P>KR|2osTOM:
Modrost Križa
Križ Kristusov sem si nadel ko sem nastopil pot življenja.
Na križ me je Gospod razpel, ko nagnil kupo sem trpljenja.
Vem, da križ je solnce svetosti.
Vem, da so biseri skriti v njem; v njem so neizčrpni zakladi modrosti.
Pa me je križa večkrat strah in bežim pred njim ves plah.
Križ je trpljenje — križ je smrt!
Mojega Gospoda je umoril;
ali ne bo z mano prav tako storil?
Zdaj veste, zakaj se križa bojim.
Kdo naj obseže njegovo svetost? Kdo naj doume njegovo modrost?
Prešibak sem, da bi spoznal, kako upanje iz križa cvete, kako življenje iz smrti vre.
Daj, Jezus, da razumem tebe, ki si s križa stopil v grob in iz groba v veličastvo svoje. Pomagaj, da srce mi spev zapoje:
„Križ svoj mi daj, Gospod!
Brez njega ni vstajenja, brez njega ni življenja.
Križ naj mi bo knjiga božjih dobrot."
P. IIILARIN FELDER O. CAP. - P. FRANČIŠEK:
Frančišek in Kristus.
ojstvo božjega Deteta je praznoval z-veliko večjim du-ševnim veseljem in iskreno ljubeznijo kakor druge praznik®; Imenoval je ta dan »praznik vseh praznikov, ker je prišel najvišj1 božji Sin kot ubogo človeško Dete na svet. Slike božjega Deteta je p°' ljuboval z iskreno ljubeznijo in sočustvovanje do Njega, ki je bilo razlito v njegovem srcu, je tako učinkovalo, da je kakor otrok jecljal besede ljubezni."	‘
Neko leto je bil božič ravno na petek. Tedaj je slučajno opomnil brat Moriko, da ni dovoljeno ta dan meso jesti. »Motiš se, brat,“ je govoril Frančišek, »božični dan sploh ne pozna petka. Hočem, da ta dan celo stene meso jedo in ker tega ne morejo, jih vsaj z njim p°' barvate."
Kolikokrat je rekel: »Ko bi mogel kedaj s cesarjem govoriti, bi ponižno in srčno prosil, da izda državni zakon, ki bi obvezal vj® ljudi, da potrosijo vsa pota z žitom in pšenico — iz ljubezni do Boga, dj* dobijo ptički, prav posebej pa naši ljubi bratci, škrjančki, na tako veli dan vsega v izobilju. Tudi naj vsi župani in grajščaki skrbijo, da 1 ljubezni in spoštovanja do božjega Sina v noči, ko je preblažena Devi® položila svoje ljubko Dete med volička in oslička v jaslice, da bo to n° vsak gospodar svojemu volu in oslu bolj obilno seno in boljšo krmo da-Ravno tako naj bogataši na božič nasitijo vse uboge in lačne s praZ ničnimi jedi." Pri tem so mu tekle po licu obilne solze usmiljenja 1 tako zelo uboge Matere božje. In ker se je ta dan začelo naše rešen] < je želel, da naj se vsak Kristjan ta dan veseli v Gospodu in vsemu stvar stvu dobro dela iz ljubezni do tistega, ki je samega sebe dal za nas.
V svoji iznajdljivi ljubezni je sklenil v tretjem letu pred svoj smrtjo, praznovati božič na nov, do sedaj še neobstoječ način. Imel J v Grečiju dobrega prijatelja, Janez Velita po imenu, ki je njemu m nJI. govim bratom podaril onstran mesta neko pečino, sredi gozda. 14 ^ pred božičem je poklical Janeza v samostan Fonte Kolombo in mul rekel: »Janez, če si zato, da praznujemo božič skupaj, potem skrb pripravi, kar ti naročam. Rad bi prav živo in jasno upodobil spomin rojstvo božjega Deteta v Betlehemu. Zato pripravi tam v gozdu jas ■ in v njih slamo. Tudi vol in osel morata biti pripravljena!" In tako se J. zgodilo. Na sveto noč so od vseh strani skupaj vreli bratje in tudi m ^ ljudje z bakljami. Prepevali so pastirske pesmi, da je kar odmevalo pečin. »Mož božji pa je stal pred Jezuščkom v jaslicah, ihteč ljubezni ^ prekipevajoč čudovitega veselja." Potem je pel, oblečen v diakon obleko evangelij rojstva Jezusovega in njegov glas — tako piše v D primerni lepoti Tomaž Čelano — »njegov močni glas, njegov nežni g‘jj njegov svetli glas, njegov zveneč glas je v besedah, sladkih kot med> f kal ubožno rojstvo Kralja nebes. In večkrat, ko je hotel izgovoriti 1 Jezusa Kristusa, ga je premagal prevelik ogenj ljubezni in imenovat ^ je samo: Dete z Betlehema. In besedo Betlehem je izgovarjal z S ^ nl, kakor meketajoče jagnje. Če je pa izgovarjal ime Jezusovo ali Beti®11 je njegov jezik šel preko ustnic, kakor da hoče sladkost te besede z zikom okušati in uživati."	.. njc
Z ravno tako prisrčnostjo in vročo pobožnostjo je častil trp’Fji!c Kristusovo. »Celo njegovo življenje, bodisi javno ali skrito", tako P^ Tomaž Čelano, je bilo obrnjeno na Gospodov Križ in od trenutka’,, je postal vitez Križanega, so iz njega žarele različne skrivnosti kriza-
Križ mu je bil tudi veren sodrug prav na koncu življenja. Ko se je 2ačel svetu umikati ter v tihi samoti občevati z Bogom, „se mu je nekoč Prikazal Jezus Kristus — križani. Pri tem pogledu se mu je topila duša ljubezni in spomin na trpljenje Kristusovo se mu je tako utisnilo v ?rce, da se v bodoče ni mogel spomniti Kristusa križanega, ne da bi 'zbruhnil v jok."
Dve leti pozneje je \ napol razpadli cerkvici San Damiano klečal pred križem. Tedaj je prišel glas s križa ter silen žarek, milosti, ki ga je popolnoma spremenila. „Od tiste ure naprej,“ piše Tomaž Čelano, „ga Je usmiljenje do križanega tako presunila, da je vse ostalo življenje nosil v svojem srcu njegove rane, ki so se mu pozneje tudi telesno utisnile. Kristusove bolečine so mu vedno stale pred očmi ter so jih napolnje-VaU s solzami. Na vseh potih se je slišal njegov jok. Bil je neutolažljiv °h spominu Kristusovih ran.“
Nekaj časa po prikazni Križanega v San Damiano, je hodil ob poti «.pelje mimo Porciunkule ter je glasno žaloval in plakal. Nek duhovni Pfrjatelj se mu je približal ter ga vprašal, kaj se mu je zgodilo. „Trplje-nje Kristusovo me razjeda!" je odgovoril Sv. Frančišek. „Objokujem trpljenje Križanega Zveličarja, in šel bi brez sramu jokajoč po celem ?vetu ter ga napolnjeval z žalostjo radi trpljenja mojega Gospoda. In 'o Je s tako silno bolestjo rekel, da je tudi prijatelj začel plakati."
Hotel pa je trpljenje Gospodovo tudi sam poskusiti. Njegova vroča 2rija je bila enak postati možu bolečin. V tem hrepenenju ni poznal lllere. Brez prestanka se je duhovno in telesno mrtvičil. Nalagal si je ne-Verjetno težka premagovanja, bil je bodisi zdrav ali bolan vedno enako rirog d0 Sebe ter si nikoli ni dovolil kake olajšave, tako je v očigled sQirti svojega bratca telesa prosil odpuščanja, ker se je proti njemu toliko Pogrešil. Kadar je vstal od molitve, so bile njegove oči krvavo podplute Samega plakanja. Ni pa samo jokal, odrekal si je tudi jedi in pijače v sPomin trpljenja Kristusovega.
, Tudi na zunaj je bil Frančišek vitez križanega. Njegova obleka je b‘ta prikrojena liki križa ter naj bi izražala njegovo mišljenje za Kri-ri^sa, kakor poroča njegov življenjepisec: „Hotel se je zakleniti v križ, si je izvolil spokorno obleko, ki je podobna bila križu. Sicer si je td ®Meko izvolil radi uboštva, a vendar naj bi izražala tudi skrivnost križa, belo njegovo telo naj bi na zunaj obleklo Kristusa, kakor je tudi njegov uh na znotraj oblekel križanega Gospoda, in ker je Bog s tem zname-jem premagal peklo, naj bi tudi frančiškanska armada služila svojemu , °spodu v tem znamenju." Tako pa tudi ni nikoli rabil drugega grba ka-?r znak T (tau) ali znamenje križa. S tem pečatom je zapečatil vsa svoja P>stna ter okrasil stene celic. Tako je podučeval tudi brate, da naj z do-l°jno pobožnostjo častijo križ, kjerkoli bi mimo njega šli.
Bog sam je videl in potrdil sv. Frančiška za viteza križa in križar-Uega romarja. Brat Pacifik je nekoč na lastne oči videl, kako je žarelo namenje „T“ na čelu sv. očaka. Brat Monald je nekoč med pridigo sv. , utona o križu, videl Frančiška pribitega na križ. Brat Silvester je več-rut pripovedoval, da je izhajal zlat križ iz ust svetnika ter rasel do : eha z vrhom, stranska člena pa sta segala do konca sveta. Brat Leo pa 1 ie Pri belem dnevu videl, kako se je prekrasen križ premikal pred Frančkom in na križu je visel Kristus. In kadar je Frančišek obstal, je ob-v.j tlidi križ in kamor se je obrnil, se je obrnil tudi križ tja. Križ pa je 11 tako bliščeč, da je razsvitljeval vso okolico, vse ozračje in vso deželo Uujkrasnejšo lučjo.
(Dalje prih.)
P. ROMAN:
Brat Anton se zaveže z obljubami Bogu slu' žiti. Njegova pot v Afriko in bolezen. Na gori
sv. Pavla.
T eta Gospodovega 1221 prav v početku dovoli častiti oče provincijal bratu Antonu — sedaj najmanjšemu med brati, da sme z oblju-J__j bami dokončati novicijat.
Bivši don Fernando je ves srečen, ko zve nato, da mu je dano tudi dovoljenje iti v Afriko med Saracene. Za spremljevalca dobi brata Filip3’
Don Fernando zapušča avguštinski samostan.
Raz mogočno jadrenico gledata brata večer za večerom v zarjo j*1 že koprnita v onstransko, ki zatona ne pozna. Tako sta v sladkih mis*| na venec mučeništva prispela v Mavretanijo — v severnozapadni de Afrike in sicer najbrže v mesto Septa.
Komaj pa je stopil na suho že začuti brat Anton v sebi kal mrzlic® in tako močno zboli, da mora skoro vso zimo ležati. Spričo nezadostn postrežbe tako oslabi, da ni za nobeno delo.	.
Največje junaštvo je v takih dneh biti vdan v božjo previdno* • Brat Anton — plemič ne samo po krvi, temveč vsebolj po duhu 11 pozna druge prošnje kot ono Gospoda Jezusa v Getzemani.
Nato sklene, da se vrne nazaj na Portugalsko. Jadrenica mir® odplove iz Septe, toda na visokem morju zaide v prve pomladne vihai J ’ ki jo pritirajo kljub vsem naporom mornarjev v Mesino — prekrasn mesto sicilsko.
Tu izve, da je prav v bližini mesto Taormina s frančiškanskim saa mostanom. In tu je kot povsem preprost redovni brat opravljal delo vrtu, v kuhinji in celem samostanu. Da so za tem čelom zakladi učenos j da je to portugalski aristokrat — tega nihče ni zvedel. Brat Anton je
Taormini telesno okreval, duševno pa zorel v moža — svetnika, ki ga Počasi oblikuje roka večnega Mojstra.
30. maja 1221 je sklical oče Frančišek vse svoje sinove na generalni zbor v Asizi. Z bratom Filipom in še z nekaj sicilskimi sobrati se tudi -^nton napoti skozi južno Italijo v solnčno Umbrijo, da vidi svojega svetega Očeta.
Ko je znameniti zbor končan, se bratje poslove in vsakdo odide v svojo pokrajino. Portugalska pa je daleč in Anton je še slaboten in tako neznaten, da ga nihče ne pozove s seboj.
Naposled se pater Gracijan iz Romanje pobriga zanj in prevzet miline dveh krotkih oči ga vzame s seboj v staroslavno mesto Bolonjo.
Brat Anton v samoti na gori sv. Pavla.
J* sluti, da mu je Bog naklonil najlepši dragulj. Brata Antona pošlje ®ato v samoten samostanček na gori sv. Pavla med mestoma Forli in
To so pota božje previdnosti.
. S slavo ovenčan beži pred slavo, hrepeneč po škrlatni kroni mučena, zaide na samotno goro. Med sobrati najmanjši in povsod zadnji.
Tam na pobočju gore si je eden bratov v skalni duplini izklesal arriotno celico za premišljevanje, tja je hodil tudi naš Anton in cele ure Pomolil za jasnost božjega spoznanja. Tako je bogatelo srce, da postane srelo milosti za stotisoče. Anton tega seve ni vedel. On je hotel v tej ^oti in miru skleniti svoje življenje na zemlji.
V	tej strogosti je preživel devet mesecev.
. Proti koncu postnega časa, malo pred veliko nočjo pa je že ome-Jeni pater Gracijan pozval brata Antona in še nekaj drugih bratov izpada v mestece Forli, da se tam pripravijo na mašniško posvečenje. s Prat Anton gleda v dolino in v bodočnost, ki se mu odpira in se s°lzami v očeh poslavlja od toli drage samote.
V	dolini so cvele že oranže.
ANTON DE \VAAL — P. EV STADIJ:
Sotem!
Zgodovinska povest iz prvih časov krščanstva.
„No dobro," je odvrnil Korintij po kratkem premisleku, „ako ti ne manjka poguma, bi se dala ta stvar omogočiti."
„Jaz sem vojak," ga je zavrnil Ambrozij, nejevoljen na to opazko, „in če je treba, se spoprimem z dvanajstorico nasprotnikov."
„0, tvoj meč ne bo imel pri tem nobenega posla. Pogum moraš imeti, da prodreš in vstopiš v mrtvaško mesto kristjanov."
„Ho! ne bojim se strahov. — In kako bi mogel ondi biti zraven prl kaki božji službi?"
„V bližnjih dneh," je odgovoril Korintij, „obhajajo kristjani ob apij' ski cesti spomin na mučenca Evtihija."
„Dobro, pa pojdem tja."
Korintij se je nehote nasmehnil.
„Pri veliki previdnosti," je govoril, „h kateri je silovitost preganjanja prisilila kristjane, bo težko priti k njim v bližino. Ti veš, da je prV1 razglas božanskega Dioklecijana zaplenil vsa zemljišča in posestva, cerkve in pokopališča kristjanov; le po skrivnih dohodih točej, namreč skozi kak bližnji arenarij*) morejo priti v svoje podzemeljsko mesto grobišč in ondi bodo skrbno na straži, da se noben nepoklicani ne vrine."
„Toda kako pa, ako bi me ti natanko podučil o spoznavalnih znamenjih in navadah kristjanov?"
J	O	| i i r i\
„Hm,-------morda, če bi ti ----no, ako bi se ti preoblekel v obteK
enega izmed svojih sužnjev ter se izdajal za sužnja kateregakoli kristjana, recimo za sužnja Sotere same..."	...
Ambrozij se je sprva smejal, da mu je tako nemogočo reč prisodi, po nekoliko dneh pa ga je dal zopet k sebi poklicati ter mu dejal:
„Čim bolj pustolovski je tvoj načrt, tem bolj me mika. Dobro, P°' izvedi natanko dan in uro njih sestanka; med tem bom jaz pripravil vs
potrebno."	r no
Na večer istega dne, — mrak je bil že nastopil, — so korakali P pusti apijski cesti štirje možje proti mestu, ljudje iz najnižjega ljudstva, toda kdor bi skrivaj poslušal njih pogovor, bi se zelo čudil, o predme samem in o načinu, kako so se o njem pomenkovali.	.
„Petdeset let je že poteklo," je govoril prvi, „odkar je cesar ya\' rijan delal pokoro z najsramotnejšo kaznijo za svoje krvavo preganjanj^ kristjanov. Rimski imperator, ujet od barbarskega kralja, je moral zna govalcu. kadar je le-ta hotel sesti na konja služiti kot podnožnik z up°s' njenim hrbtom."	.u
Spominjam se še iz svoje mladosti," je rekel drugi, starček dom^
šestdesetih let, „kako je ljudstvo, — kristjani in pogani, — stalo v gruč pred velikimi nabitimi lepaki, da bi bralo razglas, s katerim je GauEg
naredil konec odlokom, ki je bil svoj čas z njimi ukazal preganjan,^ njegov ujeti socesar. Zakaj tudi naši sovražniki so videli v strašni n®sre ' ki je izročila Valerijana v oblast peržanskega kralja, kazen pravičneg neba za prelito krščansko kri."	.
,ln od tedaj," je pripomnil Krispin, ki je nosil bergljo na raIf11’jaj da bi bil hrom, „od takrat smo imeli mir pol stoletja, dokler se m z
*) Arenarij (od „arena“ = pesek) = peščena jama, votlina.
Dioklecijan dal od svojega socesarja Maksimina zapeljati k novemu pre-
ganjanju."
;	,,K najbolj krvavemu, katero je kdajkoli prihrumelo nad Cerkev,"
le dodal prvi, „ki pa bo prav tako malo, kakor vsa poprejšnja, od Nerona Nadalje, iztrebilo krščanstvo."
»Dvignilo bo namreč slavo križa in pospešilo njegovo zmagoslavje," je govoril starček. „Ali nisem bil sam navzoč, ko je bil sveti oče Sikst ^orjen v cemeteriju*), ko je obhajal svete skrivnosti? Takrat je pri-esel vsak dan nove mučence v katakombe, in moj oče z ostalimi fosorji*) a° po cele tedne prišli na dnevno svetlobo komaj eno uro na dan. Toda Prav tedaj, ko je grozilo in se zdelo, da se bo ladjica potopila v valovih, ? ,rat se je prikazal Gospod in zaukazal viharju. Tako se je zgodilo te-aaj; tako se bo izteklo tudi sedaj!"
, . Stari fosor je izrekel zadnje besede z gotovostjo popolnega prepri-Ko je ustavil svoje korake in tako dal povod, da so tudi njegovi Premljevalci obstali, je vzkliknil, dvignivši desnico proti nebu:
p ., »Kot deček sem videl, da je padel cesar Valerijan; upam, da ne Ktem prej v grob, dokler ne doživim žalostnega konca tudi sedanjega r eganjavca. Takrat so sedeli bogovi še trdno na svojih prestolih: danes s*°^ek skozi in skozi črviv; takrat je bilo krščanstvo še r . o drevo: zdaj je močno deblo, ki razteza svojo krono in svoje ko-Hme preko vse veledržave."
lj:	»Cesarji hočejo z vrčem vode pogasiti solnce," je pripomnil zbad-
0 Krispin, „toda polili bodo le sami sebe."
»ki'	temu pa,“ je spregovoril četrti, ki je doslej molče poslušal,
jj. temu pa še pač nikoli, od enega konca veledržave do drugega, ni v$eti^re^te to^k° mučeniške krvi, kakor v teh zadnjih petih letih, Po foy me®Kh so cerkve razrušene, pokopališča zaplenjena; na stotine ško-ip ’ pašnikov in dijakonov je padlo pod rabljevo roko; kdo prešteje v Tt° mučencev, kateri so bili žrtvovani na Vzhodu, v Egiptu, v Afriki, taliji —?! Tako se godi zdaj že peto leto, in...“
'Tat;
»Spomni se na obljubo," ga je prekinil stari grobar, »peklenska ;‘<ua je ne bodo premagala. Naj se le valovi zaganjajo v skalo: opljuskati m°rejo, omajati pa ne!"
Ve>, Med takimi pogovori so šli grobarji s Krispinom, ki ga bomo še jja*jrat srečali, mimo Karakallovih kopeli do Včlikega dirkališča (Circus Spi j^us), kjer so se njih poti ločile, ker so nekateri stanovali v Uri***)5 (jrugi pa v prekotiberinskem mestnem delu.
vti je četrti pri pogledu na mnoge žrtve pričel obupavati, bo videl sta.sle<injih dneh teči nove potoke najplemenitejše mučeniške krvi, toda ri grobar bo vendar imel prav.
l(ta. ! Cemeterij, lat. (coemeterium iz grškega koimeterion = spalnica, cjjj, Požitka, v cerkvenem jeziku so tako imenovali grobnice ; odtod franc, beseda lip ,. re (izg.: simtjer) = pokopališče. — Ko so rimski cesarji vzeli ob preganjanju &oh n0rn vse Prav'ce> — cel° pokopališča so zasegli! — so si kristjani napravili iali t 'Ce P0(^ zemljo, takozvane katakombe, ondi so ob grobovih mučencev obha-tudi službo božjo.
) Fossor = grobar, grobokop.
*) Subura = rimska cesta in mestni del.
Drugo poglavje.
V katakombah.
o<l
Cemeterij ali podzemeljsko grobišče, ki se dandanes razteza p°“ cerkvijo sv. Sebastijana*) in v njeni okolici,* 8) približno pol ure pre apijskimi vrati,**) je imel v starem veku ime „cemeterij apostolov", ker sta bili ondi nekaj časa položeni k počitku telesi sv. Petra in Pavla. Ona je bil okoli leta 300. pokopan mučenec Evtihij; poznejši grobni napis.' verzih, sestavljenih od papeža Damaza, nam opisuje strašne muke, me katerimi je dal »pričevanje za Kristusa, potem ko se je bil na natezam^ začasno izkazal slabotnega. Zraven njega je bil sveti Sebastijan najsla'; v nejši mučenec, ki je počival v tem grobišču. — Ker so bile stopnice, so vodile navzdol v cemeterij, na cesarsko povelje zasute, so krščans fossores ali grobarji izkopali skriven dohod v katakombe iz nekega bi' njega arenarija, peščene jame.9)	..
Ambrozij si nikakor ni prikrival nevarnosti, katerim se izpostavil
pri svojem podjetju. Toda niso ga plašile, in vse pomisleke je odtehta' upanje, da utegne videti Sotero in spoznati čar, ki mu je zaprl srce nua ^ gospe. Ako je Orfej stopil doli v noč podzemlja, da bi svojo Evridiko 1
rok smrti popeljal kvišku na dnevno svetlobo, ali naj bi se potem obo tavljal on, slediti ljubljeni mladenki v temino mrtvaškega mesta, da razvezal čarovne vezi, ki so jo omrežile?! — Njegova strast mu ni da nikakega miru. Hotel se je ne samo osebno prepričati, da je Sotera k stjana; ne, sklenil je, da mora z lastnimi očmi videti to družbo v njen skriti delavnici, da bi mogel potlej misliti na sredstva, kako bi njen vp" na devico odstranil in uničil. „Ali naj“, je govoril sam pri sebi, ,.Pre, trdnjavo, ki ni padla pri prvem naskoku, vtaknem meč bojazljivo v "° nico in naj se sramotno umaknem?! Ne, vprav odpor je zame ostrog ’ ki me spodbada, naj se vsega pogumno lotim, da si osvojim trdnjav' koje posest bo največja sreča mojega življenja."
*) Po domače pravijo naši ljudje „Boštjan“.
8) Dočim so ostaje katakombe od 10. stol. dalje postale pozabljene, so bile K kombe sv. Sebastijana vedno obiskovane od romarjev, toda v hodnikih, kateri niso^ zasuti, so bile polagoma oropane vsakega okrasja, zgolj mrzle stene in prazni locul' so ostali ohranjeni. V novejšem času so izkopavanja odkrila marsikatere hodnike, K bili že stoletja zasuti, našle so se ne samo grobnice s slikami, ampak tudi cele zasutih grobov. Najstarejša slika predstavlja v sredini dobrega pastirja, zraven na
vrs(e
žena. *•
v boic
kaki gori jagnje; na levi stoji borivec (atlet), nasproti mu je o ran ta (t. ima roke razprostrte v proseči molitvi). To je pomenilo, da si mora kristjan pričujočega življenja zaslužiti gledanje božje in pa sprejetje v nebeško čredo Kr . sovo. Druga podoba, edina te vrste, predočuje Kristusovo rojstvo, je pa precej ^ šega datuma (letoštetja). — Kolikor se da presoditi iz dosedanjih izkopanin, je nas^ cemeterij ne veliko pred 300 letom. — ***) izg. lokuli. — Loculus, t. j. „prostorče truplo, rakev.
**) Mestna vrata ob apijski ali Apijevi cesti (via Appica), ki je šla iz Rima v
mest*
Kapuvo (Capua), izza cesarja Trajana pa od tam v Brundizij (Brundisium). Bila 'e ’ nitna vojaška cesta, imenovana po cenzorju Apiju Klavdiju (Appius Claudius Caecy • 9) Ko je Dioklčcijan zaplenil areae (beri: aree) ali zemljišča, pod kate ,
so bile katakombe, so morali kristjani namestu po stopnicah, ki so jim bile zdaj za po drugih potih skušati, da so tja doli ponesli svoje mrtvece. V rimski okolici je P	<
zemlja izvotlena po arenarijih*) ali peščenih jamah, iz katerih so stavbeniki do , prst, ki se zove podzolanka (Pozzolanerde). za svoja dela. Iz teh peščenih jam s° stjani znali prodreti v svoje cemeterije. — *) iz „a r č n a“ t. j. pesek.
Oskrbel si je kmečko delavno obleko, vzel je svečo voščenko, kre-5®* kamen in gobo, potem ko se je dal po Korintiju natanko podučiti, ak° se mora obnašati kot „kristjan“; tako opremljen se je Ambrozij 2godaj zjutraj na praznični dan — bilo je četrtega februarja — napotil vwikaj proti apijskim vratom. Zvezdice so še migljale na nebu in gledale Miroljubno na spečo zemljo; resnobno in mračno so se dvigali na obeh ^raneh deželne caste grobni spomeniki; mrzli jutranji zrak je prisilil Potnika, da se je še bolj globoko zavil v svoj plašč, ki je bil sešit iz °včjih kož.
V dobršni razdalji od vrat je dohitel nekega pohabljenca, ki je šepal a sv°jih bergljah. Brez dvojbe je to eden izmed kristjanov: kaj bi sicer ,ako zgodaj berača moglo izvabiti venkaj? Tega mu je očividno njegova Q°bra zvezda privedla na pot.
. Ambrozij ga je torej pozdravil z besedami: „Mir bodi s teboj, brat!'4 ‘n ga je povprašal, če gre tudi on v apostolski cemeterij, da bi se udeležil anašnjega praznovanja na čast mučencu Evtihiju. In da bi takoj vzburit zaupanje, je rekel, da je osvobojenec*) plemenite gospe Sotčre in da te 2 njenega posestva v bližini Ancija šele snoči prišel v mesto.
Ni slutil, da je pohabljenec — Kri spin — bil od kristjanov na-avljen kot straža, da bi pazil, če se količkaj sumljivega pokaže.
(Dalje prih.)
P- GVIDO:
D
Bogočastje v družini.
Oče — duhovnik.
ružinski oče ima v svoji družini dušnopastirske dolžnosti, seveda ne v nasprotju z dolžnostmi posvečenega duhovnika; še manj, da bi ga mogel nadomestovati, ko gre za zakramentalna opravila.
ffl	_____________^_______________ ____y	w -V.	v* .
J: dolžnosti bodo vsakemu družinskemu poglavarju takoj jasne, če po-dr .V je družina katoliškemu možu, kaj dolguje katoliški mož svoji »Mni in katerih sredstev se mora posluževati, da bo svoje dolžnosti 'estno izvrševal?
r K.aj je družina katoliškemu možu, zlasti tretje-0tro i k u ? Njegovo kraljestvo. Mož je predstojnik, ki so mu dolžni ž 0<d biti pokorni, in po čigar odredbah se mora končno ravnati tudi ; a' ^n je torej nositelj posvečene, od Boga dane oblasti in zaradi tega je ^re(} Bogom odgovoren za duha, ki vlada v njegovi družini. — Družina moža središče njegove skrbeče in požrtvovalne ljubezni. Poštenemu iti rlnskemu očetu je njegova družina čez vse. Njej posveča svojo skrb lubezen. Za blagor družine mu ni nobena žrtev pretežka, nobeno delo ^ rdo, nobena pot predolga, noben denar predrag. Njegova ljubezen ob ^ar ne miruje’ iznajdljiva je, ko gre za to, da bi svoje osrečil, jih je Var?val nevarnosti ter jim izboljšal razmere, ki v njih žive. — Družina ^ožu kraj sreče. Pravi družinski oče se čuti srečnega le v krogu svoje
goče
ne. Nikjer drugje ni tako rad kakor doma, kjer najde, sicer rao-
r- pod skromno streho, a obdan od zveste ljubezni, svoje najlepše edrilo. Posebno nedelja v družinskem krogu doma ali v prelepi 1
ie bil
1 osvobojenec, latinsko: „libertus“ ali „libertinus“, nemško: „der Freigelassene“, suženj, ki je zadobil prostost po gospodarju ali gospodinji.
božji prirodi je veselje njegovega srca, in praznovanje cerkvenih in domačih praznikov v naročju družine njegova največja sreča. Seveda predpostavlja ta sreča dobro ženo, lepo vzgojene otroke in pravega družinskega duha.
Kaj dolguje katoliški mož svoji družini? Požrtvovalnost. Poročeni mož ni v prvi vrsti delavec, rokodelec, poljedelec» uradnik, obrtnik, trgovec in drugo, ampak družinski oče in pripada najprej svoji družini. To pravico mora spoštovati in zato hoteti, da j® res družinski oče. Največji sovražnik te požrtvovalnosti je sebičnost, 10 marsikaterega moža zapelje, da išče izven domače hiše razvedrila, ali pa zapravlja preko mere težko prisluženi denar za svoje lasno uživanj®* alkohol, igranje, kajenje itd. Koliko nesreč je že povzročilo družinam tako življenje moža in očeta! Resnično krščanski mož mora biti nesebičen kakor mati. — Katoliški mož mora skrbeti za svojo družino in njene potrebe. Ponos pravega družinskega očeta mora biti, da njegovim nič®' sar ne manjka, do česar imajo po svojih razmerah pravico. Mož mora biti živa previdnost za družino, ki najde zlato sredo med potrebnim1 izdatki in varčnostjo. V čast si mora šteti, da si pridobi za to potrebni sredstev v marljivem delu. Ako ne zahteva najhujša beda, ne bo nikdar pustil, da bi mati njegovih otrok si iskala dela in zaslužka izven domače hiše. Ena izmed glavnih njegovih skrbi je skrb za prijetno domačo hiš0* oziroma stanovanje. Saj zavisi od stanovanja toliko tako z ozirom pa blagor cele družine, kakor še posebej z ozirom na razvoj zdravja 1 nravnosti otrok. V tem oziru naj se moški svet ne straši ne prevdan<a' ne varčnosti, ne dela. — Katoliški mož mora v svoji družini gojiti drO žinskega duha. Naj bi bile zunanje družinske razmere še tako lepo ure jene, vendar je temelj sreče duh, ki obvladuje družino. Ta katoliški dru žinski duh pretvarja družino v košček izgubljenega raja. Katoliški dru; žinski duh je duh miru in vzajemnosti med možem in ženo, med star in otroci; duh zadovoljnosti, ne kopičenja denarja; duh dela, pa tu. razvedrila in poštene ter vesele zabave; duh lepega krščanskega življenj9, skromnosti in reda; duh molitve, skupne molitve, katere se oče redno udeležuje. Očetova naloga je, da poučuje družino v verskih in cerkveni stvareh; on opravlja pridigarsko službo v svoji hiši s kratkimi besedam1’ ki se ozirajo na potrebo dneva, na cerkveno leto, na svetnika dneva;0 skrbi, da člani družine in posli izvršujejo svoje verske dolžnosti; on d loča domače pobožnosti in moli naprej. Koliko dobrega lahko štor resnično katoliški družinski oče v svojem družinskem življenju zase, 1 svoje, za okolico in Cerkev, ako se zaveda svoje naloge in modro ter odločno rabi sredstva, ki so mu na razpolago, da more to nalogo vestnJ izvršiti!
Sredstva, ki pomagajo katoliškemu možu i z v r ševati družinski poklic, so : Gojitev čuta odgovornosti. Mož s mora zavedati, da mu je Bog poveril najbolj važno in odgovorno nalog0’ ko ga je postavil za oskrbnika svoje hiše. Od njega ne bo zahteval sam^ njegove lastne duše, ampak tudi dušo njegovih otr&k. — Katoliški m°* se mora izogibati nevarne, posvetne družbe. Zaradi družbe je že marš kateri mož izgubil čut za družino, zapravljal brez potrebe denar, se vfl igranju in nezmernosti. Svoji družini se je popolnoma odtujil. M-nogj vsled občevanja v neverni družbi, vsled branja veri nasprotnih časoplS in knjig izgubili svojo vero in svoje versko prepričanje, nravno so pr padli ter postali nezmožni, da bi kot katoliški družinski očetje do°e zadostili svojemu poklicu. — Katoliški mož mora biti mož molitve. Sv J
dnevne molitve naj rad in prisrčno opravlja. Kdo potrebuje več milosti kot družinski oče, ki ima pred Bogom tako težko odgovornost? Katoliški mož naj rad hodi k sv. maši tudi med tednom, če mu je le količkaj mogoče. Pogosto naj prejema sv. zakramente. Kristus čaka na može. Skrbi ?aj, da se družina posveti presv. Srcu Jezusovemu in pristopi k bratovimi sv. Družine«
Težko je breme, ki ga mora nositi družinski oče, a močna je tudi milost božja. Katoliški mož, zajemaj to milost iz zakladov, ki ti jih Bog odpira v molitvi, v sv. maši in sv. zakramentih!
P■ ROMAN:
V zavetju.
(Drugi del povesti „Na potih brezdomca".)
ot do Kolna, kamor se je bil naš Blaž namenil, je dolga. Njemu se je zdela kratka.
Nikoli ni bil vihrav. In četudi ga je ob tistih besedah Tomaža ^empčana prevzel tolik mir, kakoršnega še nikoli ni bil občutil, vseeno samemu sebi še ni docela zaupal. Sklenil je, da si poišče tako delo, da bo ?Večer prost in bo lahko bral in bo razmišljal ter preizkušal samega sebe.
Ko si je v skromni, vendar čedni hotelski sobi uredil svojo zuna-nl°st, je še isto dopoldne odšel na borzo dela, da se prijavi za kako prizmo mesto. Sam se ni nadejal, da mu bo sreča tako mila, zlasti še ker le vedel, da večje tvrdke odklanjajo tujce. Naš Blaž ni imel še domovinske pravice v Nemčiji.
Uradnik je malomarno izpisaval podatke njegovega življenja in alegovega dela, stroko in podobne, potrebne in nepotrebne stvari. Kar ^čuti Blaž na svojih ramenih krepko roko. Ozre se in ugleda pred seboj Uečatega moža, ki je Blaža ves čas poslušal, vsaj zdelo se mu je tako, 2a*aj smeje mu je ponudil mesto na svoji pristavi v okolici Kolna.
, »In kakšno delo bi imel?" vpraša Blaž neznanca, ki se mu dobroto smeji.
»Bi vzel," odvrne Blaž „toda ne kaže mi iti iz Kolna, ker imam še ekaj drugega, kar moram tudi opraviti (Blaž je mislil večkrat obiskati •Evgena) in poleg tega bi se rad oprijel svojega strokovnega dela. Celo jPomlad in poletje sem delal mizarske stvari le tu in tam, roka pa se azle odvadi kot privadi."
/» . »Imate tudi prav. Ampak jaz vam dam dobro plačo in vse prosto.
čičajno ne ponujam, ampak všeč ste mi.“
^ Blaž se mu je nasmehnil. „Kakor bi sicer iz srca rad prevzel to ^to, res ne morem."
Plečati mož pa se ni dal kar tako odpraviti, in je še silil v Blaža — °, Če imate kako dekle tu, ko pravite, da imate še druge važne opravke, J* vam ne bom branil takole kak dan priti semkaj. Tudi med tednom e Uidejo opravki." Pri teh besedah je pomežiknil uradniku za okencem. vj, Blaž je to videl, pa ni vedel ali bi se jezil ali smejal. Zakaj to je k pl, da mož ni hudoben. Da se mu lepo zahvali, pač pa bo rajše poča-a na strokovno mesto. Po teh besedah se obrne in hoče oditi.
.. ”Ne smete mi zameriti, in če res ne gre drugače bom govoril s prijateljem tu v mestu. Ima zelo obsežno tovarno pohištva, mi-Iri’ da se bo dobilo mesto tudi za vas."
„Zelo bi vam bil hvaležen, če bi mi res oskrbeli to mesto." Nato pa je tišje pristavil: „ampak ne gre za kako dekle, res ne.“
„No, no, ne vzemite vsega tako za res. Tu imate listek in moje priporočilo. Pa se oglasite pri tem gospodu, naslov sem vam napisal* takole okoli tretje ure popoldne. Upam, da bo šlo. Če utegnem pridem sam istočasno tja.“
Naš Blaž se je gospodu, ki je naglo odhajal, zahvalil, slišal je še besede uradnika za linico, da ima kot inozemec res srečo, nato pa je tudi sam odšel v mesto, ker do opoldne ni imel posebnega dela. Njemu v čast bodi povedano, da ni pozabil stopiti v stolnico in se tam pred oltarjem sv. Rešnjega Telesa, kjer je pred nekaj meseci klečal s p. Evgenom, pra'1 lepo zahvalil za ljubečo previdnost božjo.
Vera v Blažu je postajala globlja in globlja. Sklonjen na obhajilo0 mizo je premišljal zlasti zadnje leto. Kakor da vse to ni resnica, kakor da so to le sanje, bujne in žive, vendar niti malo resnične. Vse misli pa se združile naposled v eno samo, ki je bila kakor molitev, kakor vzdih-kako je Bog dober!
* # #
Popoldne je šel Blaž ob določeni uri v pisarno tovarne pohištva „Gessler & Co“. Sprva ga niso nič kaj prijazno sprejeli in mu že naprej povedali, da nič ne bo. Zlasti, ko so ugotovili na podlagi njegovih listin* da nima v Nemčiji domovinske pravice. Toda Blaž se ni pustil odgnati-Mirno in vendar odločno je dejal, da ni prišel prosit miloščine ampali vprašat za delo. Na vsak način pa hoče in mora govoriti z gospodo01 samim, ker mu je tako naročeno. Če pa morda ne sme tu čakati, lahk počaka tudi zunaj. Tedaj so se spogledali in neka uradnica mu je pom1' dila stol, da počaka gospodarja.
Čakal je dobre pol ure. Naposled pa se odpro vrata v ozadju, na. Blaž jih dotlej niti opazil ni, in v sobo stopi mož srednjih let, že dokju osivel, obraza preprostega, le oči so razodevale bistrost in energijo- r levem licu je imel podolgovato brazgotino, ki je niti dokaj gosta bran ni mogla docela zakriti. Prav to je dajalo celotnemu izrazu neko trdo in na ta način si moremo razlagati nekak strah njegovih podložnih sproti njemu.
Ko je vstopil je eden mlajših nastavljencev hitro vzel suknjo in j® odnesel v sosedno sobico, po vsej priliki nalašč v ta namen prirejeno, se tam odlaga obleka. Nato pa je gospodična, ki mu je preje ponud1 stol, opozorila gospodarja na Blaža, ki čaka prav nanj.
Ko se je gospod Gessler vprašujoče ozrl na poslovodjo, češ zakaj ni sam uredil cele zadeve, ta samo skomizgne z rameni in reče kratko ^ trdo: „Er vviinscht mit Ihnen zu sprechen." (Z Vami želi govoriti!) in obrne zopet k svojemu delu.
Oči uglednega podjetnika, dokaj elegantno oblečenega in oči na^j£ Blaža, ki preprost stoji v kotu, se srečajo. Nihče sprva ne reče bese Sele ko Blaž začuje rezki: „Sie wunschen?“ (Želite?) odgovori prav ta*, kratko: „Neki gospod, ki vas pozna, mi je na borzi dela dal tale hs Če utegne pride tudi osebno."
Gospod Gessler molče vzame listek, dvigne oči in prične Blaža P zorno motriti. Blaž tudi ta pogled mimo in če smemo tako reči z nek^ skromnim ponosom prenese. Nato veli Blažu naj stopi za njim v P vatno sobo.
š,
Ko se vrata za obema zapro se vsi spogledajo. Kako to, da se strogi, Slcer tako hladni Gessler toliko briga za tega človeka. Po tem mejseboj-Dein nemem pomenku, govorili so le pogledi, reče gospodična: „Ni videti spačen človek." Nakar je oglasi najmlajši s svojo modrostjo: „0h, te Zenske!“ In gospodična nazaj: „Seveda prav' vi s svojimi dvajsetimi leti Se na ženske razumete!" Poslovodja pa trdovratno molči.
Gospod Gessler je v sobi velel Blažu naj sede v širok fotelj. Vsa s°ba je bila zelo okusna in res gosposko opremljena. Blažu, ki je imel “ko za dobro delo, nehote uide vprašanje, če je vse to doma delstno. nesno lice podjetnikovo spreleti za hip smehljaj, kratko odgovori: „da" 111 nato preide brez kakega uvoda k povsem stvarnim vprašanjem.
„Torej Vi ste Blaž Vidoni, po poklicu strojni mizar, sedaj pa ste od Pomladi sem služili pri posestniku in vinogradniku Taurochu. Tam so “ili z vami zelo zadovoljni in celo nekaj več. Toda to so vaše zasebne stvari. Tudi to me ne briga zakaj ste odšli od tam. Moj prijatelj, ki vas je ^nel na borzi, je slučajno sorodnik Taurochov in hotel vas je sprva imeti zase. Ker pa vi želite za vsako ceno ostati zaenkrat v Kolnu, vas jaz na njegovo priporočilo sprejmem, toda le kot baje dobrega delavca in sicei P°gojno za en mesec. Potem pa kakor se bo glasilo poročilo obratovodje to je od vas odvisno. Za tiste ženske stvari je meni malo mar."
Blaž je med pogovorom parkrat prebledel, sedaj pa vstane in reče trdo: „Tega tudi ne bi hotel, da bi me ženske priporočale. Ali delo ali pa nič. In hvaležen sem vam, da sem 1^ pogojno sprejet. V teku enega me-seca upam pokazati kaj znam. Še to prosim — kdaj se moram javiti?"
„To izveste v pisarni. Vprašajte vse, kar se vam zdi potrebno, na-^ga poslovodjo. Pri meni ste opravili."
v Pri teh besedah Gessler vstane, pritisne na električni gumb in pred “lažem so vrata že odprta, tako da se komaj utegne zahvaliti.
V pisarni so sedaj vse bolj prijazni. Vpišejo ga, dobi tudi posebno paznico, ki jo mora pri vhodu v tovarno vsak dan pokazati vratarju, ^ato še opozorilo, da je pri vsakem oddelku kontrolna ura, torej naj pazi &a brezpogojno točnost, če mu je na tem, da mesto obdrži.
, Ko hoče že oditi pa mu poslovodja še reče: Ce vas pa zanima, greste Jahko že danes' pogledati svoj oddelek. Blažu ni bilo treba dvakrat reči. ^ “brazom, ki je iz njega sevala dobrosrčna hvaležnost, povpraša kam r*aj se obrne, da lahko pride v dvorano.
, Poslovodja mejtem že telefonira in čez malo časa stopa Blaž za Bavcem preko obsežnega dvorišča v poslopje tovarne.
Njegov oddelek je v drugem nadstropju. Velika, zračna sobana in Moderni stroji, kar moč smotreno urejeno. Celo zadnje naprave, za Varnost delavcev so že nameščene. Ker je že preje delal v večjih tovarnah. se kaj kmalu spozna in tudi obratovodjo veseli, ko vidi da pride v Ravnico izurjena moč. Zato mu pri slovesu tudi obljubi, da bo lahko ““krat menjaval posamezne oddelke, če ga bo le veselilo, v Blaž je srečen odšel iz tvornice in ker je šele polpetih, sklene, da bo e kje v bližini malo povprašal po primernem stanovanju. Hotel je le Predrag. In od denarja, ki mu ga je dal stari Tauroch, Blaž noče živeti. i Sprva se zdi, da ne bo nič. Že je parkrat zastonj povprašal, in tako “če odložiti ta neprijetni posel za drugi dan. Saj mu tudi kdo iz tovarne . egne svetovati kaj primernega. Ko pa v bližini le še ugleda listek z ob-vv°. da je sobica na razpolago, sklene še to pregledati. Hiša je videti Koro nova in zelo udobna, tudi do tovarne nima daleč.
Pozvoni.
Mlada služkinja pride odpret in ga vpraša, kaj želi?
„Ali nimate neke sobe na razpolago?'1
„Ja, že, ampak vi?"
„Smem pogledati?"
„Bom vprašala gospo."
„Prosim.“
Blaž potrpežljivo čaka.
„Gospa pravi, da vas sam ne more sprejeti. Če pridete kasneje zvečer ali pa jutri opoldne. Bo gospodična doma in se ona potem z vam* zmeni. Gospa je namreč bolehna."
„Tudi prav" meni Blaž in odide. Morda bo pa le kaj prav primernega, govori sam s seboj in veselega srca gre v svoj hotel, da oskrbi vse potrebno za nastop dela.
* * #
Ne bilo bi prav, če bi hišo in družino, kjer je Blaž preživel tolik® lepih dni, enostavno pozabili in bi se za usodo tistih dobrih src več ne zmenili.
In tudi vsi dobro vemo, da se gotove vezi, ki jih splete ljubezen ah bolečina, pa tudi sovraštvo in zloba, ne dajo kar raztrgati.
Taurochovina — pesem ob Benu. Pesem zemlje in žita, vinogradov in opojnega vina porenskega. In še pesem treh src, treh imen: Greta. Marija, Žanet.
Žanet ali še misliš na deželo solnca, tam kjer se šibi bambus ih riževa polja v vodi sanjajo o zlatih poljih pšenice?
Marija, koliko novih srebrnih nitk so dnevi vpleli med tvoje lepe’ črne lase? Kolikokrat si zvečer položila dlan na nemirno srce, da se umiri, da ne bi kljuvalo tako hudo. O, srce, ti neizpeta pesem!
Greta, ti beli cvet, ti metuljček, ti srebrni smeh Taurochovine, ah še jočeš? Ali še ihtiš? Si na smeh čisto pozabila?
Žanet je resna in mirno dela in celo smehljaj se prikrade na njen lice, če Greta kak dan precej ognjevito ošteva novega hlapca in mu dop?' veduje, da je to in ono in tretje Blaž drugače naredil. Toda ta smeh J® bolan in če vidi jato divjih gosi leteti proti vzhodu, obstane tudi po p° ure na podbojih duri in strmi v nebo. Kako te oči hrepene. Toda v te očeh ni več one očarljive vlage, ki jo rodi zemeljsko hrepenenje, tis mir je, ki je od onkraj. Žanet je že dvakrat pisala in dvakrat dobila 0 redovnic pismo na svojo prijateljico. Le prilike še čaka, da očetu p°^e’ da mož ne bo preveč težko vzel. In ko pride zopet spomlad, ko se bod žerjavi vračali, tedaj se ona popne odtod.
Žanet, bambusovi gaji in pesem lotosa je daleč, daleč ...
Žanet se samo smehlja.
Marija postaja močna žena. Vse odreja ona, vse ima v glavi ona-Stari Tauroch je sicer še gospodar, toda on se briga le bolj za vinograd® in za obsežne kleti. Ostalo ima vse Marija v rokah. Tako lažje pozabi. 1-ko bi teh večerov ne bilo. Tedaj bi objela iz ljubezni cel svet, objela d otroke — pa seže v praznino. Kako ta mrak, ta praznina boli, boli.
In da bi Greta pozabila na smeh? Ne, tega ne. Preveč je v njeJ življenja, preveč upanja, in zanjo bo še cvetel črni trn, zanjo bodo cvele rudeče binkoštnice, bo še dehtela opojna reseda.
O, in njene sanje zvečer, kako so rožnate! Tn še nekaj, v nek^ robčkov za nedeljsko mašo z lepimi čipkami je uvezla nov monogra1*1’
ne več G. T., temveč G. V. — in ko je vezla sama zase, so se ustnice s®ehljale, tako nedolžno, tako lepo in ni samo enkrat rekla polglasno Predse: Greta Vidoni.
Greta, in če se motiš?
Greta ni videla Blaža, ko se je s težko knjigo „Hoja za Kristusom1' ^obrnil na poti, ki pelje k Taurochovini.
(Dalje prihodnjič.)
p- ANGELIK:
V	čem obstoji tretjeredniška popolnost?
\ Tekateri, ki bodo brali ta naslov se bodo pomilovalno nasmehnili,.
V	češ, popolnost in III. red, to sta dve povsem različni zadevi in si r- 1 pri tem v duhu predstavljali vse tiste opravljive tretjerednice, s aterimi so v življenju kedaj imeli opraviti ali so od njih kaj „dobrega“ “Šali. (če so tiste osebe sploh bile v III. redu ali ne, to je zanje postran-s^a stvar).
Drugi, zlasti taki, ki so morda namerjali stopiti v III. red, se bodo Pa prestrašili, češ, popolnost je pač dobra za svetnike, ali k večjemu za ttfenihe in nune, za nas povprečne kristjane pa to ni. In storjen bo sklep: 'ak, v III. red pa že ne vstopim.
,. Motijo se oboji. Če bi držalo prvo, potem bi morali že davno vsi Judje iz istega vzroka izstopiti iz katoliške cerkve, ker se tudi med katodni dobe slabi ljudje, zločinci, da, zgodovina cerkve priča, da so bili el° nekateri papeži slabi in škofje in duhovniki in tudi redovniki. Pa sak pameten človek ve, da Kristusov nauk in katoliška cerkev zato nista j nianj lepa in sveta, če se nekateri udje ne drže ne nauka Kristusovega marajo poslušati njegove Cerkve. Prav tako ve vsak pameten člo-jA da III. red zato ni nič manj lep in svet, če tudi so nekateri člani, 1 mu delajo vse preje kakor čast.
• Motijo se pa tudi drugi. Kajti s svojim sklepom in s svojo sodbo sn° kažejo, da niti pojma nimajo, v čem je pravzaprav popolnost.
Krščanska popolnost je za marsikaterega kakor strašilo v zelniku j 2ajce. Pravi zajci imajo radi strašila le od daleč skomine po zelniku; uhovni zajci pa radi napačnega pojma o popolnosti le pobožne želje t° njej. Zato je izkušeni učitelj duhovnega življenja Skupoli svoj „Du->°vni boj“, najljubšo knjigo sv. Frančiška Šaleškega prav začel z vpra-jjniem; Kaj je krščanska popolnost? Na to vprašanje odgovarja: Mnogi ..enijo, ne ga j,} globokeje premišljevali, da žive duhovno življenje, ako Q (e ostro, mrtvičijo svoje telo, nosijo spokorno obleko in si nakladajo ' ra pokorila. Tako so morda brali ali slišali, da so delali nekateri “niti, in zdaj mislijo, da je v teh zunanjostih že popolnost. s , Drugi, posebno ženske, si rade domišljujejo, da so dospele do vidni ■ P°P°lnosti» če mnogo na glas premolijo, če so pri mnogih mašah in [C.jpn svetih opravilih, če hodijo v cerkve in pogosto prejemajo sv. ob-lu°. Bog varuj, da bi jaz kaj imel proti tem svetim vajam. Taka dela SaH v^as*h pomagajo, da dospemo do prave popolnosti, včasih so pa že k ? Popolnosti. Nikakor pa ne moremo reči, da so že sama na sebi 0ll *anska popolnost, čeprav so sveta dejanja. Toda slaba so radi napak ‘e§a, ki jih opravlja. Ker se namreč ozirajo le na zunanja dela, zane-arJajo svoje srce in ga puščajo v oblasti slabih nagnenj in skritega
sovražnika hudobnega duha. Taki ljudje so pogosto vsi zatopljeni v nekako premišljevanje, polno visokih in čudovitih in prijetnih občutkov-Zdi se jim, da so svetu odmrli in da .so zamaknjeni v tretja nebesa. Toda zelo se motijo taki zaslepljenci in daleč so od prave popolnosti... lahko spoznamo iz njih življenja in vedenja. V vseh rečeh, velikih $ malih hočejo imeti prednost pred drugimi. Zato so svojeglavni in ne odjenjajo od svoje trme. Zase so slepi, prav skrbno in marljivo pa opa' zujejo in grajajo, kar drugi govore in delajo. Toda dotakni se le nekolik0
njih prazne slave, v kateri se gibljejo sami, in zato menijo, da jo
vajo tudi pri ljudeh, in vzemi jim tiste pobožnosti, ki jih opravljajo lZ gole navade, takoj so vsi drugačni in razburjeni... Greh bi se jim zdelo-če bi enkrat radi ljubezni do bližnjega morali opustiti kak post ali knke litanije, ki so si jih sami naložili, da bi pa smatrali za greh, če bližnjeg3 ostro sodijo, opravljajo, zbadajo ali mrzijo, to jim pa niti na misel ne pride. Svoje dušno oko imajo zatemnjeno in ž njim občudujejo le sam1 sebe in svoja zunanja dela ... Zato menijo, da so silno popolni, vse druge pa ošabno obsojajo. Vse to tedaj ni popolnost, ampak mnogokrat še ve kot nepopolnost.
Kaj pa je potemtakem popolnost? Sv. Frančišek Šaleški pravi: Veliko slišim o popolnosti govoriti, a malo jih vidim popolno živeti. Vsa ima o popolnosti svoje pojme ... Kar mene tiče, ne vem, ne poznam druge popolnosti kot Boga iz celega srca ljubiti. Če ga v resnici ljubimo, se vsemi močmi trudimo njegovo čast sami pospeševati s tem, da vse ka smo in delamo v njegovo slavo obrnemo, kakor tudi bližnjega za to pr'j dobiti. V tem je naš cilj in naša popolnost. Kedar torej more človek re s sv. Frančiškom: Moj Bog in vse je moje, takrat je stopil na pot pop0 »osti. Take ljubezni prežeti so bile svetniške duše, njim na čelu naš s'-oče Frančišek. V tem in samo v tem je popolnost. Bog sam ti po sv. PaV to potrjuje: „Ko bi človeške in angelske jezike govoril, ljubezni pa bi jj. imel, sem brneč bron ali zveneče cimbale. In ko bi imel preroštvo m vedel vse skrivnosti ter imel vso vednost, in ko bi imel vso vero, ; da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. In ko bi razda živež vse svoje imetje in ko bi dal svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa ‘ ne imel, mi nič ne koristi." (I Kor. 13, 1—3.) In jaz bi še pristavil: In bi se tudi postil ob samem kruhu in vodi ter se ostro pokoril inv^’c-fl ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. In ko bi tudi bil pri vseh sv. mašah vsak dan pri sv. obhajilu in bi noč in dan molil, ljubezni pa bi ne im,
mi nič ne pomaga. „Ljubezen“, pravi dalje apostol Pavel, „je potrp
ež-
nap1'
ljiva, je dobrotljiva; ljubezen ni nevoščljiva, se ne ponaša, se ne huje; ni prešerna, ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudejr se ne veseli krivice, veseli se resnice, vse opraviči, vse veruje, vse up' vse prenaša" (1 Kor. 13, 4—7).	_ v.
Glej dragi najvažnejšo sliko krščanske popolnosti, ki bi naj bila11^ tretjeredniška. Poglej in oglej si jo še enkrat! Ali vidiš na njej bi*, spokorni pas, ali mrtvaško glavo, ali krvave sledove bičanja ali od p0t izžet obraz in mrke poteze v njem? Prav nič od vsega tega. Tako p°j^ vana popolnost in to je edino pravi pojem o njej, nima nič strašnega*
XJL	i)	AlO	JO'	- . tjlJ' j
odbijajočega ampak nekaj prikupljivega in privlačnega na sebi. Saj
veško srce je ustvarjeno za ljubezen in sicer v prvvi vrsti za to pleme ljubezen, ki je vez popolnosti. Tako pojmovana p opolnos J vsakomur dosegl jiva. Za bič, spokorni pas, stroge poste, ve izredna dela ni vsak. Za ljubezen do Boga in do bližnjega sprejemi] ker zanjo ustvarjeno srce ima pa vsak. Kaj delaš, to je nazadnje post
ska stvar. Bog tvojih del <ne potrebuje, ne velikih, ne majhnih. Kako jih ' °pravljaš, to je glavna reč. Bodi zdrav in zmožen za vsako delo, ali bolan, 1 Nezmožen za vsako opravilo, bodi profesor, uradnik, obrtnik ali trgovka 1 ali služkinja, to je postranska stvar, glavno je, da znaš ti svojemu delu, | kateremukoli poštenemu delu vdihniti dušo, nadnaravno dušo ljubezni do Boga, potem pa imej pero ali šivanko ali šilo ali šeflo ali cunjo ali •Metlo v roki.	:/ j
p- ROMAN:
Kako princezinja Elizabeta veliko trpi na ttovem dvoru. Knez Ludovik ostane zvest
Belemu cvetu.
m.
|~>\eželni grof Herman je izbral ob prihodu Elizabete sedem gospo-
1 dičen iz najodličnejših plemiških rodbin, da bi bile skupno vzgo-
* jene z malo princezinjo. Mej temi deklicami je tudi njegova •astna hčerka Agneza.
Beli cvet ostane svoji ljubezni do Jezusa zvest. Njena molitev je Slcer otroška, vendar globoka in polna nežne miline. Ko se igrajo mej seboj, večkrat namenoma tako vodi rajanje, da priskakljajo v igri pred kapelico. In tu potem zmolijo Oče naš kot pozdrav ljubemu Jezusu. Elizabeta pa se ne more zdržati in v slovo še večkrat poljubi vrata in ključavnico zaprte kapele: »Gospod Jezus, da veš, kako Te moja dušica ljubi, žato ti pošiljam poljubček."
In če Elizabetka čez dan ni opravila vseh svojih molitvic je zvečer Prav gotovo toliko časa prosila, da je smela še v posteljici opraviti zamujeno.
Bilo je običajno, da so dvorne gospodične izvolile poleg svoje zavetnice še enega apostola za nebeškega priprošnjika.
^ Naš Beli cvet si je želel neizrekljivo, da bi dobila sv. Janeza Evan-
Na altarju leži dvanajst sveč. Na vsaki je napisano ime enega apo-olov. Elizabeta z drhtečo ročico potegne prvič in da prebrati duhov-mivu: sveti Janez... Še enkrat! Zopet: sv. Janez. In Elizabeta poskoči od ^seija jn p0izkusi ge enkrat in res tudi tretjič ji je Bog naklonil to
milost.
... Toda na dvoru te njene pobožnosti ne odobravajo. Kneginja Zo-pa nima več prijazne besede zanjo. Ne trpi, da hodi Elizabetka v kapelo. kregana je, ker odloži za sv. mašo zlate ogrlice in zapestnice posute 2 diamanti.
Elizabeta ljubi ples, ljubi godbo, ljubi v vsej čistosti rajanje. Ko ■ ekoč pleše vsa vzhičena in je že dve rondi odplesala, pride Ludovik retjič po njo. Vsa zardela se spomni tisti hip na ljubega Jezusa in — dreče. Ludoviku šepetaje pove zakaj.
, L. 1216 umrje deželni grof Herman, oče Ludovikov. Poslej je zanjo veliko hujše na dvoru.
. Kneginja Zofija jo očitno prezira, kontesa Agneza javno pravi pri-mteljicam, da bodo to nevesto poslali nazaj na Ogrsko. j Toda Ludovik ji prinaša s svojih potov, kot mladi deželni grof ve-n° novih dokazov ljubezni in nežnosti. Erikrat dragocen rožni venček,
drugič krasno brušene naprsne kamene, tretjič lep opasek in podobne stvari. Elizabeta je pri vseh trdih besedah vsa srečna, in ko jo srce bon — potegne rožni venček in šepetaj e prične moliti z vzdihom: Od njega je, on je name mislil...
Na praznik Vnebovzetja Marijinega gredo grofica mati, naš Ben cvet in kontesa Agneza k slovesni maši v Eisenach. Vse tri imajo na glavi diademčke. Oblečene so v dragocen žamet s krasnimi našivki in umetno nabranimi rokavci.
Na poti k sv. maši v Eisenach.
Najlepša je Elizabeta.
Med mašo pa vidi na križu Jezusa s trnjevo krono ovenčanega 1 srce ji prevzame tolika žalost, da sname raz glavico diademček in 8 položi predse.
Grofica Zofija se togoti nad njo in jo kara.
„Gospa, poglejte Jezusa, pred Njim ne morem nositi diademcK • Tako se mi smili."	0
In ne oziraje se več ne na desno in ne na levo, sklone svojo krasn glavo in' ihti v rob svojega plaščka, da je vlažen od solz sočutja.
Ko gredo iz cerkve, se množica divi njeni lepoti, in jo pozdravi]
Na bledem prekrasnem licu in v vlažnih očeh še bleste solze.
Grofica Zofija pa od jeze in zavisti molči kot grob.
P• ANGELIK:
1.	Ali res prekine Veliki petek, če pade na prvi petek v mesecu, ka-*°r bo to letos, pobožnost 9 prvih petkov? — S. E.
Nikakor ne. Treba je le nadaljevati ali dovršiti pobožnost prihodnji P.fvi petek. Nihče namreč ni tega sam kriv, če tedaj ne more k obha-}'*u, ko niti vsi duhovniki ne morejo in ne smejo. Bila bi tudi velika ^r*vica za vse tiste, ki bi recimo opravili že osem prvih petkov, ter bi brez vsake lastne krivde morali začeti znova.
2.	Kakšni so pravzaprav pogoji za odpustke pri molitvi rožnega venca? _ S. E.
. Prvič je potrebno, da je rožni venec blagoslovljen od duhovnika, 5* je v to pooblaščen. Blagoslovljen more biti rožni venec le če ima 5, “ ali 15 desetk. (Usmiljenke imajo zase dovoljenje, da morejo dobiti °dpustke, čeprav imajo rožni venec s 6 desetkami.)
Drugič je potrebno pri molitvi imeti blagoslovljen rožni venec v j°ki. Če jih moli več, zadostuje, da ga ima v roki tisti, ki moli naprej, da Je v molitvi red.
Tretjič je potrebno premišljevanje skrivnosti rojstva, trpljenja in Slt)rti, vstajenja i. t. d. našega Gospoda Jezusa Kristusa. Odpustkov bi to-rej ne dobil, kdor bi recimo med rožnim vencem premišljeval o štirih P°sledryih rečeh.
Za olajšavo tega premišljevanja je vpeljana navada ali pred oče-. a š o m ali po besedah :in blagoslovljen je sad tvojega e 1 e s a , Jezus vplesti s kratkimi besedami dotično skrivnost rožnega enca. Oboje je dovoljeno in primerno. Za pridobitev odpustkov pa ni Pnrebno imenovati teh skrivnosti, zadostuje, da jih je v mislih prekajujemo.
dar
3. Ali je res, da oseba, čeprav veliko dela pri različnih društvih, ven-ne bo imela pred Bogom nič zasluženja? — M. K. j To je odvisno od osebe, ki dela pri društvih, in od načina kako re a- Bržkone mislite tu na društva, ki imajo kak dober namen ali cilj. k°toy.o vsak, ki tu sodeluje, stori dobro delo, toda le, če to stori iz lju-^ezni d0 Boga in do bližnjega, to se pravi, če dela iz dobrega namena. Če ^deluje pri društvih samo zato, da bi ga hvalili, ali da bi imel povsod prv° besedo, tedaj mu bo Bog enkrat dejal, da je že prejel svoje plačilo. . . Odvisno je dalje tudi od načina sodelovanja. Če bi kdo sodeloval j^1 faznih društvih, pa pri tem zanemarjal druge važnejše dolžnosti, bi veda ne bilo prav. Če bi kdo radi tega opuščal nedeljske maše, svoje j aadanje molitve, zanemarjal svojo družino ali stanovske dolžnosti i. r' d-, tedaj bi nedvomno ravnal napačno in ne po božji volji. Bilo bi to ?vuotako, kakor če bi recimo kdo šel na božjo pot ali za procesijo k Vezni sv. maši pa ne.
P. ANGELIK:
A. Cerkveni.
Praznik Kristusa Kralja — državni
praznik v Kolumbiji.
Dolgoletno prijateljsko sodelovanje med vlado, duhovništvom in ljudstvom, je dalo povod, da se je republika Kolumbija odločila za ta korak. Kolumbijska ustava določuje katoliško vero za državno vero in naroča oblastem, naj jo ščitijo kot bistveni temelj socialnega reda. Leta 1898 se je slovesno posvetila dežela po zgledu sosedne republike Ekvadorske presvetemu Srcu Jezusovemu. Leta 1902 je bila na državne stroške v glavnem mestu Bogota sezidana cerkev Srca Jezusovega. Državni predsednik od tedaj vsako leto obnavlja to posvetitev Srcu Jezusovemu, in večina občin sledi zgledu vlade in glavnega mesta.
Koliko je katoličanov na svetu?
Po štetju katoličanov na vesoljnem svetu konvem leta 1929 je njihovo število sledeče:	v Evropi
200,882.000, v Ameriki 109,097.000, v Aziji 14,536.900; v Afriki 5,330.000; v Oceaniji 1,585.000 skupno torej 331,430.900. Veliko število sicer, toda v primeri s celotnim človeštvom na zemlji še vseeno premajhno. Na vsakih 100 katoličanov pride 500 nekatoličanov. Če primerjamo posamezne dele sveta, tedaj vidimo, da pride v Evropi na 100 katoličanov 140 nekatoličanov, v Aziji 6400 nekatoličanov, v Afriki 3300 nekatoličanov, v Severni in Južni Ameriki 130 nekatoličanov, v Oceaniji 200 nekatoličanov. Veliko bo še treba
delati, moliti, žrtvovati se, da bo na svetu en hlev in en pastir.
Mednarodni kongres katoliškh m0*'
narjev.
V dneh 7—13. septembra pret6" klega leta se je vršil v Liverpolu P.r vi mednarodni kongres katoliskj mornarjev. Ta apostolat ima svoj centralo v Londonu, kjer je njenih nad 25.000 katoliških narjev, 104 mornariški duhovniki več kot 1000 lajiških pomočnik^ Svoje apostolsko delo vrši v 140 1 kah sveta. Kongres se je vršil na ' bilo liverpolskega nadškofa ” Downeya in so na njem prisosp vali zastopniki iz Avstralije, BelfPb Kanade, Nemčije. Francije, Holan ske, Indije, Španije in iz Združen držav Sev. Amerike. Predsednik toliškega apostolata za morI\aJj. Velike Britanije in Irske je aCl! ral sir Edvard Charbton. Pokro'1^ lja te ustanove sta pa kardin j Bourne in Van Bossum. 100.000 mornarjev letno pride v P štev za apostolat. Največji Pr0 apostolata je, da krči število ne^ tih dram, ki nastajajo v lukah vj* j kratkotrajnih razmerij med be . dekleti in drugobarvnimi m°rnLr. To je nov dokaz, da katoliška kev ne pozabi na nikogar.
Bivši polkovnik — duhovnik. .j.
Ko je c. kr. konjeniški p°lkov Hugo Bichter 1. 1916 prišel s jf četo poizvedovat v Volinijo, s^ej0 moral pred močnejšo kozaško
skriti pod neki most. Prepozno je SPoznal, da je zašel v močvirje. Živine dvajsetih ljudi je bilo v nežnosti. Od minute do minute se je linija pod njimi udajala, vlažno Močvirje je polagoma prišlo do ko-.£> do prsi, do vratu. V tej najhujši Sla je polkovnik obljubil, da hoče Postati duhovnik, če Bog reši njega !j} njegove vojake te strašne smrti. Lenutek pozneje so Rusi odšli in p® je bila rešena. Po vojni je pol-Zevnik izpolnil svojo obljubo. Z vso 'nemo je študiral bogoslovje in pred
P°I leta je bil posvečen v duhovni-In zdaj
kr«Sta.rega o *
‘epak, postavil za svojega ceremo-
t * je nn posvečen v uunov ,®- In zdaj je dunajski nadškof 60 e starega gospoda, ki je pa še zelo
cerkvi sv. Štefana na
$arja pri
žnaju.
^°liko mučencev je imela katoliška Cerkev v zadnjem stoletju?
, Pod besedo „mučenci ali mar-rniki“ razumemo tu samo tiste, ki so °rali preliti kri radi svoje vere, ne £a morda radi kakih političnih intrig. liSf? urnrI° I- 1827 na Koreji oko-W0 katoliških kristjanov za vero.
V Si
amu, Anamu in Tonkinu je v
letih 1855—1862 in 1883—1885 rabelj umoril nad 40.000 kristjanov, ker so se branili z nogami teptati križ. Na Kitajskem so fanatični boksarji pomorili okoli 8000 kristjan nov. Na Ruskem je katoliška cerkev ped vlado carjev Nikolaja I, Aleksandra II., Aleksandra III. in Nikolaja II. trpela skoro trajno preganjanje. Samo Nikolaj I. je dal pomoriti 406 katoliških duhovnikov. Skupno je prineslo katoliški cerkvi preteklo stoletje 56.000 novih mučencev. In pri tem niso všteti mučenci najnovejše dobe v Rusiji in Meksiki.
Med mostom in vodo.
Neka gospa, katere mož. je v samomorilnem namenu skočil v vodo in utonil je prišla k svetemu župniku Vianeju, da bi dobila vsaj trohico tolažbe. Niti časa ni imela, da bi svetniku potožila svoje gorje, ko ji je le-ta odgovoril: „Pomirite se, velecenjena gospa! Med mostom in vodo je dovolj časa in prostora za neskončno božje usmiljenje. Vaš mož je svoje dejanje obžaloval, pre-dno je umrl. Rešen je. Molite zanj!
B. Redovni.
°mače redovne vesti.
D ,Pne H. januarja t. 1. so prejeli t 1 kleriki bogoslovci Fr. Ildefonz ^.gerholc, Fr. Kornelij Gorše, Fr. ' vm Lenartič in Fr. Janez Vianej
Tr>nko
zadnja nižja redova: akolitat
eksorcistat. Istega dne so prejeli paJ[ red subdijakonat Fr. Kasijan Štih ’ Tomaž Hoge, Fr. Avgu-v . Svete, Fr. Klemen Šmid, Fr. 2°log Zajec.
eI‘k naš prijatelj in dobrotnik
Umrl.
je 29. januarja ob ^7. zvečer Pii*1* svojem stanovanju umrl za j)r Žico prelat in stolni kanonik vif J?S*P Lesar. Ž njim se je poslovili a *e§a sveta eden najbolj gore-euhovnikov ljubljanske škofije,
mož pravičen kot tehtnica, pobožen in veren, skoro svetnik, mož globokih misli, delaven do svoje smrti.
Prelat dr. Josip Lesar je bil rojen dne 13. septembra 1858 v Sušju pri Ribnici. V duhovnika je bil posvečen dne 14. septembra 1881 v Goričanah pri Medvodah. V ljudsko šolo je hodil sprva v Ribnici, potem pa v Ljubljani, kjer je obiskoval tudi državno gimnazijo kot gojenec Alojzijevišča. Bil je vedno med najboljšimi dijaki.
Po novi maši je šel takoj spo-polnit svojo izobrazbo v Avguštinej na Dunaj, kjer je prebil tri leta in pol. Tam je 18. marca 1885 promoviral za doktorja bogoslovja, mesec dni pozneje pa je nastopil prvo duhovniško službovanje v Višnji gori. Tam je bil samo štiri mesece, zakaj
takoj nato je marljivega duhovnika poklical tedanji knezoškof Missia v Ljubljano in ga imenoval za škofijskega kaplana in ordinarijskega tajnika. Leta 1889 je prevzel na ljubljanskem bogoslovju stolico za biblijske vede novega zakona in je to stolico obdržal vseh 30 let. Od leta 1893 dalje je bil devet let ravnatelj Alojzijevišča. Od leta 1901 do leta 1918 je zastopal ordinarijat v deželnem šolskem svetu. Leta 1902 je nastopil mesto ravnatelja v duhov-skem semenišču in je ostal na tem mestu do 1. 1919. Vzgojil je cele generacije slovenske duhovščine, ki se ga vsi z ljubeznijo spominjajo. Ne bom tu našteval njegovih spisov in organizacijskega dela, saj to so že storili drugi v polni meri. Omeniti pa moram tu njegovo naklonjenost in ljubezen do frančiškanskega reda. Leta 1891 dne 18. septembra je vstopil v III. red ter je sprejel kot redovno ime Frančišek. Leto pozneje 4. oktobra 1892 je napravil tretjeredniške obljube. Dolgo vrsto let prav do smrti je bil kot škofijski komisar predsednik pri semestralnih izpitih na našem domačem bogoslovnem učilišču. On je pa tudi ustanovitelj naše redovniške naselbine pri Novi Štifti. Okoličani Nove Štifte so želeli dvigniti božjo pot pri Novi Štifti in se v ta namen prizadevali, da bi se ondi naselili frančiškani. Dolgo so bila vsa njihova prizadevanja zaman, dokler se ni za to zavzel g. prelat Dr. Jožef Lesar. Ta je namreč v svojem in svojih so-rojakov imenu razodel škofu svojo željo ter prosil, da bi se ta splošna želja izpolnila. Knezoškof je stopil takoj v dogovor s provincijalatom slovenske frančiškanske provincije in že 15. julija leta 1901 je šel pro-vincijal P. Konštantin Luser k Novi Štifti, da bi ogledal, kar mu je bilo na ponudbo. Toda nastale so nove zapreke in'zgledalo je, kakor da zopet ne bo nič. Vendar pa so se 25. marca 1914 znova začela pogajanja za Novo Štifto, dokler ni bila dne
31. avgusta 1914 slovesno izročena v oskrbo frančiškanom, ki bivajo ondi še sedaj. Prav očetovsko skrb za mlado naselbino pa je imel vsi-gdar naš blagi pokojnik.
Dr. Lesar je pred dvema letoma in pol praznoval na skromen načni svojo sedemdesetletnico, letos dne 14. septembra pa bi imel slaviti svo-jo zlato sv. mašo. Ni mu pa bil° dano, dočakati tega najlepšega mas-niškega jubileja in ga je Bog popreJ poklical k sebi po plačilo. Tudi frančiškanski red mu bo ohranil vedno svoj hvaležnoudan spomin.
Br. Ksaverij Sattner umrl.
Dne 7. februarja t. 1. je v ljub' i ljanskem frančiškanskem samostanu bog lvdano umrl tretjeredni brat Ksaverij Sattner. Imenovani je bil rojen dne 23. avgusta 1865 v Novem mestu. V samostan je vstopil 19- 0r' tobra 1893, kjer je tudi leto pozneje 25. oktobra napravil obljube. Dolg0 vrsto let je opravljal službo samostanskega vratarja, oskrboval je v. let obednico, rad je ministriral >n opravljal razna druga dela. Pod sen1" tertje raskavo zunanjostjo je m skrito dobro srce. Bog mu daj večn mir in pokoj!
Male sestre delavcev.
Pod tem imenom je bil h v Grenoblu ustanovljen karitativu red za industrijsko delavstvo. Pr^ materna hiša je bil v Voreppe- K so bile 1. 1901 izgnane iz Francije. * se naselile v Belgiji, kjer so ustan vile tri naselbine v Muscronu, * quet-u in Meninu. Po končani vojs so prestavile materno hišo v pr0ljn Naselbine imajo tudi v Roubaisu Metzu. Red skrbi za stanovanje oskrbo tovarniških delavk, °bisk, jih v obratih, streže jim začasa . lezni na domu ali pa v redovni ter skrbi za otroke delavskih dru Občudovati moramo njihovo p° tvovalnost, da kljub vsem težav izvršujejo svoj poklic ljubezni-di pri nas bi bile slične ustan zelo potrebne.

FRANČIŠKOVA A LADI N A
P. KRIZOSTOM:
Vzor Frančiškove mladine: sv. Anton Padovanski.
sem dni po rojstvu so nesli dečka v bližnjo katedralo h krstu, kjer 1 I je dobil ime Ferdinand po svojem stricu kanoniku. Še danes hra-nijo v majhni kapelici z veliko častjo krstni kamen, ob katerem Se je rodil bodoči svetnik za nebesa in je postal tempelj sv. Duha.
Velika sireča je biti rojen od krščanskih staršev; in taki so bili Fer-tenandovi. Gospod Martin je bil hraber vojak, pa tudi plemenit; znal te združevati z orožjem globoko vero. Gospa Terezija pa je bila globoko Pobožna, nežnega in ljubečega srca. Razumljivo je, da je pretežno vete0 vzgoje prevzela ona, zakaj oče je bil zelo pogosto z doma. Pa je ?ftela dobro vzgajati; zakaj pri tem vzvišenem opravilu jo je vodila ^va vera.
. Pobožna mati je nesla često svojega malega Ferdinanda v kate-ralo, kjer ga je darovala in posvetila preč. Devici Mariji. Legenda Pripoveduje, da so ga našli domači nekoč kot petletnega otroka sa-nega pred Marijinim oltarjem, ko je glasno prisegal svoji nebeški Ma-vedno devištvo. Starši, ki so bili priča tega ganljivega prizora, so P tedaj dalje dečkovo voljo vedno spoštovali.
. Se preden je mali Ferdinand shodil, pa kadarkoli ga je mamica Ponesla v naročju k oknu, skozi katerega se je videla katedrala, je alček uprl svoje oči proti cerkvenim vratom in je pozdravil s smeh-j^jem, s poljubčkom in mahanjem ročic evharističnega Kralja in preč.
v Nič ni čudnega, če je rastel deček pod skrbnim Marijinim varstvom vsej ljubeznivosti zdrav in vesel, pa nedolžen in svet, kot nebeški angel.
0 . Poleg lilijske nedolžnosi je v njegovem srcu gorelo v čudovitem v t r z^as^ usmiljenje do ubožcev. Vsa njegova ljubezen pa je bila Jezus jjj auernaklju. Mali Ferdinand ni bil tak, kot je velika večina otrok, Ki najraje noč in dan igrali in zabavali. Če jih pokliče mamica, naj Qedo pisat nalogo ali molit, pa nočejo ubogati ali pa ubogajo neradi, tudi mali Ferdinand se je rad igral s svojimi tovariši, toda njegovo nteno veselje niso bile zabave, temveč molitve doma in v cerkvi, ki
jih je opravljal vedno z globoko zbranostjo in nebeško gorečnost]0' Njegova najljubša pot je bila v cerkev, da obišče in pozdravi svojega na]' boljšega Prijatelja v tabernaklju.
Mali Ferdinand je bil nekoč na pristavi, ki so jo imeli njego'1 starši v bližini mesta, ob obrežju reke Tago. Na vrt je posejal oče sei°e posebne vrste in je pričakoval obilno žetev. Bilo je krasno pomlad03 jutro, ko se je sprehajal naš mali svetnik po cvetečem vrtu. Približa s° mu oče in mu pravi smehljaje: »Poslušaj sinko. Želel bi, da posta°eS polagoma koristen domači hiši. Glej, tu na grede sem posejal kras°° seme, toda nadležni vrabiči hodijo neprestano krast to lepo zrno. Osta°* topej tu in pazi, da se ne približajo gredicam in ne uničijo moje setve.
I »Rad, oče,“ odvrne deček. »Rad ubogam."
Toda kmalu nato je pričel pobožni otrok misliti na Jezusa, ki r gleda iz tabernaklja bližnje cerkvice ter ga prijazno vabi k sebi. V zf četku je skušal zatreti svoje hrepenenje, pa se mu ni posrečilo. Stekel ]® v kapelo ter padel pred oltarjem na kolena in je začel takole govor''1' »Ti veš, moj Jezus, kako rad bi bil vedno tu pri tebi, da bi ti dek družbo, toda pokorščina me sili, da sem na vrtu in da pazim na setsj' Ti, ki si vsemogočen, ukaži svojim angelom, naj mi prihite na pon"'0’ da ne bom nepokoren svojemu očetu in da bom lahko prišel sem v pelico v tvojo bližino."
Vroča prošnja je bila hitro uslišana. Ferdinand se je vrnil na vr' je poklical k sebi drobne ptice, odprl eno izmed oken v hiši in je zap^ vedal pticam, naj nemudoma vstopijo. Nobena ptica si ni nič porajS' ljala. Vstopile so vse od prve do zadnje.
Ko je prišel oče zopet na vrt, ni našel sinčka na ukazanem mes'u’ Iskal ga je na vseh koncih in krajih ter ga je slednjič našel zamaknjen^3 pred oltarjem. Položil mu je roko na ramo ter mu rahlo očital: ,,Bn'J bi storil, ako bi me bil ubogal. Kaj bo zdaj s setvijo? Vrabiči so goto'9 uničili že vse."
»Ne, oče moj," je odvrnil deček s spoštovanjem in živo vero. »N se ne bojte. Ptički ne morejo napraviti na vrtu nobene škode. Poglej v vrhno sobo; v njej so zaprti vsi vrabiči." Ko je to izpregovoril, se ] znova potopil v svojo nebeško molitev.
Gospod Martin ni hotel verjeti tega, kar mu je povedal sinček. * ko se je ozrl še enkrat nanj, ki je klečal kot angel pred oltarjem, sej vendarle odločil, da stvar preišče. Kako je ostrmel, ko je spoznal ga deček ni varal. Čivkajoči vrabiči so bili še vedno zbrani v sobi " Tako je torej Bog poplačal gorečo pobožnost svojega malega služabm*1
Omenil sem vam že, kako čudovito lepo je rastla v Ferdinandove0’ malem srcu ljubezen do ubožcev.	.
Ljubezen je največja in najlepša čednost. Lepo se odraža v m°?’ ki zna dobiti vsak dan nekaj minut časa, kljub svojini neštetim nUjnlj3 opravkom, da vsaj nekoliko omili bedo svojega bližnjega. Lepa je . čednost na ženi, ki se odtrga za trenotek od domačega ognjišča, da pokusiti sladkost ljubezni onim, ki o ljubezni ne poznajo drugega, *■ ime. Krasna je ta čednost v ubožcu, ki podpre s svojim uboštvom c veka, ki je še bednejši od njega. Toda, kadar se ljubezen zrcali v i® . dem nedolžnem otroškem srcu, tedaj se pokaže v vsem svojem velica5 nem sijaju.	^
Zares ganljiv je moral biti prizor, kadarkoli je hitel lizbonski a.,t na dvorišče, da bi med siromake razdelil beli kruh, ki mu ga je mam1 , dala na razpolago. Kadar je šel s starši na izprehod, se je nešteto*
'•stavil ter pobožal kakega prav majčknega otroka ali dal nadložni starki flekaj drobiža, ki ga je prejel od staršev. Kolikrat je v maminem sprem-stvu poiskal zapuščenega bolnika, ki je stokal v svoji bedni postelji, ter ®u prinesel hrane in zdravila.
Nekega dne se je igral mali Ferdinand s svojimi tovariši ob javnem !'°dnjaku. Eden izmed dfečkov je po nerodnosti ubil velik vrč, ki je bil ast uboge ženice. Ferdinandu se je ženica zelo zasmilila, ko jo je videl, aako joka in tarna tam ob črepinjah. Novega vrča si pač ne bo mogla *upiti. Zato se pobožni deček zbere, dvigne za trenotek svoje oči proti jiebu in moli. Nato pa začne pobirati črepinje, ki so se polagoma sprijele n P1-ed zavzetimi gledalci je stal vrč popolnoma nepoškodovan. Ferdi-fland ga prime in zajame ž njim vodo. Postavi ga pred ženico in ji pravi: ''blejte, vaš vrč je popravljen. Zahvalite božjo previdnost, ki je vedno Popravljena pomagati ubogim, ki v Boga zaupajo."
, Tako so minila prva leta Antonove mladosti, v objemu dobrih star-ev. v družbi bratcev in sestric, ki so prišli za njim na svet, in katerim Je Anton dajal najlepši zgled onih čednosti, ki bi morale cveteti v duši sakega krščanskega otroka, to je: čistost, ubogljivost, pobožnost in lju-ezen do siromakov.
Frančiškov križar! Klarina sestrica! Povejta mi, ali v vajinih dušah Cvetej0 te čednosti?
Brat Juniper in prašiček.
I Jrat Juniper je bil eden izmed najzvestejših in najpreprostejših tovarn rišev sv. F'rančiška.
Nekega dne obišče v samostanu Marije Angelske bolnega brata in Ša vpraša z velikim sočutjem: „Ali ti morem s čim poma‘gati?“ Bolnik odgovori: „V veliko tolažbo bi mi bilo, ako mi prineseš okusno priprav-'en° kračico." Brž odvrne brat Juniper: „Takoj ti jo prinesem." Gre in ?arne nož in hiti v gozd, kjer so se pasli prašiči. Vrže se na enega izmed Fh, mu odreže nogo in zbeži. Doma nogo lepo umije, jo skuha in na ,So moč dobro pripravljeno nese z veliko ljubeznijo bolniku. Ta pa jo astno poje v nemajhno tolažbo brata Junipera.
, _ Med tem pa je mož, ki je svinje pasel in ki je tudi videl, kako je Uniper prašičku odrezal bederce, povedal svojemu gospodarju vse po srsti, kar se je zgodilo. Le-ta pa hiti k bratom v samostan ter jih ozmerja i mnavci, tatovi, goljufi in ničvredneži. Neprestano grmi nad njimi: „Za-^al ste odrezali nogo mojemu prašiču?!"
. Ko tako razgraja, pride sv. Frančišek, ki ni o vsem tem še prav . vedel, in mu obljubi poravnati vso škodo le da se potolaži. A vse to moglo pomiriti moža. Ves razjarjen je odšel.
Vsi bratje so bili osupnjeni, le sv. Frančišek je pomislil v svojem CU: »Kaj ko bi bil to storil brat Juniper v svoji nepremišljeni goreč-Skrivaj ga torej pokliče k sebi in ga vpraša: „Ali si ti odrezal
Jiosti?*’'
Frašičku nogo?" Juniper mu odgovori, ne kot človek s slabo vestjo, mpak kot mož, ki je prepričan, da je storil veliko dobroto: „Moj sladki , e’ res je, da sem odrezal prašičku nogo, toda storil sem to iz ljubezni 0 bolnega brata, ki mu je krača prinesla okrepčilo...“ In povedal je Se natančno, kot se je zgodilo. Frančišek pa mu odvrne v svoji pravični z veliko resnobo: „Brat Juniper, dal si veliko pohujšanje. Po pra-
■vici se ta mož jezi na nas. Morda se je podal že v mesto in nas tam zaradi te krivice spravlja v sramoto. Zapovem ti v sveti pokorščini: teci za njim. Ko ga dohitiš, se vrzi predenj na tla in se obtoži svoje krivde, pa ga prosi odpuščanja; zakaj gotovo je, da si se preveč zaletel."
Brat Juniper se je tem besedam zelo začudil, ker bi se ob takem delu usmiljenja ne bilo treba vznemirjati. Saj vendar časne reči niso nič vredne, razen toliko, kolikor jih delimo iz usmiljenja z bližnjim.
In odgovoril je: „Vse bom storil, oče. Toda razburjen nisem prav nič, ko pa je bil prašič, ki sem mu nogo odrezal bolj božji, kot onega moža, in sem ž njim storil toliko dobrega."
Nato je Juniper odhitel. Ko doide moža, je bil le-ta še vedno ves razjarjen. Prične mu pripovedovati, kako in zakaj je tistemu prašičku nogo odrezal. Pa je govoril vse to s toliko gorečnostjo in radostjo, kakor bi bil možu s tem storil veliko uslugo, za katero bi ga moral bogato po; plačati. Ta pa poln jeze in ves besen, obsuje brata z mnogimi surovostmi in ga imenuje sanjača, norca in lumpa. Brat Juniper se za vse te psovke ne zmeni, ampak se le čudi, češ, morda ga pa mož ni dobro razumel-Ponovi mu torej še enkrat vso zgodbo, se mu vrže okoli vratu in ga p°' ljubi ter mu zatrdi, da je storil vse to le iz usmiljenja. Ob enem ga Pa poprosi še za ostali del prašička s toliko ljubeznijo in preprostostjo, da se je mož potolažil. Šel je vase in se s solzami vrgel na tla; spoznal je krivico, ki jo je storil bratom. Tedaj gre, vzame prašiča, ga zakolje in speče-Z globoko vdanostjo in silnim jokom ga nese iz kesanja nad storejeno krivico k sveti Mariji Angelski in ga ponudi bratom v jed.
Tak je bil brat Juniper. Do besede je izpolnil Kristusov izrek: „Ako ne boste kot otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo."
in vse
BONUM!
P. ANGELIK:
Zavarovalni odsek III. reda sv. Frančiška.
Če opozoriš tovariša ali tovarišico, o katerem veš, da ni preskrbijo0 za leta starosti in onemoglosti, da se vpiše v zavarovalni odsek III■ Te°a in mu pri tem greš na roko, storiš dobro delo, za katero ti bo nekoč do-tični bolj hvaležen kakor za miloščino, ki bi mu jo mogel dajati. Mnog0 jih je, ki raje in lažje trpe pomanjkanje, kakor da prosijo in prejem0]0 miloščino.
Glavna pogoja za zavarovanje za starost in onemoglost sta sledeča:
j k Biti mora ud III. reda ali se zavezati, da vstopi vanj tekom pe-
2. biti mora naročen na »Cvetje" ali se nanj naročiti.
Kdor potrebuje tiskovine, potrebne za vpis ali želi kakega nadal-Kga pojasnila, se lahko pismeno ali osebno obrne na „Zavarovalni od-„ III. reda v Ljubljani, Marijin trg 4“ ali pa na „Župni urad Marijina Oznanjenja v Ljubljani11.
1, Kdaj se mi začne izplačevati pokojnina?
l » Ako se n. pr. kdo vpiše v zavarovalni odsek meseca februarja, to je, .or je podpisal listino »Poročilo in pogodba" meseca februarja letoš-le*-a’ tedaj dobi pravico do pripadajoče pokojnine in pogrebnine P°cenši z mesecem marcem leta 1936. Ako se je kdo vpisal meseca no-nbra leta 1930, dobi pravico do pokojnine in pogrebnine z mesecem ecembrom leta 1935. i. t. d.
To velja seveda za tiste, ki redno plačujejo zapadle premije in bi f° preteku teh petih let ali umrli ali onemogli in bi ne mogli več izvr-ati svojega poklica ali službe. Čim dalje časa je kdo zavarovan, toliko , j? je seveda pogrebnina in pokojnina, ki jo kdo prejema mesečno do v°je smrti.
^a3 pa bo s pogrebnino tistih, ki so že vpisani v kako drugo pogrebno
društvo?
Vič ^°bijo jo izplačano ravno tako, kakor vsi drugi, to zahteva že pra-r .n?st, ki mora biti do vseh enaka. In bržkone se nihče izmed svojcev „ ^ega zavarovanca ne bo pritožil, če dobi pogrebnino izplačano od po-p j nega društva in od zavarovalnega odseka. Predno bo minulo prvih p tet našega zavarovalnega odseka, bodo zavarovanci na tem mestu še Plač 6j 0P0Z0rjenK da v oporoki določijo, komu naj se pogrebnina iz-ea, drugače se bo izplačala običajnim dedičem.
^tišala sem, da se bo po državnem načrtu zavarovanja za starost in one-g*°st izplačevala pokojnina po 50 letih, vi pa pišete v Cvetju, da že po 45 letih. Kdo ima prav?
u - Obadva. Po državnem načrtu zavarovanja za starost in onemoglost stim i t.°čka. 5), ki pa še ni uzakonjen, pripada starostna renta vsem ti-Hj, > ki so dosegli 65 leto starosti, tudi brez dokaza onemoglosti, v ko-pri°r ais° zaposleni ali s svojo zaposlitvijo ne zaslužijo več, kakor znaša Padajoča jim starostna renta.
Pok .^?nt ab dekle, ki začne služiti s petnajstim letom, dobi pravico do 2a(f°jnine po 50 letih, ker šele čez 50 let doseže 65 leto starosti. Če pa kgj,11® s^užiti z dvajsetim letom, dobi pravico do pokojnine po 45 letih, ePakZe ^ez ^ ^ doseže dobo 65 let. Dobi se pa seve v obeh slučajih rPokojnina in to le v slučaju, v kolikor kdo ni zaposlen ali s svojo Poslitvijo ne zasluži več kakor znaša pripadajoča mu starostna renta. Vs .Pri našem zavarovanju dobi po tridesetih letih popolno pokojnino Ujg do, naj bo star kolikor hoče, če je zaposlen ali ne, če kaj zasluži ali Pon je seveda dalje časa zavarovan, dobi tudi večjo pokojnino in §rebnino. Kdor pa prej obnemore, jo dobi pač preje.
4. Kaj pa če vi uinrjete? Kaj bo potem s zavarovalnim odsekom?
Nič hudega, vodili ga bodo pač drugi naprej. Povsem razumljivo je' da P. Angelik ne bo vedno živel, toda v tem slučaju je za odsek že tako poskrbljeno, da ni treba imeti prav nobene skrbi.
Da bo stvar vsakemu jasna, naj povem na kratko tukaj potek usta-nove tega odseka. Več kakor eno leto so trajale predpriprave za ustanovitev zavarovalnega odseka. Sestavljeni so bili že splošni pogoji za p°; slovanje odseka, toda ker je šlo za važno stvar, smo dali iste pregledat) priznanim strokovnjakom. S finančne in gospodarske strani je splošne pogoje pregledal in odobril finančni strokovnjak g. Jane* Avsenek, s pravnega stališča jih je pregledal odvetnik Dr. Iv a11 Stanovnik, s stališča zavarovalne tehnike jih je pregleda1 in odobril priznani zavarovalni tehnik pri pokojninskem zavodu v Ljubljani g. Jerko Š a n t i č.
Zavarovalni odsek III. reda je bil s splošnim odobravanjem ustanovljen že dne 14. julija 1930, na desetem občnem zboru lavantinske tr£ tjeredniške duhovniške skupščine v Mariboru. Da bi se dala prilika tud' voditeljem III. reda ljubljanske škofije, ki nimajo lastne tretjeredne duhovniške skupščine, da lahko stavijo morebitne izpreminjevalne prf“) loge, se je sklenilo, da se za 1. september 1930 skliče sestanek voditelji III. reda in duhovnikov tretjerednikov iz ljubljanske in mariborske škofije v Ljubljani. Iz istega namena, da bi namreč lahko stavil kot izkuša1 voditelj III. reda morebitne izpreminjevalne predloge je bil celoten i® ferat P. Angelika s splošnimi pogoji in njihovo razlago predložen pre/ g. provincialnemu komisarju III. reda P. Salvatorju Zobcu v Ljubija111' Provincijalni komisar III. reda P. Salvator Zobec je referat prebral s zelo pohvalno izrazil o novem odseku, ljubeznivo je sprejel vse tiskoyine’ potrebne za vpis v zavarovalni odsek in ne samo takrat, ampak tudi p° zneje ponovno obljubil svojo pomoč in sodelovanje.	.
Že omenjeni sestanek duhovnikov voditeljev III. reda in tretjere nikov duhovnikov iz ljubljanske in mariborske škofije se je vršil dn 1. septembra 1930 v tretjeredniški dvorani frančiškanskega samostan v Ljubljani pod predsedstvom preč. provincijala Dr. P. Regalata Čebul] ■ Na sestanku je bila soglasno sprejeta tudi resolucija:	J
Tretji red ustanovi za svoje člane lastni zavarovalni odsek za stara in onemoglost. Voditelji III. reda naj opozore člane na to možnost zava vanja in naj delujejo na to, da bodo zavarovani vsi člani III. reda, ..j, nimajo dovolj lastnega premoženja ali zagotovljene pokojnine, ki bi 3 osigurala za leta starosti in onemoglosti.
V smislu odloka papeža Pija X. z dne 8. septembra 1912. se zahtr^
za obveznost in veljavnost resolucij tretjerednih zborov potrdilo Pr( stojnika I. reda sv. Frančiška. Radi tega je gori omenjeno resolucijo P . trdil nrečastiti nrovinciial slovenskih frančiškanov Dr. P. Re.oalat Čet>UJ’
trdil prečastiti provincijal slovenskih frančiškanov Dr. P. Regalat dne 23. septembra 1930 pod štev. 708.
Odobrenje.
S tem potrdim ip odobrim resolucije, sprejete na sestanku vod1 ljev III. reda in duhovnikov-tretjerednikov v Ljubljani, dne 1. septe bra 1930.	P. Regalat Čebulj, pr°v'
(Original je pri P. Angeliku na razpolago.) S tem je bila tudi re dovno-pravna stran zavarovalnega odseka urejena.	.,jji
Zakaj je bil ustanovljen zavarovali odsek v tretjeredni duhov111... skupščini v Mariboru in ne v Ljubljani? Zato, ker v ljubljanski šk°
I^tjeredniki-duhovniki nimajo lastne tretjeredne skupščine. Vsaka skupka III. reda, ki ima skrb za svoje člane pa seveda lahko ustanovi svoj ^varovalni odsek. Saj je bil zavarovalni odsek od vsega početka tako Namišljen, da bi vsaka III. redna skupščina bila istočasno podružnica zavarovalnega odseka ter bi potom svojega odbora opravljala posle zava-r°valnega odseka. Zavarovalni odseki v posameznih skupščinah bi imeli aalogo, da opozore vse člane, ki nimajo dovolj lastnega premoženja ali ?agotovljene pokojnine, da se lahko na ta način preskrbe za leta starosti !? onemoglosti. Pojasnjevali bi jim pomisleke glede zavarovanja, šli bi ])m na roko pri vpisu v zavarovalni odsek, v slučaju potrebe bi pobirali [K (sečne premije ali onemoglim in starim udom donašali mesečno pokojnino.
Nekatere skupščine so ta odsek za lastni okoliš že ustanovile. Ob-'ezi}o pa seveda to ni za nobeno skupščino, kakor, ni obvezno zavaro-'anje za starost in onemoglost. Kjer skupščine nimajo lastnega odseka, seveda lahko člani III. reda sami naravnost obrnejo na upravo zava-0valnega odseka v Ljubljani.
, Odgovornosti za zavarovalni odsek pa seveda po čl. 11. nima no-,en.a skupščina, ampak le uprava odseka skupno z nadzorstvom, ki pazi, ;a je vloženi denar pupilarno varno naložen, da se ne izvrši kaka poneha i. t. d.. Natančno se vodijo blagajniške knjige za ustanovni in varani zaklad (po čl. 11 in 12), opravilnih, kjer so zabeleženi vsi dopisi . .Kaj se Je glede dopisov ukrenilo, posebna kartoteka kaže točno koliko, Qaj in kako (po pošti ali osebno) je kdo vplačal. Za vsako vplačano _ šoto dobi vsakdo potrdilo. V arhivu so shranjeni vsi dopisi in duplikati potrdil o vplačanem denarju, tako da vsak trenutek lahko vsakdo brez ,rav upravlja naprej zavarovalni odsek, če bi sedanji upravnik zbolel .1 umrl. Vplačane premije ostanejo skupna last plačujočih članov in mnejo vedno nedotaknjene. V slučaju razpusta (če bi n. pr. država pre-j pedala III. red, česar se pač ni treba bati) se vsakemu članu tekom h ,§a dne izplača ves denar nazaj, ker je do zadnje pare pupilarno varno Složen.
Upravlja zavarovalni odsek po čl. 2. splošnih pogojev, odbor ured-^stva Cvetja. Za sedaj so člani uprave: Dr. P. Angelik Tominec, i ' Guido Rant, župnik, Dr. P. Hadrijan Kokolj prov. pro-rator. Ako bi kateri teh članov umrl, ostala dva lahko izvolita novega ^Pravni odbor bo zopet polnoštevilen. Ko bo imel zavarovalni odsek arat svoje lastne lokale in dovolj izvežbane lajike tretjerednike, bodo v^avljali zavarovalni odsek samoposebi umevno lajiki tretjeredniki, toda Cjustvo ostane v rokah I. reda sv. Frančiška. Za tako dolgo si je treba lagati, kakor je mogoče, da s prevelikimi stroški ne postavimo v ne-delavnosti odseka. Vloženi denar nalaga uprava odseka sproti p f aan v pupilarno varno Mestno hranilnico ljubljansko. Radi lažjega : ’ °vanja z izvenljubljanskimi zavarovanci pa ima tekoči račun otvor-tudi pri Zadružni gospodarski banki v Ljubljani.
Kakor vsaka slična ustanova ima tudi zavarovalni odsek po čl. 2
^nih
pogojev svoje nadzorstvo, ki je bilo izvoljeno na sestanku du-
le prkov voditeljev III. reda in tretjerednikov v Ljubljani, dne 1. sep-Sy 5ra 1930. Za sedaj so člani nadzorstva po en zastopnik treh redov ^runčiška, ki delujejo med Slovenci, to je: P. Teodor Tavčar, tUal na ^i^u, za frančiškane P. Miroslav Godina za konven-n]a P- Jožef Lapuh za kapucine. Urednik Duhovnega Vestnika, **a voditeljev III. reda Dr. Jožef Mirt, ravnatelj dijaškega seme-
nišča v Mariboru. Dva svetna gospoda iz ljubljanske škofije: Janez M ii 11 e r, župnik Dev. Mar. v Polju in Martin Poljak, župnik ' Sostrem in dva svetna gospoda iz lavantinske škofije: Jožef Cede* župnik v Studenicah pri Poljčanah in Ferdinand Pšunder, župnik v Rušah. Vsako leto meseca oktobra izide v Cvetju obračun celega leta.
Vse to je bilo že priobčeno in objavljeno v Duhovnem Vestnik11' glasilu za voditelje III. reda štev. 5—6, str. 68—75 in str. 85 (izšla je j11 številka v početku oktobra 1930). Resolucije pa so bile priobčene obenem s potrdilom in odobrenjem preč. provincijala Dr. P. Regala!8 Čebulja v istem Duhovnem Vestniku štev. 1, str. 13—15 (izšla je ta številka prve dni meseca januarja 1931). Zavarovalni odsek III. reda je priporočal tudi ljubljanski Škofijski list štev. 9, 1. 1930, str. 139 in OglaS' nik lavantinske škofije štev. VIII, 1. 1930, str. 114.
Vsak član zavarovalnega odseka iz vsega tega lahko spozna, da Je denar, naložen v Zavarovalnem odseku tako varen, kakor sploh more biti v najbolj varnem denarnem zavodu.
5. V kakšnem razmerju je zavarovalni odsek III. reda v Ljubljani s skupščino III. reda pri cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani?
V prav tistem razmerju kakor do vseh ostalih skupščin reda med Slovenci. Treba je ločiti zadeve, ki se tičejo samo ljubljanske skupščine III. reda pri cerkvi Marijinega Oznanjenja in zadeve, ki se tičejo vseh skupščin III. reda na Slovenskem in so vsem skupne. Take skupne zadeve so n. pr. glasilo III. reda „C v e t j e iz v r t oT sv. Frančišk a“, ki ga urejuje uredništvo za to določeno od provincijalnega predstojništva frančiškanov v Ljubljani. Lahko pa ima vsak8 skupščina lasten časopisni odsek, ki skrbi za to, da pride Cvetje v vsak družino, kjer biva kak član III. reda. Taka skupna zadeva je „Fra^
im8
čiškanska misijonska zvez a“, ki jo upravlja komisar za sijone, določen za to od provincijalnega predstojništva. Lahko pa
vsaka skupščina lasten misijonski odsek, ki pobira prispevke za m181 jone i. t. d. Taka skupna zadeva je »Armada sv. Križa“, ki \ upravlja komisar za sv. Deželo, določen za to od provincijalnega pre. stojništva. Lahko pa ima vsaka skupščina lasten odsek za sv. DežeJ • ki zbira prispevke za Sv. Deželo. Taka skupna zadeva je tudi „ZavL rovalni odsek III. reda za starost in onemoglost, jo upravlja po čl. 2 odbor uredništva Cvetja ali od frančiškanskega Pr®|
vincijalata pooblaščena oseba. Lahko pa ima tudi vsaka skupščina la^JJ
rb«
leta starosti in onemoglosti. Zlasti v Ljubljani, kjer tega odseka še
zavarovalni odsek, ki skrbi, da si člani III. reda, ki nimajo* dovolj ^ nega premoženja ali zagotovljene pokojnine, na ta način preskrbe
majo, bi bilo to zelo priporočljivo. V mestni iSoffid j? okX 60 III. reda in v hiralnici okoli 30. Jasno je, da za vse te ne more skr'’
bej
lastna skupščina, pač pa edino na ta način more pomagati, da se n° ^ število bratov in sester sv. Frančiška v teh zavodih še pomnožil0 novimi.	«
V posameznih skupščinah samo posebi razumljivo %0 vse odseke teh raznih ustanov voditelj skupščine sam. -Vrhov upravo posameznih ustanov pa vodi tisti, katerega določi za to f,av čiškanski provincijalat. On lahko določi za vse ustanove upravnik8 osebi provincijalnega komisarja III. reda ali pa določi za to druge ose
da eden ni preveč obremenjen. Tako n. pr. upravlja sedaj Frančiškansko jnisijonsko zvezo preč. provincijalni komisar III. reda P. Salvator Zo-yf> druge ustanove pa vodijo drugi, kakof je pač to določil frančiškanski provincijalat v Ljubljani.
Večje in živahnejše skupščine III. reda imajo po več odsekov, dru-8e zopet manj, kakor je pač zanimanje za eno ali drugo ustariovo. Obvezna pa ni nobena skupščina, da bi morala ustanoviti ta ali oni odsek, ker vodilo III. reda pravi samo splošno naj udje III. reda pospešu-lej° »pobožnost in vse kar je dobrega" (pogl. II. § 8). In glede ubogih pravi le „Vsak po svoji moči naj nekoliko skupaj zlože, da se podpirajo ubožniši iz števila udov" (pogl. II. § 12), ne določuje pa kako naj skupaj zlože, ali v puščico v cerkvi ali potom zavarovanja. Oboje je dobro in priporočljivo.
Razno.
Dve prošnji.
Neko, že od 17. leta naprej hromo dekle bi rado prišla za božje plačilo na stanovanje h kaki dobri osebi v Ljubljani. Rada bi šla večkrat y. cerkev, toda ker je kraj, kjer stanuje hribovit, more to le poleti. Dru-Zlna, pri kateri je bivala dosedaj, se je pomnožila in bi radi videli, da bi kam umaknila. Če kdo ve za dober svet, naj ga blagovoli sporočiti Uredništvu Cvetja v Ljubljani, ki bo rado posredovalo.
# # #
Vodstvo bratovščine sv. Rešnjega Telesa v Ljubljani iskreno prosi častite tretjerednice za brezplačno izdelovanje kvačkanih delov za mašne srajce, koretlje, ministrantske haljice in drob-čipk za korporale. Izdelki se porabijo za naše~in misijonske revne Cerkve. čas dela je do konca meseca junija.
. v Nit in vzorci se dopošljejo tudi po pošti. Vendar pa vodstvo bra-^vščine prosi, da pismene oglase podpišejo tudi častita župnijska pred-stojništva.
Naslov na voditelja g. kanonika Al. Stroja, Pred škofijo št. 9, ali a učiteljico Valerijo Jerajevo, Jegličeva cesta 10/III.
V molitev se priporočajo:
v. Za srečno zadnjo uro in za spreobrnenje neke osebe. — Terezija T^rtinčič presv. Srcu Jezusovemu in Marijinem ter sv. Jožefu. — Neime-°vana se v dušnih zadevah priporoča sv. Frančišku, sv. Antonu in Mali yetki. — Rajni udje Armade sv. Križa: Planovšek Ana, De-eja Marija, Petrin Helena.
Zahvale za molitev:
s Alojzija Manfredo iz sv. Lucije za uslišano molitev. — Neimenovana e zahvaljuje sv. Frančišku in sv. Antonu Pad. za ozdravljenje živine.
• Ir,
Darovi.
Za frančiškanske misijone:
p III. red v Mariboru Din 415; neimenovana Din 5; neimenovana po r' Mariju Din 44; neimenovana po P. Romanu Din 20; neimenovana po
P. Romanu Din 30; neimenovana po P. Gabrijelu Din 70; neimenovana Din 10; neimenovani po P. Romanu Din 20; neimenovana po Fr. Petru Din 50; neimenovana po Fr. Mariju za sirotišnico na Kitajskem Din 50; neimenovana po Fr. Mariju za kit. misijone Din 80; Privšek Ana Din 20; neimenovana po Fr. Mariju Din 10; neimenovana po Fr. Mariju Din 100; Zaplotnik N. Din 10; neimenovana Din 2; Zamida Frančiška Din 5; neimenovana Din 5; Razdrli Uršula Din 10; Stare Terezija Din 15;. neimenovana po Fr. Mariju Din 55; Mlakar Marjeta Din 10; Koprivec Terezija Din 10; Žerjav Marija Din 10; Mršnik Marija Din 20; III. red Novo-mesto Din 1202; III. red Novomesto za kitajske misijone Din 1558 (pfj tem so odlično sodelovale Gričar M., Znane J., Wobner R., Frankovih M.); neimenovan po Fr. Mariju Din 10; neimenovana po Fr. Marij'1 Din 10; neimenovana iz Cirknice Din 100; Lušin Marija Din 15; Gregorc Marija Din 10; Papež Marija Din 5; Župni urad Metlika Din 425; III- re® na Viču Din 1868.
Za Armado sv. Križa:
Neimenovana po Fr. Petru Din 10; Privšek Ana Din 10; Šušter Jerica Din 10; Gorše Marija Din 10; neimenovana po Fr. Mariju Din 10» Mlakar Marjeta Din 10; neimenovana po Fr. Mariju Din 10; Gl. M-Din 171; Koren J. Din 55; Lena K. Din 25; Kokalj M. Din 20; Št. M-Din 180.50; Štrucelj F. Din 3880.
Za cerkev sv. Frančiška v Šiški:
Neimenovana po Fr. Petru Din 50; neimenovana po Fr.
Din 50; neimenovan po Fr. Mariju Din 10; Bergant Alojzija Din 10 » neimenovana iz Cirknice Din 100; neimenovana za oltar male TerezK Din 100; Blažič Jera iz Vodic Din 5; preč. g. Dr. Perne Din 100; neimenovana iz Maribora po Fr. Danijelu Din 100.
Za kolegij sv. Antona v Ročnem:
III. red v Kranjski gori Din 30; Mons. Ignacij Valentinčič, Gorica Din 54.57; g. Ocvirk Amalija po P. Angeliku Din 30; neimenovana 1 Ljubljane Din 100; neimenovana po P. Piju Din 50; neimenovana po * Piju Din 500; K. K. Din 100; Bergant Alojzija Din 100; neimenovana p Fr. Mariju Din 100; Privšek Ana (za 9 dnevnico) Din 50; neimenovana po Fr. Mariju Din 60; Kukoviča Franc Din 5; neimenovana iz Cirkmc Din 100; Blažič Jera iz Vodic Din 5; Petkovšek Ivana iz Idrije Din ’ Alič Frančiška iz Idrije Din 2.90; Hvala Ludovika iz Aleksandro Din 55.50; Tomažič Elizabeta iz Sv. Benedikta Din 20; Roblek Din 50; neimenovana po Fr. Mariju Din 30; P. Sofron iz Svete Go Din 200; Pirc Serafina iz Tržiča Din 30; III. r^jd v Pišecah Din 1 Labič Franja Din 20.
Za dom sv. Frančiška:
Neimenovana po Fr, Mariju Din 10; Rutar Antonija Din 15; Teip*11 Franc iz Vidma Din 15.
Za kruh sv. Antona:
Neimenovana Din 10.
Za cerkev sv. Antona v Beogradu:
Kogelnik Jožefa, Ruda na Koroškem Din 57.64.