^ Ste v, 331,__ Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. radništvo: Ulica Sv. FrančiSk* Asilkeg« št. 20, I. nadstf. — Vri dopisi nt] sc poiiljajo uredništvu tisti. Ncfrankfrana pisma se ne sprejemajo in rokopisi »e ne vrač«jo I*-lajatrij žn otigovorni urednik Štefan Oodina Lastnik konsorcij tista .Edinost". — Tisk tiskiroe .Edinostivpisane zšđrvgcz ei»?jen!m porodom v Trstu, ulici Sv. FrsnčiSk« A«i>ktgi St. 20. Telefon uredniitvi in uprave Ste v. 11-57. Naročnina znaSa: Z« celo leto.......K 24.— Zm pol leta . . . -.......••»**• *s trt mesece.................. . z a nedeljsko izdajo *a cek> •••••• • 5JS 1» po! *eta.......... ...... 2.60 V Trstu, v ponedtUak 29. novembra 1915. _UtniK XI. Posamezne Itevilk« .Bdiaosti' se prodajajo po a vinarjev, sariarele številke po 10 vinarjev. Oflaat se ra&tiufo na milimetre v Srok osti ene kolone. Cene: Oglari trgovtev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..............mm po 20 vin. Oglari v tekstu lista do pet vrst.......K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: ... . 2.— MaH oglasi po 4 vinarje beaeda. najmanj pa 40 vlnarjeu Oftaae sprejema lnseratnl oddelek .Edinost'. Narobili« In reklamacije se poiiljajo upravi lista. Plačuje se izključno i* upravi .Edinosti*. - Plači in toll se v Trsta. Is lnseratnl oddelek se nahajata v ulld Sv. Frinciftt AsUfcega «.20 — Poftaokriallateni račun 9L S4l.fi l DUNAJ, 28. (Kor.) Uradno se razglaša: 2*. novembra 1SI5, opoldne. Italijansko bojišče. — Italijani so nadaljevali svoje napadno delovanje na vsej primorski front!. Njihovi slej kopre; brezuspešni napori so jih včeraj stali posebno velike krvave žrtve. Najhujši so biti boji ob goriškem predmostju, k*er je sovražnik z neprestanimi napadi vedno z one i s svež mi močnimi četami poizkušal predretl posebno pri Osiavju za cesto. Kr -it k C as ie bila kopa severovzhodu; Oslavja v sovražnikovih rokah. Po srditem ognju nase artiljerije so naše čete ; naskokom zopet pridobile vse prvotii $arke. Tudi na južnem delu podgorsk*; portojanke s« Italijani vdrli vanjo, a s bin zopet vrženi ?z u]e in zasledovali sm ji?] 7. zelo učinkovitim ognjem. Svet pre* pre«i:no«tjeni je pokrit s sovražnimi mri veci: že samo pri Oslavja jih leži nad tisoč. Ob robu doberdobske planote so se omejili Starani na naskok jugozapadu Sv. Martina, ki pa je bil odbit. Ravnata-ko brezuspešni so bili vsi napadi v se vemen: soškem odseku, tako pri Zagori j Plavali, preti več mestom tolminskega predmestja, Mrzlemu vrhu, kjer leži J4H mrtvecev pred našo fronto, in na vrSIMte postojanko. Položaj je potemtakem r.eiz-precenjen, soška frrnta pa trdno v roka?* naših čet. - Oh tirolski meji so bili krvavo odbiti napadi na naše postojanke r,v zapadnem pobočju ttonte Piano ?n pri šla-derbaškem mostu. Na:i zaradi zapuščanja zastave. Uplenjeni o tonovi, med njimi težki, in zasedaj še •t pregleden vojni materijal vseh vrst — Nemške izgube se smelo imenovati zelo »uerne, kakor so sicer vredne obžalovala same po sebL Na boleznih čeče sploh ■iso ti peie. Vrhovno armadno vodstvo. Črnogorsko uradno volno porodio. KIM. 27. (Kor.) Crnogorski generalni Mizuiat sporoča naslednjo uradno brzojavko, oddano na Cetinju 26. t. m.: 24. t i. se v militarićnem pogledu ni dogodilo 'i; valnega na naši fronti. Sovražno letalo ;e vrglo štiri bombe na Medovo, ne Ja ! i bilo storilo kaj škode. Umikanje srbske armade v Albanijo. MS LAN, 27. (Kor.) »Corriere delLa Sera poroča: Srednja srbska armadna sku-ina je deloma že prekoračila albansko atjo ter se umika po albanskih potih v u/ ii smeri, da se v odseku Dibra-Gosti-/ar-Pi il^p-Kavadar združi z drugimi sipkimi bojnimi silami, da tamkaj varna za rbtom in v bokih, poizkusi skrajni napor .cd tem ko bodo istočasno najbrže fran-; >vke čete pričele z ofenzivo. Povratek bolgarskega finančnega ministra iz Berolina. BEROLIN, 27. (Kor.) Bolgarski finančni minister Toučev ie, mudivSi se več ted-iov v Berolinu. včeraj odpotoval. Minister se preko Dunaja in Oršove vrne v Bolgarijo. _ bojišču, DUNA i, 28. (Kor.) Uradno se razglaša: is. novembra 1915, opoldne. Rusko bojišče.— Nič posebnih k>godkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. hnl. l nemlKe-rasKets bo]liCa. BEROLIN, 28. (Kor.) Wotffov urad poroča: Veliki glavni stan, 28. nov. 1915. Vzhodno bojišče. — (Hlndenbur-gova armadna skupina). S strojnimi puškami smo sestrelili sovražno letalo pri Baschdoriu, jugozapadno Jakobsiadta. Padlo je med obojestranski postojanki in so ie v noči otcle naše patrulje. — (Princa Leopolda bavarskega armadna skapina). Severovzhodno Baranovtčev je bH zavrnjen rus«-» napad. — (Lmsingenova armadna skiioina): Nič novega. Vrhovno artnadno vodstvo. Nemški dementi. BEROLIN, 27. (Kor.) VVolffov urad doznava s pristojnega mesta: V inozemskem časopisju in v Polhujevem poročilu objavljena vest, da je bila po petrograjskih poročilih mala križarka »Frauenlob« potopljena po podmorskem čolnu zaveznikov, je ravno tako iz trte zvita kakor pred par dnevi objavljena vest o potopitvi 3000 tonske križarke po ruskih torpedovkah. Rusko posojilo v Ameriki. NEW YORK. 27. (Reuterjevo poročilo). Kakor se čuje, se vrše pogajanja za najetje 90 dnevnega 5 odstotnega posojila v znesku 60 milijonov dolarjev za Rusijo. _ Ali ste morda dobila boljšo službo? — Ne, nisem dobila niti boljše službe niti boljše gospe; to bi bilo nemogoče. — Kaj pa je takega? — Rada bi se osamosvojila. Trgovina me zanima tako zelo. — Toda za trgovino je treba denarja. — O, to pač vem, — je odvrnila Justina in se ugriznila v ustnice. — Vaša rodbina ^"e nbožna, saj zdi se mi tako. — Milostiva se ne motu — Ali ste morda podedovala kaj? — Ne. — Torej nimate denarja, ki ga neobhodno potrebujete za to? — Ne, madame. — No, torej? — Pa ga dobim. — Govorite, kot da bi bila čisto trdno prepričana, da ga dobite. — Saj vem tudi res, da dobim U denar, madame. — In kdo vam ga bo dal?, J — Najbrž milostiva..... — Jaz ? — Da. madame. — In koliko potrebujete? — Dv*ii;*ist tisoč frankov. Z ZffniMH MifiL BERLIN. 28. (KorJ Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 28. nov. 1915. Zapadno bojišče. — Po uspešni razstrelbi v okoliša Neavilfa med Arra-som in Lensom so naše čete zasedle raz-strelbeno kotlino in so aiele nekaj mož. Na raznih mestih fronte so se vršili boji z ročnimi granatami in metalnimi minami. V Šampanji in Argonih ie kazala sovražna artiljerOa živahno delovanje. Vrhovno armadno vodstvo. Angleške izgube. LONDON, 27. (Kor.) Zadnji seznam izgub izkazuje 24 častnikov in 341 mož. General D'Amade v Londona. LONDON, 27. (Kor.) Francoski general D'Amade je, prihajajoč iz Petrograda, prispel v London. S turških bojišč. O boflh v Iraku. CARIGRAD, 27. (Kor.) Po dopolnilnih poročilih o bojih v Iraku so Angleži o-stavili na svojem divjem begu veliko število ranjencev in množino orožja in bomb. Angleški ujetniki pripovedujejo, da vlada v angleški armadi velika panika. Izgube angleških čet se cenijo na več tisoč mož. lovi loto entente Grtki. ATENE, 27. (Agence HavasL Poslaniki četverosporazama so izročili dopoldne grški vladi novo skapno noto, ki se priključuje oni, izročeni v zadnjih dneh. Nova nota, ki obravnava posamezna vprašanja, |e bafe takisto zelo važna. Po obisku poslanikov četverosporazama ie imel ministrski predsednik Skuludis razgovor s kraljem, nakar se )e vršil ministrski svet Nova nota določa natančno materijalne ukrepe, ki lih pričakujejo ententne sile od grške vlade v smislu dogovora, o katerem se ie že prej dosegel načelen sporazum. Ko ie prva nota določila podlage teh ukrepov, smatra četvero-sporazam, da se Grška ne bo upirala praktični Izvedbi, zlasti po blagohotnih odredbah zaveznikov glede grške trgovine, ki |i |e bila za bodočnost zagotovljena olajšava v izvozu blaga. Razmerje med Grško in entento. ATENE, 27. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Z merodajne strani se čuie, da bo grška vlada bržkone predlagala, da imenuje ententa vojaške strokovnjake, ki bodo z grškim generalnim Štabom razpravljali o zahtevali glede Soluna, ki jili je ententa predložila v drugi noti. LONDON, 27. (Reuterjevo poročilo). Atenski korespondent Reuterjevega urada poroča o novi noti entente, da se je prvotni optimizem izpremenil v močno skepso. Listu *LU>yds News« poročajo iz Aten. da je ententa zahtevala čim prej odgovor na zadnjo noto. Položaj smatrajo za resnega. Grška viada proti Venizeiosa. LONDON, 28. (Kor.) »Morning Post« poroča: Grški vladni listr trdijo, da* vlada razmišlja o tem, ali ne bi sodnim potom nastopila proti Venizelosu radi najnovejše politične okrožnice, v kateri razlaga vzroke, radi katerih se vzdržuje volitev. Denys-Codrin odpotoval v Italijo. LONDON, 27. (Kor.) Po neki atenski vesti lista »Morning Post* je Denys-Co-chin na neki grški vojni ladji odpotoval v Italijo.__ Previdnostne odredbe proti atentatom v Ameriki NEW YORK. 27. (Reuterjev urad.) Izvanredne previdnostne odredbe, ki so se v zadnjih dneh ukrenile v Washingtonu in Newyorku, dajejo povod vestem, da so prišli na sled novi zaroti. Nekatere zna- Mlada gospa se ie posmejala. Justina je zgrbančila čelo. — Kakor se mi zdi, — je rekla, — mi milostiva noče verjeti? Te zadnje besede je izpregovoriia Justina kratko odrezano, da nikakor ni u-gajalo mladi gospe. Gospa je zmigata z rameni in mislila je niclbrž. da |e Justina zblaznela. XIX. Nadaljevanja. _Končajva stvar. — je rekla suhoparno in ošabno. — Dolgujem vam vašo letno plačo, to je tisoč frankov. Dam vam jih in morete oditi potem, kedar hočete, celo tudi danes, če želite. Obrnira se je k omari, v kateri je hranila denar za svoie vsakdanje izdatke. Ko je hotela odkleniti, jo ie Justina nalahno prijela za roko in jo zadržala. — Kaj na nai pomeni to? — je vzkliknila ifospa, ponosno se obmivši in oči-vidno nejevoljno. - — Madame in jaz sve daleč nantftn glede računa. — je odgovorila Justif*» — Jaz ne potrebujem desetsto frankov^' več dvanajsttisoč. — Gospodična vam se oči vid no menite mednarodne bančne firme, ki simpatizira jo z zavezniki, so razpele preko svojih poslopij žične mreže, da fih obvarujejo pred bombnimi napadi iz sosednjih nebotičnikov. Municijske tovarne, železniške in paroplovne družbe, ki prevažajo municijo, so ukrenile potrebne odredbe, da se zavarujejo pred atentati. BUDIMPEŠTA, 28. (Kor.) Med zakonskim* načrti, kl se predlože ogrskemu državnemu zboru, ko se sestane, se nahaja tudi predlog domobranskega ministrstva, ki z nekaterimi omejitvami dopašča uporabo starostnih letnikov med 50 in 55 leti za dela v tuzemstva, kl so v zvezi z vojno. Pripomba uredništva: Z ozirom na to, da obe državni polovici vežejo enake dolžnosti glede voiaške. oziroma vojne službe, je popolnoma gotovo, da po sprejetju tu napovedanega zakonskega načrta v ogrskem državnem zboru izda avstrijska vlada s pomočjo § 14, naredbo, ki bo določala isti ukrep za našo državno polovico in ki stopi v veljavo istočasno s tozadevnim ogrskim državnim zakonom. __ Prepovedane srečke. DUNAJ, 26. (Kor.) Zadnji čas se zopet poizkušajo nabirati v Avstriji kupci za inozemske srečke. Občinstvo se svari pred nakupom inozemskih sreček ali sre-ček ogrske razredne loterije, ker je to zakonito prepovedano in se ostro kaznuje. AprovlzacljsKe stvari. Sveže meso. Jutri, v torek, se bo prodajala partija svežega mesa najboljše vrste, ki ga je dobavila občina. Cene: 4 K vin. kg. za sprednje dele s priklado in 5 K 20 vin. kg. za zadnje dele s priklado. Da se onemogočijo eventuelne zlorabe, se objavijo imena in naslovi mesarjev, ki bodo razprodajah to meso. — Mesarji, ki si hočejo nabaviti to meso po sedanjih mesnih cenah, naj se zglase še danes od lo. dop. do 12. opoldne v ulici S. Zaeca-ria št. 3. Mestni magistrat. Nov« krušne izkaznice. Izkaznice za kruh in moko za 9. 10. 11. in 12. teden se začno izdajati dne 29. novembra. Iti bo po nje na sedeže krušnih komisij v uradnih urah proti povrnitvi odrezkov izkaznic 7. tedna (rdeče barve.) Posebna legitimacija ni predpisana, pač pa imajo komisije pravico, da v dvomljivih slučajih zahtevajo, naj se stranka legitimira. Doinitg m\l Vse tržaške Slovence vabimo, da po-setijo slavnostno prireditev naših malčkov v sredo, 1. decembra, v Narodnem domu ter tako pokažejo svoje neomajno patrijo-tično čustvovanje in mišljenje do našega najvišjega vojnega gospoda, Nj. Veličanstva cesarja Frana Josipa L. obenem pa tudi svojo ljubezen in skromno pomoč junakom, ki tako uspešno branijo naša rodna tla in sinje naše Jadransko morje. Začetek ob 5 popoldne. Predprodaja vstopnic pri vratarici Naodnega doma. Vojaški dan v Trstu. Na včerajšnjem sestanku v kinematografu »Ideal«, h kateremu sicer nismo bili vabljeni, o katerem pa smo dobili samo italijansko poročilo o govoru odborovega predsednika g. dr. Rabla, ki ga z ozirom na ozki prostor današnjega lista ne moremo priobčiti v celoti, in to temmanj, ker bi prevod zahteval najmanje poldrugo uro dela, so dobile dame, ki so se udeležile sestanka, obširna in natančna navodila za prodajo cvetlic. Sestanka se je udeležil tudi damski odbor — Ne, madame; da imam prav, se pokaže s tem, da mi boste izplačala svoto, ki jo zahtevam od vas z vsem spoštovanjem. ... . f.A. — Pazite, gospodična, kajti misliti moram, da ste popolnoma blazna. Pozvonim, da se vas rešim. _Tega bi vam ne svetovala, madame. Zelo bi se kesala vi, a potem bi bilo prepozno. — Govorite jasneje, gospodična. — Ne zahtevam nič drugega kot to, da vam povem. — Torej? . _Treba se ie samo sporazumeti. Milostiva mislite, da vas prosim darila, a se motite. Ne gre mi za darilo, temveč za kupčijo. , — Ali mi mislite kaj prodati? — Da, madame. _ Neka), kar bi bilo vredno dvanajsttisoč frankov? — Je vredno več, toda zadovoljim se s to svoto. _Torej da bo konec: ne kupim ničesar. _Toda jaz hočem prodati, in če se ne sporazumeve medve. se obrnem na---- -- Na koga? s predsednico gospo baronico Lucy Fries-Skenejevo na čelu. Miklavžev večer. Šentjakobska podružnica CMD priredi v nedeljo, 5. deccmbra t. 1., za otroke otroškega vtca svoj običajni Miklavžev večer v dvorani Delavskega konsumnega društva pri Sv. Jakobu. Začetek ob 3 popoldne. Darovi naj se pošiljajo v otroški vrtec. Pričakuje se obilne udeležbe cenj. občinstva. Usnje in druge potrebščine za usnjarsko industrijo. C. kr. namestništveni svetnik razglaša: Opominjajo se vnovič inte-resovani krogi na ministrsko naredbo z dne 13. oktobra 1915 drž. zak. 306, ki predpisuje, da se imajo odslej pošiljati v enem izvodu naznanila o zalogah in iz-premembah v stanju zalog kož in kožic, usnja, strojil in degrasa (min. naredba dne 4. marca 1915 drž. zak. 53) v torek vsakega tedna po stanju prejšnje sobote kar naravnost c. kr. trgovinskemu ministrstvu (statistični in trgovski poslovalnici za posredovalno trgovino.) Dotični obrazci se dobivajo pri c. kr. namestništvenem svetniku, ulica Caserma 7. Dr. Fabrizi 1. r. Prevoz bolnikov v Trst. Predsnoč-njim okoli desetih je bila zdravniška postaja telefoničniin potoni pozvana na pomoč na kolodvor državne železnice pri Sv. Andreju. Dospel je bil namreč transport bolnikov iz neke goriške bolnišnice. Bolnikov je bilo vseh skupaj 47, katere je zdravniška postaja z ambulančniin vozom prepeljala nekatere v ljudsko prenočišče v ulici Gaspare Gozzi, druge v zavod Austro-Amerikane pod Škednjsai a one, ki so bolj bolni, v kontumačno bolnišnico Rdečega križa v ulici Fabio Seve-ro. Sploh je imeJa zdravniška pcstaia posla do osmih včeraj zjutraj. Razne politične vesti. Akcija za narodno vzajemnost na Češkem. Razprave po glasilih raznih strank se nadaljujejo in sicer z isto tendenco: za skupno delo v skupnih vprašanjih. Glasilo moravskih agrarcev, »Moravsky Venkov«, je napravilo tnalo izjemo zahtevajoč, naj se katoliške stranke ne pripuste. Na to odgovarjajo »Narodni H-stv«, ki so glavno glasilo svobodomiselne stranke: »Danes in za bližnjo bodočnost naj bi puščali na strani razvrščanje naroda v naprednjake in nenaprednjake, marveč stremiti in delati na to, da bo narod, ko pride odločilni začetek novih političnih dogodkov, imel zavest in gotovost, da obstoji skupen naroden eksekutiven organ za obrambo narodnih interesov in pomno-žitev narodnih hnetkov. Cim je češka so-cijalnodemokratična stranka pri volji in pripravljena sodelovati za ustvaritev organa — seveda, ne izključujoč nobene druge stranke — potem ne bo v češki javnosti nikdo razumel, čemu naj ne bi druge stranke — dobro razumevajoč višje interese skupnega naroda — tudi odložile sredstev strankarskega razlikovanja in preživelih rekriminacij.« Ce slednjič še uvažujemo dejstvo, da so tudi najhujši antipodi socijalnih demokratov. uarodni socijalci pritrdili inicijativi prvih — pardubiška »Osveta Lidu« se je namreč tudi izjavila za sodelovanje s so-cijalnimi demokrati v skupnih narodnih vprašanjih — potem smemo že soditi skoro z gotovostjo, da bodo Cehi dobro pripravljeni in organizirani za bodočo dobo reševanja avstrijskega problema in da se v ta namen ustvari skupen organ strank v svrho solidarnega postopanja spričo vprašanj, ki se že kažejo na obzorju ter da bodo na Češkem na eni strani stali kompaktni Nemci, a na drugi kompaktni Čehi, kar je ravno glavni predpogoj za vspeŠna pogajanja od naroda do naroda in za dosego vsaj relativnega pomirjenja rzburkanih narodnih valov. Kajti glavna stvar je, da nasprotnik ve, s kom se ima — Najprej na vašega ljubimca, madame, če bi pa ne bilo njega, pa na vašega gospoda soproga. Gospa je smrtno obledela. — Kaka razžalitev! — je zajecljala. — O. ni to žalitev, ne, in sedaj vidite, da nc boste govorila več o zvonjenju in da me daste vreči iz sobe. Saj veste dobro, da govorim resnico. Ni krivda, če vas žali resnica. Mlada gospa se je vsedla v naslanjač, popolnoma uničena, in mrmrala je s pridušenim glasom: — O moj Bog! o moj Bog! Justina je vzela s toaletne mizice ste-kleničico z dišavo, jo ponudila gospe ter dejala: — Blagovolite poduhati. milostiva. Počakam, da se milostiva pomiri nekoliko, potem bove nadaljevali o mali kupčiji, za katero gre. Gospa je premagala svoj strah in razburjenost. Vstala je in rekla: — Končaj ve! Vem, da mi prihajate s hudobijo, ki si lo pač mislim, a je ne morem še pojmiti popolnoma. — O, stvar je čisto preprosta. Poglejte semkaj. (Dalje). \ Stran H. »EDINOST« št 331. V Trstu, dne 29. novembra 1918, pogajati in da je ta avtoriziran. da more v irnenu skupnosti podajati obvezne izjave da se ne ponovi zopet, kar se je dogodilo pokojnemu Riegru z njegovimi punkta-cijami, da je namreč pakt, ki ga je bi! skle- zvezi s službo v poklicu in številom rodbine. Daja torej važna pojasnila o številnem razmerju rodbin, oseb, ki so zaposlene pri javnih obratih. Število teh zadnjih iznaša v Trstu 11,682, od teh je ii 11 z nemškimi voditelji, raztrgal mlado- 4265 višjih nameščencev in 7417 delav-češki vihai. V Pardubicih sc je vršila nriSf^č; vaipnrp. dninarie in so- konferenca odličnih oseb iz tabora svobodomiselne narodne stranke, češke napredne in državnopravno - napredne stranke, ki se ie izrekla za politično vzajemnost vseh čeških strank v vprašanjih, ki se tičejo vsega naroda. Hočejo iskati formo, v kateri se more zdrava mise! narodno-poJitične koncentracije najuspešneje in svrhi najprimerneje uresničiti. Katoliš? o glasilo Cech sc ™ odločno zavzemat xa to, da se tudi češko velc-piernstvo pritevene v narodno vzajemnost SkJicuie se na to, da je to plemstvo od prvih časov narodnega preporoda do no-veflh časov — ki so Je nekako odtisnili od narodne češke politike — krepko in izdatno sodelovalo na političnem uveljav-naniu češkega naroda. Sedaj utegnejo cev, prištevši vajence, dninarje in sodelujoče člane rodbin. V Goriški in Gradiški iznaša število 4.302, od teh 1.633 nameščencev in 2669 delavcev itd., v Istri 12456, od teh 2449 nameščencev in 10.007 delavcev itd., v Dalmaciji 7.855, od teh 4.025 nameščencev in 3830 delav-ccv itd. Nadaljna tabela kaže glavne poklicne razrede poleg nameščenja v^glavnem po-kiicu tistih oseb. ki imajo postranski zaslužek, napram razredom postranskega zaslužka in socijalnega položaja v istih; razun tega uspehe vprašanj, stavljenih prvič v letih 1910, po časovnem izvrševanju postranskega zaslužka. Zadnja tabela slednjič vsebuje za vsak posamezni politični okraj uspehe vprašanj glede zemljiščne in hišne posesti v zvezi z raz- 1'tl ML. (.tJUVfe« -------------J ... . i «" 1 _ naglasa — uverjene vse narodne i hko vanje m med glavnim poklicnim raz- skupine, da bi bilo v tem času, ko se vred-1 redom poljedelstva in gozdarstva in dru-no!e tehtajo, nespametno, ako bi se cxlrc- gjmi glavnimi poklicnimi razredi. V vsem I I- rri iavnPin narod- r>riinrvriii Viiln nntpmtakfm 1 1 ft 92S_ V kli takih sotrudnikov pri javnem narodnem delu. Dspsii! štetja poklice« v Primorju in Dalmaciji. Ravnokar ie izšlo v založništvu Kari Geroldovega sinu na Dunaiu 6. sešitek 3. zvezka novo nadaljevanje po statistični centralni komisiji izdaiane »Avstrijske statistike (cena 5 kron), ki vsebuje kon-Čnoveljavne uspehe štetja poklicev z dne 31. decembra 1915 za Primorje in Dalmacijo. Izvzemši kratke uvodne pripombe, k« naglaŠajo izlasti razlike med tem štet-, Največ zemljiških jem poklicev in onima od leta 1890 m 1900, sestoji ta sešitek iz tabel. Razprava o uspehih je namreč pridržana za 1. sešitek 3. zvezka novega nadaljevanja * Avstrijske statistike«, ki izide kasneje. Predhodni pregledi o uspehih štetja poklicev v vsej Avstriji so bili objavljeni že v Primorju je bilo potemtakem 116.928, v Dalmaciji 117.307 zemljiških posestnikov, od katerih pripada 82.512 (104.078) poklicnemu razredu poljedelstva in gozdarstva in 34.416 (13.229) drugim poklicnim razredom. Od zemljiških posestnikov odpada na poljedelstvo in gozdarsko posest samo 16.533 (4.289), na hišno in drugo realno posest 17.975 (7.577), dočim ima večina 82.400 (105.441) obe vrsti zemljiške posesti ob enem. Na 1000 prebivalcev mesta tržaškega odpada 42 zemljiških posestnikov, na 1000 prebivalcev Goriške in Gradiške 137, Istre 177, Dalmacije 182. posestnikov, namreč 42 odstotkov prebivalstva, ima okraj Krk in za njim prvi okraj Lošinj z 29 odstotki. Podatki nekaterih tabel so objavljeni le v razdelitvi po poklicnih razredih, dočim je nadaljnje razvrščenje po poklicnih skupinah podano v rokopisu. Statistična centralna komisija je pripravljena za pri- Kalsse nsfih Kreditnih zadrug po uojnl. Dr. Anton Božič v »Zadrugi«. (Konec). LC\ \ > ^CJ v... ---- V • ------------ .----------------* ' , XJ- junijskeni sešitku »Statističnega mesečni-i rejanje prepisov proti povrnitvi stroškov, ka* ^914. I Istotako so uspehi drugih tabel ločeno ob- Prva tabela prinaša glavne številke o j delani po naineščeniu v poklicu in po razdelitvi prebivalstva vsakega posamcz- j starostnih skupinah, ki pa se z ozirom na ne£a (»kraja po glavnem poklicu s po- veliki obseg niso objavili, stranskim zaslužkom vred in sicer za Ves sešitek vsebuje 10 tabel na 151 sk.ipno prebivalstvo in za žensko!straneh in le 2 strani pojasnjevalnih pri-prebivalstvo. tako, da se po odštetiu pomb. številk, ki se tičejo tega poslednjega. morejo izračunati one za moško prebival tvo. Glavni poklic je najprej razvr-j §cen v razrede, in potem v skupine. | Od kupnega prebivalstva mesta trža-j škega z okolico s številom 229.510 glav,: je 110.447 takih, ki izvršujejo svoj pokl c,, 111. Vi L svojceA brez glavnega poklica j f^ajfajzenovke in Schuitze-Deiitzschevke. in 7.972 domačih poslov. Od onih, ki iz-j naše kmetijske kreditne zavode je vršulej«; poklic, ie 32.4*5 ženskega spo- ,,, i,0 tujj po vojni zadostna naloga ta, pola. od svojcev brez glavnega poklica; maKati kmetijstvu. Cel ustroj teh zavo-70.910 in od domačih poslov 7.807 žen k. i ^ov, posebno rajlajzenovk, je tak, da že Izvrševalci poklica se dele v 37.577 sa-: ^ SVoji naravi skoraj izključuje delo na 34*- najemnikov. I3H45 name-. polju obrti, trgovine in industrije. Ce bo-ščencev. 42.0^4 delavcev, 4317 vajen-do li naši zavodi !e v-svojem delokrogu ce-, 11 854 dninarjev in 1228 sodelujočih z^^Jostili svoji dolžnosti, bodo storili važ-članov rodbin. Od skupnega prebivalstva no ^ejQ za na§ obstanek, jih ie imelo 2670 postranski zaslužek. j Nekoliko drugačno se rni zdi stališče Od sku; nega prebivalstva Goriške in prj kreditnih zavodih v mestih in večjih Grad:Ške s številom 260.749 ie j trgih- Mislim na zadruge Schultze-Deli- izvr;eva!cev poklica. 111.634 svojcev; tzschevega ustroja. Te zadruge raznola-brez lastnega glavnega pokiica in 2735|ga;0 7 velikimi kapitali, imajo razmero-domačili poslov. Od izvrševalcev poklica ;ma ve|jjcc rezervne zaklade. V manjšem je rv ženskih, od svojcev brez !ast-;obsegU ^ ^ m(>jem mnenju ti zavodi na-nega ^la nega i>ok!ica, 66.212 in od do-. rav710St poklicani, da negujejo kredit za mačih poslov 25% žensk. _Od izvrševal- srednfc-veliko trgovino in obrt. Delajo to cev poklica odpadajo: 41581 ria samo-jžc danes, v večji meri naj storijo to po stoine, 3213 na najemnike in koione, 384o j Vojni, seveda previdno, v okviru sredstev, so nameščenci, 30.535 delavci, 2.889 va-jkatere smejQ j,rez nevarnosti v ta namen jenci. 7273 dninarji in 57.044 sodelujoči člani rodbin. Od skupnega prebivalstva 'jih ie imelo 14.398 postranski zaslužek. Od skupnega prebivalstva Istre s številom 404.286 glav je 217.122 izvrševalcev poklica, T s3,925 svojcev brez lastnega glavnega oklica in 3239 domačih poslov. Od izvrševalcev poklica je 72.242 ženskih, od svojcev brez svojega giav- u porabljati. Naloga bank. Posebno poklicane so pa za delovanje v trgovini, obrti in industriji banke. Te bi se naj — ako niso nalašč za zemljiški kredit ustanovljene — v pretežni meri bavile ravno s trgovskim in industrijskim kreditom. Skušale naj bi potegniti ------------------------- . ~ i denar, katerega so naložile na zemljišča, SK? agu?msu;^—artraar ■— 1 dele v 68.326 samostojnih, 1/1/ najemu:- 6 . kov in kolonov. 5934 nameščencev. 2847 i Prenov I je me in preosnova denarstva. vajencev. 8154 dninarjev in 80738 sode- Prenovljenje in preosnova našega de- lujj-čih članov rodbin. Od skupnega prebivalstva ji!i je imelo 13915 postranski zaslužek. narstva se zgodi najložje ravno sedaj. Na prvi hip se zdi ta izrek v tem vojnem ča-I su neumesten. Ako se pa pomisli, da je Od skupnega prebivalstva Dalmacije s j ravno sedaj mobilnost denarja zelo veli-šte .ilom 645.604 je 374.640 izvrševalcev ka in da mnogo denarnih zavodov ne vp, poklica, 206.I66 svojcev brez lastnega 1 kako naložiti razpoložljiva sredstva, se glavnega poklica in 4798 domačih poslov.! bo zdelo morebiti umestno, izvesti pred-nn irvricvalcev n. »klica je 160.514 žen-j lagani preobrat v kreditnem poslovanju ravno sedaj pred koncem vojne. Tozadevno opozarjamo na brošuro »Nauki krize», ki jo je izdala Zadružna zveza kot 3. zvezek svoie »gospodarske knjižice«. Obilica denarja. Zbiranje kapitalov. Pri vseh denarnih zavodih, pri zadružnih kreditnih zavodih, pri hranilnicah in bankah se opaža sedaj med vojno obilica ------------ ----------------razpoložljivih denarnih sredstev. Odkod Nadalme tabele vsebujejo — pa ne več • ta prikazen? Izvira iz dejstva, da se sedaj za posamezne oknje, ampak za vse dc- vsako blago, namenjeno prometu, z lah-?e'e -- nadafjno razdelitev poklicanih j fc0to dobro proda in vnovči, novega bla-skiipin v vrste poklica in položaja v po-jga za nadomestilo se pa dobi le s težavo, klicu, potem razvrščenje v socijalne pla-; Krnet proda z lahkoto pridelke in živino, sti izvrševalcev poklica in njih svojcev, nadomesti živino z nakupom le s težavo, Potem ^!edi razvščenie po starosti in torej mu denar ostane in gre v zavode, štev!'': rodbin po poklicnih razredih, to- kolikor ga neuki ljudje ne shranjujejo da zdr- \ ?a vse upravno območje brezplodno v skrinjah. Trgovec m obrt-Primoria. t poklicni razredi in na ! nik vnovčita za lep denar svoje blago in meščenie \ ii :u v zvezi z občevalnim i svoje izdelke, nabava nadomestnega bla-jezikom in veroizpovedanjcin, to pa zo- ga je težavna, mnogokrat nemogoča za- Od izvrševalcev poklica skih. od svojcev brez lastnega glavnega poklica 158.182 in od domačih poslov 4266 žensk. Izvrševalci poklica se dele: 1M.617 samostojnih, 1900 najemnikov in kolonov, 6810 nameščencev, 30.273 de-| lavcevr, 1342 vajencev, 3873 dninarjev in 216.M5 sodelujočih Članov rodbin. Od skupnega prebivalstva jih je imelo 16.890 postranski zaslužek. Naloga naših kreditnih zavodov je za bodočnost jasno podana. Zbirati denar in ga držati razpoložljivega za čas po končani vojni. So težave pri nalaganju razpoložljivih denarnih sredstev, mnoge zadruge pri vlogah danes ne zaslužijo, ampak bodo imele kljub obilici denarja poslovno izgubo. Pomisliti jc pa, da bo po vojni povpraševanje po kreditu zelo veliko in da bo obrestna mera za kredite poskočila. Takrat se bo dalo to izgubo pokriti, pri čemur pa moram poudariti, da se bodo moi^Ie zadruge držati tudi po vojni zadružnega načela medsebojne pomoči ter se bodo morale ogibati vsakega pretiravanja pri obrestni meri. Visoka obrestna mera ima to dobro, da omejuje brezplodno in brezmiselno kreditno gospodarstvo, špekulacijo. Ima pa to slabo stran, da mnogokrat onemogočuje reelne kredite ter preveč zavira gospodarski razvoj. — Srednja pot bo tudi tukaj na mestu. Naloga naših kreditnih zavodov je, potegniti sedaj na sebe kolikor največ denarja. Vloge naj ne gredo v tuje zavode, naj ostanejo doma, pripravljene za čas in za delo po vojni. Vsi vlagatelj? po vojni vsega denarja ne bodo dvignili, mnogo sedaj na novo nabranega denarja bo zavodom ostalo. In ta denar, ti resnični prihranki iz časa vojne naj služijo za gospodarsko delo po vojni, naj služijo naši gospodarski restavraciji, našemu gospodar-skemu napredku.__ podpisi na IIL volno posolilo. u;iar K 300 (II podpisj; učiteljski zb<>r mestne ljud-ke Sole v ulici P. VVrone-e K 200; Kari Ser/.a K 100; tri učenke mestne .'jud-ke šole v ulici Giulia K 30); šoLsha mladež imenovane šole K 30<>; učiteljski zbor imenovane šole K 3 0; učiteljski zbor islovenske mestne šole v Rf.janu K 300; učiteljski zbor mestne ljudske šole v Novem mestu K 8' 0; Neimenovan K 501*0; p-.dravnateij Iav Polacco K 2)00; podravnatelj Oskar \Vengraf K 2000; Gaston F-notii K 50 j: Alfred Losrhitz K 400; Ribard Veiss K 200; Kari Bi.ck K ICO; C. kr. porotnik Julij ^cblesinger K 100 ; Henrik Hafner K 100; Trici Feio K 1000; Fchmid K 1*00; Oton Frochasku K 200; JSe-imenovan K 200 ; Nikolaj Davanzo K 700; f-la-vijana di Demetrio (II podpis) K 1' t 0 ; A eksander Zenglii K 500; Ne menovana K 10« 0 ; Ana vdova Bet*.io K 1O00; Marij M^rse K lo0; Eerucij M^r e K 1000; Evgeuij Marše K 100; Nap. Josip Leva Petrov K 4u00; dr. Edvard Zampari K K 00; Stanislav D Ancona K ItOO ; Kap. Andrej Bertole c- kr. inženir A. S;urli K 000 : 22 podpis v po Imanu-lu Ehrcnthedu, namestnika glavnega rav natelia z o !a „ Assicurazioni Generali", na skupni znesek K 166.0( 0; Aleksander Zencovicli K 2 00: Lovrenc Carmelicb K 1 00; Karel Liebmann K 1 i0; Ed\vrd Caporali K 1000; Alojz Rutte K 500; Josip Bocca-ini K 100; inž. 1'alo Forti K 100; Leopold Goldschmiedt K 100 ; Edvard Maver X 100; O kar Heggio K 1 0; Tora Fenser K 1O0 ; Pavla Leipziger K 100; Olga Polatsek K 1(0; Ana Zudik K 100; Gra^jaoij Luzzatto K 1* 0; An^elj Vesneff K lf0; Tliks Spiliopuol K 100; Iga Lutta K 100; Markin Besso K 100; Rudolf Crisman K 100; Kari Polacco K 100; Arno Richt-zenbain K 400; Edvard Malusa K 10»; Rih.rd C'oretti K 100; Artur Polst K 1( 0; Arig Russt K 3 0; Friderik Barison K 300 ; inž Josid Brunner K 5300; inž. Gracijady Lu/zatto K loO; Angelj Lovi K* 300; Karmen Asquio,i K 100; Artur Toma ić K l0.OJ»O: Gus av L5b K 400; Jakob lo-ientino K i00; Marija Glavich K 500; Dam e1 Coen K 100; Oktavij Raubrr K 403; Manj Cusin K 2tX>; Mihael Cusin K 100; Friderik Kollmann K 00; Marta Vidovick K 200; Mihael Pimpach 50" • Hugon Rosenz\veig K 100 ; Lovrenc Sacher K 100 ; Rihard Litscber K 103; Rafael Levi J 100- Lev Moro- ich K. 400; Friderik Z lai K 1000; Štefan Cipriotto K 100; Leopold Tbiel K 1000; Uona Kostval K 2 0; Franc Furian K 200; Andrej Furian K A0; Irma Fhrenfreund K 200; Ivan Migliarini K 300; Viljem Almeda K 200; Edvard Fegitz K 2oO; inž. Jurij Polli K 600; \ il eni Ilngelhardt K 1000; Teodor Zvveig K tO ; Viktor Mussaffia K 200; inž. G. Mu*>attia K 100; J al ob Š r.v>l K 100; Erib Ri«ckboff K 200; Friderik Scfcarschug K 300; Viktor Rderni K 1CKK); F Ratzenberger K 500; Neimenovan K 500 ; gr-i fični zavod Ivan Battara (nadaljen podpis) K 10.0: 0; inž. Avgu-t Palese K. 500. ustvaril avstrijsko cesarsko državo, se jc označenjc »cesarsko- prenesio — ob varovanju vseh deželnih pravic — na pojni cesarsko dostojanstvo obsegajoče vse vladarsko območje dinastije, dočim je označenje »kraljevo* obdržalo nedotaknjeno že obstoječi pojm. Vojska je bila torej tudi nadalje »cesarsko kraljeva <. Tz-prememba v »cesarska in kraljeva« se je uvedla leta 1889 kot označenje vojske, pripadajoče cluvalietični monarhiji. s: HALI OGLASI □□ □□ se računajo po 4 stot. besedo. Maštao tiskane besede se računajo enkrat ve5. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. ; Novo odpreti« prodaialne perila A. Palutan - Trst ul. S. Lazzaro 15, V. delle Torrl. Velika izbera srajc, ovratnikov* zapestnikov, ovratnic, robcev, pletenin in nogavic. — Cene zmerne. Postrežba točna. Konja velikega, močnega prjda Rodik. Ivan 4 UMna sca«del Toro 4. po nizki ceni. M ' ~ 581 MSbHrtinti B°ba S- 0(1~a P'«teni gosi>o levo. dičn;. Ul. Coromerciale 9, III. nad 517 OoHIffl ?aP^na ' vitke, papirnatih vre VtIllllU čic lastne tovarne. Valčki razuih barv in velikosti Cene zmerne. —• Gastone Doli i d.ir Trst, Via dei Gel.si 16. 434 f DltflO vojaške električne svetiljke, baterije vedno AftS|JlltS sveže. Gramofoni, plofiče, naočnike. Poprave po zmernih canah. — „Heivetia", Barriera štev. 19 r»93 Dr. H0RVATK TRST, Csiinsia 39 Specijalist sa KOŽNI Ivi VOLNE BOkUNl ilBKOST in NfiRVOlNOST S« BOLEZNI v NOOAM ki SKUEPtH. Spr«J«ma Ml 10 - t pop* In 4*7 svota ? ol> nedeljah od 10 - Žalujoča soproga Antonija, sinovi Franc Ferdinand, Rudolf, hčeri Julija in Pavla javljajo sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da ic gospod FRANC BLOKAR uradni sluga pri južni ialosnici danes, po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se bo vn-danes, v ponedeljek 29. t. m., ob 3 popoldne iz mestne bolnišnice (oz. mrtvašnice). T R S T, 28. novembra H 15. Novo pogrebno podjetje, Corso 47. Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, liker« lev in razprodaja na drobno in debelo Jakob Perhauc Trs«. Via dello Acqua it. 6 (Nasproti Calfč Centrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ojirskih vin. Bordeaux, Burcundtr, renskih vin, Mesella in Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovee slivovec in brinjavec. Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se tako} izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo In franko. Razprodaja od pol litra naprej. 99 (i in vsake druge vrste in zisiemou od i—600 svec svetlobe na debelo se protfala v ul. Boccaccio 17. EitiiSis Cttregato Trst Campo S. Giacomo 2 Priporoča cenjen, občinstvu svojo, trgoulno pisarniških in šolskih PDfrsMčln Prodaja razglednic in igrač vseh vrst^ Prea'sioio se lufll m^KvenlRi v slov. Mktj* Bndoir viđali - Piran Avtorezirano podjetje za prevažanje soli, sprejema naročila in prevažanje soli po zmernih cenah. ZDRAVNIK Meti. Dr. Karol Perničit ordinira od 11-1 pop. Trst, ulica Giulia št. 74 E (zraven Dreherjeve pivovarne). Umetni zobje i z fn brez leUastf. zlate krone in obronki ♦ VILJEM TUSCHER • konces. zobotehnik ♦ TRST« uL Coserma it 13, il. n.: S Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer, i f zaloso dalmatinskega vina I lastnega pridelka iz Jesenic pri Otnišu | S ■^•1* V «v • r I Filip Ivanisevic ulica Torre binncn 18. Telefon 14-05 Prodaja na drobno in na debelo. Rlunione Adriatica di Sicurta u Trstu (Lastna palača) ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognju streli in eksplozijah Zavarovanja steklenih plošč proti razbitja. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1914 K 190.678.102*63 Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31, 12. 1914 > K 558.907.957. Odkar obstoja družba, je bilo v v-eh braoŠah izplačano na škodah K 844 121.137 60. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in važnejših krajih Avstro-Ogrske monarhije. I Gostllna-Buffet v nI. Nuova Si. 9, v kateri toCi svoja vina prve vrste. BarovL Za eoriSke beguncc ee je nabralo ▼ Tržaškem podpornem in bralnem društvu- in odposlalo do sedai kg obleke. Darovali so: ga ar Slan-kova družina dr. Pertotova. gdč. Barteli, Sabadm, Setničar. u- iteljici pri Sv. Ivanu, J. Suban, M. Mahnič iz Dekani. Gregor Zid^r, Iv. Tom>žič, Ške.lj. N. N. X, N Stepančič, M. Zakelj. Ivan Kovačič in več neimenovanih družin, katerim naj i o tem TMjtom izrečena iskrena srftna hvala, p -sobno pa biagoroJni d uiini dr. Pertotovi. Bog plati vsem. XVIII. izkaz darov r.m begunce iz Primorja, došlih c. kr. namest. predsedmšt\-u; SUvbni nad-svetnik Grcgoris kron 60. Dos ej izkazanih kron 64.U78 56 vin. Celotna svota kron 85 03»-Mi v m. Rožne vesti. pet ft>čenc po deželah. f!na tabel kaže razvrščenje obratov, v katerih zaposleni izvrševalci poklica v nesamostojnem položaju. K temu sc pridi užuje nadaljna tabela, ki razvršča poklicno skupino »Dvorna, državna in drugačna javna služba in sorodni poklici* po obratni*! razredih in obratnih skupinah v ga je težavna, mnogokrat nemogoča za radi pomanjkanja ali nedostajenja surovin, zaradi ustavljenja industrij in prenehanja izdelovanja blaga. Namesto vrednosti v blagu je nastopila vrednost v denarju. Fo vojni se bo ta proces obrnil v nasprotje. Denar bo šel zopet v blago, trgovina, obrt industrija in kmetijstvo bodo rabili ogromne svote denarja. w\i Čistilo za čevlje, pode in kovine prodaja GAZULLI & C.o Trst - ulica Carplson št. Z - Trst Fratelli Rauher TRST, Via Torrente itv. 14, TRST Zaloga ustrojenih kot Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta potresan za sedlarje. 3. 4. Od kdaj ima avstro-ogrska vojska o-ficiielno označenje »cesarsko kraljeva«? Splošno je znano, da so se čete, ki se dopolnjujejo v habsburških deželah, pripadajočih k rimsko-nemški državi, v prejšnjih časih — tako v tridesetletni vojni — označale kot »cesarske«. Ko ie bil soprog Marije Terezije, Fran Štefan Lotarinški, izvoljen rimsko - nemškim cesarjem, je vojska v letu 1745 sprejela ime »cesarsko kraljeva«, in sicer »cesarska« z ozirom na krono rimsko - nemške države, »kraljeva« pa z ozirom na kraljeve krone, ki jih, po pragmatični sankciji nosijo Marija Te- j režija in nje nasledniki na Ogrskem in Češkem. V letu 1804, ko je cesar Fran 1. iif _ - Tia?*' • -** ZOBOZDRAVNIK Dr.J.Čermak se ie preselil ta ordinira seda) v Trstu, ul. Poste vecchle 12, vogal ulice delle Poste. tfiraiiieiilKN VaMmi Pttimji UNETNS ZOSJE. Dnevnik „Edinost" u Trstu je izdal in zalužil naslednje knjige: 1. »VOHUN«. Spisal 1. F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGO-SLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. »JURKICA AGIĆEVA*. Spisal Ksa-ver Sandor - Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K i, »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal 1. E. Tomić. Poslovenil Steian Klavš. Cena K 1.60. 10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholcušek. Poslovenil H. V. Cena K 3. 11. »VITEZ IZ RDEČE HlSE«. (Lc Che- valier de Mais* m rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dinnas star. Prevel Ferdo Per'iavcc. — Cena K 2.50. 8. 9.