamet je k temu pripomogla. Mož namreč ni bil popolnoma pri pravi, temveč se mu je zmeraj po malem mešalo. Mokronoško gospostvo, trg in grad so danes v posesti vdove nesrečno umorjenega gospoda Kajzela, gospe Marije Margarete, baronice, rojene pl. Schernburg. Nedaleč od Mokronoga stoji na prijetnem in lepem kraju majhen grad Sagoriz, po kranjsko Zagorice imenovan, grad ima naokoli lepe njive, sadno drevje, travnike in vinograde. Nekdaj je bil ta mali grad pristava, last gospostva mirenskega, ki ga je leta 1275 gospod Friderik Mirenski prodal stiškemu opatu Konradu. Pozneje so si to posestvo pridobili gospodje Gallenberški, ki so tu imeli svojo kobilarno. Od Gallenbergov so grad kupili baroni Freikirchen in ga kasneje prodali gospodu Andreju Rapaci. Ko pa se je njegova hči Elizabeta poročila z gospodom Jurijem Schreiberjem, ga je ta dobil v posest, zdaj pa je posestvo last njegovih sinov: gospoda Franca Ludvika Schreiberja, župnika svibenskega in gospoda Ernesta Jakoba Schreiberja. * Ustanoviteljica Koroškega samostana v Krki. cej, in nismo mogli ugotoviti, za keterega dre) vedno hvalil, da se ne boji nobenega medveda. Srečal jih je že mnogo, pa je še vsakega prestrašil. Vendar je nekoč tudi Lavrič naletel na pravega medveda. Ko sta se srečala, je lovec zamahnil s klobukom, medved pa se je postavil na zadnje noge. Namesto medveda se je ustrašil lovec. Poletel je, kot da je dobil krila, medved pa za njim. Lavrič je zavil okoli leskovega grma, medved pa za njim. Nekateri trdijo, da je Lavrič pri tem lovu okoli grma tako »pritiskal na plin«, da je že on lovil medveda in ga začel celo prehitevati! Kadar je dobil lovec maJo več prednosti, je skušal splezati na bližnjo smreko, vendar so se mu suhe veje nekajkrat zlomile, končno pa mu je le uspelo splezati na drevo. S smreke je nato proti medvedu mahal z nožem in ga tako le preplašil. Srečanje s tremi medvedi Anton štimec, član lovske družine Osilnica, mi je pripovedoval tole zgodbo: — Pred nekaj leti smo šli na divje prašiče. Razpostavili smo se po stojiščih in dobili nalogo, da streljamo na vse, kar pride mimo. Moj sosed je opazil tri velike sence in ustrelil. Tiste sence so bili medvedi, ki so se zapodili proti mojemu stojišču. Dva sta bila kar pridna, tretjemu pa menda nisem bil všeč in se je zapodil za menoj. Lovil me je okoli drevesa. Neki Koledar za leto 1968 bomo razposlali v prvi številki po novem letu: — v petek, 5. januarja 1968. Naročniki izven Slovenije bodo hkrati s koledarjem dobili tudi položnico za naročnino; če želijo naš tednik še naprej v redu dobivati, naj takoj nakažejo vsaj polletno naročnino. UPRAVA LISTA tc veliko zelenik in mnogog rož po zcifl'1! . Hcrmelik fje najimenit^J lovski tovariš je ta lov opazoval in mi vpil: »Streljaj, Tone!« Kako naj streljam, ko pa se nisem smel ustaviti?! Potem mi je le prišel neki lovec na pomoč. Izkoristil sem odmor in s tako brzino splezal na drevo, da sem si zlomil tri rebra in nogo. šele z drevesa sem lahko nameril puško na medveda, ki pa se je že naveličal lova in odhlačal za onima dvema proti Kolpi. otroška konfekcija športne hlačke ženske kopalke Jutranjka KONFEKCIJA • SEVNICA Duhovnik zaprt zaradi protesta proti vojni Komandant novomeške garnizij polkovnik Ivan Slapnik je priredil za pionirje mladince sprejem, kjer so mladim piscem podelili 1nagrade za najboljše naloge, ki so jih pisali v čast decembra — dneva JLA. — Na sliki: komandant nagrado mladincu Janezu Patelinkarju. (Foto: M. vesel) Baltimore — V mestnem zaporu se nahaja rev. Philip Berrigan, ki je z dvema duhovnikoma in nekim mladim umetnikom prišel v naborni urad v Baltimoru in polil s svojo krvjo in krvjo prijateljev naborne in druge papirje v arhivu urada. Duhovniki in mladi umetnik so prinesli kri v steklenicah. Povedali so, da je njihovo dejanje protest proti jalovemu prelivanju krvi v Vietnamu. Duhovnika rev. James Mengel in rev. Davis Eberhardt sta bila izpuščena iz zapora, rev. Berrigan in umetnik Thomas Lewis pa se še vedno nahajata v zaporu. Katoliška nadškofija v Baltimoru je v nedeljo prepovedala sodelovanje duhovnikov v demonstracijah pred zaporam, toda kljub prepovedi se je udeležilo demon- Velike možnosti izletniškega turizma Kdor zdravje ljubi, ne pije veliko. | če pa pije, v pije Hermeliko * (Nadaljevanje s prve strani) sko,« je spodbudil domače turistične delavce tov. Ma-tajc, tajnik republiške turistične zveze. Dolenjska se res še ne more primerjati z bolj razvitimi slovenskimi območji, čeravno pokrajina leži med večjimi mesti in gredo čeznjo pomembne poti. Naravnih lepot ne znamo prodati. Turistične zmogljivosti so še majhne, prometno omrežje še premalo modernizirano, trgovina marsikje še nerazvita. Predsednik Marko Ivanetič je na zboru otipljivo prikazal neslutene možnosti turizma, ko ga je primerjal s švicarskim. Turistični delavci se prav gotovo ne bodo mogli nikoli oddahniti v prepričanju, da je narejenega dovolj. Nalog je toliko, uspeh pa odvisen od toliko dejavnikov, da jih je težko izraziti v nekaj stavkih. Kaj menijo turistični delavci? Maks Toplišek: »Stalno moramo pritiskati na moder-nazacijo cest, brez njih ni turizma. Turistične dejavnosti ne smemo pustiti obremenjevati s prispevki in taksami, dokler je še v povoju.« Stojan Jakovljevič: »Lovski ln ribiški turizem imata še veliko možnosti. Potrebno je narediti dolgoročen program In sodelovati.« Dr. Komel j: »Spomeniške dragocenosti je treba vključevati v turizem bolj kot doslej Preprečiti moramo, da se te vrednosti ne bodo uničevale pred našimi očmi.« Pomembne misli so prispevali tudi drugi delegati. Govorili so o vse večji potrebi po olepšavi krajev, o prite- 131 kg težak divji prašič 24. decembra je na lovu z gonjači, ki ga je na Pijavskem priredila lovska družina Krško, pridrvel pred Franca Murka velik divji prašič. Lovec ga je s prvim strelom zadel v pleča. Ustreljeni divji prašič je tehtal 131 kg, gostilničar Murko pa se bo z lepo lovsko trofejo še dolgo ponašal. L. H. govanju mladine v turistična ’ ° gostilništvu, ki se vecKrat razvija mimo smotrov, 0 izkoriščanju folklornih z^enitosti, o turistič- ni propagandi, o vsem, kar bo pripomoglo, da se bo turizem razvijal v korist napredka Dolenjske in Spod. Posavja. M. L. en% M SPREJEMA IN ODDAJA VAŠE ŽELJE SMEH STOLETIJ AkaJfk* tuJec Je zvedel, da je na zasedanju AKa.de mi j e predsedoval Augier. Ker pisatelja ni sn rad Pa se mu prikupil, da bi izkopu njegov vpliv, je hitel v knjigarno in zahte-v j njegova dela. V knjigarni pa so imeli na za °gi samo Moližrova dela z Augierovim uvodna in te je tudi kupil. Doma jih je hlastno Feoral, prepričan, da bere akademikove ustva-lWe- Ko je prvič srečal pisatelja, mu je dejal: : >>I?ragi gospod, prevzet sem od lepote in lZj“^itosti vaših del. Koliko resnice in miline vsebujejo in kolikšno poznavanje človeškega . ja’..T°cla, dovolite, da vam svetujem: v novi izaa-ji opustite tisti neumni uvod.« nikl^* nJeSa so priznali kot velikega umet-> va e- na starost- Tedaj je Renoir vzdihnil: »včasih sem imel zobe, pečenke pa ne, zdaj P Je — žal — ravno narobe...« * ^j^Ueron pregleda med tihim preklinjanjem s je stvari in odgovori, da pri njem ni no-klobuka. Kmalu nato spet sladko zaspi, ^ez pol ure ga zbudi novo trkanje. je sPet?!« 8°spod je našel svoj klobuk in se vam av«5uje, da vas je tako zgodaj zbudil.« IlIllIllllllllllllilllllllllillUlllIlDIlIlilllllllillllllllllillllllllllllllinillllUIIIIIIIIIHIIillilllt stracij šest duhovnikov in več nun. (»PROSVETA« — Chicago, 1. 11. 1967) Čestitka iz Varaždina Vsem domačim, znancem in prijateljem želimo srečno novo leto 1968 in jih prisrčno pozdravjamo: Julij Beber iz Črnomlja, Ivan Fakin iz Bralce, Franc Podvršnik iz Slov. Bistrice, Janko Kranjčič iz Maribora, in Marko Prevolčič iz Libelič, fantje ki so pri vojakih v Varaždinu. Fantje iz Mokronoga Henrik Jerman, Zdravko Bevc, Stanko Podlesnik, fantje, ki služijo vojaški rok v Šentvidu, pozdravljajo občane iz okolice Mokronoga, posebno pa svojce, znance in sorodnike, ter jim želijo srečno leto -968! Novoletni pozdrav Naši fanrtije, ki so pri vojakih v Kičevu, želijo v novem letu vso srečo, zidravje in zadovoljstvo. Domačim, mladini in prijateljem lep pozdrav! Ivan Udovč, Jože Polko, Jože Kuhar, Filip Prebevšek, Alojz Hladin in Ivan Vrhov-šek. Prisrčna voščila Prek našega lista pošiljamo za novo leto prisrčne pozdrave in najlepše želje vsem domačin, prijateljem in mladini. Jože Penca, Franc Hribar, in Franc Cimermančič, ki služijo vojaški ro(k v Kraljevu. Eno ime pred volitvami, drugo po volitvah Ko so starejši ljudje ogledovali lepe Muchovo razstavo v Metliškem muzeju, so opazili tudi fotografijo sokolskega izleta. Pod sliko piše, da je posneta na Ivčevem (štakorjevem vrtu). Nekateri pa se še spominjajo, kako je prišlo do tega vzdevka. Ivec je menda sam povedal, da so ga pred volitvami, ki so bile še v rajnki Avstriji, nazivali »gospod Ivec«, po volitvah pa se ga je prijelo tme štakor, kar pomeni podgano. Najbolj varno se je potuhniti Ko ure in ure posedamo po skupščinskih sejah, nam ne uidejo niti take »nepomembnosti«. Kadarkoli gre za kakšno bolj kočljivo zadevo, skoraj vedno odpove matematika iz prvih razredov osnovne šole. Takole je bilo zadnjič v Trebnjem. Ko so sredi seje pri glasovanju prešteli glasove »za«, »proti« in vzdržane glasove, je zapisnikarica s strahom šepnila tajniku: »Tovariš tajnik, skupščina ni sklepčna.« Sklepčna je seveda bila, toda nekateri so pravi mojstri, kadar se je treba potuhniti. HT.R|:KON TRIKOTAŽA IN KONFEKCIJA • KOČEVJE« 1. JANUARJA ZJUTRAJ Ut No, hik, zdaj pa naravnost na sankanje! POLJE »OMEGA« 9 TOVARNA RASTLINSKIM SPCCIAIIKT 17. Ni bilo posebno težko najti še kup dokazov, da sta res na Zemlji. Jean je vključil elektronski prevajalnik. Prilepljen na šipo, je prevajal iz španščine gospodarjeve besede. Pogovor je tekel o vsakdanjih rečeh. Kaj kmalu sta tudi uganila, kje ju je odložila muhasta usoda: nekje v Južni Ameriki. Ko sta se skrčila na velikost mravlje, pa je bilo težje, zapletenejše vprašanje, ki je nosilo v sebi drugo usodnejše vprašanje: kako spet zrasti? Misel se je vrnila v tisti čudni trenutek v vesolju, J^dr°čjurenehale delovati naprave na ladji. Bilo je v a t«nostnega‘ na skrajnem robu zemeljske- isP* sila Cga Je v tem prostoru neka ne- l»stnoSf; n,ord» neodkrit pas, ki obkroža Zemljo fadvflostna < .lla • ?Preminja dimenzije? Einsteinova re-^liK°st °.r*j.a sicer ugotavlja, da se s hitrostjo tak® *2redn ni*n^a’ vendar si je bilo težko zamisliti Li je vrhu ° ,sPremi‘mbo. Tako drastično zmanjšanje, fjHrosfj 's?£a ostalo tudi potem, ko ni bilo nobe-ftUn Vet•• • Nerazrešljivih ugank! Nekaj skrivnosti ne poti pa se je vendarle razvozlalo! Postalo jima je razumljivo, da ju reševalci niso mogli opaziti. Tudi njuno dolgo potovanje »v neznano« je dobilo svojo razlago. Nič drugega ni bilo kot padanje orehove lupinice na zemljo, z višine nekaj sto kilometrov ... Od vsega najbolj jasno pa jima je bilo, da je treba sedaj po najkrajši poti v Bazo. Ta najkrajša pot je bila dolga kakih 20.000 kilometrov! Njun dnevni pohod pa je znašal dober kilometer... z nju- Z dovoljenjem uredništva časnika »ZA DOMOVINU«, lista zagrebške vojne oblasti, objavljamo prispevek, ki ga je na prošnjo urednika lista podpolkovnika Dušana Bojaniča napisal tovariš Miha Marinko, član predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Tovariš Marinko se ob jubileju prihoda tovariša Tita v vodstvo KPJ spominja tu nekaterih svojih prvih stikov s tovarišem Titom. Tovariš urednik, ko ste me pred dnevi telefonično prosili, naj za vaš list napišem kakšen spomin na prva srečanja s tovarišem Titom, sem bil v zadregi, za kaj naj se pravzaprav odločim, da bi bilo najprimernejše za vaše bralce vojake. Zakaj takih spominov izpred vojnega časa, ki bi tako ali drugače zanimali današnje mlade bralce, je izredno veliko. Poleg tega se mi zdi, da mora vsak tak dogodek tudi predočiti bralcu težke pogoje in okolnosti ilegalnega delovanja komunistov v stari Jugoslaviji, ki jih ni mogoče opisati samo v nekaj besedah. Zato delim ta zapis za vaše bralce na nekoliko fragmentov z namenom, da bi vloga in pomen borbe, ki jo je vodil tovariš Tito, bralcu lahko še bolj izrazito stopila pred oči. Že od leta 1921, od zloglasne »Obznane«, so vsi reakcionarni režimi brezobzirno preganjali komuniste kot avantgardo delavskega razreda, še hujše pa je bilo to po razglasitvi šestojanuarske diktature leta 1929. Đuro Đakovića in vrsto drugih revolucionarjev je dal enostavno pobiti ali pa mudita do smrti. Na tisoče komunistov je šlo skozi policijske mučilnice, »Glavnjačo« v Beogradu, zapore v Petrinjski ulici v Zagrebu in druge. Posebno režimsko sodišče za tako imenovano zaščito države je napolnilo jetniš-ndce v Sremski Mitroviči, Požarevcu, Mariboru in drugod s komunisti, obsojenimi na dolgoletne robije. Zaradi neenotnosti - porazi Na drugi strani pa je tudi revolucionarno delavsko gibanje v tistih letih doživljajo precej hude poraze zato, ker v samem vodstvu Komunistične partije Jugoslavije ni bilo potrebne enotnosti. Partijo so razjedala notranja frakcijska trenja že okoli vprašanj načelne politike in taktike ilegalne borbe, še posebej pa razlike v stališčih do nacionalnega vprašanja. Ta trenja so bila v krogu komunistov, ki so pred terorjem bežali, še ostrejša. Bilo je veliko medsebojnega obtoževanja, kdo je bolj in kdo manj kriv za poraze, ki jih je takrat doživljala partija. Ta notranja nasprotja je kajpada znala izkoristiti tudi policija tako, da je v partijo vrivala svoje agente, ki naj bi ta nasprotja še bolj razpihovala. Porazi, hud teror režima in nekatere notranje izdaje so seveda morale povzročiti tudi precejšnjo demoralizacijo v vrstah komunistov. Tudi med poštenimi komunisti se je začelo porajati vzdušje, češ da je jalovo in vnaprej onemogočeno vsako politično delo, saj ga policija po'svojih agentih takoj odkrije in preganja. V takih razmerah pa se je vodstvo zadrževalo v varnem zatočišču pred terorjem policije v inozemstvu, še več, policija ie odkrivala komuniste v deželi tudi zaradi izdaj in neprevidnosti dela vodstva v inozemstvu. Ob tem pa so bila navodila iz inozemstva za politično delo komunistom doma velikokrat dogmatska, sektaška in niso upoštevala pogojev, prilik in možnosti konkretnega položaja v deželi. Vedno ostrejši proti razcepom v partiji Tovariš Tito, čigar ostra stališča zoper frakcije v partiji so bila znana tudi že preg, je ta najhujša leta režimskega terorja r-n težavnih razmer v partiji sami prestajal robijo v Lepoglavi in Mariboru. Kakor hitro pa je prišel na svobodo, ga je zagrebška partijska organizacija, ki se je medtem tako kakor v nekaterih drugih mestih in industrijskih središčih uspela že v glavnem obnoviti, poslala v inozemstvo. Naložili so mu, naj razčisti razmere v vodstvu v inozemstvu. To je bilo leta 1934. Njegov vpliv in stališča, ki jih je pri tem zavzel, so se začela hitro uresničevati. Četudi so minila še tri leta, preden je tudi dejansko postal generalna sekretar centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije, se je pod njegovim vodstvom vršila že leta 1934 v Ljubljani državna partijska konferenca, na kateri sta bili sprejeti dve izredno pomembni odločitvi: da se osnujejo v okviru Komunistične partije Jugoslavije nacionalne kompartije za Hrvaško in Slovenijo in kasneje za Makedonijo, in pa, da se mora vodstvo partije vrniti v deželo. * * * če se omejim samo na njegovo delo pri moralno političnem in organizacijskem utrjevanju partije, moram posebej poudariti, da se je vedno z vso ostrino boril proti vsakršni demoralizaciji v partijskih vrstah. Razgaljal je paničarje, ki so razširjali mišljenje, da se v razmerah policijskega preganjanja in terorja režima ne izplača obnavljati partijskih organizacij, češ da revolucionarno delavsko gibanje ni mogoče. Ob tem je zlasti naglašal neobhod-nost čim tesnejšega povezovanja komunistov z množicami, borbo za revolucionarno enotnost delavskega razreda, antifašistično borbo nasploh, pa tudi med plastmi, ki so bile v stari Jugoslaviji nacionalno zatirane. Zahteval je, da je treba čimprej očistiti partijske vrste tistih, ki so se slabo držali in niso vzdržali pritiska policije. Njegova zahteva je bila tudi, da morajo sestavljati vodstva organizacij komunisti, ki pred policijo niso klonili in so se ji znali postaviti po robu, in tisti, ki niso bili vmešani v frakcijske razprtije, ker so spoznali njihovo Škodljivost in so se iskreno borili za enotnost partije. Nove tarife za obisk zdravnika? Danes, 14. decembra, bo v Krškem seja sveta zavarovancev iz vse občine. Razpravljali bodo o izvajanju Občni zbor DPM v Artičah V osnovni šoli Artiče je bil 19. decembra občni zbor Društva prijateljev mladine, ki je v preteklem letu dokazalo, da je res prava organizacija prijateljev mladih. Za rekreacijo mladine je diruštvo prispevalo 150.000 Sdin, pripravilo novoletno jelko, sodelovalo na vseh mladinskih prireditvah in preskrbelo ozimnico za šolsko kuhinjo. Majhne KS — malo denarja Krška vas, Mrzlava vas in Skopice imajo vsaka svojo krajevno skupnost. Ker so tako razdrobljene, tudi dohodka nimajo veliko. Vse to je posledica stare mržnje, ki izvira še iz predvojnih let. Na vprašanje, zakaj so skregani, ljudje ne vedo stvarnega odgovora. V Krški vasi oelo pravijo, da ni bilo .prav, da je skupščina dopustila •azkos rje na tri dele. Veliko laže bi gospodarili, ko bi bili ostali skupaj. zdrastvenega zavarovanja delavcev v letu 1968, o predlogu IO skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja za zavarovanje v prihodnjem letu ter nekaterih stališčih in tezah za nov sistem zdravstvenega-zavarovanja. Odloke ljudje pridno prebirajo Tovarišica Olga Drobničeva, ki vodi krajevni urad v Cerkljah, je velika prijateljica našega lista. Prosili smo jo za pomoč pri zbiranju naročnikov in sodelovanja ni odklonila. Z ljudmi, ki prihajajo po opravkih v njeno pisarno, se večkrat kaj pomeni o »Dolenjcu«. Pravi, da ga ljudje vestno prebirajo in da jim ne uide noben odlok občinske skupščine. Natančno so seznanjeni z vsem, kar dela skupščina. To jim pride prav na zborih volivcev, saj jih odborniki nikoli ne bi mogli tako temeljito poučiti. Obletnica ustanovitve enote 4. decembra je bila svečana proslava dneva ustanovitve vojaške enote tov. Marka Mrvca, ki nadaljuje tradicijo 422. vojnega polka. Na svečanosti je bil pohvaljen precejšen del vojakov in starešin, ki so bili nagrajeni tudi s knjigami in nagradnimi dopusti. Ta vojaša enota je bila osnovana 4. decembra 1944 in je sodelovala pri preboju sremske fronte ter v drugih operacijah za osvobo-ditev domovine. Bila je večkrat pohvaljena, največje priznanje pa ji je osebna pohvala tovariša Tita. Ob koncu proslave je bil svečan defile pripadnikov enote, nato pa vojaško veselje s pesmijo in plesom. M. JARANOVIC Tako je po predlogu komunalne skupnosti predvideno, da bo treba leta 1968 odšteti zdravnika. Zmanjšal se bo prispevek pri zdravljenju zastrupitev z alkoholom. Plačevali naj bi le prvi hišni obisk, in sicer 5 Ndin. Do sedaj je bilo treba plačevati tudi druge obiske po 2 Ndin. Za medicinski poseg ob prekinitvi nosečnosti naj bi veljal prispevek 80 Ndin. Razen tega so predvidene tudi spremembe prispevkov zavarovanih oseb pri uveljavljanju zobne tehnične pomoči, pri odtopedskih čevljih in drugih pripomočkih, pri sanitetnem materialu itd. PAVK Prostovoljci za severno mejo 8. decembra je bil v Brežicah ustanovni občni zbor Zveze borcev — prostovoljcev za severno mejo 1918—1919. Velika udeležba je dokazala, da se nekdanji prostovoljci živo zanimajo za svojo novo organizacijo, hkrati pa so ugotovili, da je približno polovica udeležencev bojev za severno mejo že umrla. Socialno prizadeti prostovoljci za severno mejo naj se še letos prijavijo občinski organizaciji ZZB v Brežicah. R. KLEMENČIČ Na vrhu sta kmetijstvo in turizem V letih 1966—1970 bodo v brežiški občini investirali 63.507.000 N din. Od celotne investicijske vsote ima gospodarstvo največji delež, in sicer 71 odstotkov. Za napredek kmetijstva bodo vložila 17.809.000 N din, v gostinstvo pa 15,000.000 N din. V primerjavi s petletnim obdobjem pred letom 1966 se bo vrednost investicij povečala za 14,6 odst. Značilno za sedanja vlaganja je, da so gospodarske organizacije predvidele pretežno lasten denar. V Brežicah smo te dni pokopali priljubljenega meščana, višjega veterinarskega svetnika Janka. Vizjaka. Pokojni je bil pionir veterine V Brežicah. Poznalo ga je vse Spodnje Posavje, saj ga je v dolgih letih svojega napornega službovanja prekrižaril s kolesom po dolgem in počez. V tem težkem poklicu je znal s svojo šegavo, malce pikro, a vselej dobronamerno besedo vsakomur svetovati. A ne samo v poklicu, tudi v družbi je bil znan in cenjen. Med obema vojnama in Uidi prej je bil tov. Janko pristaš in zagovornik naprednih idej. Kot aktivnega dolgoletnega člana brežiškega Sokola ga imajo starejši Bre-žičani še vedno v živem spominu. Pokojni je bil vnet zbiralec knjig in lastnik največje zasebne knjižnice v Brežicah z mnogimi knjižnimi redkostmi. S. Z. Nestalne cene, nestalni davki Pri občinski konferenci SZDL so ustanovili sekcijo za kmetijstvo. Na posvetu o teh vprašanjih so se 19. decembra zbrali številni kmetovalci. Opozorili so na ne- Razcvet zasebne obrti V brežiški občini se je obrt v zadnjih dveh letih zelo razvila. 2al se je veliko bolj raz-cvela proizvodna kot pa storitvena obrt. Ta razvoj je v družbeni obrti slonel na ekstenzivnem delu, kar je po reformi povzročilo v družbenih obrtnih obratih precej težav. Zasebni sektor pa se je hitro razvijal in je že lani dosegel 58,1 odst. bruto proizvoda v celotni obrti, število zasebnih obrtnikov pa se še vedno veča. NOVO V BREŽICAH ■ DANES POPOLDNE prirejajo vse tri mestne organizacije ZK srečanje z mladino v prosvetnem domu. Besedam o življenjskem jubileju tovariša Tita in njegovem delu na čelu partije bo sledil film »Od monarhije do republike«. Podobna srečanja z mlado generacijo bodo organizirali tudi komunisti v drugih krajevnih organizacijah. ■ BOLNE IN ONEMOGLE STARČKE sta pred enim tednom obiskala orodsednik obč. organizacije Rdečega križa dr. Sušin in tajnica RK M Kmjeta In iim izročila novoletna darila. Obdarjeni so bili le najbolj potrebni. Vseh skunaj je bilo 21. Z velikim presenečenjem in toplo hvaležnostjo so sprejeli poklone Rdečega križa z dobrimi željami. ■ ZA KONSTITUIRANJE mest nega odbora SZDL in krajevne skupnosti je morala posredovati občinska konferenca Socialistične zveze. Pogovorili so se o programu, ki ga bo krajevna skupnost predložila občinski skupščini, člani obeh odborov so menili, da bi svet krajevne skupnosti moral koordinirati komunalno dejavnost na mestnem območju, čeprav investirajo vanjo drugi. Za tekoče delo naj bi mestna krajevna skupnost prejemala denar, ki doteka iz prispevkov za zemljišče. Krajevna skupnost mesta Brežic je še vedno brez predsednika, ker nihče od članov sveta noče spre-'eti te funkcije H PREDLOG SOGLASJA O PRI POJITVI ZDRAVSTVENEGA DO-MA Brežice k zdravstvenemu domu Celje je v torek obravnaval svet za zdravstvo in socialno varstvo. Svet je sprejel poročilo o dosedanjem delu in problemih zdravstva in socialnega varstva v občini. Kolektiv zdravstvenega doma Brežice se Je na referendumu i/rekel za »družitev s celjskim zdravstvenim domom. Od 57 glasov fih le bilo za Celje 54. Prenovitev trgovin Leta 1968 bodo prišle na vrsto za prenovitev zastarele trgovine v Podbočju, na Raki in v Kostanjevici. V Podbočju bodo uredili lokal in dozidali skladišče, na Raki in v Kostanjevici pa bodo modernizirali prodajalni. Na Senovem bodo prihodnje leto začeli zidati samopostrežnico. Oživljeno sodelovanje V Krškem je bilo danes teden posvetovanje o enotnih kulturnih akcijah občinskih svetov zveze kulturno-pro-svetmih organizacij iz sipod-njeposavskih občin. Pobudo za tako sodelovanje so dali Brežičani. Zadnje čase so namreč medsebojni stiki med Brežicami, Krškim in zamrli. Oživljeno sodelovanje naj bi prineslo več zavzetosti in živahnosti v delo kulturno-prosvetnih organizacij s tega območja. DOLENJSKA PREM AT O UPOŠTEVANA SREMIČ' misli na ženitev // Delovni kolektiv hotela SREMIČ izbira poslovnega družabnika za integracijo - Dohodek letos ne dosega lanske številke - Veliko je očitkov zbornici zaradi povečanih prispevkov V Turist hotelu SREMIČ dohodek upada in do zadnjega septembra so dosegli komaj 56 odstotkov lanskega dohodka. Bruto proanet so povečali za 11 odst., kljub temu da so morali močni obrat pri Komočarju zapreti. »Prav nič ne delamo z veseljem, ker nas dajatve preveč obremenjujejo,« so mi potožili v kolektivu. Zvedela sem, »da je najbolj nesramna zbornica«. Določila je dodatni prispevek za propagando, to pa predstavlja za hotel SREMIČ 600.000 Sdin. V kolektivu zatrjujejo, da Dole j ska v republiškem programu ni upoštevana, torej naj prispevajo v prvi vrsti tisti, ki bodo zares imeli kaj od tega. V kolektivu jim tudi ne gre v račun zvišanje cen za boljše kose mesa. Pravijo, da jih bo to močno prizadelo. Že nekaj časa se ukvarjajo z mislijo na združitev. Najprej so računali na združitev s trgovino v okviru občine, zdaj pa so se odločili, da bodo iskali poslovnega družabnika zunaj občinskih meja. Odlcčil: se bodo verjetno aa turistično agencijo, za tako, ki bo pripravljena tudi nekaj investirati na to področje. J. TEPPEY stabilnost odkupa, na pomenki j ivo razvijanje kooperantskih odnosov in pomanjkljivo usmerjanje kmetijske proizvodnje bodisi v okoliših, bodisi po vrstah pridelkov. Najbolj moti zasebnike nihanje cen v živinoreji. Kadar te narastejo, se vsi usmerijo v rejo živine, ko spet upadejo, se odločijo za kaj drugega. Ob pravilnem usmerjanju do tega ne bi smelo priti. Kmetovalci se nadalje pritožujejo zaradi nestalne davčne politike. Nikoli ne vedo vnaprej, koliko davka bodo morali plačati. Na seji so predlagali, naj se razprava o kmetijstvu razširi po krajevnih skupnostih. RADIO BREŽICE PETEK, 29. DECEMBRA: 18.00 do 19.30 — Obvestila — Novoletni pozdrav Produkcije gramofonskih plošč RTV Beograd — Pravljica za najmlajše — Ela Peroci: Muca oopatarica — V tem letu ste jih najraje poslušali — Glasbena od daja. NEDELJA, 31. DECEMBRA 11.00 — Poročila — S seje občin ske skupščine Brežice poroča Špela Pirnat — Ta teden v Delavski enotnosti — 1907. leto se izteka (novoletna anketa) — Za naše kmetovalce (ob koncu leta) — Dve melodiji v različnih izvedbah — Zadnjo sejo občinske skupščine Krško komentira Marjan Zibret — Pozor, nimaš prednosti! — Po govor s poslušalci — Obvestila, reklame in spored kinematogra fov. 12.30 — Občani čestitajo in pozdravljajo. PONEDELJEK, 1. JANUARJA 9.00—9.40 — Novoletni poslanici predsednikov brežiiške in krške občine — Poslušalce radia Brežice pozdravljajo slovenske radijske postaje 9.40—12.00 — Novoletna voščila delovnih kolektivov. TOREK, 2. JANUARJA: — Od daja odpade PETEK, 5. JANUARJA: 18.00— 19.30 — Obvestila — Nove ploščo RTB — f»ravljica za najmlajše — Branka Jurca: Marjanka Vseznalka — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami. OBRTNO PODJETJE S PROJEKTIVNIM BIROJEM Inženirjem na stežaj odprta vrata Specializacija zagotavlja podjetju trdnejši obstoj — Čez poletje je bilo dela preveč, zato niso mogli vsem ustreči — Povečali bodo gradbeno skupino Za Splošno obrtno podjetje v Krškem je bil letošnji prvi julij pomemben mejnik. Tedaj je kolektiv v Ljubljani ustanovil biro za projektiranje, v katerem delajo trije inženirji in štirje tehniki. Danes ugotavljajo, da bi bili brez dela, če bi še naprej Zadnja seja v letu Za danes je v Krškem sklicana sedma skupna seja obeh zborov občinske skupščine. Odborniki bodo razpravljali in sklepali o načrtu za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami. K sklepom skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Novo mesto naj bi izrekli soglasje o stopnjah dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje. O rešitvi ciganskega vprašanja bo odbornikom poročala komisija, ki ji je skupščina zaupala to nalogo. Darila za novo leto V prodajalni ELEKTROTEHNE v Krškem boste najlažje izbrali novoletno darilo. Praktične predmete za gospodinjstvo, kot so fen, električna mesoreznica, kav in mlinček, likalnike (navadne in avtomatske), mikser je in drugo boste dobili v tej prodajalni. Na zalogi imajo tudi okraske in svetilne garniture za novoletne jelke ter okrasne smrečice za avtomobile (6 in 12 V). Kolektiv trgovine čestita vsem potrošnikom za novo leto 1968! Knjigarno bodo preselili Trgovsko podjetje PRESKRBA iz Krškega je odkupilo hišo, v kateri je lokal Državne založbe Slovenije. Knjigarni je podjetje odstopilo prostore nekdanje prodajalne čevljev v neposredni bližini. Ta lokal je opremljen. Za hišo je PRESKRBA plačala 8,300.000 Sdin. V pritličju bo uredila sodobno restavracijo z bifejem. Restavracija bo imela 32 sedežev, v bifeju jih bo 14 in še stojišča. Novi lokal bo privlačno opremljen in bo dokončan do poletne turistične sezone. V mestu je tak obrat nujno potreben, saj je trenutno v središču Krškega ena sama gostilna, ni pa nobenega lokala, kjer bi bili gostje lahko hitro postreženi s kavo, malico in podobnim. hodili po uhojenih ' stezah. Odkar so se odločili za sipe-cializaciijo, gledajo na prihodnost z večjo vedrino. Podjetje zdaj projektira in izdeluje kompletne linije za barvanje kovinskih izdelkov, inštalacije za zračenje in ogrevanje industrijskih dvoran ter pripomočke za barvanje industrijskih izdelkov, kot so na primer: brikloraparati, kabine za barvanje z raaprše-vanjem, kadi za namakanje, transporterji ipd. Doma v občini poznajo to delovno organizacijo predvsem kot podjetje, ki sezida naročniku hišo, jo zastekli, napelje vanjo vodovod, položi parket, jo prepleska in postavi vanjo najnujnejšo opremo. Za tako delo prevzame podjetje tudi jamstvo za daljšo dobo. Letos so imeli veliko dela in so odklonili precej naročil. Do nove gradbene sezo- Velik obisk na drsalni reviji Iz Krškega je odšlo doslej že več kot 450 ljudi v Ljubljano na ogled ameriške drsalne revije »Holiday on Ioe« v športni dvorani Tivoli. Prevoze sta organizirali podjetji SAP in IZLETNIK, precej ljudi pa se je odpeljalo na revijo v Ljubljano tudi z osebnimi avtomobili. Prav gotovo bo v februarju marsikdo vnovič odšel na drsalno revijo v Celovec. L. H. Potrebujemo brivca V stari Jugoslaviji in tudi nekaj časa po drugi svetovni vojni je pokojni Lojze Burja, brivec iz Krškega, kot podboški rojak pošiljal ob sobotah in nedeljah kakšnega brivskega pomočnika v Podbočje, da jo vaščane in okoličane postrigel in obril. Odkar je Lojze umrl, smo v Podbočju brez brivca, če-, prav nismo navdušeni za dolge frizure. Ce se hočemo ostriči ali obriti, moramo pet kilometrov daleč peš v Kostanjevico k brivcu, tam pa je treba nemalokrat uro ali dve čakati, da prideš na vrsto, želimo, da bi katerikoli brivec posnemal navado pokojnega Burje in nam vsaj ob nedeljah in sobotah dopoldne pošiljal kakšnega pomočnika, da bi nas očedil. Z lokalom ne bo težav, ker ga '.mamo. čakamo torej, če nas bo kdo uslišal! J. ŠKETA ne bodo povečali gradbeno skupino, ki šteje zdaj 30 ljudi. Tudi strokovno jo bodo okrepili. S kakovostjo opravljenega dela so bili naročniki zadovoljni. Delali so pretežno za družbeni sektor, pa tudi za zasebnike. Cene so res višje, kot jih postavljajo šu-šmarji, toda tudi jamstvo je nekaj vredno. Zasebniki po časi uvidevajo, da v lastni režiji marsikdaj ne morejo računati na kakovost. Pionir lepo skrbi za sezonce V krški občini so letos zaposlili 98 sezonskih delavcev. Polovici je šele decembra prenehalo delovno razmerje. Za druge je „že prej zmanjkalo dela. Za sezonske delavce je najbolje poskrbljeno pri gradbenem podjetju PIONIR: delam stanujejo v samskem bloku in imajo urejeno prehrano. Precej slaibše so razmere za sezonce pri SAVI in pri Asfaltni bazi na Drnovem. Sindikalna organizacija je obe delavni organizaciji opozorila na te pomanjkljivosti. Skoraj vedno poravnave Poravnalni svet v Tržišču deluje zelo uspešno, saj je letos obravnaval več kot 25 spornih zadev in domala vse rešil s poravnavo. Odkar deluje svet, je opaziti med občani manj sporov, pa tudi manj zadev pride pred sodišče. LU DROBNE S SENOVEGA UTRINKI IZ RUDNIKA. Upravni odbor je na zadnji seji spre-jed dopolnilo k ceniku akordnih opravil v jami za delo z železnimi podporami, ki jih že nekaj časa uporabljajo. Cenik bo začel veljati 1. januarja 1968. DELAVSKI SVET Je odklonil zahtevo sindikata, da bi pri ugotavljanju vzrokov nesreč pri delu sodelovali tudi star e j Si in izkuSeni kopači, ki poznajo vse delo v jami. Delavski svet je ta predlog zavrnil, ker je po predpisih o rudarstvu pristojna za to le varnostna služba. NA SEJI DS SO ČLANI PREDLAGALI, da bi komisija za sestavljanje in tolmačenje pravilnikov popravila pravilnik o delovnih razmerjih in skrajšala roke za razrešitev oz. sporazumno prenehanje dela. Sedaj veljavni razreSitveni roki trajajo 1 mesec do 5 mesecev po dani odpovedi, kar je odvisno od delavnega staža in strokovne usposobljenosti. BREŽIŠKE VESTI VESTI IZ KRŠKE OBČINE 14 ---------- ” DOLENJSKI LIST Št. 52 (927) * VPRAŠAJ NA DOMAČIH TOVARNAH TANINA Ni kostanja škoda za kurjavo? Republiškemu izvršnemu svetu bo v kratkem predloženo gradivo o stanju taninske industrije komaj nekaj dražji, kot je imata največja dobavitelja pri nas les, ki vsebuje mno- GG Brežice in GG Novo me-go manj tanina. Dogovor z gozdnimi gospodarstvi, po katerem naj ne MLADI IN ZVEZA KOMUNISTOV Kaj brani mladim stopiti v ZK? Pri sprejemanju je najvažnejši kriterij delavnost in prizadevnost posameznika vzgoja in pamanjjikanje dni- Zatiranje najbolj nevarne kostanjeve bolezni, kostanjevega raka, ki se skoraj nezadržno širi tudi v slovenskih gozdovih, zahteva posek in porabo velikih količin kostanjevega lesa. Doslej je velik del tega predelala taninska industrija za pridobivanje tanina, dragocene surovine v usnjarstvu. Z odpiranjem državnih meja uvozu sta se obe jugoslovanski »taninki«, v Sevnici in Sisku naenkrat znašli pred hudo konkurenco. Uvoženi tanin je občutno cenejši, saj je domača industrija zaščitena le s simbolično carinsko stopnjo, medtem ko je v konkurenčnih državah zaščitena z 20 do 28 odstotki. Kostanjev les je kot surovina daleč največji strošek pri pridobivanju tanina. Pokazalo pa se je, da je v Italiji malone dvakrat bogatejši mediteranski kostanjev les Cicibani so jih obiskali Komisija za družbeno aktivnost žena iz Sevnice je priredila za novo leto obisk cicibanov iz obeh sevniških otroških vrtcev v domovih onemoglih na Studencu in v Loki. Cicibani so vsakemu oskrbovancu posebej zaželeli srečno novo leto 1968 in jim izročili skromna darilca. V obeh domovih onemoglih so cicibani recitirali in peli pesmi. 260 starčkov in stark, ki so dobro presfloribljeni z vsem, kar potrebujejo, se je otrokom, ki so jim prinesli otroško vedrino in človeško toplino, ginjeno zahvaljevalo ter jih prosilo, naj jih še obiščejo. MARIJA JELER ■ SEVNICA: DANES DEDEK MRAZ. Ob 15. uri popoldne bo v dvorani Partizana dedek Mraz obdaril predšolske otroke, stare nad 3 leta, ki so doma iz Sevnice ali Šmarja. V drugih krajih občine bodo podobne prireditve organizirala tamkajšnja društva prijateljev mladine. Denar so prispevala Podjetja, razdeljen pa bo po enakih merilih med krajevne organizacije DPM. ■ PODVRH: VELIKO SO NA REDILI SAMI. Na dnevnem sestanku krajevne organizacije SZDL so ljudje v tem kraju največ razpravljali o poteh Pri tem Je treba Poudariti veliko požrtvovalnost vaščanov, ki so ob družbeni pomoči 345.000 Sdin sami prispevali 1.340.000 Sdin. Na sestanku so se dogovorili, katere poti bodo popravili v letu 1968. „ ■ JELOVEC: DRUŽABNA PRI REDITEV, Prizadevni odbor krajevne organizacije je v soboto, 23. decembra, priredil družabni večer. Prizadevni odbor se je izkazal tudi pri drugih dejavnostih. ■ STUDENEC: PRIPRAVE ZA GRADNJO VODOVODA. Vaščani Studenca so začeli zbirati prispevke za gradnjo vodovoda, o katerem se že dolgo pogovarjajo. Ta bi znižanja cene lesa prevalili na lastnike kostanjevega lesa — kmete, se je zaenkrat izjalovil. Odkupna cena kostanja je tako padla, da se kmetom lesa skoraj ne izplača voziti. Predlagano je tudi bilo, da kostanjevega lesa ne bi obremenjevali z bio- Franci Avsec, vodja JUGO-TANINA: »S ceno surovine, kostanjevega lesa, bomo seznanili izvršni svet. Će se ne bo odločilo v prid taninski industriji, obrat nima prihodnosti.« Jožko Papež, direktor komunalno obrtnega podjetja: »S preslabotno kontrolo nad šušmarstvom izgubljajo občina, redni obrtniki in naše podjetje. Razmeroma slabi rezultati v letu 1967 izvirajo v veliki meri iz tega.« Janko Rebernik, KOPITARNA: »V sevniški indu- striji je le KOPITARNA izkazala za 2 odst. manjši dohodek. Podražila se je surovina, povečale terjatve, težko je bilo s prodajo rezanega lesa. V prihodnje bo treba okrepiti obrat polizdelkov.« Tov. Levstik, METALNA Krmelj: »Letos smo imeli dovolj dela, kaže pa, da ga bo v prihodnje težje dobiti.« Cene Božič, direktor LISCE: »Trgovina izsiljuje pro- teden bodo začeli tudi z meritvami, ki jih zahteva postavitev vodovoda. ■ LOKA: MALO UPANJA NA GRADNJE. Nedeljskega zbora volivcev sta se udeležila tudi podpredsednik občinske skupščine Jože Knez in ravnateljica sevniške osnovne šole Marija Simončič. Ravnateljica je zbranim povedala, da bodo poskušali ustreči želji staršev, da bi bil v januarju pouk le dopoldne, podpredsednik pa je pojasnil, da so trenutno majhne možnosti za asfaltiranje ceste skozi Loko, za gradnjo vodovoda In kanalizacije, kar bi skupaj stalo 70 milijonov starih dinarjev. Na zboru so govorili tudi o hmeljarstvu, vendar ni bilo iz kombinata nikogar, ki bi stvari pojasnil. ■ ELEKTRIFIKACIJA PROGE PROTI SEVNICI. Pred nekaj dnevi so začeli pripravljati elektrifikacijo proge od Zidanega mosta proti Sevnici, ki bi morala po programu biti modernizirana do maja 1968. Delavci že kopljejo jame, pri tem imajo težave zaradi zime, pa tudi vlaki morajo kljub delom redno voziti. m MONT BLANC V PRIHOD NJEM LETU? Upravni odbor planinskega društva Lisca že načrtuje izletniško dejavnost za prihodnje leto Ne bi bilo napak, če bi enkrat manjša skupina mahnila na Mont Blanc, najvišji alpski vrh. Navdušeni planinci so menili, da ]e že sedaj potrebno pripravljati opremo ln zbirati udeležence. Spomladi bodo za vajo naredili v snemi nekaj izletov v naše Julijce. sto pomisleke k tej rešitvi, ki bi zmanjševala sredstva za obnovo gozdov. Republiškemu izvršnemu svetu bo med drugim predlagano, naj preuči možnosti, da bd se t. i. biološka amortizacija iz bogatejših gozdnih predelov prelivala na revnejša, kar bd med drugim omogočilo, da bi taninska industrija prišla do cenejše surovine. M. L. izvajalce. Vezava denarja se je poldrugikrat podaljšala, naše terjatve pa so dosegle zelo visok znesek. Doslej nas je pri tem reševal sedanji način poslovanja s tujino, povsem drugače pa bo, če bodo sprejete predvidene spremembe in bomo morah drago kupovati devize od drugih podjetij.« Rado Umek, direktor gostinskega podjetja: »Kadar govorimo o gostinstvu, je treba imeti pred očmi celotno panogo, ne samo naše podjetje. Trenutno so velike težave zaradi pomanjkanja usposobljenih gostinskih delavcev, manjka pa, tudi denar za nadaljnje investicije. Zakaj ne bi domača podjetja posojala gostinstvu? Za leto 1968 bo preureditev Kolodvorske restavracije velika pridobitev.« Mirko Dolinšek, direktor Komunalnega stanovanjskega podjetja: »Dosegli smo boljše rezultate kot leto dni nazaj, če bi imeli delavnice pod eno streho, bi uspešneje delali kot zdaj, ko jih imamo razmetane tako rekoč po vsej Sevnici.« Ivan Nagode, trgovsko podjetje Sevnica: »Naših rezultatov ne gre primerjati s celotno Slovenijo, ki vključuje velika središča, marveč je realneje primerjati jih s celjsko regijo. Kako bo naprej? Težave so in bodo. Potrudili se bomo, da bi zadovoljili kupce.« Rudi Cimperšek, direktor Kmetijskega kombinata: »Za nas Je v prihodnje najpomembneje utrditi obrate in povečali sodelovanje s kmeti. Od odgovornih si želimo predvsem pametne kmetijske politike.« Jože Knez, podpredsednik ObS: »Važna gospodarska naloga 1968. leta je: podjetja, ki jim gre slabo, spraviti na noge.« Franc Molan, predsednik ObS: »še vedno živijo naše delovne organizacije preveč od danes do jutri. Pogrešam programe in raziskovanje razvojnih možnosti. Skupščino skrbijo prepočasen razvoj terciarnih dejavnosti ter podjetja s slabimi poslovnimi rezultati.« M. L. Partizanovo silvestrovanje V Sevnici je vse nared za silvestrovanje v Partizanovem domu. Tla so namazana, za stare in mlade bo igral poskočne viže domači ansambel »Tanin-ton«. Tudi jedače in pijače bo na pretek, tako da bo skok v novo leto nadvse prijeten! Pridite, Pozornost do starejših in onemoglih Občinska konferenca Socialistične zveze v Sevnici je te dni obdarila 103 revnejše starejše ljudi iz vse občine. Obdarjenci so bili pozornosti zelo veseli. Na pobudo občinskih komitejev ZMS in ZK je bil nedavno tega skupen sestanek predstavnikov obeh organizacij, na katerem so obravnavali odnos mladih do Zveze komunistov. Ob tej priložnosti je bilo ugotovljeno, da so nekatere osnovne organizacije prestroge pri sprejemanju mladincev in mladink, hkrati pa so poudarili, da sta za sprejem v prvi vrsti važna delavnost mladinca in pripravljenost sodelovati v načrtovanih akcijah. Za take mlade ljudi pa dobro vedo mladinska vodstva. Ker dela večina vaških aktivov v težavnih razmerah, so zbrani na sestanku menili, naj se mladinska vodstva tesneje povežejo z vodstvi drugih krajevnih organizacij, ker je le tako možno dobiti prostore za družbeno delovanje. Predvsem mladinca so na shodu poudarjali, da je cer-ker pri vzgoji mladega rodu zelo prizadevna, zanemarjena Pred kratkim so v Trebnjem sprejeli odlok o najnižjih osebnih dohodkih delavcev, ki so zaposleni pri zasebnih delodajalcih. Ta odlok je bil potreben zaradi plačevanja prispevkov socialnemu zavarovanju, delno pa tudi zaradi zaščite delavcev pred izkoriščanjem. Razpon naj-nižjih osebnih dohodkov sega od 35 tisočakov za gospodinjske pomočnice do 55.000 Sdin za pomoč v odvetništvu. Najnižji določeni zneski veljajo le za nekvalificirane delavce, za polkvalificirane se povečajo za 20 odst., za kvalificirane za 40 odst., za visoko kvalificirane pa za 50 odst. Tako dobljeni zneski se znižajo za 20 odst., če delajo delavci Miško Kranjec v Šentrupertu Na povabilo vodstva šole in bralnega krožka, ki ga uspešno vodi prof. Jožko Zupan, je pred kratkim obiskal šent-ruperške šolairje pisatelj Miško Kranjec, Učencem je prebiral odlomke iz svojih del, nekaj odlomkov pa so prebrali tudi pionirji. Zbranim je priljubljeni pisatelj govoril o ustvarjanju literarnih del. Hkrati s pisateljem je obiskala Šentrupert tudi Mira Kalčičeva, ki je recitirala Prešernove in narodne pesmi. Mladi so potem hoteli zvedeti, kako nastajajo televizijske oddaje in kakšen je načrt dela. Pri odgovoru jim je posebej poudarila ustvarjalni napor, ki ga zahteva vsaka kvalitetna televizijska oddaja. žabnega življenja na vasi pa ji pridobivanje mladine še olajšujeta. V razpravi o pomoči nadar- Zadnji shod prosvetnih delavcev v Trebnjem je dovolj nazorno prikazal, kakšne so težave v šolstvu zaradi pomanjkanja denarja. Učitelji so sicer dobili osebne dohodke, čeravno malo z zamudo, skoraj zmanjkalo pa je za materialne izdatke šol. Občinska skupščina je sredi decembra popravila odstotek za šolstvo, kar bo omogočilo, da bo temeljna izobraževalna skupnost dobila toliko, kot je bilo za šolstvo prvotno določeno v občinskem proračunu. prvo leto po končani učni dobi, in za 10 odst., če delajo drugo leto po končani učni dobi. Kje in kako boste lahko gradili Za naselja Trebnje, Mimo in Mokronog je v smislu novega zakona v urbanističnem planiranju treba izdelati urbanistične in zazidalne načrte. Pred kratkim sprejeti občinski odlok določa, da bodo morali tudi graditelji v Veliki Loki, Velikem Gabru, Šentrupertu, Gor. Ponikvah in Dol. Nemški vasi dobiti lokacijsko dovoljenje. Za vsa druga naselja bo zadostovalo le gradbeno dovoljenje, ki bo vsebovalo tudi lokacijske zahteve, postopek pa bo -je-ljan po urbanističnem redu, ki bo v kraitkem določen. Za važnejše objekte bo lokacijsko dovoljenije potrebno v vseh naseljih, vsi graditelji pa bodo morali upoštevali omejitve ob železnicah, cestah in kulturnih spomenikih. Dohodki proračuna -v glavnem po načrtu Podatki o občinskem proračunu za leto 1967 kažejo, da dotekajo dohodki v glavnem po načrtu, čeravno so med posameznimi vrstami precejšnje razlike. Medtem ko bo najpomembnejši vir, prispevek od delovnega razmerja, dosegel predvidevanje, še vedno slabo dotekajo prispevki od osebnega dohodka iz kmetijstva, precej bolje pa t.. i. dohodki druge vrste (daviki). jenim dijakom in študentom so se mladinci ogreli za zamisel, da bi v občini ustanovili sklad za štipendiranje nadarjenih učencev. O tem so pred meseci že govorili na sestanku sindikalnega vodstva, vendar je sklep ostal neuresničen. A. KOMAR Nastal pa je nov zaplet. Republiška izobražev. skupnost je pripravljena dati iz izravnalnih skladov 14 milijonov Sdin pomoči, če bo občina poravnala obveznosti do šolstva druge stopnje, pri čemer pa so delovne organizacije prispevale še zelo malo. Ne preostane nič drugega, kot odločno zahtevati od samoupravnih organov delovnih organizacij, naj izpolnijo obveze, saj je rečeno, da bo republiška skupnost dala pomoč v tolikšnem odstotku, v toolikršnem bo izpolnjena ta obveza. Potrebna je odločnost družbenih sil Volilna komisija pri občinski konferenci SZDL Trebnje je na nedavni razpravi o reelekciji vodilnih delavcev sklenila, da je treba v statutih delovnih organizacij poostriti zahteve za vodilna delovna mesta. Ugotovljena je namreč cela vrsta primerov, ko so bile te zahteve v statutih prikrojene sedanjim vodilnim delavcem, ki so tako lahko zadržali delovna mesta. Da bo komisija v prihodnje lahko bolj avtoritativno delovala, je bilo sklenjeno, da jo je treba okrepiti z zastopniki drugih družbeno političnih organ zacij. Dosedanji formalni razpisi, izigravanje določil in slabi poslovni rezultati zahtevajo odločen nastop družbenih sil. Pri tem ne gre za vmešavanje v samoupravne pravice kolektivov, marveč za to, da bo v prihodnje manj nepravilnosti in manj zadovoljevanja z doseženimi rezultati. Danes o prispevku z mestnih zemljišč Odborniki obeh zborov občinske spupščine bodo na današnji seji znova obravnavali predlog odloka o prispevku za uporabo mestnih zemljišč, ki zadeva vsa tri večja obč:nska s edišča: Trebnje. M mo in Mokronog. Na seji bodo razora 1 'ali tudi o predlogu odloka o spremembah proračuna, o odloku, ki določa urbanist čni red, obravnav li bodo odlok o območjih, kjer ja dovoljeno gojiti ribez in pretresali poročilo o izvajanju zakona o zdravstveni sli<žb! v občini. Z avtomobilom v kolesarja Anton Bošnjak iz Čanja pri Sevnici se je 18. decembra popoldne peljail z osebnim avtom iz Šmarja proti Sevnici. Ko je vozil po sredini Kolodvorske ulice, mu je naproti pripeljal kolesar Marjan Stopar iz Podgorice, ki je trčil vanj in padel. Pri tem se je huje poškodoval in so ga takoj odpeljali v celjsko bolnišnico. Oba voznika sta kazala znake vinjenosti, zato so jima odvzeli kri za preiskavo. OBVESTILO O NOVEM DELOVNEM ČASU Uprava občinske skupščine Trebnje in občinsko sodišče Trebnje obveščata občane, da uvajata s 1. januarjem 1968 NOV DELOVNI ČAS Delovni čas v občinski upravi bo vsak dan od 8.30 do 17. ure, razen ob petkih, ko bo od 8.30 do 16.30. Delovni čas za sprejemanje strank bo ob ponedeljkih in sredah od 8.30 do 17. ure in ob petkih od 8.30 do 16.30. Delovni čas za sprejemanje strank na občinskem sodišču bo vsak ponedeljek od 8.30 do 16. ure. Ob sobotah je v obeh ustanovah dela prost dan. OBČINSKA SKUPŠČINA TREBNJE OBČINSKO SODIŠČE TREBNJE „Svoboda” Krtm)| KRMELJ: Upamo, da so imeli gledalci na predstavi na voljo pokončne slike (Foto: M. Legan) Novice z vseh vetrov loško amortizacijo, vendar Pomembni uspehi, začinjeni s pelinom Določeni so najnižji zaslužki Dvakrat bomo tepeni če delovne organizacije ne bodo izpolnile obveznosti do šolstva druge stopnje SEVNIŠKI VESTNIK TREBANJSKE NOVICE Zahtev za posojila veliko, denarja malo Iz sklada skupnih rezerv so dobili letos posojilo: LIK, Avto, Trikon, Rudnik in Ljudska restavracija — Upravni odbor sklada se je odločil, da bo v prihodnjem letu odobril najvišji posojili Avtu in LIK S 671.460 Ndin je letos razpolagal sklad skupnih. rezerv gospodarskih organizacij občine Kočevje. Upravni odbor sklada je skoraj ves ta denar razdelil kot posojila delovnim organizacijam za modernizacijo, odpiranje novih delovnih mest in kredite za obratna sredstva. Letošnji redni priliv v Je znašal 443.523 N din, od lani je v skladu ostalo Seja skupščine Za danes je sklicana seja občinske skupščine Kočevje, na kateri bodo razpravljali o obrti in .^klepali o nekaterih odlokih. Na dnevnem redu so še personalne zadeve ter Vprašanja odbornikov in odgovori nanje. 126.191 N din, 101.746 N din pa so jemalci posojil letos vrnili (odplačilo anuitet in obresti). Upravni odbor sklada, v katerem so samo predstavniki delovnih organizacij, je letos odobril naslednja posojila: 300.000 N din podjetju LIK za gradnjo nove tovarne ivernih plošč, 155.000 N din podjetju »Trikon« za obratna sredstva, 100.000 N din »Avtu« za modernizacijo mehaničnih delavnic, 75.000 N din Ljudski re- Proslava dneva armade Najboljši pisci nalog nagrajeni - Sprejem in obdaritev ob dnevu JLA 21. decembra je bila v Še- naki pionirjev in mladine ter škovem domu v Kočevju pro- občinske skupščine in druž-slava dneva JLA, 50-letnice beno - političnih organizacij, oktobrske revolucije in 30- Po čestitanju in medsebojni letnice izvolitve Tita za ge- obdaritvi je narodni heroj neralnega sekretarja KPJ. Na Jože Boldan-Silni pripovedo-njej je govoril kočevski prvo- val mladini svoje spomine iz NOV. stavraciji za modernizacijo in razširitev obrata in 30.000 N din hotelu Pugled za ureditev gostišča pri Rožnem studencu (to posojilo ni bilo izkoriščeno, ker še ni izdelanih načrtov za rekreacijsko območje Rožnega studenca). Razen tega je med letom dobil 300.000 N din kredita tudi Rudnik, ki pa ga je po treh mesecih že vrnil. Vsa posojila so dana za dobo 5 let in z 8-odstotno obrestno mero (le Ljudski restavraciji s 4-odstotno obrestno mero). Samo podjetja LIK, Avto, Trikon in Ljudska restavracija so letos zaprosila sklad za 1,263.000 N din posojila, vendar tolikšne vsote niso mogla dobiti, ker sklad ni imel toliko denarja. Razen tega so se zanimale za posojila tudi nekatere druge delovne organizacije. Predvidoma bo sklad skupnih rezerv tudi v prihodnjem letu razpolagal s približno enako vsoto denarja za posojila kot letos. Upravni odbor sklada je že sprejel načelni sklep, da bo v prihodnjem letu dobil LIK iz sklada 200.000 N din, enako vsoto pa tudi »Avto« Kočevje. Za ostale prosilce pa bo ostalo na razpolago le malo denarja. Dedek mraz obiskuje otroke borec Nace Kamičnik. Na proslavi so nastopili tudi učenci glasbene šole in recitatorji iz gimnazije ter osnovne šole. Na proslavi so bile pode- --------------------------------------- - - “ " ~ ljene knjižne nagrade dija- Najprej bo prinesel podeželskim šolam kolektiv-kom in učencem, ki so na- na darila, nato pa bo obiskal še delovne ko- pdsali najboljše naloge, po- lpLtiup svečene dnevu JLA in mar- ________________ šalu Titu. Nagrajenci so: Nada Šercer, Marko Cankar in Franja Virant (vsi dijaki gimnazije) ter Mira Jakovec, Mira Dombi, Drago Zorčič, Milka Križman, Bojan Šo- V ponedeljek, 25. decembra, je začel dedek Mraz obiskovati kočevske otroke. Ta dan je prinesel darila šolam __________ _ _ oziroma šolarjem v Pred- bar, Darinka Kojek in Mojca gradu, Koprivniku, Vimolju, Butina (vsi učenci osemlet- Knežji lipi, Mozlju in Livol-jce) du. V torek je obiskal šole 22. decembra je priredil v Stan cerkvi, Zeljnak, Polo-kapetan I. klase Vukoje Mr- mu in Strugah; včeraj pa šo-dakovid sprejem v sejni dvo- 'le v Novem kotu, Podpreski rani občinske skupščine, in na Travi. Skupno je raz-Udeležili so se ga predstav- delil kolektivnih daril v vred- Letos 421 novih voznikov Izpit za voznike motornih vozil je letos uspešno opravilo 421 kandidatov Letos je v kočevski in ribniški občini opravilo izpit za voznike motornih vozil 421 kandidatov ali 34 odstotkov. Skupno so vsi kandidati de- lali izpit pa 1221-fcrat, vendar se jim v 800 primerih (66 odstotkov) poizkus nd posrečil. Največ jih je delalo izpit B kategorije (osebni avtomobili), in sicer 579, uspešno pa ga je opravilo 284 kandidatov. Najmanj znanja so pokazali kandidati za voznike motor- nih koles in mopedov (A kategorija), ki so opravljali izpit skupno 548-krat, opravil pa ga je le 101 kandidat. Doslej ima v kočevska in ribniški občini 2721 otočanov (od tega 168 žensk) vozniške izpite, in sicer za A kategorijo 700 (od tega 21 žensk), B kategorijo 1432 (146 žensk), C kategorijo 380, D kategorijo 104 in F kategorijo 105 (1 ženska). Velika večina lastnikov vozniških dovoljenj je stara od 25 do 44 let. DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ SPREMEMBA VREMENA ki hitra odjuga Je prepredla za nedeljo predvidene užitke: smučanje, sankanje in zimske izlete. V nižinah Je skopneJ skoraj ves sneg in tako sta zopet za nekaj časa onemogočena zimski šport in izletni štvo. ■ ■ ■ DEKLETA SI ZNAJO POMAGATI Kdo bo sedei v sla-ščičamd oziroma mladinskem baru »Metka« brez alkohola? Ta lokal Je res začel dobivati polagoma značilnosti bara. Povrnimo se k Štirim dekletom (do 17 let), ki so se udobno usedla v mali sobioi lokala. Na vprašanje strežnega osebja, kaj želijo, so kot v zboru odgovorile: »Trenutno nič, ker čakamo še druge.« No, da Jim ne bi bilo predolgočasno, so skrivoma pile konjak, ki so ga prinesle s seboj Ko so vse popile, so preprosto odšle. Bilo Jim Je torej samo za miren kotiček, da so KOČEVSKE NOVICE lahko posrkale pritihotapljeno pijačo. »Zdaj smo pa enakopravne«, so si verjetno mislile? Opažamo, da mladina po vseh lokalih pije samo žgane pijače, redki so, vino J pijejo ali celo sadne sokove ■ ■ ■ TUDI V NAŠEM MESTU lahko opazimo vsa mogoča reklamna obvestila o prodaji raznega blaga po znižanih cenah. Najbolj je zanimiv razglas v izložbi, ki opozarja, da nudi trgovina lasteks hlače za fante in dekleta od 16. do 18. leta starosti. Na koncu objave pa Je pripomba, da dobi vsak poleg kupljenih hlač v dar še lasteks hlače od 1. do 6. leta. Verjetno Je tu mišljena starost otrok ne hlač ■ ■ ■ DEDEK MRAZ IN NJEGOVI PREDHODNIKI dobro praznijo police in predale po trgovinah, tako da marsičesa že primanjkuje in ne dobiš vsega kar bi želel. Trgovci pa se boje, da ob letni inventuri ne bi imeli preveč zalog. Tako dragi potrošnik, čakaj prihodnje leto. ko bodo robo po Inventurah z>^' naročili. To se ponavlja vsnko leto in se »dragi potrošnik« polagoma že privaja na to, da je on na svetu zaradi trgovin in ne obratno — oosebno tam, ktfer ni konkurence. nosti 550.000 Sddn. Jutri bo dedek Mraz obiskal še šole v Fari, Osilnici, Banji Loki in Kočevju. Včeraj pa je začel obiskovati otroke članov delovnih kolektivov. Po kolektivih bo nosil darila vse do 30. decembra. V ponedeljek, 25. decembra, je Kočevje obiskalo z novoletnim programom tudi Mestno gledališče iz Ljubljane. Ta dan sta bili za otroke drve predstavi. 20-letnica „ZIDARJA" 20. decembra je imel delavski svet splošnega gradbenega podjetja »Zidar« slavnostno sejo, posvečeno 20-letmici ustanovitve podjetja. Na njej je govoril direktor Franc Bojc o razvoju podjetja od ustanovitve do danes in nakazal njegovo bodožnost. Predsednik delavskega sveta Ivan Devjak je nato izročil diplome in darila štirim članom kolektiva, ki so pri podjetju vseh 20 let. Ti so: Franc Bojc, Franc Čebin, Janetz De-jak in Franc Merhar. Slavnostne seje sta se udeležila tudi predsednik občinske skupščine Kočevje Miro He-gler im sekretar občinskega komiteja ZK Stane Lavrič. Slovesnosti, združene s pogostitvijo članov kolektiva, pa so bile za vse tri gradbene sektorje (Kočevje, Ljubljana in Reka) 23. decembra. Letos 88 šušmarjev Letos je odkrila inšpekcija občinske skupščine Kočevje 88 šušmarjev, ki so na veliko opravljali razne obrtne storitve ne le aa zasebnike, ampak tudi za gospodarske organizacije, krajevne skupnosti in družbene službe. Verjetno pa je neodkritih šu-šmnrjev še enkrat toliko. Referendum za gradnjo šol Volivci se bodo odločili do konca januarja — Za gradnjo, obnovitev in ureditev šol v Ribnici, Sodražici in Loškem potoku je potrebnih še 432 milijonov Sdin — Šol manj kot pred vojno, otrok pa več Samoprispevek za izgradnjo novih in obnovo starih šol naj bi po predlogu sveta za šolstvo, kulturo in telesno vzgojo pri občinski skupščini Ribnica uvedli za toliko časa, dokler ne bosta dograjeni in opremljeni novi šoli v Ribnici in Loškem potoku ter obnovljene oziroma urejene sedanje šole v Ribnici, Sodražici in Loškem potoku. Po dosedanjem predlogu naj bi samoprispevek znašal 2 odstotka od osebnih bruto dohodkov zaposlenih, od katastrskega dohodka iz kmetijstva in dohodka iz obrti. O sprejemu samoprispevka bodo dokončno odločali z referendumom občani na zborih volivcev, ki bodo zaključeni do konca januarja. Skupne investicije za šole bodo znašale (skupno z že vloženimi od leta 1965 naprej) 619,5 milijona Sdin; od tega za osnovno šolo Ribnica 441 milijonov Sdin, za šolo v Sodražici 20 milijonov Sdin in v Loškem potoku 158,5 milijona Sdin. Doslej je bilo za gradnjo šole v Ribnici porabljenih 186,8 milijona Sdin, zbranih s samoprispevkom, in 153 milijonov Sdin, ki so jih dale banke kot posojilo in jih bo treba v teh letih odplačati. Za gradnjo in obnovo teh treh šol manjka torej še nad 432 milijonov Sdin. Računajo, da bodo 89 milijonov Sdin dobili kot posojilo iz republiškega sklada za gradnjo šol (34 milijonov Sdin je že odobrenih). Vse pa kaže, da bodo morali preostalih 343 milijonov Sdin zbrati občani sami s samoprispevkom. Gradnja in obnova šol pa je nujna. V Ribnici so imeli trebna nova šola. Sedanja je dotrajala in je premajhna. Dva razreda sta celo v zaseb- ni hiši. Solo obiskuje 270 otrok. Gradnja, obnova in ureditev vseh treh šol je nujna, prav zato se je občinska skupščina odločila predlagati volivcev uvedbo samoprispevka. šele bodo zgrajene in urejene le, če se bodo volivci odločili za samoprispevek. če bodo volivca predlog sprejeli, bo posebna komisija gradbenih strokovnjakov obiskala vse • T/vedem šole, jih pregledala in odločila vrstni red gradenj oziroma obnovitev. Vabi vas dom na Travni gori Prenovljeni dom so odprli 22. decembra - Otvoritve so se udeležili tudi predstavniki ljubljanske turistične zveze - Celodnevna oskrba v domu je poceni 22. decembra je Turistično društvo Sodražica odprlo prenovljeni dom na Travni gori. Vsa dela (centralna kurjava, nove sanitarije, beljenje, gradnja dveh brunaric itd.) so veljala okoli 15 milijonov Sdin. Dom na Travni gori bo od novega leta naprej skoraj popolnoma zaseden. Za novo leto so oddana vsa ležišča, že 6. januarja pa bodo začeli prihajati sem na smučanje večje skupine učencev, di- jakov in študentov. Uprava pred vojno 3 šole, danes pa doma ima z njimi sklenjene imajo le dive, čeprav je več otrok. Pouk imajo v dveh izmenah, šolo obiskuje 826 otrok. šola v Sodražici je bila dograjena pred 20 leti, a še danes nima urejenega pročelja, okolice in nekaterih drugih stvari. Obiskuje jo 280 obrok. V Loškem potoku imajo premalo učilnic, zato je po- pogodbe skoraj za vso zimo. Penzion v domu so letos nekoliko podražili, vendar je še vedno razmeroma nizek: za otroke znaša 17 Ndin, za odrasle pa 23 Ndin. Dom ima 68 ležišč, zmogljivost kuhinje pa je okoli 120 obrokov. Zanimanje za letovanje v Dobri gospodarji v »ŽIČNICI« Primer dobrega gospodarjenja in prizadevanja vseh članov kolektiva za proizvodne uspehe je obrat »žičnica« v Ribnici. Ta obrat zaposluje 27 ljudi. Ker mislijo tudi vnaprej, so letos namenili za sklade 27,000.000 Sdin, to je na vsakega zaposlenega po en milijon. Vsekakor vredno posnemanja! —r Obvestilo Pokopališka uprava So dražica poziva uporabnike grobov na pokopališču v Sodražici, ki še niso poravnali pristojbine za ob-dobije od 1964 do 1974, da jo poravnajo najpozneje do 31. marca 1968 v pisar nd krajevnega urada v So dražici. Po preteku tega roka bodo grobovi, za ka tere pristojbina ne bo poravnana, oddani v uporabo drugim ponudnikom POKOPALIŠKA UPRAVA SODRAŽICA Za spomenike ni prave rešitve Precej kulturnozgodovinskih spomenikov je propadlo in jih še bo, ker za njihovo obnovo in zaščito ni denarja Pred kratkim je bil v Rib- Dolenjske, na katerem so nici sestanek predstavnikov razpravljali o varstvu kultur- turističnih društev zahodne Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo naslednje maloprodajne cene: Kočevje Ribnica (cena v Ndin za 1 kg) krompir 0,93 0,80 sveže zelje 2,30 2,40 kislo zelje 1,72 1,80 kisla repa 1,72 1,80 fižol v zrnju 4.48 3,60 čebula 2,07 2,10 Česen 13 14 solata 5,60 5,60 paradižnik 7,80 4 korenje 1,70 1,70 peteršilj 3,90 3,00 ohrovt 1,70 — radlC 9,00 6 motovilec 9,60 — cvetača 4,50 3,80 špinača 4,70 —■ Jabolka 1.30 1 hruško 3,75 3,90 pomaranče 2,50 4-4,60 mandarine 4,65 5,10 limone 4.85 5 banane 5,50 5,10 grozdje 4,<>0 4,50 ribe 8,55 -— (cona za kos) 0.80 0,74-0,90 nozgodovinskih spomenikov na tem območju. Pobudo zanj je dala ljubljanska Turistična zveza, udeležila pa se ga je tudi predstavnica Zavoda za spomeniško varstvo. Na njem so ugotovili, da je veliko kulturnozgodovinskih spomenikov že propadlo, prec*j jih pa propada, ker ni dovolj denarja za njihovo obnovo,_ vzdrževanje in varstvo. Vse kaže, da tudi po tem sestanku za spomen iško varstvo ne bodo nastopili boljši časd. Preds avnica Zavoda za spomeniško varstvo je tudi prosila, naj bi opozorili vse, ki obnavljajo stare hiše v spomeniško zaščitenih območjih, naj bi o nameravani obnovi obvestili njihov zavod. Ta bi jim strokovno svetoval, kako naj poslopja obnavljajo, da ne bodo izgubila svojih slogovnih in zgodovinskih značilnosti. domu na Travni gori je vedno večje. Predvsem je to območje postalo zanimivo za ljubljanske turiste in izletnike, pa tudi za turiste iz drugih krajev naše domovine in celo inozemce, predvsem Italijane. Seja OS Ribnica Za torek, 26. decembra, je bila sklicana seja občinske skupščine Ribnica z naslednjim dnevnim redom: informacija o gibanju gospodarstva v devetih mesecih letos, sprejemanje več odlokov, volitve in imenovanja ter vprašanja odbornikov in odgovori nanje. Več bomo o s^ji poročali v naslednji številki našega lista. Smrečica na ortneški čakalnici Orbneška avtobusna čakalnica že stoji in nudi potnikom vsaj malo zatočišča. Samo obiti jo je treba z deskami. Ker je denar že pošel, upamo, da bodo to, kar še manjka, prispevali občani, saj je čakalnica namenjena njim. Prebivalci lahko prispevajo v lesu in v denarju. V. P. Za ureditev pokopališča v Sodražici 1961 je bila v načrtu ureditev pokopališkega zidu in gradnja mrliške veže na pokopališču v Sodražici. Ta dela bi stala takrat okoli 5 milijonov Sdin, denar pa naj bi bil zbran iz pristojbin za grobove in iz dotacij krajevnemu odboru Sodražica. Do leta 1964 je bilo porabljenih za gradnjo 1,829.000 Sdin, v glavnem iz dotacij. Nato je pokopališka uprava obnovila pristojbine za grobove. Do konca letošnjega leta pa je bilo vplačanih le 69. odst. pristojbine v znesku 1 milijon 296.000 Sdin. Za 194 grobov pristojbina še vedno ni plačana, zato je za ureditev pokopališča prispevala od svoje donacije krajevna skupnost kar 1,037.000 Sdin. Ker so zaradi pomanjkanja denarja dela odlagali in so se tudi podražila, Je bilo doslej porabljenih za ureditev pokopališča že 4,825.000 Sdin, potrebnih pa je še 2,500.000 Sdin. Nekaj denarja se bo nabralo še od 100 kub. m lesa, ki ga je podrl vihar leta 1965. Ta les bo KGP Kočevje odstopilo krajevni skupnosti. Treba bo obnoviti še levo stran zidu, pokopališče pa bo urejeno konec prihodnjega leta. GVI REŠETO ZA KONEC LETA OBRAČUN OBČANOVEGA DINARJA Na sprejemnem izpitu ocena: 5 Veliko je bilo napisanega in izgovorjenega, preden so se letos občani črnomaljske občine odločili za samoprispevek v korist 4-letnega programa javnih del - Zdaj že več mesecev plačujejo, toda - ali so obljube izpolnjene? Če niso, zakaj ne? Za 8. februar mladinski klub? Vztrajna prizadevanja občinskega komiteja ZMS v Metliki, da bi poživili delo v mladinski organizaciji, so naletela na podporo Po podatkih, ki smo jih dobila pri načelniku za gospodarstvo ObS Črnomelj, Francu Cimermanu, se program javnih del odvija v glavnem po planu in prioritetnem redu, kakršnega so občani predlagali. P Na prvo mesto v načrtu postavljena modernizacija ceste Semič—Vrtača je gotova. In ne samo to! Cesta je asfaltirana še dlje kot je bilo rečeno, prav do obrata lesnega podjetja ZORA, za kar je to podjetje posebej prispevalo. | Tudi ulica heroja Starihe v Črnomlju je že prenovljena ter asfaltirana. Poleg del, opravljenih po programu, pa sa ob cestišču zgradili še pločnike do tovarne BELT, spet s pomočjo tega podjetja. I Rekonstrukcija vodovoda Semič—Vrtača, ki je bila predvidena, je končana. Prav tako je z napeljavo vodovoda v Gradec in Kot. B Zataknilo pa se je pri gradnji vodovoda v Dolenjo vas. Poldrug milijon dinarjev čaka, delati pa niso začeli, ker vaščani niso pokazali pripravljenosti za sodelovanje. Po dogovoru bi morali namreč sama poskrbeti za izkope, pa niso. Če ni sloge, se ne da! | V letošnjem letu je bila predvidena tudi adaptacija šole v Rožnem dolu, ki so jo prebivalci tamkajšnjih vasi zahtevali kot nujno. Zanimivo 1» je, zakaj je šol. stavba še zmeraj nevarna. V vasi sta namreč dve stranki: eni so za popravilo stare šole, drugi za preureditev gasilskega doma v šolske prostore. Ker se niso mogli doslej sporazumeti, kje bi začeli popravljati, do gradnje ni prišlo. Po čigavi krivdi, je menda jasno. B V Črnomlju so začeli graditi gasilski dom. Dela potekajo po načrtu. Prva faza gradnje bo letos gotova, nadaljevali pa bodo v letu 1968. ■ Za prebivalstvo Zunič in okolice je bila predvidena nova trgovina, ki že stoji. Lokal bo odprt še pred koncem letošnjega leta. Letos zadnja seja 26. decembra je bila v Črnomlju zadnja letošnja seja obeh zborov občinske skupščine. Na njej so razpravljali o rebalansu občinskega proračuna za leto 1967, o predlogu odloka o financiranju občinskih potreb za prvo tromesečje 1968, o planu dela za prihodnje leto ter o predlogu odloka, ki predvideva ukrepe za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine. Na dnevnem redu so bile še nekatere pomembnejše premoženjskopravne zadeve. O seji bomo obširneje poročala po novem letu. vm | Adlešiško področje je v letošnjem programu javnih del zastopano še z dograditvijo stanovanj za učitelje. Stanovanja so gotova in naseljena. | Črnomaljci so kot najnujnejše v letošnjem letu želeli stopnišče v naselje Loka. Dobili so ga že pred mesecem dni! | Razen del, ki so bila opravljena letos po prioritetnem redu, pa so v Semiču začeli še z nadzidavo šole, kar je bilo s"cer določeno za leto 1968. Da se je gradnja začela že poprej, je omogočil prispevek tovarne kondenzatorjev. Obračun je enostaven Vrednost vseh letošnjih javnih del na področju občine Črnomelj znaša 147,125.000 S din. Od tega je za 119,864.000 S din računov že plačanih, okoli 27 milijonov dolga pa bodo poravnali v kratkem. Na posebnem računu, kjer se zbira samoprispevek občanov, je bilo sredi decembra 4,859 tisoč S dan. Za konec le še ugotovitev: vseh letos zgrajenih cest, vodovodov in drugega ne bi bilo, če ne bi občani glasovali za samoprispevek. Čeprav je njihov delež majhen v primerjavi z družbenimi sredstvi, ki so se natekla zraven, pa je vendar odločilnega pomena. Štiriletni program javnih del se je torej že v prvem letu, tako rekoč pri sprejemnem izpitu, izkazal kot odlična možnost za reševanje krajevnih potreb. Dve plati obnove semiških vinogradov Kaj je z obnovo semiških vinogradov, kjer raste že več kot 60 let stara trta, je res pomembno vprašanje. Škoda le, da so o njem doslej razpravljali na nepravem mestu Marsikateri Semičan se je zadnja leta odločil za obnovo vinograda, vendar pa ljudje nikakor ne morejo priti do rigolnih plugov, čeprav bi delo plačah po tarifi. Nekateri so se za pomoč obrnili že na kmetijsko zadrugo Metlika, toda tam imajo pluge zasedene, izgovarjajo pa se tudi, da Semič ne spada v njihovo področje. Vsekakor pa je vsakega zamujenega leta škoda. Skrajni čas bi bil, da ba dobili kje rigolne pluge, saj bi imeli v Semiču dela za več desetletij. Zadnja načrtna obnova V soboto, 30. decembra, poslujemo neprekinjeno od 8. do 19. ure. Vsem odjemalcem želimo srečno NOVO LETO! Oeleieksfil« ČRNOMELJ ČRNOMALJSKI DROBIR ■ ZAKLJUČNA SVEČANOST prireditev pred dnevom JLA je bila v kulturnem domu, kjer Je predstavnik garnizije izročil prehodni pokal črnomaljski strelski družini, ki Je zmagala na turnirju. Novomeški Oder mladih Je nato uprizoril Tavčar-Marinčevo dedo »Otok in Struga«. ■ 22. DECEMBRA JE kulturna skupina črnomaljske garnizije, sestavljena lz zabavnega ansambla s črnomaljskimi pevkami, ansambla narodnih pesmi in plesov ter recitatorjev, pripravila spored za vojake. Z istim programom Je skupina popoldne nastopila tudi v Metliki. ■ NA RAČUN POLEDICE in neprijetnosti ob odjugi je bilo sli-Sati pripombe. Pojasnilo krajevne skupnosti pravi, da Je treba ulice zaradi popravil dotrajanega mestnega vodovoda in kanalizacije večkrat prekopati, cestišče Je potem valovito, zato ga orjejo z lesenim m ne kovinskim plugom. Lesen plug ne pobere vsega, zato preostali sneg zmrzne. Ob odjugi prejSnji teden so delavci krajevne skupnosti ta sneg odstranili. ■ KRAJEVNA SKUPNOST Je na zadnji seji odobrila 200.000 Sdln za novoletno praznovanje. Znesek je nakazala občinskemu odboru DPM, da ga bo porabil za darila šolskim in predšolskim otrokom. ■ PREJŠNJI TEDEN so v me stu in bližnjih vaseh zamenjali žarnice javne razsvetljave. Črnomaljska krajevna skupnost opravi to delo šestkrat na leto, enkratna zamenjava pa stane 200.000 Sdln Veliko žarnic ljudje namerno razbijejo. ■ NA TRGU SO SE SPET pojavili Dalmatinci s solato po 4 Ndin kilogram. Solata v PREHRANI in ZELENJAVI Je cenejša, nedavno je bila pri PREHRANI po 1,80 Ndin. ■ SVET KRAJEVNE SKUPNO STI v Črnomlju Je določil ceno za desetletno najemnino grobov na pokopališču v Vojni vasi. Najemnina za grob bo 50 Ndin in Jo bodo pobirali od 1. januarja 1968. Denar bo krajevna skupnost porabila za nakup zemljišča, na katerega bo razširila pokopališče, in za vzdrževanje pokopališkega prostora. je potekala od leta 1890 do 1900, rigolali so ročno, država pa je dala kredite. Večina Semičanov je danes pripravljena obnavljati na nov način, nekaj pa bi jih obnavljalo še po starem, vendar se nimajo kam obrniti za nasvet. Tako meni Franc Derganc t imenu prizadetih Semiča nov. Interesenti se še niso oglasili O obnovi semiških vinogradov so razpravljali mimogrede tudi na nedavni občanski konferenci SZDL, kjer pa so osvetlili še drugo plat medalje. Ker spada Semič pod področje kmetijske zadruge Črnomelj, je direktor zadruge izjavil, da bi vinogradnikom rade volje pomagali z organizacijo del in s strokovnimi nasveti, toda do slej se v zadrugi še nihče ni oglasil in prosil pomoči, če bi bilo za obnovo vnetih kaj več interesentov, bi lahko z deli takoj začeli, medtem ko se za posamezne interesente ne izplača pripeljati rigolnih plugov, ker bi delo preveč stalo. Poudarili so, da je or ganizacija obnove odvisna le od tega, če je res v Semiču več interesentov za obnovo in če imajo ti denar. Vse drugo bi se dalo hitro urediti. Iz povedanega je menda ja sno razvidno, da gre pri vsej stvari le za nesporazum. Po čigavi krivdi, je poglavje za se. Če gre za stvar — obnovo vinogradov, bi se morali o tem čimprej pomeniti, saj ni še nič zamujenega. R.B. Na zadnji seji občinskega komiteja ZMS Metlika so v prisotnosti predsednika občinske skupščine Petra Vuj-čiča razpravljali o možnostih za organizacijo mladinskega kluba, o zagotovitvi dejavnosti v klubu ter o sredstvih, ki so za organizacijo načrtov potrebna. Mladinci so v zelo živi razpravi povedali, da je Metlika mladinski klub že imela, a da je zaradi nepravilne organizacije in pomanjkanja sredstev žalostno propadel. Vendar pa sredstva, vložena v klubsko dejavnost, po mnenju mladih niso bila vržena stran. Prav po zaslugi klubske dejavnosti, ki je bila spočetka zelo živahna, se je razvilo nekaj zelo aktivnih mladincev, ki še danes delujejo v Metliki, v Ljubljani pri klubu belokranjskih študentov in še kje drugje. Zaradi vsega tega se mladina tako vztrajno poteguje za nov prostor za klubsko dejavnost. V klubu bi se lahko s pomočjo komisije, v kateri bi bili poleg mladine še predstavniki družbeno-političnih organizacij, razvilo delo na gospodarskem, političnem in kulturnem področju. Komisija bi skrbela za debatne, literarne, glasbene in družabne večere, v klubu bi obravnavali aktualne občinske, zvezne ali. svetovne dogodke, pa tudi zabave ne bi smelo Veseli tobogan za novo leto Učiteljski kolektiv in učenci osnovne šole v Metliki pripravljajo za novo leto zabavno prireditev »Veseli tobogan«, na kateri bodo s šaljivimi točkami sodelovali razredi in posamezniki. Prireditev bo združena z obiskom dedka Mraza. Mladina v »Trikotažerju« Ker je mladinski list metliške mladine »Čas hiti« pred leti zamrl, na ponovno ustanovitev pa ni misliti, se je mladinski komite odločil za sodelovanje z glasilom tovarne BETI. Uredništvo tovarniškega glasila »Trikotažer« naj bi mestnemu aktivu ZMS odstopilo stran ali dve, kar bi bilo koristno za mlade in dosedanje bralce Trikotažerja. Do prvih poizkusov takega sodelovanja je že prišlo. —NI manjkati. V okviru kluba je v načrtu tudi ustanovitev lokalne radijske postaje, kar bi bilo za vso Metliko velikega pomena. Mladina je pripravljena delati. Tudi prostor za klub je že predviden. V tovarni BE- »Bele breze« v osnovni šoli Konec novembra so učenci metliške osemletke izdali svoje glasilo »Bele breze«. List nameravajo izdajati vsak mesec, v njem pa objavljati literarne prispevke, sestavke iz življenja šole, o delu pionirske organizacije, o izven-šolskih dejavnostih itd. Okoli lista je zbrana precejšnja ekipa sodelavcev. Imajo svoje novinarje, tehnično in likovno skupino ter uredniški odbor. Med učenci je zanimanje za list izredno! Zgodilo se je, da so šolarji iz nižjih razredov jokali, ker zaradi omejenega števila izvodov prve številke niso dobili. Še na vaških poteh ni človek več varen Tudi na adlešiškem področju je iz dneva v dan več motornih vozil, nekateri vozniki pa se tudi na vaških poteh objestno obnašajo in mislijo, da je cesta namenjena samo njim. Tako je prišlo 25. novembra v Dolenjcih do trčenja motorista in mopedista. Motorist Slavko Kapele je po mnenju prič sekal nepregleden ovinek, in ker je bilo to ponoči in v megli, je podrl mopedista Boža Grabrijana. Ta je na cesti obležal nezavesten in krvav. V bližnji hiši so mu nudili prvo pomoč. Komisije pa ob nesreči ni nihče poklical, kar se marsikomu ne zdi prav. Kam bomo prišli, če bomo take stvari zamolčali? B. Z. Pri Kaburjevem mlinu dva zaneslo 8. novembra ob 15.30 je na mokri cesti Novo mesto — Metlika pri Kaburjevem mlinu zaneslo vojaški tovornjak, ki ga je vozil Mi-roljub Glibetič. Tovornjak se je prevrnil po nasipu. Za tovornjakom se je peljal v osebnem avtu Milan Ivanetič. Ko je Ivanetič zaviral, je tudi njega zaneslo proti nasipu, nakar ga je obrnilo v obratno smer. škodo so ocenili na 2.100 Ndin TI imajo prostor, namenjen klubu, vendar še ni dograjen. Mladina bo morala enotno nastopati in vložiti vse sile za uresničitev načrtov v zvezi z mladinskim klubom, katerega ustanovitev je predvidena za 8. februar. Le sredstva še niso zagotovljena, a mladina upa, da bo tudi v tem naletela na razumevanje. Optimizem jim je vlil zlasti predsednik občinske skupščine, ki je obljubil vso pomoč. -NI Prva sodobna trafika v Metliki Preurejena trafika na metliškem Mestnem trgu se je pridružila vrsti lepih, sodobnih lokalov, ki so bili v zadnjem času odprti. V novih prostorih so začeli poslovati 14. decembra, trafiko pa je prevzel Božidar Flajšman. Po-večali so izbiro blaga, kar bo kupcem vsekakor všeč. V novi trafiki prodajajo razen tobačnih izdelkov zvezke in druge šolske potrebščine, igrače, dirogerijsko blago, imajo pa tudi precejšnjo izbiro časopisov in revij. Tobačna tovaima iz Izubijane je v lokal investirala otkoli 3 milijone S din. Gradbena dela je opravilo domače komunalno podjetje, lepo opremo pa je izdelal kolektiv splošnega mizarstva v Krškem. Zaenkrat je trafika odprta od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, če pa bo potrebno, bodo uvedli non-stop poslovanje. Popravek: skočila s tovornjaka V 51. številki našega lista smo poročali o sodni obravnavi pred občinskim sodiščem v Črnomlju, ki je. na zaporno kazen obsodilo Karla in Stanka Pluta iz Metlike. Navedbe v članku »Napadalca sta skočila s tovornjaka« držijo, ni pa res, da bi bila imenovana kaznovana na 1 leto zapora. Pri tipkanju je prišlo do neljube pomote, zaradi katere se opravičujemo. Karlu Plutu je sodišče prisodilo 1 mesec in 10 dni zapora, Stanku Plutu pa 1 mesec zapora, ker sta napadla in pretepla Antona Kastelca. V torek, 26. decembra, sta se morala obtoženca ponovno zagovarjati pred istim sodiščem zaradi sodelovanja v pretepu z Janezom in Jožetom Žugljem, o čemer bomo naknadno poročali. RIA BAČER Če gre za pametno stvar, vsi delajo Krajevna skupnost Bušinja vas - Suhor ne dobiva od občine veliko, vseeno pa je že precej naredila — Še večje načrte pripravljajo za leto 1968 Samo 600.000 Sdin je lani dobila od metliške občine krajevna skupnost Bušinja vas— Suhor, toda s pomočjo nekaj delavnih ljudi v obeh vaseh ter ob podpori vseh vaščanov so marsikaj napravili. Lani so popravili pokopališče in mrtvašnico v Bušnji vasi, mimogrede pa uredili pokopališče v Sveticah. Z občinskim denarjem so kupili samo cement in pesek, vse drugo so opravili s prostovoljnim delom. Vsaka hiša je prispevam 8 »šihtov«, razen tega še nekaj denarja. Zraču-nali so, da je vsako gospodarstvo prispevalo povprečno 46.000 Sdin. Ker je ostalo nekaj cementa in lesa, so ga zvozili v Bu-šdnjo vas ter so samd naredili okoli 700 betonskih blokov. Ti čakajo ob zasuti vaški luži na prostoru, ki so ga Bušinjd sami splanirali. Kot je povedal predsednik krajevne skupnosti Jože Nemanič, pa opeka ne bo dolgo tam: — 2e dolgo si v Bušinji vasi želimo dvoranice. Zdaj imamo volitve, sestanke in take stvari kar v zasebni hiši pri Tomcu, toda to je Le izhod v sili. Drugo leto bi radi gradili, čeprav bomo začeli z golimi rokami. V načrtu imamo majhno novo stavbo, v kateri bi dobili prostore za skupno vaško klet, razen tega pa dvoranico za sestanke in prireditve. Za izdelavo načrtov smo že dogovorjeni in upamo, da nam gradnja ne bo spodletela. Letos smo skromna sredstva od občine namenili popravilu vaške poti od Sv. Jakoba do Dragomlje vasi, ker je ta pot za vozila neprehodna. Plačali smo kompresor, ki je navrtal dovolj gramoza in peska, te dni pa bomo zače- li pot sami popravljati. Izkoristiti moramo čas, ko imajo kmetovalci najmanj dela doma, pa tudi lepo vreme. V letošnjo akcijo naše krajevne skupnosti pa sodi še zamenjava cevi v jaških na cesti Drage—Ravnace. Pomagali pa smo tudi poživita delo v gasilskem društvu in zbirati denar za motorno brizgalno. — Ali so vaščani pripravljeni toliko prostovoljno delati? — Ce gre za pametno stvar, od katere ima vsak korist, nihče ne okleva. Udarniška dela pa opravljamo največ ob nedeljah. NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE METLIŠKI TEDNIK St. 52 (927) Wrw.w- ŠAHISTI ZA DAN JLA. Občinski sindikalni svet v Krškem je 20. decembra organiziral medobčinsko športno srečanje v počastitev dneva armade. Udeleženci iz garnizije v Cerkljah, iz Brežic, Sevnice in Krškega so se pomerili v kegljanju, streljanju in šahu. (Foto: Tone Zalokar, Krško — druga nagrada za »fotografijo tedna« — ORWO NP 18, zaslonka 4, bliskovita luč.) IZBRALI STE ŠPORTNIKA DOLENJSKE Franc Babič - športnik Spet smučarski skoki na Mirni Za dolenjsko prvenstvo v smučarskih skokih pričakujejo prijave najboljših dolenjskih smučarskih skakalcev Spremljevalci dosežkov športnikov Dolenjske so se letos lepo odzvali prošnji športnega uredništva Dolenjskega lista, da pomagajo p h izbiri športnika Dolenjske za teto 196?. Pomoč je bila vsestranska, saj smo prejeli vrsto anket, poleg tega pa tudi veliko dobronamernih napotkov in pohval na račun dosežkov naših športnikov. Kakor je bilo pričakovati, so se naši bralci odločili za znanega športnika Franca Babiča iz Krškega, ki si je letos priboril že četrtič naslov državnega prvaka v speedwayu. Njegova zmaga je neoporečna. Simpatični in hrabri Babič je prejel glasove skoro od vseh, ki so izbirali športnika Dolenjske. Tako si je športnik iz Krškega poleg četrtega državnega naslova pnboril še eno priznanje: prvo mesto v tekmovanju za športnika leta. S tem prejme od redakcije Dolenjskega lista lep pokal v trajno last. Na drugem mestu sta pristala državni prvak v plavanju Franc Čargo iz Krškega in državni atletski reprezentant Marjan Špilar. Njuna visoka uvrstitev ne pomeni za nas in za spremljevalce športnih dosežkov kakšnega presenečenja. Talentirani mladinec Čargo sodi v sam vrh Jugoslovanskega plavalnega športa. Njegova bodočnost v tem športu je velika, že sedaj je kot večkratni mladinski plavalni državni prvak pokazal toliko kot nobeden od njegovih vrstnikov. Zato so takšne prognoze za mladega Čarga povsem na mestu. Marjan Špilar je zlasti uspel s s/oj im uspešnim metom v Cel ju. Na atletskem dvoboju Švica : Jugoslavija je ponovno dokazal, da Njegova zvezda še ne zahaja. Vsekakor so naSi bralci, s tem da so mu prisodili drugo mesto, računali na to, da fx> še vedno vztrajno delal In jih razveseljeval z novimi dosežki. Svoje strokovno delo povezuje še vedno z zelo napornimi tekmovanji. Na četrtem mestu Je pristal državni prvak v podvodnem ribolovu Jože Turk iz Kočevja. Bralci so pnvllno oceni'l vrednost njegovih dosežkov in mu prisodili visoko mesto. Katja Močnik jfl letos zasedla peto mesto. Njeni navijači so pravilno ugotovili, da je Katjina forma nestalna. Njeni dosežki niso takšni, kot bi lahko bili. Šesti je Tone Bizjak iz Krškega, sedma rokometašica Vladka Bužančičevs ’z Brežic, osmi je plavalec Ljubo Potočnik iz Krškega. deveta kegljačica Marija An-dolškova iz Kočevja in deseti Jože Smolič, talentirani dvigalec uteži te Kočevja. Končni vrstni red športnikov Dolenjske: 1. Franc Babič (speed-way) 339 točk, 2.-3. Marjan Špilar (atletika) in Franc Čargo (plavanje) 180 točk, 4. Jože Turk (podvodni ribolov) 153 točk, 5. Katja Močnik (atletika) 121 točk, 6. Tone Bizjak (plavanje) 113 točk, 7. Vladka Bužančič (rokomet) 107 točk, 8. Ljubo Potočnik (plavanje) 93 točk, 9. Marija An-dolšek (kegljanje) 82 točk. 10. Jože Smolič (dviganje uteži) 81 točk. 11. Zdravko Slak (atletika) 66 točk, 12. Dušan Zlatic (plavanje) 63 točk, 13. Igor Penko (atletika — šah) 61 točk, 14. Janez Spet mnogo mladih Na decembrskem šahovskem brzotumirju v Črnomlju se Je spet Izkazalo, da so postali mladi šahisti izredno prodorni. Med 11 šahisti sta bila le dva člana, vendar sta ta dva osvojila prvi mesti. Zm-govalec Korevec je premagal vse tekmece razen drugo uvrščenega Janeza Dragoša. Vrstni red de-cembrskega hitropoteznega turnirja: 1. Korevec, 2. Dragoš. 3. To- mič, 4. Lalemer. 5. Lazič 6. P. Skrbinšek, 8. Dujec, 9. Rozman, 10. Ilutar in 11. Kočevar, LAN Penca (atletika) 25 točk, 15. Bogdan Hren (kegljanje — balinanje) 22 točk. Sledijo: Slavko Bosina (rokomet), Lojze Ponikvar (rokomet), Draga Šercer (kegljanje), Darko Šetinc (rokomet), 2ika Maksimovič (nogomet), Marjan Kopač (košarka). Tone Krušič (kegljanje). Ivan Usenik (atletika), Danicm Močnik (atletika), Borut Hočevar (atletika) itd. Izžrebali smo izmed vseh sodelavcev tudi 10 pošiljateljev ankete. 2reb je odločil, da prejmejo knjižne nagrade naslednji sodelavci: Branko Škarja — Gornje Jesenice, p. Šentrupert; Mira Lovrin — Drenovec 6, p. Vinica; Branko Lupšina, Sevnica — Trg svobode 8; Ivan Čebular, Ljubljana — Železnikar jeva 18; Ida Resnik, Brežice — Zupančičeva; Slavček Ke-glovič, Grmovlje 35 — p. Škocjan; Lea Kožuh, Leskovec 72 pri Dolenjske Krškem; Katica Primšar — Kočevje, šeškova 1; Janez Brkopec, Dolenja vas 18 pri Ribnici in Drago Valentine, V. P. 1266/20-4, Vipava. Vsem izžrebanim bomo knjižna darila poslali po pošti. Za prve tri najboljše športnike bo uredništvo Dolenjskega lista pripravilo sprejem in jim izročilo zaslužena priznanja. Športniki Jože Turk, Katja Močnik, Tone Bizjak, Vladka Bužančič, Ljubo Potočnik, Marija An-dolšek, Jože Smolič, Zdravko Slak, Dušan Zlatič in Igor Penko bodo prejeli od uredništva Dolenjskega lista spominsko knjigo. Vsem, ki ste sodelovali pri izbiri športnika leta, se zahvaljujemo. vam in vsem športnikom ter sodedavcem pa želimo uspeha polno novo leto 1968. športno uredništvo Dolenjskega lista Turnir v čast dneva armade V nedeljo je bil v Novem mestu namiznoteniški turnir v počasitev dneva JLA. Turnirja so se udeležile 4 ekipe. Ekipa Novega mesta je pokazala največ znanja, čeprav igralci ne trenirajo, ker nimajo za to ustreznega prostora. Rezultati: Novo mesto : JLA I. ekipa 5:1, JLA II : JLA III 5:1; Novo mesto : JLA II 5:1 in JLA II : JLA I 5:1. Vrstni red: 1. Novo mesto; 2. JLA II; 3. JLA I in 4. JLA III. Za ekipo Novega mesta so nastopili: Kapš,.-Uhl in Matoh. Najboljši igralec je bil Ivo Kapš, k; ni izgubil niti enega seta. Jap Športna srečanja v Črnomlju V Črnomlju so bila prejšnji teden športna srečanja v počastitev dneva JLA. V domu JLA je bil troboj v šahu med ekipami garnizije Črnomelj ter ekipami garnizije in Metlike. Zmagal je Črnomelj, saj je močno premagal oba nasprotnika. Rezultati: Črnomelj : Garnizija 7:3, Garnizija : Metlika 3,5:2,5 in Črnomelj ; Metlika 6:2. Na strelskem tekmovanju v streljanju z zračno puško za prehodni pokal JLA je nastopilo 3 strelskih ekip iz Črnomlja in Kanižarice. Vrstni red: 1. Črnomelj, 2. Bcgrad, 3. JLA I, 4. Elektro I, 5. Kaniža. rica, 6. JLA II, 7. JLA III in 8. Elektro II. Med posamezniki sta najbolje streljala Vojko Kvas in Branko Lučič. _ —LAN— Šolska športna društva — šola samoupravljanja Komisija za šolska športna društva pri občinski zvezi za telesno kulturo v Novem mestu je sklicala zadnjo nedeljo sestanek vseh predsednikov šolskih športnih društev, njihovih mentorjev in učiteljev te. lesne vzgoje. Povabljeni so bili tudi predstavniki iz ostalih občin Dolenjske. V uvodnem izvajanju je Draga Mislej, ki že več let uspešno dela v šolskem športnem društvu »Katja Rupena« na osnovni šoli v Novem mestu, opisala delo in naloge šolskega športnega društva. Pred-vsem se je omejila na dejavnost ŠŠD na osnovni šoli. ki je po dejavnosti in uspehih eno izmed najboljših športnih društev. Omenila je tudi, kako učenci sami upravljajo svoje društvo, kako poteka etični zbor itd. O tem pomembnem zboru teles-novzgojnih delavcev bomo še poročali. J. G. Smučarska sekcija mirenskega Partizana bo januarja spet priredila tradicionalno meddruštveno tekmovanje v smučarskih skokih na 40-metrski skakalnici, razen tega pa tudi dolenjsko prvenstvo. Na zadnjem sestanku je bilo sklenjeno, da bodo načrtno pripravili za to tekmovanje tudi čez 20 mladih domačinov, učencev sedmega in osmega razreda osnovne šole. Organizatorji upajo, da bo sneg znova pobelU skakalnico, da bo tekmovanje lahko potekalo tako, kot je predvideno. Vsa dolenjska društva so že dobila vabila za sodelovanje. Prav bi bilo, da bi se ga udeležilo kar Troboj v Krškem Občinski sindikalni sveti Krško. Brežice in Sevnica so v Krškem organizirali športno tekmovanje v čast dneva JLA. 30-letnice prihoda tovariša Tita na čelo KPJ in 50. obletnico oktobrske revolucije. Poleg reprezentanc iz treh občin <=o tekmovali še tekmovalci garnizije. Rezultati: — šali: 1. Krško. 2. Garnizija in 3 Brežice: kegljanje: 1. Garnizija, 2. Sevnica in 3. Krško; streljanje: 1. Krško, 2. Brežice in 3. Sevnica. Vse ekipe je pozdravil predsednik ObSS Krško Edo Komočar. Vse sodelujoče ekipe so prejele diplome. V. P. največ tekmovalcev. Kot zanimivost naj navedemo, da je na mirenski skakalnici doslej še vsako leto tekmoval tudi Marjan Mesec, ki se je letos prebil v vrh najboljših slovenskih skakalcev. Medobčinsko strelsko tekmovanje V Črnomlju je bilo medobčinsko strelsko tekmovanje z zračno puško. Nastopile so 3 ekipe. Najboljše so streljali strelci občinske skupščine Črnomelj in osvojili prvo mesto. Druga je bila ekipa JLA iz Črnomlja, tretji pa Metličani. Med posamezniki sta zmagala Vojko Kvas (Črnomelj) in Milan Hud ja (JLA), ki sta zadela 77 krogov. pred Boganovičem (Metlika) in Vrgo (JLA). —LAN Gimnazijsko šahovsko prvenstvo Na novomeški gimnaziji so pred kratkim organizirali gimnazijsko šahovsko prvenstvo, na katerem igra kor 16 igralcev. Prvenstvo je organiziralo šolsko športno društvo, ki je po izvolitvi novega cx'i>o-ra zelo delavno. Trenutni vrstni red: 1. Vukičevič 4, Kapš 4, Pe-telinkar 3,5, Rožanc 3,5 in Lamut 3 točke. J. P. Tovarna pohištva Brežice DOMAČI TRG - IZVOZ - UVOZ IZDELUJEMO pohištvo za vaš dom: spalnice, jedilnice, dnevne sobe, stilno pohištvo in kosovno pohištvo. Opremo po zelo dostopnih cenah lahko izberete za različne velikosti stanovanj. Opremo smo prilagodili željam, potrebam in možnostim kupcev današnjega časa. OPREMLJAMO hotele, bolnišnice, samske domove, camp hišice in gostinske objekte. IZVAŽAMO v severno in južno Ameriko, v Francijo, na Švedsko, v Holandijo, Nemčijo, Italijo, Avstrijo, Španijo, Izrael, Kuvvait, Aden, Saudsko Arabijo, Libijo, Ciper, Združeno arabsko republiko, v Grčijo, Turčijo in na Poljsko. UVAŽAMO vse vrste reprodukcijskega materiala za lastne potrebe in za druge kupce. Prepričajte se o kakovosti, praktičnosti in oblikovni dovršenosti naših izdelkov! V želji, da bi vas z njimi razveselili v vašem domu, vam voščimo SREČNO NOVO LETO! mmiiiiij!i*iii{iiium!fiiiiiiiHiimi!ii!iii!iiiiniiiiii!iiitiiiiiiHf!mt!iimm!ii:itiiiiniii:i:ti!iij;!':!HitMim:iiiin!mm;mi!1 ELEKTROTEHNA LJDBLJANA Nudimo vam bogato izbiro: n gospodinjskih aparatov □ akustičnih aparatov £3 elektroinstalacijskega materiala Kupujte v naših trgovinah v Krškem in Novem mestu! Po pooblastilu občinske skupščine Novo mesto obvešča Podjetje za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij Novo mesto vse občane in delovne organizacije, da bodo v smislu 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. 1. SRS št. 16/67) JAVNO RAZGRNJENI OSNUTKI ZAZIDALNIH NAČRTOV za stanovanjsko sosesko Majde Šilc — Ragovska stanovanjsko naselje Prečna — Opekarna Osnutki bodo razgrnjeni od dneva te objave do vključno 30. dne vsak dan od 7. do 14. ure, ob ponedeljkih pa od 7. do 16. ure v sejni sobi Podjetja za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij Novo mesto, Prešernov trg 8. Rok za pripombe je 30 dni od dneva objave o razgrnitvi. Podjetje za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij, Novo mesto Železnica - vaš zanesljiv prevoznik PREVZEMAMO NA DOMU IN DOSTAVLJAMO IVA DOM Železnica vam prevaža blago, ga prevzema pri vas doma ali v skladišču in vam ga tudi dostavlja domov oziroma v skladišče. Za prevoz vaše pošiljke se obrnite neposredno šefom postaj: g Črnuče, Domžale, Grosuplje, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Kranj, Ljubljana, Ljubljana-Moste, Medvode, Novo mesto, Ribnica, Škofja Loka, Škofljica, Vižmarje; | Celje, Maribor, Murska Sobota, Ptuj, Slo-venjgradec, Slovenske Konjice, Šmartno ob Paki, Zreče, 2alec; | Ajdovščina, Batuje, Borovnica, Brezovica, Herpelje-Kozina, Koper, Logatec, Most na Soči, Nova Gorica, Preserje, Rakek, Verd, Volčja Draga in Vrtojba. Vsem poslovnim prijateljem in komitentom želimo zadovoljno in uspešno novo leto 1968. Posebnih novoletnih voščil kolektivi Združenega podjetja ne bodo pošiljali, temveč so namenili za gradnjo Onkološkega inštituta v Ljubljani 5,650.000 S din. Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana Nudimo vam vse vrste gradbenih strojev: betonske mešalce, vibrostiskalnice za izdelavo betonskih zidakov z ustreznimi kalupi, viseče odre itd. V novem letu 1968 se priporočamo in vam želimo vse dobro in lepo! BELT ČRNOMELJ OBIŠČITE KAVARNO RESTAVRACIJO IN KLETNO RESTAVRACIJO HOTELA METROPOL NOVO MESTO pri avtobusni postaji MALI OGLAS, ki ga objavite v Dolenjskem listu - sanesljiv uspeh! Predre ga 130 lisoć gospodin), vaovcev Kmetovalcev dijakov, uslužbenk in vojakov doma Id po svetu! — Poskusite! NE HODI DOMOV BREZ Letos zgrajen stanovanjski blok v Mokronogu SOLIDNO IN POCENI opravljamo vse vrste gradbenih ded po felji naročnika. ZA KVALITETO DEL JAMČIMO! 2e sedaj sklepamo pogodbe za gradnje v prihodnjem letu. Obrnite se na GRADBENO OPEKARSKO PODJETJE MIRNA - telefon 84-340 Kolektiv čestita vsem svojim poslovnim prijateljem in občanom za novo leto 1968! ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »KOČEVSKI TISK« KOČEVJE Vsem komitentom srečno NOVO LETO 1968 in uspešno sodelovanje! želi vsem svojim gostom srečno Novo leto 1968 in jih vabi v svoje obrate v Črnomlju, Semiču in na Vinici! GOSTINSKO PODJETJE ČRNOMELJ Komunalno podjetje »VODOVOD« Novo mesto razpisuje po sklepu DS prodajo naslednjega osnovnega sredstva: tovorni avto KURIR IMV — letnik 1962 Licitacija bo 4. 1. 1968 ob 10. uri v prostorih komunalnega podjetja »VODOVOD«, Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 2. VAM DAJE ZA navadne vlaga DUM BANKA IN HRANILNICA I STE V ZADREGI ZA DARILO? Šopek nageljčkov Je primemo darilo za vsako priložnost! Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov ▼ 6 barvah. Zahtevajte v vaši najbližji cvetličarni V' nageljčke iz vrtnarije Catez NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA Tokrat vasi čaka 50 lepih nagrad Veliko število reševalcev zadnje nagradne križanke nar je spodbudilo, da smo za današnjo novoletno križanko pripravili kar 50 daril: 1. NAGRADA — 15 2. NAGRADA — 10 3. NAGRADA — 8 4. NAGRADA — 7, 5- NAGRADA — 6. 6. NAGRADA — 5 7.—50. NAGRADA -knjižnih daril .000 Sdin .000 Sdin .000 Sdin ,000 Sdin 000 Sdin .000 Sdin - 44 lepih Izrezana križanka bo kupon za ude- | ležbo pri žrebanju! Rešitve pošljite naj- | kasneje do petka, 12. januarja 1968, na j naslov: DOLENJSKI LIST, Novo mesto, j poštni predal 33 (levo spodaj pripišite: | KRIŽANKA) Ne pozabite: vaš točen naslov mora j biti obvezno napisan na belem robu ob | križanki! Vsem reševalcem križank lep po- | zdrav in prijetno novoletno praznovanje! j UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA 1 VODORAVNO: 1. novoletno voščilo (pet besed), 21'. kratica za ljubljanski zvon, 23. žensko ime; nedelavna: pomembna reka v vzhodni Sibiriji, 24. tri-številčno število, 25. držalo za pero, 27. določiti carino, 29. velika reka v Nemčiji, 30. glavno mesto sosednje države, 31. listnato drevo. 32. nazivati z vi, 33. otok in republika v severnem Atlantiku, 36. okrajšava za ustaven, 37. partizansko ime predsednika republike, 38. latinski veznik, 39. odeja, 41. znak za prvino erbij, 42. raztelešenje; veda o ustroju telesa, 44. nizek ženski glas, 46. ljubljansko pokopališče pesnikov in pisateljev; kraj umrlih; 48. naselje, manjši kraj. 50. nerabljen; kratica naših oboroženih sil med zadnjo vojno, 52. obsežen, nemajhen precejšen, 53. rožni venec, 55. okrajšava za številko, 56. številka ena, 58, kdor lepi lepake, 61. dežela v jugovzhodni Afriki, 63. hlod; štor, panj, 65. kraljevske ptice, 67. okrajšava za včasih, 68. gora severozahodno od Smeh pred sto leti DOBER ZAGOVORNIK Dva potepuha sta bila nekoč obsojena; eden zato, ker se je drznil krasti o belem dnevu, drugi pa, ker je kradel v temni noči, ko mirni ljudje spe. Ko je zagovornik slišal obsodbo, je vstal in zaklical: »Kdaj, za boga, naj pa krade pošten človek?« NAPREDEK Profesor: »Pri umetnih gnojilih je tak napredek, da bo Človek kmalu lahko v žepu nosil gnoj za celo njivo!« Kmet: »Ob letu pa ves pridelek v drugem!« Bovca, znana po krasnih smuških terenih (2585 m), 69. prebivalka. prednjeazij-ske države, 71. kratica za zveza komunistov, 73. del voza, 75. prometna zveza; znoj, 76. reči, 79. izrazoslo vje, strokovno besedje, nauk o terminih, 80. sredstvo informacij; publikacije; način razmnoževanja, 82. glavni števnik 83. na-dav, delno plačilo ob sklenitvi pogodbe, 85. oslov glas, 86. svetloba, razsvetljava, 87. cela, vseobsegajoča, 88. tovorna, žival, 90. osebni zaimek, 91. trak, cona, 92 .krajevni prislov, 93 stm; 95. preprečevati, 97. vrsta ladje, 98. lojena sveča, 100 zbor šestih pevcev ali godbenikov; skladba za šest glasov ali inštrumentov, 103. monarhistična oblika vladavine, 109. znak za prvino astat, 110. avto, ki ga najamemo za prevoz oseb, 112. za naprej, naprej, 114. glavno mesto balkanske države, 115. kratica teroristične organizacije v Franciji lOrga-nisation de 1'Armee seere-te), 117. pokrit, poravnan, zavarovan, 118. drug izraz za mesec maj, 119. rodna hiša, 121. divji, takšen, ki ga niso cepili, 124. avstralski noj, 125. Otoman, pripadnik evropskoazijske države, 126. stroj; mreža, 129 številka, 130. kratica slovenskega tednika; dva enaka soglasnika; 131. pripadniki številnega ljudstva, ki dobiva vedno močnejšo vlogo v Afriki in Aziji, 133. kratica za izvršni svet, 135. polotok v "jugozahodni Aziji, prvotna domovina ljudstva pod 131. vodoravno, 137. groza; zemeljski pas, 139. puč, prevrat, 140. preprost, 143. vprašalnica, 144. oddelek, del srca, 145. ženska, ki za šport skače iz letala, 146. kemična prvina (znak Th). 147. osrednja reka v Srbiji; znana vrsta cigaret; reka v češkoslovaški (levi pritok Donave), 148. kratica za mestni odbor. NAVPIČNO: 1. naš materni jezik, 2. deklamator, pripovedovalec, 3. prav tak, 4. copranje, 5. žebelj, ki drži kolo na osi; sveder za vrtanje lukenj na osi, 6. glagol premikanja, 7. kratka vest, zapisek, 8. impresija, dojem, 9. znak za prvino erbij, 10. obrat za izdelavo mlečnih izdelkov, 11. daljša oblika števnika pod 82. vodoravno, 12. reka in mesto v Prekmurju, 13. del kolesa, 14. odporen proti rji, 15. zdravnik za ušesne bolezni., specialist za otiatrijo, 16. okrajšava za opomba, 17. besednjak, poučni slovar, 18. naslovna vloga iz znane Gotovčeve opere, 19. oporoka, 20 ribiške priprave; konice; 21. obloga tal; 22. kratica organizacije komunistov v SFRJ, 26. žensko ime, 28. kratica za in tako, 34. kar samo, 35. veznik, 36. biti v agoniji, 40. ovalna skleda, 43. star izraz za pivo, 45. tekstil. 47. letala z enojnimi krili, 49. kratica za slovenski pravopis, 51. okoli, 54. i — Očka, koliko konjskih moči pa ima krava? pravljična dežela, okrajšava za oziroma, 57. staro blago, navlaka, 59. oznaka za avtomobile iz naj večjega mesta Slovenije, 60. svojilni zaimek, 62. razprava, pretres, obravnava, debata. 64. državni organ, ki vodi evidenco nad zemljišči in izdaja mapne ko pije (dve besedi), 66. presenečenje, 68. geometrijski pojem; kakor, 70. nikalnica, 72. kadar, 73. isto kot 72. navpično; 74. znak za prvino litij, 77. dve črki, ki tvorita tudi rimsko šest; osebni zaimek, 78. nasprotno od laž, 81. prebivalec pokrajine v vzhodnem delu Hrvatske, 84. padavina v jasnih nočeh, 87. pihati, krajši izraz za vejati. 89. mo ško ime, ime pisatelja He-mingwaya, 90. okrajšava za onkološki, 91. skupnost otočij v vzhodnem in jugovzhodnem Pacifiku, 92. divjaško pustošenje, brezumno uničevanje kulturnih vrednot, 94. črka, ki je ni v naši abecedi, a jo večkrat uporabljamo, 96. znak za prvino renij, 97. ozke poti, 99. napad, poskus političnega uboja, 101. snov, materija, 102. vojak, ki pripada oklopnim enotam, 103. reka na Dolenjskem, 104. kvartaški izraz (nazaj), 105. rdečkasta žitarica, 106. speleolog, raziskovalec podzemlja, 107. latinski veznik. 108. nasprotno od noter; 111. oborožena sila ali njen del, 113. število 3,14 (Ludolfovo število), grška črka, 115. tri zaporedne črke abecede, 116. SJ, 118. majhen maček, 120. važno pristaniško mesto v Alžiriji, 122. del poti. razvojna stopnja .presledek, 123. vulkan v Italiji, 125. znak za prvino terbij, 127. ptice s košatim repom, 128. na ta način, 132. nadav, delno plačilo, ob sklenitvi po godbe, 134. trištevileno število, 136. nočni lokal. 138. organ vida, 139. nada, upanje, 141. sto kvadratnih metrov, 142. EJ. R. G- £<»*56 rm }?mš & 9 88 BjHiS 17*109 . SIlEČNO 'iUOUO LETO KOMUNALNO PODJETJE NOVO MESTO Vsem poslovnim sodelavcem In občanom želimo srečno novo leto in se priporočamo za nadaljnje sodelovanje! SPLOŠNO MIZARSTVO KRŠKO se z obrati v Krškem, Bistrici, Kostanjevici in na Prekopi priporoča, obenem pa želi vsem poslovnim prijateljem srečno novo leto! Vsem poslovnim sodelavcem in občanom želimo srečno leto 19681 PODJETJE ZA STANOVANJSKO GOSPODARSTVO IN UREJANJE NASELIJ — NOVO MESTO PODJETJE MARMOR GRADAC V BELI KRAJINI izdeluje nagrobne spomenike vseh vrst ter opravlja teracerska dela po naročilu! Priporočamo se, obenem pa voščimo prebivalcem Bele krajine vso srečo! TOVARNA ZDRAVIL KRKA NOVO MESTO POŠILJA PRISRČNE NOVOLETNE POZDRAVE Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI VSEM ZDRAVSTVENIM DELAVCEM IN USTANOVAM, HKRATI PA ČESTITA TUDI VSEM DELOVNIM LJUDEM. -a: Občinska skupščina TREBNJE 11 Občinska konferenca SZDL — občinski komite ZKS — Občinski odbor ZZB — Občinski komite ZMS — Občinski sindikalni svet želijo vsem občanom na svojem področju v novem letu obilo sreče, delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva! CESTNO PODJETJE NOVO MESTO ČESTITA ZA NOVO LETO V IMENU SVOJIH OBRATOV: BREŽICE, KRŠKO, ČRNOMELJ, KOČEVJE, NOVO MESTO, S STRANSKIMI OBRATI IN Z ASFALTNIM OBRATOM! KOPITARNA SEVNICA priporoča svoje izdelke: plastične rolete, napenjače n čevlje in kopit« vseh velikosti in oblik Za novo leto čestitamo svojim poslovnim partnerjem in želimo mnogo uspehov! Cenjenim gostom želi prijetno silvestrovanje in se priporoča za obisk v novem letu kolektiv Zdravilišča Dolenjske toplice Občinska skupščina NOVO MESTO OBČINSKA KONFERENCA SZDL — OBČINSKI KOMITE ZKS — OBČINSKI ODBOR ZZB — OBČINSKI KOMITE ZMS -OBČINSKI SINDIKALNI SVET Na pragu novega leta želimo vsem občanom in delovnim organizacijam mnogo uspehov pri uresničevanju spejetih nalog, hkrati pa tudi mnogo osebnega zadovoljstva! JELENKO B0J0VIĆ BEOGRAD TREĆA NOVA 31 - JAJINCI INSTALATERSTVO ZA VODOVOD, KANALIZACIJO IN PLINSKE NAPRAVE 2ELI VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM, BRALCEM, USTANOVAM, PODJETJEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM S RECN O N O V O L E T O 1 9 6 8 Z ŽELJO, DA BI S SKUPNIMI MOČMI TUDI V BODOČE DOSEGALI KAR NAJVEČJE IN NAJBOLJŠE USPEHE! J Priporočamo se za naročila in čestitamo za novo leto! MIZARSKO PODJETJE PODGORJE ŠENTJERNEJ KMETIJSKA ZADRUGA KRKA NOVO MESTO se priporoča svojim poslovnim sodelavcem, obenem pa jim želi, kakor tudi vsem kmetovalcem, srečno in uspehov polno novo leto! OB VSTOPU V NOVO LETO POŠILJA PRISRČEN RUDARSKI POZDRAV DELOVNI KOLEKTIV RUDNIKA SENOVO TRGOVSKO PODJETJE NOVOTEHNA NOVO MESTO želi srečno in veselo novo leto 1968 vsem potrošnikom in jih še nadalje vabi k nakupu v svoje prodajalne. POTROŠNIKI, kupujte kvalitetno, poceni in NOVO v prodajalnah NOVOTEHNE v Krškem, Metliki, Novem mestu in Trebnjem! GOSTINSKO PODJETJE HOTEL PUGLED KOČEVJE uprava podjetja ter poslovalnice: kavama, restavracija »Pri kolodvora«, gostilne »Pugled«, »Pri roga«, in »Pri kmeta« ter bife S alka vas in bife na avtobusni postaji čestitajo tvojim novo leto! gostom Veselo, srečno in zadovoljno novo leto feli vsem gostom in Belokranjcem GOSTILNA PRI PEPITU PETAR BADOVINAC, JUGORJE KATICA ŠVAJGER — gostilna »BELOKRANJCA ▼ ČRNOMLJU M priporoča za obisk in želi jbo irečo v letu 1968! SVOJIM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM, PRAV TAKO PA VSEM POTROŠNIKOM 2ELI SREČNO NOVO LETO KOLEKTIV PODJETJA RMELJNIK NOVO MESTO Srečno novo leto voščijo vsem svojim gostom in strankam ZASEBNI OBRTNIKI IZ BREŽIŠKE OBČINE: MIRKO VVEISER avtomehanika in ključavničarstvo BIZELJSKO MIRA ŠEKORANJA gostilna BIZELJSKO MARIJA ŠEMROV gostilna BIZELJSKO DRAGOMIR DJURDJEVIĆ gradbeno ključavničarstvo in konstrukcije JESENICE na Dolenjskem SLAVKO ŠČUKANEC delavnica hidravličnih naprav — cevi JESENICE FRIZERSKI SALON V CATEŠKIH TOPLICAH opravlja razen vseh frizerskih uslug tudi pedikuro vsak torek od 10. do 18. ure. OBČINSKA SKUPŠČINA ČRNOMELJ Občinska konferenca SZDL — Občinski komite ZKS — Občinski odbor ZZB — Občinski komite ZMS — Občinski sindikalni svet pozdravljajo občane na svojem področju, prav tako delovne kolektive s področja gospodarstva in družbenih služb ter jim želijo srečno novo leto! Zidake, votlake in stropnike nudimo po konku renčni ceni! Priporočamo se in čestitamo svojim strankam za novo leto! OPEKARNA ZALOG TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO DOLENJKA NOVO MESTO nudi v svojih prodajalnah po vsej Dolenjski bogato izbiro blaga po konkurenčnih cenah! Cenjenim potrošnikom želimo srečno novo leto 1968 in se priporočamo za obisk! NOBENIH SKRBI ne boste imelL, če boste zaupali gradnjo svoje hiše SPLOŠNEMU OBRTNEMU PODJETJU V KRŠKEM Solidno in najceneje opravimo tudi vsa pleskarska dela, napeljemo vodovod, opravimo zasteklitvena in kleparska dela, postavimo peči, obložimo stene s keramičnimi ploščicami ter položimo parket in vinas ploščice! Vse informacije dobite po telefonu Tl-115 SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO! AVTOPROMET — TUZEMSKA ŠPEDICIJA GORJANCI NOVO MESTO - STRAŽA voščijo v novem letu vso srečo svojim poslovnim prijateljem in potnikom, hkrati pa želijo mnogo uspehov pri delu! Obilo zadovoljstva, sreče in uspehov v letu 1968 želijo svojim gostom in strankam OBRTNIKI NOVOMEŠKE OBČINE: JOŽE COLARIČ gostišče LOKA, NOVO MESTO MILAN BADOVINAC gostilna »PRI ZAJCU« KEMIČNA CISTILNICA »GALEB« ANTON OBERČ NOVO MESTO MNOGO USPEHOV PRI URESNIČEVANJU ZACRTANIH NALOG, KAR NAJVEČ ZADOVOLJSTVA IN OSEBNE SREČE 2ELI VSEM BELOKRANJSKIM, DOLENJSKIM IN POSAVSKIM KOLEKTIVOM, PRAV TAKO PA PREBIVALCEM BELE KRAJINE, DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE KONDENZATORJEV ISKRA - SEMIČ Vso srečo in mnogo delovnih uspehov želimo ▼ novem letu vsem občanom! OBČINSKA SKUPŠČINA METLIKA Občinska konfcrenca SZDL — Občinski komite ZKS — Občinski odbor ZZB — Občinski komite ZMS — Občinski sindikalni svet ZASEBNI OBRTNIKI KRŠKE OBČINE voščijo srečno in zadovoljno novo leto vsem svojim gostom, strankam in prijateljem: MARTA ZUPANČIČ (KUŽNIK) gostilna KRŠKO DRAGICA ZEMLJAK gostišče BRESTANICA ANICA BRAČUN bife KOPRIVNICA IVAN VANIČ avtoprevoznik KRŠKO ANTON BAŠKOVEC TOMOS — TEHNIKA — SERVIS — avtomehanična delavnica KRŠKO JANEZ ŠTRUBEU urar KRŠKO DELOVNA SKUPNOST ELEKTRARNE BRESTANICA POŠILJA PRISRČNE NOVOLETNE POZDRAVE DELOVNIM KOLEKTIVOM PO VSEJ DOMOVINI! OBRTNO GRADBENO PODJETJE REMONT STRAŽA sedež NOVO MESTO Ragovska II opravlja v zimski sezoni vsa možna dela po znatno znižani ceni. Za naročila se priporočamo in želimo srečno novo leto! PETROL LJUBLJANA — SKLADIŠČE NOVO MESTO ZELI SREČNO NOVO LETO VSEM VOZNIKOM MOTORNIH VOZIL! KROJAŠKO PODJETJE TREBNJE se priporoča svojim strankam in jim vošči vso srečo v letu 1968 m m KMETIJSKO IN TRGOVSKO PODJETJE AGRARIA- BREŽICE POZDRAVLJA SVOJE POSLOVNE PRIJATELJE TER KMETOVALCE IZ SPODNJEGA POSAVJA, 2ELEC JIM MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU! Vsem občanom, podjetjem in ustanovam želimo mnogo uspehov, obenem pa jim pošiljamo iskrene novoletne pozdrave! OBČINSKA SKUPŠČINA SEVNICA # OBČINSKA KONFERENCA SZDL # OBČINSKI KOMITE ZKS # OBČINSKI ODBOR ZZB # OBČINSKI KOMITE ZMS 0 OBČINSKI SINDIKALNI SVET e/s S h— C/2 CD ▼ ošči svojim gostom v imenu vseh obratov ter se jim tudi v prihodnjem letu priporoča za obisk! GOSTINSKO PODJETJE BREŽICE prireja silvestrovanje v Restavraciji in kavarni Narodni dom v Brežicah. — Veselo pričakovanje novega leta bo združeno z glasbo, s plesom, tombolo, tekmovanjem v plesih in proglasitvijo najlepše gostje večera. Rezervacija obvezna! Informacije v upravi podjetja tel. 72-137. VSEM GOSTOM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO! GRADBENO PODJETJE SAVA KRŠKO čestita svojim poslovnim sodelavcem! Izdelujemo vse vrste betonskih blokov, zidake, robnike, tlakovalne plošče in betonske cevi! Vsem investitorjem, poslovnim prijateljem in delovnim ljudem iz Bele krajine želimo srečno novo leto in se priporočamo za naročila! GRADBENO PODJETJE BEGRAD ČRNOMELJ MIO' OJETJK TRGOVSKO PODJETJE na debelo in drobno PRESKRBA KRŠKO želi srečno novo leto ▼ imenu vseh svojih poslovalnic cenjenim strankam, obenem pa se jim priporoča za nakup tudi v 1968! Lesno predelovalna industrija ZORA Črnomelj čestita vsem delovnim ljudem, poslovnim partnerjem in priporoča svoje izdelke: otroško pohištvo, gradbeno pohištvo in rezan les vseh vrst. » « NA PRIJETNO SILVESTROVANJE VABI TURIST HOTEL SREMIČ V KRŠKEM CENJENIM GOSTOM ŽELIMO V NOVEM LETU OBILO SREČE, ZADOVOLJSTVA IN POSLOVNIH USPEHOVl MESNO PODJETJE METLIKA nudi potrošnikom v svojih prodajalnah vsak dan veliko izbiro svežega mesa! Priporočamo se tudi v prihodnje in želimo vsem stalnim strankam, kakor tudi prebivalstvu metliške občine SREČNO IN ZADOVOLJNO LET01968! TELEVIZIJSKI SPORED m^*rn *.i Tip EKSK 112 ELEKTROKOVINA RADIO LJUBLJANA Vlagajte pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu ter pri njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjeml DOLENJCI! kadar pridete t LjubljaDO obiščite obrate HOTELA SLON: hotel - restavracijo -kavarno - slaščičarno - bar - bife V narodni restavraciji boste postreženi tudi z dolenjskimi specialitetami. Prepričajte se o naših pr-vovrstnih specialitetah In solidni postrežbi! NEDELJA 31 DECEMBRA •. * Poročila (Zagreb) •.30 Židane volje t Novo leto — (Ljubljana) 10 00 Kmetijska oddaja (Zagreb) 10.45 Mokedajeva matineja — od. daja za otroke (Ljubljana) Nedeljsko popoldne Slovenski ansambli tekmujejo — posnetek javne radijske oddaje (Ljubljana) 18.16 Novoletni pozdrav (Ljubljana) 18.25 Karavana — reportaža — (Beograd) 18.56 Dolgo, vroče poletje — serijski film (Ljubljana) 1#.45 Zgodba z novoletne jelke — (Ljubljana) 50 00 TV dnevnik s preklopi vseh TV postaj >1.00 Oik cak (Ljubljana) 11.10 Novoletna oddaja (Ljubljana) *4.00 Novoletne želje — glasbena oddaja (2.00) (Beograd) PONEDELJEK 1 JANUARJA 8.46 Novoletna čestitka in poročila (Beograd) 9.05 Madžarski TV pregled (Beograd) 9.20 Novoletne želje — ponovitev (Beograd) 11.25 Mali svet — oddaja za otroke (ZagTeb) 11.50 Rezerviran čas (Zagreb) 12.05 Dunaj: Novoletni koncert — prenos (EVR) 13.20 Risanke (Zagreb) 13.30 Garmisch: Smučarski skoki — prenos (EVR) 16.30 Novoletna oddaja (Beograd) 18.30 Iz leta 1967 v 1968 — reportaža (Ljubljana) 19.20 Tradicionalno srečanje sose. dav (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) Za sodoben okus .. Izključni proizvajalec v Jugoslaviji Destilacija »DANA« mirna na Dol. 20.30 Novoletna oddaja TV Sarajevo in Zagreb (Zagreb) 1.00 Poročila (Zagreto) TOREK 2 JANUARJA 9.20 Poročila (Zagreb) 9.30 Novoletna oddaja TV Sarajevo (Zagreb) 12.00 Novoletna oddaja tv Titograd (do 13.00) (Beograd) 14.46 Madžar ki ciganski ansambel — ponovitev (Zagreb) 15.00 Od zore do mraka — oddaja JA (Beograd) 15.30 Telesport (Zagreb) 16.10 TV Magazin — ponovitev — (Zagreb) 17.30 Svet v letu 1967 (Beograd) 18.15 Lucija — celovečemd film — (Ljubljana) 19.45 Cik cak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Novoletna oddaja (Ljubljana) 22.00 Novoletna oddaja (Skopje) 23.00 Novoletni ritmi — do 24.00 (Ljubljana) SREDA 3 JANUARJA 17.06 Madžarski TV pregled (Beograd) 17.20 Poročila (Skopje) 17.25 Lutkovna serijska igra — (Skopje) 17.46 Kje je, kaj Je (Beograd) 18.00 TV obzornik (Ljubljana) 18.20 Združenje radovednežev — oddaja za otroke (Zagreb) 19.05 Glasbeni zaslon (Beograd) 19.45 Zoo (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 Cik cak (Ljubljana) 20.35 G. Verdi: Rdgoletto — predstava zagrebške opere — (Zagreb) 22.55 TV dnevnik (Beograd) ČETRTEK, 4 JANUARJA 17.10 Poročila (Ljubljana) 17.15 Tik tak: Zgodba o Ferdinandu (Ljubljana) 17.30 Račka — lutkovna igra — (Ljubljana) 18.00 TV obzornik (Ljubljana) 18.20 V narodnem ritmu (Beograd) 18.45 Po s ledeh napredka (LJub- 18.45 Po sledeh napredka (Ljub. ljana) 19.05 Splet — humoristična oddaja (Beograd) 19.45 TV prospekt (Zagreb) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 Cik cak (Ljubljana) 20.35 Mozaik kratkega filma — (Ljubljana) 21.05 Balet — Sedem smrtnih gre- 21.40 Aklualn® tema (Ljufoljana) 22.00 Zadnja poročila (Ljubljana) PETEK 5. JANUARJA 17.25 Poročila (Ljubljana) 17.30 Moj prijatelj Fricka — serijski film za otroke (Ljubljana) 18.00 TV obzornik (Ljubljana) 18.20 Mladina poje — pevski festival v Celju (Ljubljana) 19.05 Brez parole (Ljubljana) 19.35 Zgodba o konjaču — kultur, ni film (Ljubljana) 19.55 Cik cak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 Cik cak (Ljubljana) 20.35 Orfej — franc, celovečerni film (Ljubljana) 22.00 Zadnja poročila (Ljubljana) SOBOTA 6 JANUARJA 13.35 Innsbruck: Smučarski skoki — prenos (do 15.30) (EVR) 17.35 Iz tedna v teden (Ljubljana) 18.00 TV c*jzomik (Ljubljana) 18.20 I. Tavčar: Visoška kronika — III. del (Beograd) 19.20 Sprehod skozi čas (Ljubljana) 19.45 Zoo (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 Cik cak (Ljubljana) 20.35 Obrt — humoristična oddaja (Beograd) 21.35 Videofon — zabavno glasbena oddaja (Zagreb) 21.50 Gideon — serijski film — (LJvfrljana) 22.40 TV dnevnik (Beograd) 23.00 Hokej Medveščak : Kranjska gora — posnetek (Zagreb) odprt vsako noč, razen ponedeljka, od 22. do 4. ure. Vstopnina 2500 Sdin, od tega 1000 Sdin konzumacija mednarodni program STRIP-TEASE Za boljše gospodarjenje v kmetijstvu, za vsako vaško gospodarstvo pomeni veliko pridobitev novi ENOFAZNI MOTOR ELEKTROKOVINE tip EKSK 112 S 4 za dve konjski moči (1,5 kilovata) In s 1430 vrtljaji v minuti. Olajšajte si delo! Z enim motorjem lahko poganjate več gospodarskih strojev: mlatilnico, cirkularno žago, slamoreznico, žrmlje, brus, sadni mlin itd. ENOFAZNI MOTOR ELEKTROKOVINE je zgrajen za potrebe vaških gospodarstev, je enostaven in prenosljiv. Priključite ga na enofazno napeljavo za luč. kakor druge gospodinjske aparate. Stroški za pogon elektromotorja so nizki. Poraba elektrike se obračunava po števcu in tarifi za gospodinjstvo. Zahtevajte ponudbe v najbližji rjovim s tehniškim blagom, pri našem predstavništvu: LJUBLJANA, Titova 28, tel. 315-824 ali v naši tovarni. ELEKTROKOVINA MARIBOR, Tržaška 109 t^efon: 31-120 dravljajo; 15.20 Napotki za turiste; 15.45 Kulturni globus; 17.05 Človek in zdravje; 17.15 Koncert po željah poslušalcev; 19.00 Lahko noč; otroci! 19.15 Minute s pevko Lidijo Kodrič; 20.00 Glasbeni cocktail; 21.15 Oddaja o morju tel pomorščakih SOBOTA, 30. DECEMBRA: 8.00 Glasbena matineja; 9.25 Dvajset minut s našimi ansambli zabavne glasbe; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Kar po domače; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Albin Stritar: Zvestim poslušalcem kmetijske oddaje ob zaključku leta; 12.40 Popevke iz studia 14; 13.30 Priporočajo vam . . . 15.45 naš podlistek — Hura, v novo leto; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Igramo beat! 18.50 S knjižnega trga; 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Tek-mo vanj e ansamblov; 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 31. DECEMBRA: 6.00 —8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Marjan Marinc: »Strahopetulus«; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo I.; 10.00 Še pomnite, tovariši . . . Mirko Mohar - Branko: Kurirska postaja »TV-12«; 11.00—11.15 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo H.; 13.40 Jugoslavija in svet; 14.00 Nedelja ob kmečki peči; 16.00 Z novoletne Jelke za vas.. . 18.00 Zaplešite z nami; 19.40 Lahko noč, otroci! 20.00— 24.00 V nedeljo zvečer — na Silvestrovo; 23.55 Minute pred polnočjo. 00.00 Srečno 1968 ! 01.00 Za vsakogar nekaj; 02.00 Spomini in želje. PONEDELJEK, 1. JANUARJA: 6.00—8.00 Dobro jutro t novem letu; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Novoletni vrtiljak zavabnih melodij; x0.20 Novoletni narodni in narodno-zabavni glasbeni aejem; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 13.15 Koncert ob kaminu; 14.20 Popevke s festivalov v letu 1967; 16.00 Radijska Igra — Anton Tomaž Linhart: Zupanova Micka; 17.05 Ples ob 17.05, 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Rapa Suklje: Basni. TOREK, 2. JANUARJA: 6.00- 8 00 Dobro Jutro! 8.05 Najmlajšim poslušalcem za novo leto; 10.30 Novosti našega arhiva; 13.15 Vedri obrazi nove slovanske muzike; 14.00 Mojca Murko: Hrana lz mor-ja; 14.20 Za kmečko pečjo; 16.00 Novoletna športna oddaja; 16.30 »Pojdem na prejo. . .« 17.05 Ples ob 17.05; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko El do Viler; 20.00 Radijska igra — Hana Christian Andersen — Helmut von Cube: »Cesarjev slavček«; 21.15 Deset pevcev — deset melodij; 22.10 Plesna glasba SREDA, S. JANUARJA: 4.30-8.00 Dobro Jutro! 8.08 Glasbena mati* neja; 9.10 Slovenski pevci ln ansambli aabavne glasbe; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Narodne in domače melodije za sredo dopoldne; 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Saša Bledwels: Skrbimo za ptice t zimskem času; 13.30 Priporočajo vam . . 14.35 Naši poslušalci če- stitajo ln poadravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo; 17.05 Mladina sebi ln vam; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice; TO.OO Prane Martin: »čarobni napoj«. ČETRTEK, 4. JANUARJA: 8.06 Operna matineja; 9.25 Dalmatinske melodije Marija Nardelija; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Revija Jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Jana Pintar: Pripravimo si kvalitetno sadno žganje; 12.40 Igrajo pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam . . 15.20 Glasbeni intermez- zo; 17.06 četrtkov simfonični koncert; 18.15 Turistična oddaja; 18.45 Jezikovni pogovori; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Ivanko Kraševec; 20.00 četrtkov večer domačih pesmi bi napevov. Oglašujte v DL! VSAK DAN: poročila ob 5.16, 6.00, 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.30 tel 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 29. DECEMBRA: 8.00 Glasbena matineja; 9.25 Branka Strgarjeva poje slovenske narodne; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki k tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti— Inž. Dare Bemot: Pojavi v sadnih skladiščih na letošnjem pridelku; 12.40 Pred domačo hišo; 13.30 Priporočajo vam. 14.35 Naši poslušalci čestitajo tai poz- DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK : vsak četrtek 60.000 izvodov! KMETOVALCI IN REJCI PRAŠIČEV! Podjetje KOTEKS - TOBUS je za vse prinašalce svinjskih kož tudi v letošnji odkupni sezoni pripravilo NAGRADNA ŽREBANJA z nad 4000 lepimi dobitki Žrebanja bodo 20. januarja in 20. aprila 1968. KMETOVALCI IN REJCI PRAŠIČEV Pazljivo oderite vsakega prašiča in kože oddajte najbližji zbiralnici KOTEKS-TOBUSA ali kmetijski zadrugi. Prejeta potrdila, ki vam prinašajo pravico do udeležbe na razpisanih žrebanjih, pa skrbno hranite! Izid nagradnega žrebanja bo objavljen v dnevnem tisku in po radiu. VSEM POSOVNIM PARTNERJEM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM ŽELIMO MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU 1968 TEDENSK6™ Petek, 29. decembra — Tomaž Sobota. 30. decembra — Branimir Nedelja, 31. decembra — Silvester Ponedeljek. 1. januarja — Novo leto Torek. 2. januarja — Makarij Sreda. 3. januarja — Genovefa Četrtek, 4. januarja — Angela Petek, 5. januarja — Simeon Opravičujem se Stanetu Ober-star Ju iz Rakitnice St. 2 za besede, izrečene 16. 9. 19OT t gostilni v Rakitnici, in Jih preklicujem. Vinko Ros, Dolenj« vas 40. favEsniA i MMlisa Cenjene stranke obveščam, da bo do 1. 1. 1968 odprta Avtomehanična delavnica v Trebnjem v bivših prostorih Juhartove kovačnice. Se priporočam! Stefan Vovko. Cenjene goste v; »simo na silvestrovanje. Za zabavo poskrbijeoo. Gostilna Lašče pri Dvoru. DOM NA FRATI vabi na silvestrovanje. Prostora je še dovolj za zabavo poskrbi Jeno. Vabljeni! Gostilna Romana Zorka iz Družinske vasi vabi na veselo silvestrovanje. Igrajo J\antJ« treh vasi. Vabljeni! SLUŽBO DOBI GOSPODINJSKO POMOCNIOO — vajeno kuhe, iščem takoj k 4. članski družini. Lastna soba, plača dobra — Jenčič, Ljubljana, Crtomirova 17. GOSPODINJO k starejšemu mo-šk/mu v Novem mestu iščemo. Nastop slu'i >e najkasneje 1. februarja 1968. Pogoji zelo ugodni. Ponudbe pošljite v oglasni oddelek pod šifro »Gospodinja«. IŠČEMO ŽENSKO za varstvo dveh otrok. Stanovanje in hrana preskrbljena. Plača po dogovoru. Marija Pavlin, KoStišlova, n. h.. Novo mesto. IŠČEM žensko za varstvo otroka. Naslov v upravi lista (1857/67). ZANESLJIVO ŽENSKO, ki bi 8 ur dnevno pazila na 8-mesečnega otroka, iščem. Kotar, Mestne njive rx. STANOVANJA POCENI PRODAM dvostanovanj. sko hišo z velikim vrtom, polovica takoj vseljiva. Zalog •, Škocjan. ODDAM opremljeno sobo moškemu. Naslov v upravi lista (1841/67). ODDAM opremljeno sobo solidne, mu tovarišu v Novem mestu. Naslov v Klubu upokojencev. Novo mesto. UGODNO PRODAM zaradi selitve hišo z garažo in vrtom ali 2-sobno stanovanje z garažo in vrtom. Janez Hafner, Mali vrti 2, Šmarje—Sap. I/)KAL v Novem mestu na Glavnem trgu, primeren za delavnloo, skladišče ali enosobno stanova, nje, prodam ali dam v najem takoj! Naslov v upravi lista. VISOKO NAGRADO Izplačam tl st emu, ki mi preskrbi v Novem mestu trosobno ali dvosobno stanovanje s pritiklinami. Naslov v upravi lista (1859/67). KUPIM PRODAM PRODAM ALI ZAMENJAM za 100 kilogramov težkega prašiča peč za kopalnico, umikalnik in bakren kotel (501). Naslov: Klub upokojencev. Novo mesto. PRODAM šivalni stfroj (električni, v kovčku), ki šiva naprej in nazaj, štopa itd., za 800 Ndin; šivalni stroj na električni pogon v kovčku, šiva naprej in nazaj, šiva gumbe, gumbnice, dklcak, entla, veze — 40 operacij za 1600 Ndinarjev; pletilni stroj znamke »Empisal« za 700 Ndin; elektrift-nl strojček za montažo na vsak šivalni stroj za 300 Ndin; mag- KUPIM TRAČNO ŽAGO ln glavo za skobelni stroj, delovne širin« 40—60 cm, z glavo za vrtanje. Ceno in opis na naslov: Jane« Pavše, Brezje 4, Semič. RAZNO POROČNE PRSTANE po najnovejši modi izdeluje in vsa zlatarska dela opravlja zlatar, Go. sposka 5, Ljubljana, (poleg univerze), PROTI sladkorni bolezni, protinu in tolščavosti (belezenskemu de belenju) pomaga rogaški DONAT vrelec. Dobite ga v Novem mestu pri HMELJNIKTJ — telefon 21-129 In STANDARDU (MERCATORJU) tel. 21.158. DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA, Novo mesto s podružnico v KRŠKEM in z ekspoziturama v METLIKI in TREBNJEM ob veš £ a vse stranke, da zaradi internih del ob zaključku leta NE BO POSLOVALA ZA STRANKE 3. in 4. januarja 1968. Vsem prijateljem in gostom želimo srečno novo leto 1968 in jih vabimo na silvestrovanje! Gostilna Selak, Dobrava, p. Škocjan. Vso srečo in veliko uspehov v letu 1968 želim svojim strankam in naročnikom Dolenjskega lista. Se priporočam! Mizarstvo Črtalič, Dobrava, Kostanjevica. Alojzu Petju iz Zabukovja M, Šentrupert, želijo za njegov 73 rojstni dan vse najlepše njegovi domači. Ob bridki izgubi ljubega očeta MATIJE JUŽNIČA iz Fare se prav lepo zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in vsem. ki so nam izrekli sožalje. Kolektivoma Avtopromet GORJAN. CI, Novo mesto, in trgovskemu podjetju JELKA iz Ribnice se zahvaljujemo za podarjene vence. Žalujoči domači Namesto venca na grob pokojnemu Antonu Jakše tu iz Novega mesta je Franc Hrovat iz Novega mesta poklonil Zvezi slepih in Zvezi gluhih Novo mesto skupni znesek 100,00 Ndin, za kar se iskreno zahvaljujemo! netofon »Grundig« T. K. 16 za 1200 Ndin; magnetofon »Grundig« T. K. 145, avtomat — i-stezni za 2200 Ndin; fotoaparat »Vera« za 300 Ndin in radijski aparat »Iskra Soča« aa 400 Ndin. Fotograf, Cesta I. borcev 46, Brežice. POCENI PRODAM malo rabljeno kompletno spalnico in kuhinjo. Valentinčič, Novo mesto, Nad mlini. UGODNO PRODAM peč na olje — novo — nemške znamke »Faoet-ta«. Stane Gorenc, Prešernov trg 4, Novo mesto. PRODAM mizarski kombiniran stroj: poravnalnik, debledna, vrtalnik, delovna širina 60 cm. stabilen. Mizarstvo črtalič. Dobrava, Kostanjevica. PRODAM novo motorno kosilnico BCS Diesel, snopovezalko (skup. no ali posamezno), nov komat 23 col in dve moški kolesi. Mačkovec 4, Otočec. PRODAM rabljen moški električni šivalni stroj »Singer« in nov ženski šivalni stroj »Ideal«. Frančiška Trščinar. Žabja vas 52, Novo mesto. UGODNO PRODAM merjasca — krškopoljca za pripuščanje, starega 7 mesecev. Naslov v upravi lista (1836/67). PRODAM kuhinjsko kredenco ln štedilnik. Kolenc, Strojarska 3, Novo mesto. UGODNO PRODAM divan in štiri tapecirane stole. Petrovič, Nad mlini 24. Novo mesto. PRODAM dve mlatilnici znamke »Koland 2«. traktor »Lanz« v do. brem stanju, vse skupaj po zelo ugodni ceni. Naslov v upravi lista (1858/(77). PRODAM zazidljivo gradbeno par. celo v Izmeri 515 m2 na lepem prostoru na Mestnih njivah najboljšemu ponudniku. Naslov v oglasnem oddelku (1853/67). Ob nenadni izgubi naše ljubljene žene, mame, stare mame in tašče MICI VINTAR iz Križa se naj lepše zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in izrazili sožalje. Topla hvala sosedom za nesebično pomoč v najtežjih dneh. Mož Franc, hči Fani Brečko z družino Križ. 5. 12. 1967 .Ob izgubi našega dragega očeta JOŽETA KOZOGLAVA iz Šentjošta se zahvaljujemo vsem zdravnikom in drugemu osebju internega oddelka splošne iKJlnišnice v Novem mestu za posebno skrb in lajšanje bolečin v enoletnem bolniškem zdravljenju, sorodnikom za podar. jene vence in drugim, ki so nam kakorkoli pomagali v težkem trenutku in ga spremili na zadnji poti. Lepa hvala tudi občinski skupščini v Novem mestu za podarjena venca, sosedom za pomoč in gospodu župniku za spremstvo in poslovilne besede. Žalujoči sin ln hčerke On težki izgubi dragega očeta FRANCA GORENCA iz Vel. Brusnic 2 se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. Posebna hvala gospodu župniku za poslovilni govor ob grobu, družini Rajk lz Vel. Brusnic, sosedom in vsem, ki so nam izrekli aožalje in z nami sočustvovali. Žalujoči: sin Milan, Jože z ženo ln Franc z družino in drugo sorodstvo Nepričakovano je umrl moj dobri mož, ata, stari ata ANTON LUŠINA iz Bele cerkve Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom za podarjene vence. Posebna zahvala vsem sosedom, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, govornikoma tov. Pipanu in Bevcu za ganljive poslovilne besede m vsem, ki so ga spremili na zadnji po