Leto LXXn., št. 266 a Debljana, »reda 22. novemfcra I939 Cena Din 1.— SLOVENSKI tehoja vsak dan popoion« hatmft —dalji to pruamea // Immft Oo HO p«** »rti o Om Z do 100 vrst 6 Dtf> 2_5G. od 100 do 300 A fMn 1 ««9 imero* pa»* *rsto OW» 4.—, dopust po dogovoru, mtefotni dove* poeebei ff JBowaaaaJ Norod* *aT|o 'MMint v Jugoslovi|i Din Ia—| bo inoznitf^o Ofcs A— ** UREDNIŠTVO IN UPtAVMISTVO UUBUANA Ki»a«awro ubco tttf. I r«Mo». 31-22. 31 21 31-U 21-25 » 31-2t Senzacionalna razkritja Kdo ie organiziral monakoviki atentat Po nemških uradnih poročilih je policija aretirala kot monakovskega atentatorja nekega Georga Elserja, ki je menda že priznal svoj zločin — Kdo je prav za prav ta Elser? — Davi je nemška p Jlicija izdala nove podrobnosti — Izjava bivšega Hitlerjevega tovarila Otima Strasserja, ki ga je nemška vlada obdolžila soudeJ-žbe pri atentatu Monakovo, 22. nov. i. (DNB) Snoči je vodja nemških zaščitnih cddelkov in ščt nemške policije Himmler objavil, da se je polciji posrečilo prijeti monakovskega atentatorja v osebi 36 letnega Georga Elserja, ki je 14. novembra, potem ko je dolgo časa vse tajil, dejanje slednjič priznal. Elser je vzidal v steber bivše meščanske pivnice peklenski stroj. č"gar eksplozija je bila regulirana 6 dni ali 1*4 ur v naprej. Zločin je pripravlja7 ž? od septembra, odnosno od oktobra 1938. V avgustu ie vzidal zaboj z d namitom. V-n^či pred 8. novembrom pa se mu je posr č:lo vzidati peklenski stroj v priprav'ieni zaboj, tal-oj nato je odpotoval čez S u tgart in je hotel v Švico, a iz got^v'h razlogov, se ie 7. novembra zopet vrnil v Monakovo. Posrečilo se mu je. da je v noči med 7. in 8 novembrom neopazno prišel v pivnico, kjer se je prepričal, da peklenskr stroj še gre. 8. novembra ^e še zaitrk^val v neki monakovski gostilni, v noči m^d 8. in 9. novembrom Pa le hotel blizu Konstan-ca pcbegn;t' čez mejo. a je bil areMrm. H:.mmler tud; navaja, da je aten*al organiziral Oton Strasser in da je to deJo angleške t a ine službe. Kdo pozna Elserja? Berlin. 22. nov. i. Sef nemške porcije H:mmler je davi naslovil na nem'ko prebivalstvo poziv, nai mu pomaga s podatki in podrobnostmi glede Elserja. Zastavil je vprašanje, kdo pozna Elserja. kdo je z nilm občeval, kje se je v zadnjih letih pojavljal, kje ie nakupoval in naročeva7 blago. Javi naj se tudi vsakdo, ki bi v*»del povedati, kdaj se ie Elser bavrl s t^htrčnimi kon-tn-kcijanv. Prav tako nai ljudje povedo, če so ea videl! kdai na vlaku, v av-tcb'isu, v rajnih lokalih, samca al' drugod. Če je bil s kakimi tovariši. Vsakdo naj javi. kdaj, kje in s kom. Nova nemška razkritja Berlin, 22. nov. i. Nemška policija je davi objavila poročilo, iz katerega je razvidno, da je v delo zapletena angleška tajna služba Intelligence Service v Haagu. Uradno je bilo objavljeno, da sta bila 9. nov. are t rana šef angleške tajne službe za zapadro Evropo Bess in kapetan Stevven*«, ko sta hotela 9. novembra pri Vr^-lu na Hclanđ^kem prekoračti nemško m J>. Nemško poročPo navaja, da ie IMelli-gence Service v Nemčiji že dolgo pripravljala ra7ne komplote in organiz rala atentate Policija je postala pozorna na dedovanje Bessa in Stewen?a. Da iu spelie na lim. so stopili urado:k; SS z nj-ima v zvezo ped pretvezo, da bodo orcaniz'raM revolucijo v Nemčiji Na ta način se 1e urad-n kom SS pos^-eč^o izvabiti od Angležev razne skrivnosti. Izvedeli so tudi za ni'h načr'e Poleg tesa so Angleži povedali, da imajo na razpo'a^o tud' tajno oddajmo oo-staio s posebnem! Tnakl in prav s to tajno postalo je b:1a "emšk? poMcila d-> danes v zvezi z aneleško v: a do 9. nov^ribra sta Bess in Ktewens nr°korač;la mejo bi1«* r»a sta od r?m5k- nolicije napadena in pridržana kot jetnika. Angleška uradna izjava London, 22. nov s. (Reuter) V zvezi z nemškim uradnim porcčilcm, da sta bila 9. novembra pri znanem incidentu pri Venlu na holandskem ozemlju zajeta dva agenta angleške tajne službe, izjavlja o v angleških uradnih krogih, da niti angleška vlada niti angleški agenti nTso Imeli nobenega posla pri tem incidentu In ne vedo n»Česar o onih dveh nemških državljanih, ki so in Nemci ob tej priliki zajeli. Kaj pravi Oton Strasser? Curih. 22 nov e. (United Press) Komunike, ki ga je snoči izdala uprava nemške policije glede identitete monakovskega atentatorja, ie v Curihu izzval veliko pozornost, ki je tem večja, ker je Oton Strasser. ki ga komunike cbdolžuie atentata, do nedavnega bival v Curihu Ko je lani v septembru Oton Strasser zapustil Češkoslovaško, je v Curihu organiziral svojo črno fronto Sele snoči se je izvedelo, da ie takoj po monakovskem atentatu nemška vlada uradno zahtevala cd švicarskih oblasti izročitev Otona Strasserja. češ. da je soudeležen pri organiziranju atmtagodkih 1938. je Oton Strasser odpotova- v Švico, kjer je nadaljeval svojo akcijo Takoi po monakovskem atentatu so nemške oblasti zahtevale njegovo izroč tev. toda tudi to pot se mu je posrečilo pravočasno pobegniti v Francilo. Na moriti se bo zajeta vodita brez kompromisa Chamberlain je napovedal skrajne represaFje zaradi potapljanja ladij — Anglija bo uvaževala izvozne in uvozne potrebe nevtralnih držav London, 22. nov. (Reuter) Ministrski predsednik Chamberlain ie včeraj po svoji bolezni prvič prišel v parlament in je na vprašanje vod telja opozicije Atile^ja, če bo Anglija podvzela represaiie zaradi potapljanja lad*i po nemških minah najprej omenil mednarodne določbe in konvencije, ki jih ie podpisala tudi Nemčija, nakar je izjavil: Nobene izmed teh določb nemška vlada ni spoštovala pri polaganju mn. katerih žrtve sera omenil. Ta novi akt nasilja je višek v seriji kršitev pogodb, ki jih je Nemčija zagrešila. Spomniti se je treba samo potopitve »Athenie« z izgubo 112 življenj ter nadaljnjim uničevanjem angleških, zavezniških in nevtralnih ladij potom min. torpedov in obstreljevanja s topovi. Ti napadi so bili pogosto izvedeni brez svarila tn v vedno večji meri s pooo!-nim preziranjem zakonov, ki jih določa protokol o podmorniškl vojni, ki ga je Nemčija podpisala, ali pa s preziranjem najelementarneiših zahtev človekoliuhla. Kraljeva vlada ne bo dopustila, da bi ae vse te metode vojne nadaljevale brez re-presalij. Zbornica se spominja, da je bilo v zadnji volni kot upravičena represalija za podmorničke napade na trgovinske ladje določeno, da zapade njlteaHul na visokem mor Jo ves izvoz nemškee*a Izvora aH nemške lastnine. Radi mnogih kršitev mednarodnih zakonov tn neusmiljene brutalnosti neukih metod smo se odločili, da tndl sedaj pod vzamemo slične okrepe. Povelje v tem smislu bo v kratkem izdano ter takoi stopilo v vel favo. Iziava ministrskega predsednika Chamberlain a je bila pozdravljena z glasnim odobravanjem. Odmev v Berlina Berlin, 22 nov AA. (DNB) Nemški po-1 tični krogi izjavljajo v zvezi s Chamber-lainovo izjavo, da bo Velika Britaniia začela izvajati represalVie proti nemškemu Izvozu, ker ie Nemč:ja začela bo: proti angleški blokadi, da se angleška pomorska vojna v vsakem orim^t lahko im~-nuie morsko ra-*b->jni?tvo. C* bo A*>g15ia začela ropati ladie nevtranh držav, ^e temu nfhče ne bo č^dil k°r v«?i D^z^alo metodo krš°n^a m«*dnaror*n;h nr"nvJc in zatirania sl*>b:h no An^lMi SlVer h^^n na ti najnnveiSi b-tt»w*W ukrepi najbolj zadeli nevtralne države. Holandei v skrbeh Haag, 22. nov AA (Reuter) V ho^and skih gospedarsk h krog h je nap a\ ila zelo težak vtis vest. da je Velika Britanija sklenila zapleniti ves holand ki izvoz v Nemčijo. V vladnh krog'h silno obžalujejo ta sklep britanske vlade. Reuterje-vemu dopisniku so izjavili, da se uradno stališče holandske vlade o tej stvari zrcal' v uvodnikih včerajšnjih holandsV^h l's*ov »Rotterdamsche Courant« in »Hand^ls-blad«, ki vnaprej obsojata te ukrepe britanske vlade. Angleži ne bodo ovirali nevtralnega eksporta London, 22. nov. s. (Reuter) K včerajšnji napovedi ministrskega predsednica Chamberlaina, da bo Anjlija iz\a;a!a proti Nemčiji represalije zaradi potapljanja ladij po mine h. naglasa jo v angleških uradnih krog h, da bo ukrenj?no vse potrebno, da ukrepi angleške vlade ne bodo prizadeli onega ekrperta nev'ralHr držav, za katerega le bre* dvoma, da Je po Javora is nevtralnih driav. Anglija eks- porta nevtralnih držav nikakor noče ovirati. Sicer pa je pomorska akcija Nemčije že od začetka vojne težko oškodovala tudi nevtralne države. Doslej ie bilo v teku vojne potopljenih ze 39 nevtralnih ladij, od tega 14 po minah- Francoski komentar Pariz, 22. nov a (Havas) K včerajšnji izjavi ministrskega predsednika Cham-berlaina pripominjajo v francoskh političnih krogih, da je dosedanja zavezniška blokada preprečevala samo uvoz blaga v Nemč.jo. Odslej naprej pa bo onemogočen tudi večji del nemškega izvoza bo-dis: direktnega, bodisi indirektnega Ta izvoz je predstavljal dos^i za Nemč jo edini način, da si nabavi potrebna plačilna sredstva v tuji valuti V svetovni vojni so zavezniki slične ukrepe pod vzeli šele v marcu le4 a 1915. Načrt, ki ga je Chamberlain napovedal. Je najskrbneje prpravljen in se bo Nemčija zelo te*ko \totm\\n njego- im po«le-dfci»m. S tem bo blokadi! o*»ro* ok*»li Nemčije ie boli zožen. Nevtralne države bodo proti Irva^n.in ukrepov z* nreore-če-^Je n*»m*fcera i^vo^a n*J*»»-$«» nro****+i-rale. toda raveznlkl bedo nodv-Feif vse da nevtralne države z ukrepi ne bodo prizadete. V Ameriki odobravalo vVashingtoa, 22. nov. s. (Havas) V ame-rišk h političnih krogih pripominjajo k napovedi ministrskega predsednka Chnm-berlaina za represalije nasproti Nemčiji, da tvorijo nemške plavajoče mine res grožnjo za mornarice vseh držav Zato r.neriški politični krogi odloč tev angleške vlade za izvajanje represali sicer obžalujejo, smatrajo pa vendar da je u1 rep upravičen. Ni sicer popolnoma v sklidu z mednaro1n"mi zakoni, bil pa je uporabljen že v svetovni vojn:, in ko so leta 1917 Zed:njene države vstopile v vojno, so vzele njegovo izvajanje tedaj na zj>an e ter ga tudi same podpirale Zato ie pričakovati, da bo tudi amer ško javno mnenje čeprav stoji na stal šču. da ie treba ob vsaki priliki braniti interese nevtralnih držav, razumelo razloge, ki so rrivedli Anglijo do odločitve izvajanja takih represali i prot- Nemčiji. Nemške podmornice potapljajo LONDON. 22. nov. s. (Reuter). Nemflke podmornice so včeraj ln predvčerajšnjim v Atlantskem oceanu v bližini Irske potopile tri manjše ribiške ladje: »Thomas Hun-kins« (300 ton) »Sea Sweaper« (330 ton) in »Delphin« (300 ton) Posadke vseh treh ladij so rešene. Vse tri so laat ribiške družbe v Bostonu, katere ravnatelj Je izjavil, da se angleški ribiči s takimi nemškimi akcijami ne bodo pustili ustrahovati. Nemški napadi v švedskih vodah STO^KHOLM. 22. nov s. (Reuter). V švedskih teritorialnih vodah je bila neka švedsKa ladja ustavljena najprej od nemškega letala, nato pa jo je neki nemški panvk zaplenil in postavil nanjo nemško posadko. Kmalu pa so prihiteli na pomoč Švedska letala, nakar se je kapitan nemške ladie opravili c>s da mu nI bilo znano, da je v šved*k*h teritorialnih vodah, ter je švedsko ladjo zopet Izpustil. Mt>* tudi ob španski obali MADRID 22 nov s (Reuter). Kapltar neke španske ladje je približno 20 km od eever.ie Španske obale opazil plavajočo , mino To je že drug-a mina, ki so jo opa- I žili v bližini španske obale. Nemška vojska v ofenzivni poziciji Tri možnosti za Nemčijo — Živahna posvetiva nja med Rusi in Nemci v Berlinu PARIZ, 22. nov. AA. (Reuter). Iz zanesljivega vira se je zvedelo, da je franco- j sko vrhovno poveljstvo včeraj opustilo misel, da so Nemci nameravali izvršiti ofenzivo med drugim in četrtim novembrom. Po teh poročilih je francosko vojno poveljstvo imelo podatke in bilo popolnoma gotovo, da je nemSka ofenziva pripravljena na vsej fronti od Holandske pa do gornjega Rena. Zakaj Je Nemčija ofenzivo v poslednjem trenutku odložila, ie ni znano. Ta trenutek Je nemška vojska t ofenzivni poziciji, zapovedani 10. t. m. In Je vsak trenutek pripravljena nastopita. LONDON, 22. nov. k. Diplomatski urednik lista »Sundav Dispatch« Je mnenja, da ima Nemčija samo tri možnosti glede na-daljnj*h ukrepov. 1. Totalno vojno na zapadu z velikansko ofenzivo na kopnem, v zraku ln na morju. Letalska ln pomorska ofeniva bi bila naperjena proti An«rllil. Po informacijah pisca sta sa ta načrt Ribbentrop ln Goebbels. 2. Nobene ofenzive, ker bi nem Slu vojaka x ofenzivo preveč tvegala, temveč gospodarska vojna do skrajnosti. Za ta načrt je Goering ki je prepričan, da bi Nemčija s pomočjo malih nevtralnih držav lahko strla angleško ln francosko blokado. 3. Napad na Nizozemsko ln Belgijo, med tem, ko bi bila armada na zapadni fronti v Siegfii2dovl črti v defenzivi. Za ta načrt je večina vojaških strokovnjakov ln večina generalov v vrhovnem poveljstvu. Vse ]e odvisno od Rusije CURIH, 22. nov. k. Tuji opazovalci v Berlinu sporočajo, da so zadnje čase obiski med predstavniki nemške vlade ln predstavniki Rusije v Berlinu Izredno živahni. Dan za dnem prihajajo zastopniki Rusije na konference v zunanje ministrstvo. Nemčija hoče vedeti, ali bo Rusija držala svoje obljube ln katere obljube bo držala. Sele po definitivni odločitvi Rusije o svojem sta'lšču In svojih namerah se bo lahko Nemčija omočila za eperactje na zapadu Kancelar ITtler Je baje pripravljen dati Rusiji nove koncesije ▼ Južn©vzhodnem živi jen l«kem prostoru, če Rusija pristane na nekatere nemške zahteva. Iz notranje politike PROTI KOMUNISTIČNI AKCIJI NA HRVATSKEM »Na čelu stranke, kateri Je a p lo, da mogoči in sklene sporazum, sloje moija preizkušenih političnih kvalitet, k* zelo dobro vedo. da je b la med nami Hrvati menda še od debe narodne d nastije najmočnejša stranka vedno le stranka ne-zadovoljneiev. Ta stranka *e danes obstoja ter se v njenih vrstah sbirrj» oni elementi, ki pod krinko rrvatskega h per-naoionalizma oživljajo zlohotne tradicije frankovstva. Kadarkcli Mopi hrvatski narod ra korak naprej, vselej se pojavi fran-kovstvo. da ga ovira. Na ledniki onrga zlega duha tuje*a Po ras«, rod-i in Jeziku, ki je v trn?JI slu*hl. na tuj rač"n n p'ačo stopil v vrste nekdanje rravaške stranke da jo uniči. In k| le. not-m ko J- pr^-aeal same« dr. A. Staičev?ea. nrlčil nj^va »tranko. Elementi. znctru-Ij-ni s selfr-sk?m sovraštvom srb-tva. ka«rrm *e t-vraštvo **d»n-» reli*"J* se ror«et pojav"-le r. pommom. da rstro hrvrt*k» r^arod v Ča-sn. ko Je pr;5~t do *v»l« neoiv^sn« s?mo-„rravr lo ter torija, kk i h n« »m*' še nikoli p« rrofad'.i n^rof'n« d'r***t"V.- ta' piše v »N^ro^^rr, lUtu« dr. Ivan Maj torovi ć in nadaljuje: »Na strani teh el^m^tov se pofav\1ah> Tmcrom moč*-***e In b-errb*?m°'5« on' ki v Imenu socialne pravice Irvnlajo ved-o bolj nevarno subverzivno akc'jo prof državi In socTaloemu rrdn. Ts» nevarna k"ira v prer*a*» f« mes'a v v^s1. K «e~iu I* m**o-po nr^m^^a naneto^t. k» J-» ^koz? 2"* 'ei vlad-'* v hrv-t^klh k»-»«ih v č*«n ho be proti b<*ftfrjf',r^mn r'Hm»i In k-t-r-» *•» «r»rf*tno Izrabljali ti el-r*»enti z-* r š - je drfave ln drf-vne ton'iete. N b-ra t^J-no*t nI ve*, nit* -a odrovo^*« ?l«'t*-H-' nove« ref*ma v banovini hrva'*ki. 6* *e tam kjer so p»-el v*n»-aV hrvtske •»p'tave in k*e- r^"«Tlrr»pa'an*«1 m v^kl'k^mt živ»o M"ček v^Ho Š*sm rd č*» TS«+ave. vzd'sm nesti ln se slišijo popolnoma dm*;1 vzkliki... Odveč bi b*1o pond^rjnnj- ds V po*aii navdafajo s skrbjo vsak«»gT po«lerriri Hrvata in Jnroslovena. Opaženi so bili tuli na pristoJ«'h mescih, kar d^kaz'ijejo javna opT<»r"la In siroti opofn:n| g strani obeh naW(fovnr e'ših činiteljev — prrd-sedn'ka HSS lo bana banovine Hrvt k a. Po teb op^ortlih in on"mfn*orji sk-b^ ta. da ne bodo MimVjivI el-m»—t' l^koiifč-Il naravno kr*zo pri rr^urrt tv' države z 'z» ztvan,f#»m nemirov, kir b' k-T-lo n-» t% da banaka op^va n'rr.- dovolj avto^-'fte niti moči za izvedbo sklenjenega sporazum*.« KAZNOVANI ZAORKBSK1 DIJAKI Ob priliki zadnjih demonatraelj v Zagrebu, je policija aretirala okoli 80 dl lakov, ki jih Je smatrala kot kolovodje. Vsi so hlll pridržani na pollci|l In zaMliant Oni, ki so Imeli sporedno vlogo pri demon-stracllah, so bili kaznovani z prloho ter Izpuščeni, dočlm je bila precejšnja skupina voditeljev demonstrantov kaznovana zele stroco. Vsi so dobili po 10 dni zapora, ter obsojeni na dve leti Izgona Iz Za*reha. Pa Informacijah s policije. Imajo oblasti na« lopo, da onemogočijo v bodoče v«»MTn o^^nao-Točil ns*an«vit**\' svobodne in neodvisna '•rvatske driave. PRAVOSLAVNI PATRIARH V FRANČIŠKANSKI CERKVI IN SINAGOGI Srbski patHarh dr. Gavrilo Je ob priliki posvetitve novih zvonov v Vu ovara obiskal frančiškan ki samostan, kjr fi Je pozdravil vvardijan. ki Je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril patriarhom cerkveni fovor, v katerem Je dr. Gavrle pozival narod k medsebojni ljubezni, mirt In slogi. Po ogledu frančiškan'ke crkve Sin samostana je patr'arh obiskal še s'na-gogo. kjer je Imel nanj tamošnji r btn daljši nagovor, v katerem j* rekel da sa Zid je sretni, ker morejo živeti v naši plemeniti državi, kjer *e more vera v bega svobodno širiti. Patriarh si J? nat > 07K dal s'nagcgo. nakar ae Je vr-Il v Srbkt dom. kjer Je sprejel razne kulturne orga-n«zacTJe, TEŽKO FINANČNO STANJE HRVATSKIH MEST Včeraj se Je v zagrebški mestni posva« to v al niči končalo zborovanje finančnik strokovn akov mest banovine Hrvatske* Razpravljali so v vseh vpra&arjih. ki ea tičejo težavnega finančnega položaja večine hrvatskih mrat. V sp-ej-t« rsoljcjl se navajajo ukiepl, ki bi Jih b lo t.eta pod. vzrti, da ae razmere sanirajo. Re olucje be Izročil komisar zagrebške ■prave 8tarčevi^ banu dr. SubaJiću. ■1 s Stran 9 »SLOVENSKI NAROD«, "reda, «. novonbrt 199». Stev ff3 Ju g osi o venski okvirni zakon o pokopališfih Občinska pokopališča — Likvidacija vseli storili cerkvenih pokopaHM iM.aribor, 21. novembra Vse naše življenje se suče okoii dveh temeljnih osi: rojstvo in smrt. Zato bi morala v prvi vrsti država s posebnim zakonom skrbeti za eno kot drugo. Recimo, da je za rojstvo tudi pri nas z raznimi zakoni saj začasno že poskrbljeno. Tudi za primer smrti skrbi (med drugim) obči drž. zakon. Ampak beseda smrt je zelo globoke in obsežne vsebine. Predvsem je treba brezpogojno skrbeti za vsakega mrliča, celo za tiste, za katere se v življenju nismo zmenili, ki bi zaradi tolikih nas piav lahko tudi sploh — ne bili tukaj. Ampak v trenutku, ko tak Nimrot nastopi svojo pot na oni svet, že z železno pestjo zagrabi dolžnost, poskrbeti, da ga čimprej skrijemo pred vidikom tega sveta Toda: kam z njim? To je prvo vprašanje na katerega bi nam moral dati točen odgovor naš zakon. Naravno: z mrličem na pokopališče! Brezpogojno, v vsakem slučaju? Zopet naravno bi bilo, da v vsakem slučaju. V praksi, v vsakdanjem življenju je tudi pri nas med Slovenci, žal — drugače. Le predobro vemo, da v posameznem slučaju lahko nastopijo vprašanja, ki — če ne naravnost onemogočajo — pa vsaj ovirajo zadnjo pot takega mrliča na bližnje pokopališče. Pred vsem so tu verska vprašanja v primeru drugoverca, lahko pa tudi pri katoličanih samih, če jih je smrt doletela brez običajnih obredov. Samo tam, kjer pokopališče ni cerkveno, marveč občinsko, takih zatir'kov ni, a so lahko tudi v tem slučaju — političnega značaja. Pa četudi ne mislimo na izredne slučaje, marveč si zamislimo usodo mrličev na sploš no. Ali imamo mi sami svoj zakon, ki predvideva razne morebitnosti te usode. Nedavno na primer Ljubljana s svojim Sv. Krištofom in sedaj naš Maribor s svojim starim cerkvenim pokopališčem, nam na gornja vprašanja odgovarjata iz ust laika tako: če bi imeli mi že svoj zakon o pokopališčih, bi primera Ljubljane in Maribora sploh ne brla mogoča; že zato ne, ker bi se moralo čisto drugače likvidirati eno kot drug«) pokopališče. In če bi vse druge banovine takega zakona ne potrebovale, • ga prav gotovo potrebuje naša banovina. Prvih 5oo sezonskih delavcev se je vrnilo Na mariborskem glavnem kolodvoru so bili pogoščeni Maribor, 21. novembra 12.500 sezonskih delavcev in delavk je šlo letos v tujino na delo in zaslužek. Sedaj se spet vračajo domov, kjer bodo prebili zimo. Prvi večji letošnji transport sezonskih delavcev in delavk je prišel danes v Maribor z več ko 100 minutno zamudo. S tem prvim letošnjim večjim transportom je prispelo okoli 500 sezonskih delavcev in delavk. Ob prihodu v Maribor niso mogli zakriti zadovoljstva, da so spet v domovini. Menjali so prihranjeni denar v smislu izdanega dovoljenja, dobili so vozne ugodnosti za vožnjo do doma, razen tega pa so naše izseljenifike oblasti poskrbele letos tudi za to, da so ubogi sezonski delavci in delavke dobili primerno okrepčilo. Vsakdo je dobil toplo guljaževo juho b krompirjem in lep kos kruha, Precej jih je med njimi, ki se vračajo razočarani. Običajnih prihrankov letos ni bilo. Delo pa je bilo trdo in naporno. Na obrazu jim je razbrati veselje, da so spet v domovini, kjer je mir in kjer človek lahko dobi vse, česar si poželi. Odslej se bodo vrstili večji transporti s 500 do 600 sezonskimi delavci. Do božičnih praznikov se bo vrnilo vseh 12.500, med katerimi jih je 10.000 iz našega Prek-murja. še leta 1934 je šlo iz Prekmurja na sezonsko delo okoli 3500 sezonskih delavcev, naslednja leta je to število vse bolj naraščalo, letos pa se je povzpelo do 10.000. Skupni prihranki prekmurskih sezonskih delavrrv v povojnih lotih izkazujejo okoli 100 do 500 milijonov dinarjev. Pri tem niso upoštevani letošnji prihranki, ki pa ne dosegajo običajne višine, želeti pa je, da bi ta dragocena delovna moč ostala v bodoče doma, kjer naj bi se zaposlila pri raznih velikih jevnih delih, ki so v vsem našem obmejnem ozemlju neobhodno in nujno potrebna. Semenskega krompirja ne bodo imeli Nove skrbi obmejnih kmetovalcev, ki bodo morali kupiti semenski krompir v Gradcu ali na Nizozemskem Maribor, 21. novembra Nadi kmetovalci izražajo sedaj precejšnjo skrb zaradi pomanjkanja semenskega krompirja. Letos je bilo komaj nekaj vagonov semenskega krompirja v konjiški okolici. Zaradi nenavadne moče v letošnji pomladi se je pojavila na našem krompirju bolezen. Bilka se je posušila, prav tako se je posušil tudi gomolj. Zaradi tega so se čutile pri rasti in dozorevanju krompirja neprijetne posledice. Naši kmetijski strokovnjaki pripisujejo na rovaš te bolezni okolnost, da so se tri petine krompirja posušile in da sta komaj dve petini krompirja obrodili. Spričo tega so se morali kmetovalci zanimati za semenski krompir od drugod. Tukajšnja podružnica Kmetijske družbe je navezala stike z Gradcem, kjer bi dobili semenski krompir po 1.60 din kg. će se upoštevajo prevozni in drugi režijski stroški, bi narasla cena na 2 din pri kg. Je pa tudi možnost, da se dobavi semenski krompir iz Nizozemske. Cena pa bi bila temu krompirju neprimerno višja. Kg nizozemskega semenskega krompirja bi ne mogli prodajati našim kmetovalcem pod 5 din. Težave se pojavljajo tudi pri dobavi Tomaževe žlindre. Obstoja možnost naročila v Luksemburški, kjer izjavljajo, da so pripravljeni ustreči naročilu, vendar pa na riziko naročilcev samih. Tudi ta primer kaže, kako globoko segajo sedanje prilike s svojimi posledicami na vsa gospodarska področja. M^dbarske in okoliške novice — Tudi kruh. Tuk. »Delavska pol.« poroča v št. 133: »Tudi kruh se bo podražil. Radi podraženja moke nameravajo pekovski mojstri znižati težo kruha za 5 dkg. če se bo ta napoved uresničila, bo priza-dejan hud udarec našim delavskim družinam, ki morajo računati z vsako paro. 2e doslej ni bilo v marsikateri delavski družini na razpolago potrebnih, sredstev za kruh. S splošnim naraščanjem cen življenjskim potrebščinam, pa bo teh sredstev Se mnogo bolj primanjkovalo. Znižanje teže kruha pomeni seveda podražitev one prehrane, s katero se preživlja večina revnih družin. Podražitev žita in moke je pri nas popolnoma nepotrebna. S postavitvijo odborov za pobijanje draginje se seveda ne bo dalo onemogočiti špekulacij, ampak bo treba podvzeti zato učinkovitejša sredstva.« — Tržne ceno. Na mariborskem trgu so v smislu poročila štev. 46 tukajšnjega mestnega tržnega nadzorstva sledeče cene: krompir merica 9 do 11, čebula 2 do 3, česen 6 do 8, kislo zelje 4, kisla repa 2. kar-fljola (kom.) 1 do 6, hren 8 do 9, luščen grah 10 do 12.50 za liter. Sadje: jabolka 3 do 6, hruške 3 do 7, suhe slive 8 do 12, breskve 16 do 20, grozdje 6 do 10, celi orehi 5 do 8, lusčeni orehi 24 do 26, kostanj 2 do 4 za kg, 1.50 do 3 za liter, pečen kostanj 6. 2ito: za liter pšenice 1.75 do 2, liter rži 1.75, liter ječmena 1.50, koruze 1.50 do 2, ovsa 1, prosa 1.75, ajde 125, ajdovega pšena 4.50. Fižol prodajajo po 4 do 6 din za liter. Cene so narasle tudi mleku in mlečnim izdelkom: smetana 10 do 12.50, mleko 2.50, surovo maslo 26 do 28, čajno maslo 32 do 36, domaČi sir 8 do 10 din. Perutnina: kokoši 20 do 30, par piščancev 22 do 65, gosi 40 do 45, purani 35 do 70, race 14 do 18. Krma: sladko seno 100 do 110 din za 100 kg, kislo seno 90 din, pšenična slama 45 do 50 din. — Obsojeni požlgalee. Kakor smo Že v včerajšnji številki poročali, se Je morai zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča, 28-letni brezposelni hotelski sluga Josip Weist ki ga je državni tožilec obtožil, da Je v noči na 11. marec t. L zažgal svojemu tasta Josipu Lampretu v Grdim v občini Stoparce domačijo, posestniku Antonu Novaku iz iste vasi pa gtiepodarsko poslopje. Pri včerajšnji razpravi je obtoženi Weis požig priznal in je bil obsojen na 4 leta in 6 mesecev robije ter na izgubo častnih pravic za dobo 5 let. Senatu je predsedoval a o. s. dr. Tura to, prisednika sta bfla a o. s- dr. čemer m Lecnlk, obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Košenina. Obsojeni Josip Weis je kazen sprejel. — Aretacije. Mariborska policija je aretirala 6 oseb, ki jih je po zaslišanju na po-ttciji Ui$čila v zapore tukajšnjega okrož- nega sodišča. Med aretirane: sta dva znana mariborska obrtnika. — Rabuka na Pobrežju. V Papeževi gostilni na Pobrežju je nastala rabuka med vinjenimi fanti, ki so se obdelovali s steklenicami in kozarci. Sreča je, da ni bil nihče od udeležencev težje ranjen, pač pa ima gostilničar občutno Škodo zaradi razbitih steklenic in kozarcev. Tezenski orožniki so v zvezi z omenjeno rabuko ovadili tukašnjemu državnemu tožilstvu tri mladeniče, ki se bodo morali zagovarjati pred sodniki. — 400 litrov vina v kanal. V kleti nekega hišnega posestnika v magdalenskem okraju so izsledili finančni organi skladišče vina, ki je bilo vtihotapljeno v mesto. Vino so zaplenili in analizirali. Izkazalo se je. da vsebuje 3>vino« jabolčn k in šmar-nico. Vino so izlili v kanal, ker je zdravju škodljivo, dotičnega hišnega posestnika pa so ovadili državnemu tožilstvu in bo zadeva imela posledice pred sodniki. — Razburljiv dogodek se je pripetil v Hutterjevi tekstilni tvornici v Melju. K dehj je prišel nek; 401etni tesarski pomočnik Karol š., ki pa je bi nekoliko vinjen. Zaradi tega so mu svetovali, naj gre domov. To pa je Karol a S. tako razburilo, da je zagrabil za pol kg težko kladivo in ga vrgel inž. Miru Vođebu nnravnost v obraz. Ranjenega inž. Vodeba so odpremili v dr. Cerničev sanatorij. Inž. Vodebu, znanemu mariborskemu športniku, želimo čim prejšnje okrevanje. — Razne vesti. V javni telefonski govorilnici na Aleksandrovi cesti je doslej še neznani zTkovec prerezal telefonski kabel med aparatom in slušalko. — Na križišču Meljske in Dovozne ceste je neki dvovprež-ni voz zadel v osebni avto Andreja Sile ter močno poškodoval vozilo. — Zaradi onemoglosti se je zrušil na tla delavec Ivan Kranjc lz Peker, ki so ga morali reševalci odjpremiti v bolnico. — Na državni cesti v Košakih je padel s kolesa 271etni viničar Ivan Cafuta, Id si je pri padcu zlomil levico. Zdravi se v bolnici. Na Koroški cesti je neki kolesar podrl 121etno učenko Elizabeto Stepičevo, ki je pri padcu dobila manjše poškodbe na nogah. — Pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah je neki 24-letni Ivan C. navalil na 281etnega delavca Franca šabederja ter ga s kolom udaril s tako silo po rokah in hrbtu, da se je moral Sabeder zateči v bolnico. — Nočno lekarniško »lužbo imata tekoči teden Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici 12, tel. 28- 12, ter Vau-potova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi 33, tel. 22—13. — Efektna loterija BlOveoigrsJkegs Sokola, Id je bila prvotno določena za 29. X. je preložena nepreklicno na 31. dec. t. 1. s prioetkom ob 13. uri v slovenjgraskem Sokolske m domu. še prav posebno pa mi. ta na obmejnem ozemlju. Pokopališče spada pod oblast in posest občine! Ts pogoj za novo ureditev 'vprašanja naših pokopališč zahteva železni zakon vsakdanjega življenja; danes ne le v mestih, marveč tudi na deželi. Sovraštva imamo več ko dovolj med živimi in zaradi živih, čisto odveč in za nas kot ljudi poniževalno pa je, da bi se — če že ne sovraštvo, pa vsaj spori — nadaljevali tudi še zaradi — mrličev. Izrecno tudi proti stališču katoliške cerkve, ki pokopališče posveča kot božjo njivo, na kateri naj mrtvi počivajo v miru in čakajo na dan vstajenja, pa je način likvidacije kakor smo ga videli najprej v Ljubljani in ga baš v tem času doživljamo tudi v Mariboru na starem cerkvenem pokopališču. Zlasti glede izpraznitev grobnic in načina prenosa mrtvih na druga pokopališča, bo treba priklicati v spomin postopanja starih pa g a nov in kristijanov še v dobi — Marije Terezije. — F. P. — Zveza kii 1 turnih društev v Mariboru sporoča, da ima za ustanovitev novih knjižnic oziroma za zamenjavo že obstoječih knjižnic precejšnje število knjig na razpolago. Društva v krajih, kjer še ni nobene knjižnice, zlasti iz obmejnih krajev, naj se obrnejo na ZKD v Mariboru, da jim dodeli knjižnico, obstoječo iz 60 do 100 knjig pod običajnimi pogoji. Društva, ki pa imajo že knjižnico ZKD, a j. želijo zamenjati, naj to čim preje javijo zveza ter stare knjige vrnejo. Treba pa je pohiteti, ker je sedaj čas, ko si želi naš človek d bro knjigo, da mu krajša dolge zimske večere. Zveza ima na razpolago tudi predavatelje iz najrazličnejših panog. Društva, ki želijo da jim pošlje Zveza predavatelje po običajnih pobojih, naj sporočijo to Zvezi z navedbo kraja (lokala), časa (dan, ura) ter teme najmanj 14 dni poprej. Ker gre poslovno leto h koncu in mora Zveza zaključiti računske knjige, se vabijo vsa društva, ki so Še v zaostanku s članarino, da isto tekom decembra poravnajo. Nakažejo naj Zvezi tudi znesek po najmanj pet din od vsake prireditve za izpopolnitev dramske knjžnice, kakor je bilo sklenjene na obenem zboru leta 1937. — Uspešna °peraeija. Na oddelek za nosne, očesne in vratne bolezni tuk splošne bo tnfen so pripeljali 11 mesecev starega otroka železničarja A. Kasteliea. Ubogo dekletce je po nesrečnem naključju pogoltnilo 6 cm dolg in zakrivljen žebelj, ki se je dekletcu zataknil v dihniniku. Otroka so oper rali in je trajala težka operacija polne tri ure .dokler mu niso potegnili žeblja iz dihalnika. Ob uspešni, težki opera cdjl gre našim zdravr>:kom omenjenega oddelka -potno oriznar»ie. — Prvi letošnji «neg fe pričel čisto na rahlo nadati v noči na torek. — Matični Sokol priredi kakor vsako leto, tako tudi letos na predvečer državnega praznika dne 30 novembra t. L v Sokol skem domu svojo telovadno akademijo pri kateri bodo sodelovali vsi oddelki. — Srebrno poroko praznujejo v ožjem družinskem krogu delovodje falske elektrarne g. Ivana Trojaka. Slavi "enec je splo Štno spoštovana oseba in zaveden nacionalist. Dolgo vrsto let je uslužben na Fali kot delovodja. Svojo službo opravlja z nai-večjo vestnostjo in natančnostjo. Slavlje-nec je rodom iz Lendave in se je pred leti preselil na Falo kjer s* je skupno s svojo ljubeznivo družico gospo Fani ustvaril svoj novi dom. Dol^^^^nomu zvestemu naročniku naših listov naše prisrčne čestitke! — Sneg na Pahorju. Danes ponoči je snežilo na Pohorju :n bližnjih vrho/ih, ki so močno pobeljeni. Tudi v Mariboru je davi snežilo. Sneg je suh in vse kaže. da se za nedeljo obeta prva smuka. — Štirje obsojeni, trije °pioščeni. V včerajšnji številki smo poročali o kazenski razpravi, ki se je vršila pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča proti !» obt^ženeem. ki jih je državn tožilec obtožil, da so kradli oziroma kupili ukradene tračnice iz gozdne železnica veleindustrijalca Ivana Draškovi-ča v Glažuti pri Macljinu. Od 9 obtožen cev jih je priflo k razpravi 7. od katerih so b li trije oproščeni, in sicer Ivan Cafuta. Janez Zemljak in Ludvik Maučič Osta li 4 obtoženci pa so bili obsojeni, in sicer Jakob Kozi na 2 meseca strojre^a zapora ter na izgubo častnih državljanskih pra vic za dobo 2 let. Franc Sake'šrk na 2 meseca strogega zapora ter na 2 r^tno izgube častn'h državljanskih pravio. Ivan Sakel-šek na 4 mp??f,# strocfeea zapora ter na izgv.bo čr?<=tmh državljanskih pravic za do bo 2 let Anton Hliš pa na 2 meseca strogega zapora ter na izguba čpstnih pravic za dobo 2 let. Obtožena Hinko in Vinko Pernat nista prišla k razpravi in se bo orot: njima vršila razprava pozneje — Razprava proti kurjim tatovom M. Golubicu in tovarišem je bila preložena zaradi zaslišanja novih prič. — Zaščitni urad, odsek za zaščito dere pri mestnem poglavarstvu, mora v smislu naredbe kraljevske banske uprave dravske banovne popisati vse otroke v starosti do končanega 1*5 leta. ki prebivajo v mes'u Mariboru. V to svrbe so bile zadnje dm dostavljene dVozmam zadevne pop'Tne pole. Vsi eni. ki pomotoma niso dobili popisnih pol. pa majo v svoji družini bodisi svoje ali tuje otroke do vključno 16 leta starosti, se naprošajo, da zahtevajo takoj popisne pole v Boesamc političnem oddelku m^stnera poglavarstva v Mariboru, Ro-tovšk' trj? 9. — Srndenš^e novice. V na*i Ljudskiunl verri predava d~evi p pr;«*rtkom ob 19 novinar Jaroslav Dolar o umetnosti in ljud stvu Predavanje bodo pojasnjevale skeptične slike. Vstop je prost. — Ptudenška sokolska odrska družina pa se marljivo pripravlja na uprizoritev operete »Tam na gorah«, ki jo je ugla-sbi! znani češk skladatelj Edvard Ingriš. — Mariborski Hbičf in tudi lastniki po strvnih potokov se pripravijajo na pomladansko vlaganje postavnega zaroda v posamezne potoke Kakor znano so lastn k: poetrvnih potokov v smislu ribarskerra zakona obvezani, vlagati vsako leto potoku odgovarjajoče število mladin postrvi. Ka- vaako leto, tako bo v kratkem tudi letos naročilo Ribarsko društvo v Mariboru primerno količino postrvn h iker, za katere se bodo mariborski ribici nedvomno pozanimali. — Ljudska univerza v Mariboru, v petek 24. t. m. bo predaval znani slovenski zgodovinar dr. Ljudmil Hauptmann, univerz, te tnl profesor v Zagrebu, o temi' »Revolucija ln militarizem«. — Osebna vest. G.Franjo Tavčar, znani narodno gospodarski strokovnjak. ' si je pridobil te dni na zagrebški visoki trgovski šoli diplomo inienjerja trgovske znanosti. — Kdo je mrtvec Pri Bregu so našli mrtvega okoli 501etnega moškega. Vzrok smrti je zastrupi jen je z alkoholom aH pa zmrznjenje. Doslej še niso mogli dognati mrtvečeve ldent tete. — Nove železniške zveze ob meji. Cuje se, da bodo z 10. januarjem 1940 uvedli med Mariborom in Dunajem dva nova potniška vlaka. Prvi pojde iz Maribora ob 10.. drugi pa bo prispel v Maribor ob 12.14. Upati je, da uvedba obeh novih potn ških vlakov, Id sta svojčas že vozila, ne bo preklicana. — Racija. V teku včerajšnjega dne je napravila mariborska policija po vsem mestu temeljito racijo, zlasti na sumljive ženske. Zajeli so nad 10 žensk, k so osumljene, da se bavijo s tajno prostitucijo. Vse are tiran k e so poslali na preiskavo na dermatološki oddelek tukajšnje splošne bolnice, kjer jih bodo najprej zdravili, zatem pa pridejo pred sodnike, kjer se bodo morale zagovarjati zaradi nemoralnega življenji. — Preuranjeno veselje. 27 mesecev je že novi bolniški paviljon ob Tržaški cesti dograjen v surovem stanju. Ves ta čas je bfl tam v bližini popoln mir, grobna tišina. Zadnje dni pa je tam okoli zaživelo. Pojavili so se vozovi, težko natovorjeni z lesenim stavbnim materialom. Med ljudmi se je takoj razširila vesela vest: No, končno bodo le nadaljevali z gradnjo ter jo končali. Ta govorica je vzbudila veselje pr; vseh. ki so dobro poučeni o velikem pomanjkanju prostora v tukajšnji splošni bolnici, kjer morajo sedaj ob nastopu zime številni bolniki ležat1 na nc katerih oddelkih kar na nosilnicah po hodnikih Toda kmalu se je pokazalo, da so bile govo- rice preuranjene. Neka tukajšnja prev< tvrdka je dobila namreč nalog, da zbere ves leseni stavbni material, ki je bil na pa vil jonski zgradbi, kjer so bile predvsem razne odprtine zadelane z deskami. Vse te velike množine lesenega materiala bo dotična prevozna tvrdka spravila drugam, kjer ga bodo uporabil pri gradnji neke nove stavbe. Mariborčani pa so spričo navedeni h govoric, ki so nastale v zvezi s prevažanjem raznega stavbnega materiala v tamošnji bližini, spet doživeli razočaranje. Slej ko prej pa bodo morali odgovorni činitelji vendarle uvideti, da je škoda surove gradnje in da m a r'bo rs k e prilike nujno kličejo po popolni izgradnji nedokončanega bolniškega pav ljona ob Tržaški cesti. — Zatemnitev. »Delavska politikac poroča v številki 132: »Zadne čase so pri-klopljeni brzovlaku ki pripelje preko meie in vozi nato proti Zagrebu, vozovi nem*klh državnih železnic, v katerih ni razsvetljave oziroma so žarnice modro prepleskane Ako je to v Nemč ji potrebno, ne uvidimo, zakai bi se pri nas morati voziti v zatemnjenih Železnikih vozovih. Železniška direkcija v Ljubljani naj poskrbi, da bo ta zatemnitev na na Sem ozemlhi uk ntena. To se tevrš* natenostavnele na ta načm. ako se v vsakem vozovnem odde7ku namesti po ena modra in ena navadna žarnica. Na nemškem ozemlju na1 sveti modra na našem pa običajna, svetla luč. V Belgitl in na Ho1an^«»kem se celo trud jo. da vlake fin bolj razsvetle in s tem ono^ore letalce sovrazn h sil. da lete nad nevtralnim ozemljem in da ne smejo bombardirati vlaka. Mariborsko gledališče Sreda, 21.: Zaprto. (Gostovanje v Celju.) Četrtek. 22. ob 20.: Neopravičena ura. Red Mariborska opera pričenja svojo letošnjo sezono z uprizoritvijo najznamenitejše opere »Lepa Vidac. Pod vodstvom kapelnika Herzoga tn v Skrbinskovi režiji pride ta slovenska opera prv č na oder mariborskega gledališča. Dejanje te opere je deloma sestavljeno po Jurčičevem romanu, ni pa istovetno s Cankarjevo dramo »Lepa Vidac. Poraba živil bo skrčena? Di evi brez mesa, prepoved klanja mlade živine in uvedba enotnega črnega kruha v vsej državi Ljubljana, 22. novembra Na pristojnih mestih proučujejo te dni vprašanje skrčenja potrošnje živil v naši državi. V prvi vrsti gre za živila. To naj bi bil obenem znak, da se vprašanje štednje postavlja na dnevni red ne zaradi pomanjkanja, kajti živil je v naši državi za lastno potrebo dovolj. Jugoslavija lahko zdaj mnoge svoje pridelke dobro proda v inozemstvo. Zaradi vojne je konjunktura zelo ugodna in škoda bi bilo, če bi je lz nacionalno ekonomskega vidika ne izkoristili. Tako pravijo na merodajnih mestih. Na drugi strani se je pa pokazala nujna potreba večjega izvoza iz naše države zaradi zagotovitve naše preskrbe z raznimi sirovinaml in industrijskimi Izdelki, ki jih uvažamo iz drugih držav, a te države zahtevajo v zameno naše pridelke. Zabeležili smo že vest o možnosti uvedbe dnevov brez mesa. En dan ali dva v tednn, naj bi nihče v naši državi ne jedel mesa. Ta možnost se proučuje in pomeni en ukrep v tej širši akciji, ki gre za tem, da se potrošnja živil omeji. Ni izključeno, da bosta določena dneva brez mesa sreda In petek, ki jo smatrajo pravoslavni In katoličani za nekakšna postna dneva. V živilskem sektorju so proučevali še en ukrep, ki bi bil potreben za večjo štednjo, odnosno za povečanje izvoza. To je vprašanje klanja mlade Živine. Pri nas koljejo mnogo mladih prašičev, jagnjet In telet. Tako se uničijo milijoni živine, ki bi čez nekaj mesecev podvojila aH celo potrojlla ■vojo težo. Pomisliti moramo, da je klanje mladih prašičev In Jagnjet v večini držav prepovedano, tn sicer ne samo v severno-evropsklh IndustrljaMriranih, temveč rudi v agrarnih državah kakor sta Danska In Holandska. Tudi v Bolgariji je prepovedano klanje mladih prašičev, v Angliji pa telet. Pri nas naj bi bili potrebni podobni ukrepi, dokler bo trajala dosedanja Izvozna konjunktura tn dokler nas bodo sllIH drugi razlogi k štednji. Enako razmišljajo na merodajnih mestih na varčevanje s kruhom ln žitom. 2e pred dvema mesecema je predložila uradna komisija uvedbo enotnega črnega kruha za vso državo. Bel kruh bi bil dovoljen po predlogu te komisije samo za bolnike po bolnicah ln take rekonvalescente, kl Jim ga zdravnik izrecno prepiše. Vsi drugi naj M pa Jedli samo črn kruh. Ne Izključuje s* možnost, da ho predpisano tudi obvezno mešanje pšenične moke z moko drugih vrst žita. Vse to naj hi omogočilo Jugoslaviji prihranke, ki bi Jih lahko Izvažala, kar N bilo za državo velikega pomena. Sporedno s tem bi šla tudi akcija ss povečanje proizvodnje. Ob visokih cenah, Id jih plačuje inozemstvo se rentlra uporaba mnogih sredstev za povečanje proizvodnje. Pri živini se izplača uporaba boljše krme, za žito ln druge poljske pridelke pa umetno gnojilo. Divji lovec žrtev svoje puške Na begu pred orožniki se mn je sprožila puška in na bo) mu je udaril v trebuh Murska Sobota, 21. novembra Divji lov je tudi v Frekmurju na glasu, čeprav še ni dosege! romantike gorenjskih divjih lovcev. Precej drzni so v območju šalovske občine in Dobrovnika, zadnje čase pa posebno okrog: Cankove. V topolov-skem oziroma cankovskem gozdu, ki spada pod lovski revir podzakupnika posestnika Pita VVemerja iz Topolovcev, so vsak dan proti večeru čuli pokanje puSk. kar je bilo znak da so na delu divji lovci. Orožniki so napravili zasedo pri vseh fantih v Topolov-cih, ki so sumljivi zaradi divjega lova, pa niso mogli dobiti nobenega lovskega tatu v roke. V soboto zvečer so spet šli v zasedo v topclovski gozd pod vodstvom poveljnika g. Ivana Kolariča. Ena orožniška patrola je šla po južni strani, druga pa po gornji strani gozda. Naenkrat je odjeknil strel v temačnem gozdu. Prva orožniška patrola je presenetila znanega topolovskega divje- ga lovca Janeza Zilavca vprav, ko je menjal naboj v svoji lovski puški. Pozvala ga je, naj obstane, divji lovec pa se je spustil v beg. Puško je držal v roki. med begom pa se je spotaknil in sprožil petelina Ves naboj je zadel 211avca v trebuh, da se je v silnih bolečinah zgrudil. Obe orožnlški patroli sta skoro Istočasno prišli na kraj nesreče. Ranjeni divji lovec se ni mogel ganiti. Orožniki so poklicali zdravnika dr. Ivana Kauklerja iz Cankove, ki ga je obvezal in odredil prevoz v bolnico v Mursko Soboto Med prevozom pa je Žllavec že pred Mursko Soboto lzdihnlL Državno tožilstvo je odredilo raztelesenje. Nesrečna žrtev divjega lova Janez 2ila-vec je bil komaj 29 let star, doma lz Do-majincev pri Cankovi. Bil je že trikrat kaznovan zaradi lovskih tatvin. Zapušča ženo in 3-letnega otroka. Pri nJem so našli orožniki Še čisto novo lovsko dvooevko tn dva polna naboja. Velik požar v Prekmurju Osmim posestnikom ]e v ponedeljek ogenj uničil vse imetje Murska Sobota, 21. novembra Včeraj je nad prekmursko ravnino divjal velik vihar. Za obmejne 2itkovce, vas, ki leži kilometer vstran od madžarske meje blizu Dobrovnika, je bil ta veter katastrofalen, ker je razpihal neznaten ogenj v ogromen požar, ki je uničil hiše in gospodarska poslopja osmim posestnikom. Takega požara v Prekmurju sploh še ne pomnijo. Pravijo, da je ogenj nastal v hlevu nekega posestnika, kjer je cigan neprevidno ravnal z lučjo. Veter je razpihal plamen na strnjeno skupino hiš in gospodarskih poslopij, ki so vsa krita ■ slamo. Ogenj se je naglo selil od strehe na streho, tako da je bilo naenkrat vse v ognju, se predno so ae ljudje zavedli, so se jim že ru5ile strehe nad glavo. V silni paniki so .uili iz hiš. Nekateri so rešili komaj golo življenje, le malokaterl Je uspel rešiti obleko in perilo. Iz hlevov so komaj rešili živino, v svinjakih pa je pogorelo 14 svinj m vsa perutnina. Ogenj je uničil ves letošnji pridelek, seno in žito. 8 posestnikov je ostalo z družinami brez strehe in sredstev. Gasilci, ki so prihiteli na kraj požara, so mogli samo omejiti požar. Zaradi močnega vetra je bilo gašenje popolnoma onemogočeno, škoda je seveda ogromna in bo šele ocenjena. ŠKODA — Pomisli možic«k. najina hči se je danes prv č sprla s svojim možem. V spomin na ta dan je zasadila jablano. — škoda, da tudi midva nisva delala tega, imela bi že ogromen sadni vrL