107. številka. Ljubljana, v soboto 10. maja. OIII. leto, 18')0
SLOVENSKI NAROD.
Ishaja vsak dan ■ve*er, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti preje man za a vs t ro - og e r s k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden Uiesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto  13 gld.,   za četrt leta ■ gld. 30 kr.,  za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom račnna M
po 10 kr. za mesec  po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već. kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fr&nkirati. — Rokopisi se ne vračajo.  — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah It 11. DpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Dolenjska železnica.
Državni zbor je, kakor smo že povedali, v drugem in tretjem branji vsprejel zakon o zgradbi dolenjske železnice. Poročal je slovenski poslanec gospod profesor Šuklje. Ker je to poročilo jako zanimivo in važno, ga hoćemo tukaj navesti o glavnih potezah.
V začetku omenja poročilo ob kratkem zgo dovino tega projekta dolenjske železnice in iz njega izvemo, da je že pred četrt stoletja se bila sprožila misel, da l.i se zgradila dolenjska železnica. Leta 1864 je trgovska zbornica kranjska bo izrekla v nekem poročilu trgovinskemu ministerstvu, da je treba, da se zgradi železnica iz Ljubljane do Karlovca. Leta 1866 in 1868 je pa deželni zbor kranjski v resolucijah zahteval to železnico. Leto pozneje je pa vlada sama zbornici predložila obširen načrt o popolnjenji avstrijskega železniškega omrežja, v katerem se zopet nahaja železnica iz Ljubljane do Karlovca. Ker se je bil tedaj približal konec zasedanju, je vlada omenjeni načrt umaknila, a kranjskemu deželnemu odboru je naznanila, da se bode trdno držala razvitega programa. In zares vse železnice omenjene v tej vladni predlogi so že dodelane, razen dolenjske.
Kriza 1873. leta je zakrivila, da Be ta železnica ni gradila, če se je tudi važuost njena v obče priznala in je leto poprej že bila tehnično-vojaška revizija raznih tras.
Leta 1883 je ta zadeva pa zopet prišla v tir. Misel, da bi se zidala takoj železnica prve vrste, ki bi vezala Kranjsko s Hrvatsko, morala se je opustiti zaradi premenjenih razmer, in začelo se je delati na to, da se vsaj Novo Mesto, Ribniška in Kočevska dolina, koder se veliki gozdi in premogovniki zvežejo z lokalnimi železnicami v Ljubljano. Pozneje ob ugodnejem času bi se pa napravila zveza s hrvatBkimi železnicami. To leto se je deželnemu zboru naročilo, da sestavi odbor, ki bode imel izvesti vse priprave za grajenje lokalnih železnic na Dolenjskem. Leto pozneje se je v ta namen osnoval konsorcij, kateremu je deželni zbor dovolil takoj 5000 gld. Delovanje tega konsorcija je posebno pospeševalo trgovsko miniBterstvo, ki je dalo zastonj potrebne tehnične organe, da so izdelali glavni na-
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
Kacih petdeset kilometrov nad Madridom stoji velikanska stavba, ki je deloma kraljevska palača, deloma samostan, a ima mej svojimi poslopji tudi znamenito cerkev in druge imenitne prostore, vsega vkupe pa okolu 1200 oken. Španjci pravijo tej stavbi „El Escorial" in zmatrajo jo za osmo svetovno čudo.
Nekoč obiskal je to orjaško zgradbo nek Francoz. Voditelj njegov razkazoval mu je vse znamenitosti, posamične krasote v lepi cerkvi, slikarske umotvore, s katerimi so okrašeni mnogobrojni altarji, drzovito obokane dvorane in ves, v podobi brane osnovani načrt ter naposled dejal: „Vidite, vse to je posledica bitke St. Quentin-ske. Kralj Filip II. obljubil je namreč v tej bitki, da sezida tako velikansko poslopje, ako bitko dobi. In dobil jo je.u
Francoz pa je na to dovtipno odgovoril: „Čujte, vaš kralj moral je imeti velik strah, da je storil tako ogromno obljubo."
črt. Leta 1886 se je definitivno določila trasa lokalnima žele/nicuma. Ko je deželni zbor pozneje dovolil 500.000 za nakup glavnih delnic in je veliko požrtovalnost prebivalstva tudi jasno pokazalu, kako potrebna je dolenjska Železnica je vlada predložila državnemu zboru predlogo, da se zgradita lokalni železnici.
Prešedši k železničnemu projektu samemu, pravi poročilo, da bodeta obe dolenjski železnici dolgi 181*6 kilometrov in sicer glavno proga Ljub-Ijana-Grosuplie-TrebnjeNovo-Mesto-Stiaža 82*5 in stranska proga Grosuplje-R biiicu Kočevje pa 49 kilometrov.
Naglašati se mora nt zlika projektovanih železnic glede na njih občni značaj. Dočim bode Btranska železnica Grosuplje-Kočevje zaradi manjšega prometa, ki je pričakovati, se gradila le kot normalootirna lokalna železnica s porabo vseh za take železnice dovoljenih olajšav glede grajenja in preskrbljenja, bode se proga Ljubljana-Novo Mestd-Straža gradila kot tranzitna železnica, ker je na nji pričakovati več prometa in se je nadejati, da se kedaj zveze s hrvatskimi železnicami. Na to se bode oziralo zlasti pri določitvi meri in strmca imenovane proge; kar se pa tiče oprave, se bode pa tudi kolikor je moč varČn.r postopalo, ker hode precej Časa vender ta železuica ostala brez vsake daljše zveze.
Železnica bode držala vzhodno iz Ljubljanskega kolodvora južne železnice in kot skupna proga držala do Grosupljega (22-5 kilometrov). Pri Grosupljem se bode pa razdelila. Glavna proga bode držala skozi Višnjo goro, potem v dolino reke Temenice skozi Trebnje in Hudo v Vršljin, kjer bode postaja za Novomesto, katerega se direktna Železnica iz tehničnih uzrokov dotaknila ne bode. Ob levem bregu Krke obrne se železnica proti Gorenji Straži, kjer se bode za sedaj končala. Proga Grosuplje Kočevje, bode pa držala z Grosupljega Čez Dobro Polje v Velike Lašiče, Ribnico, Sred njo vas in se bode na severni Btrani Kočevja končala s postajo jednacega imena.
Omeniti se pa morajo še uzroki, zakaj se bode železnica gradila ob Temenici. Od marsikatere strani se je predlagalo, da bi se železnica rajše gradila po Krški dolini, skozi Zagrac,   Žužemperk in
Ta smešnica usiljevala se mi je baš poslednje dni. Čital sem namreč razne izbruhe klerika Ine jeze in togote v klerikalnem dnevniku in v Kala-novem lističi, ki izhaja tam nekje v Trnovskem farovži, blizu znanega „Kema", kjer se sedaj tudi o poletnem času uprizarja politično drsanje. Kapetanska glasila začela so pisati s samim žveplom in s uamo smolo, a dosegla nogo s tem nič dni -zega, nego da ves svet soglaša v tem: Gospoda mora imeti strašno jezo in togoto, da se je tako daleč spozabila.
Kapelan Žitnik, ki je nekdaj bil sotrudnik Vaš, prelevil se je iz „ liberalnega" Pavla v klerikalnega Savla, in ta prememba se ni vršila na potu v Damask, ampak na potu iz Št.-Jarneja v Ljubljano, a ne njemu na korist. Sedaj rabi samo še najkrepkejše izraze in ponavlja in sklanja besede „gnoj", „gnojnica", fekalije", „smrdljiva tekočina* itd. z izredno virtuozuostjo, da bode že skoro postal specijalist v ti za ekonome sicer jako koristni, a ne baš vonjavi stroki.
S tem pa njegov delokrog še ni bil omejen. Tudi članki a la „Narodni humbug", imenitno „Slovensko berilo za meščanske šolo", katero
Sotesko v Novomesto. Ne more se trditi, da bi ta misel ne imela nekaj zase. Krka je pred vsem vodna sila prve vrste Vedno ima dosti vode, njeno moč pa povzdigujejo še naravni Blapovi. Že sedaj to vodno silo porabljajo za razna industrijska podjetja, tako velika fužina kneza AuerBperga na Dvoru in ni dvomiti, da bi se industrija v ti dolini jako razvila, če bi se po nji naredila železnica. Kazen tega so ob Krki veliki gozdi v uajboljšein stanji. Ne jBore se tajiti, da bi izvažanje lesa bilo jako železnici v korist. Toda zraven teh prednostij so pa tukaj še večje neugodnosti. Će bi se uradila železnica po Krški dolini, bili bi obe progi preblizu vkupe, kajti delila bi ju le tako imenovana Suha Krajina, bedna in nerodovitna visoka planjava. Odločilno za to, da se bode gradila železnica ob Temenici, je tudi to, da je Krška dolina le slabo obljuden* in je le malo pripravna za poljedelstvo, dočim bode železnica ob Temenici držala skozi najrodovitnejše kraje kranjske dežele, kateri imajo relativno gosto in premožuo prebivalstvo. Poleg tega je omeniti, da se nahajajo tukaj koristne rudnine. Tako so dobiva ruda v hribih pri Trebnjem, Hudem itd., katera se že sedaj vozi v fužine na Dvor, blizu Mirne so pa zasledili zaklade premoga. Ta rujavi premog je sicer slabše vrste in bode javaijne za izvoz, a za domačo industrijo bode pa gotovo velike vrednosti« Će Be še pristavi, da s« bode železnioa iz Novega Mesta podaljšala do Straže, da se kolikor je moč tudi ugodi prometnim interesom Krške doline, je tedaj vsekako utemeljeno, da so se v novembru 1. 1886 pri pregledovanji trase poleg zastopnikov c. in kr. vojnega ministerBtva izrekli tudi vsi mero-dajui faktorji, ki so imeli zastopati lokalne prometne koristi, se izjavil, da naj se železnica gradi skozi Trebnje in v tem zmislu je odločila potem tudi vlada.
Kar se tiče narodnogospodarskega namena dolenjskih železnic bilo bi omeniti: Če se. dežela Kranjska mora prištevati k onim pokrajinam naše države, katere imajo najmanj železnic, je še to neugodnost poštevati, da vse železnice drže le skozi severno in zahodno stran dežele, najboljši in naj-rodovitnejši del dežele, vzhod in jug, pa nema nobene železnične zveze. To je bilo tudi uzrok, da je gospodarstvo tu hitro propadalo in se je beda ši-
nekda na drobno in debelo prodaja v svoji zalogi, še neso ukrotili njegovega slavohlepja. Lovorovi venci spleteni okolu ljubeznive Kal anove glave, neso mu dali več miru in mislil si je : „Kaj posebnega moram izumiti." Rečeno, storjeno.
Najprej je mislil otvoriti tečaj za mladočeške poslance, katere bi bil drage volje temeljito sedeti učil. A ker se ni nihče zglasil in ker je sam pri prvi demonstraciji skoro s stola pal, razvidel je takoj, da za ta posel nema potrebnega talenta. Zaradi tega predstavljal se nam je v raznih ulogah. Videli smo ga, prelivajočega povodom znanega kompromisa krokodilske solze, liki dobro namočena morska goba.
Čuli smo gromonosue govore njegove, katere je, kakor je v svoji skromnosti som povedal, le sam sebi govoril; videli in slišali smo ga, kako je ob lanskih deželnozborskih volitvah palčico vihteč dvema pristašema naše stranke pretil: „Slaviji" in „Slavcuu bom£že pokazal!", čitali nedavno, kako je pobijal Beblove in Liebknechtove nazore deloma pred poslušalci, ki teh dveh gospodov niti po imenu ne poznajo. Smejali smo se pri vsem tem prav po štcno in Hi mislili:
rila Će se zgradita omenjeni železnici, ki bodeta koristili okolišu z 200.000 prebivalci, bode se pa razmerje hitro premenilo, kmetijstvo in gozdarstvo, ki že dandanes dajeta lepe dohodke, bi se pa po-uzdignili in razvili. (Konec prih.;
Politični razgled.
Notranje dežel*?.
V Ljubljani, 10. maja.
Odf/oror grofa Sclionhorna na dr. llU><jra interpelacijo. V veliko zadrego je spravil Staročebe pravosodni minister s svojini odgovorom na dr. Riegra interpelacijo. Njih listi sedaj sami ne vedo,  kaj bi pisali. Proti vladi si ne upaj;) pisati,  zanjo pa ne morejo. Sami priznavajo, da je minister le dal mogočno orodje Mladočehora proti Staročehom v roke, Sedaj   moče   ne  more več  tu j iti,   da   v nemških okrajih jezikovna jednak opravnoat ne b^le veljala, ko se doŽene sprava , če se Že sedaj vladi ne zdi potrebno pri razpisu uradnih nust zahtevati znanja obeh deželnih jezikov.   »Politik41 misli, da ni bilo pametne, da j« vlada a svojim  odgovorom otežila stališče dr. Riegra, ki se neustrašeno bori za češko-nemško sporazuraljenfe proti Mladočehom Itnlntatinske volitcc. Dolgo se jo odlašala Verifikacija dalmatinskih volitev  Sedaj je pa verifikacifski odsek sklenil, da hoče priporočati, da    odobri volitev poslanca Supeka v Zaderakej mestni skupini.   Ugovarjate, da je ta volitev neveljavna, ker županstvo ni pustilo prepl sovati seznamov  votilcev.   Večina odsekova je pa mislila da se zaradi tega Se veljavnosti volitve ne da oporekati, ker je vender slednjemu  bilo dovoljeno, da pogleda, je li upisan v volilnem seznamu. # Prepeljanjr trupla Mickietniczeref/a. Gtaliski deželni odbor   je sklenil, da se na deželne  stroške   prepelje   truplo  pesnika Adama Mickiewicza  iz Pariza v Krakove    Rusinski listi pa protes ujO proti ten.u sklepu. Nam se ta protest ne zli  posebno umesten,  ker MickieVviCzeva dela ne  delajo  čast samo  poljskemu   narodu, temveč %semu slovansttu.
Wnaiij4' lUržnve.
f,3fotikorskiJa l 'Je rtom osti" nes i već tako v milosti pri ruskem dvoru, od kar je umrl Kat kov. Te dni so carja svarile, da bi ne potoval letos na Finsko, ker tamošnji kazenski zakon ne daje dovolj jamstva za njegovo življenje. Po tem sveti se pa car ne misli ravnati in Mo-skoVski list dobil je strog ukor, ker se je predrznil sumničiti finike naprave. Sedaj bodo v njega uredništvu dobro vedeli, da so zgubili upliv v višjih krogih in da pred vso m car njih sveta ne potrebuje. Omeniti je, da ta lise je sicer ohranil na videz svoj konservativni značaj, v resnici je pa postal židovski organ, kajti uredništvo je prišlo Židom v roke.
Boulanger, II generalu na otok Jersev bila je šla v resnici deputacija pregovarjat ga, da se vrne v Francijo. Boulangef pa ni o tem nič hotel slišati in je očital dotičnikom, d« ga hočejo dati v roke Con-stan.su. Ko je Deroulede opomnil, da general dobro ve, kai je vojaški pogum, on in prijatelji njegovi pa vedo, kaj jo meščanski pogum, prišlo je do jako burnega prizora. Odposlanci so se vrnili, ne da hi bili kai opravili. Sedaj bodo pa še poslednji pristaši ostavili generala in o njem se ne bode več dosti govorilo.
Socijalno rt e m okr a tska sft 'ank a v nemškem državnem zboru hoče nekda jako taktno postopati in pred vsem na to gledati, da kaj do-
„Unt dor Ilitnmel r«u h nn Iluld Hort nnob duš au mit Gednld/
Veselje naše pa se je letos še pomnožilo, ko imamo dovolj prilike, opazovati, kako narašča bes-nost in kaki. se z ir,o množe psovke, kako postaje klerikalni dnevnik ve In ■ besueji, da se kar zaletava in z glavo buta zdaj v to zdaj v ono neljubo mu besedo, Kakšno mu je duševno stanje, kaže najbolje poslednji njegov listek „K izvirku Bistrice-, ki m i je bil v izredno zabavo.
Žal mi je, da zaradi prostora ne morem priobčiti v.seh krasot tega Spisa, čitatelj bodi torej zadovoljen z nastopnima: „Ta izlet pa igrajoč v blagodejni menjavi spe naprej v m nogo lični jednoličnosti, raznovrstni j e d n a k o m e r -
a osti"..... „a vstopiš  mej beo bukovje, zales-
keče se ti tbo'-.krat razdeljen žarek na gladkih pereacth, zatiepeće, za še peče" ■ • ■ •
Priznavati moram, da uiti pojma nemam, kakšna bi utegnila biti m no gol i č na jednoličnost, ali pa r a z u o v r s t n a j e d n a k o m e r n o s t in da 8e .nkdar pesem zapazil žarka, ki bi šepetal. K temu treba menda uprav klerikalnih ušes. Zato pravim: Velika mora biti jeza, da spravlja take otrobe na dan, p.
seže za svoje volilce. Letos se je dala voliti v vse odseke, dočim prejšnja leta socijalnodemokratski poslanci neso marali prevzeti izvolitve v odseke. Tudi ne misli ta stranka staviti pretiranih zahtev, temveč hoče pred vsem imeti to pred očmi, kaj se da doseči. Četudi ao delavci dne l. maja demonstrovali za oseraurni delavnik, predlagajo vender socijalni demokratJH v državnem zboru, da naj se za sedaj zakonito uvede deseturni delavnik.
Afriške nadeve. Sedaj se vrše pogajanja m« Anglijo in Nemčijo o mejah obestranskega upliva. Sporazumeti se hočeta, kako daleč bode vsaka prodirala v notranjo Afriko in kod bodeta Širili svojo trgovino. Anglija nekda kaj odločno zagovarja svoje interese in se ne mara udati v nemške zahteve.
Dopisi.
I/ Ormoža 8. maja. [Izv dop.] (Izlet „Triglava«). V „Siilst. Post." od 3. t. m je dopis iz Ormoža, v katerem se „Triglavu" priporoča, naj ne priredi izleta v Središče, ampak v Ormož. Da ta dopis ne bi imel neugodnih posledic in da se resnica izve, si usojutn javno izreči, da tega dopisa ne odobrujemo, ker je v njem povedano le čudno mnenje jedne ali dveh oseb, ne pa mnenje narodne stranke, ki se bode svečanosti „Triglava* rada udeležila in to podjetje vsestranski podpirala. — Konečno pa obžalujemo, da je imenovani dopis, ki bi lahko narodno stranko na tak Čuden način kompromitoval, prišel v javnost
I/,   liiiinj.)   G. maja.    [Izv. dop.] (Izlet „bralnega društva"  Kranjskega  v Begu nje!) Dasitavno neso temnoBivi oblaki preteklo nedeljo  obetali  izletu   našemu   najboljšega vremena, upala nam vender neso srca, ko smo se jeli zbirati na kolodvoru Kranjskem, da nas popelje popoludnnji vlak v divno Gorenjsko — v Begunje   Prišedši na Loško postajo, ker je lil že dež B curkoma, menili smo, da nam ne bo preostajalo druzega, ko v Lescah čakati povratnega vlaka A človek obrača, Bog obrne!   V dobri četrt ure ponehal je dež  in pomladansko solnce je nas prijetno obsevalo izza oblakov, ko smo korakali, bilo nas je nad 60, pol zastavo v 3/4 ure 0(1 Lesec oddaljene Begunje. Od daleč smo čuli že grmenje topičev, ki so pozdravljali naš prihod. Kmalu pred vrtom g. Janše v Begunjah, kjer se imela vršiti veselica, pričakovala nas je pod slavolokom mimo ogromne množice kmet-skega ljudstva  iz Begunj   in  okolice, prostovoljna požarna  hramba Begunjska z zastavo in godbo na čelu.  Dospevši do tja, pozdravi nas nje načelnik v slovenskem gevoru z laskavimi besedami zah valje-vaje  se  nam  za   prija7en pohod in pripne na zastavo   »bralnega društva"   krasen   trobojon trak z napisom: Prostovoljna požarna hramba v Begunjah, — v spomin! Na primerno zahvalo od strani „Bralnega društva" za prijazni vsprejem ter darilo, podali smo se z godbo na čelu na prostoren, s tro-bojnicami ter lampijoni krasno odičen vrt g. Janše. Po kratkem oddihi jej i tamo,  naznanil nam  je pok topičev, da se bliža Tržiško „Bralno društvo".
Pripeljalo Be jih je 10 voz s pevskim zborom na Čelu. Vsprejem in pozdrav vršil se je od strani požarne brambe Begunjske ter „Bralnega društva" Kranjskega sosebno presrčno, ker dvomili smo že, da pridejo, ker je bsš nad Tržičem sipal mogočni Jupiter pluvius dež in točo v obilici. Da jih ni oplašilo s črnimi oblaki prepreženo nebo, kuje izlivalo je slasti mej potom vso jezo na izletn ke, zato jim gre vsa čast!
Na vrtu vršil se je potem pevBki vSpored. Zbori in čvi-terospevi „Bralnega društva" Kranjskega menjavali so z onimi „Bralnega društva" Tržiškega. mej posamičnimi oddihljeji igrala je pa godba. Istinito presenetil nas je pevski zbor Tržiškega „Bralnega društva", ki je izvrševal pevske točke tako dobro, da je bilo popolnoma zasluženo vsakokratno odobrava«;je od strani občinstva. Po končanem vsporedu bil je v dvorani živahen ples. Žal, da je tako hitro minol čas. ki ga smo prebili v toli prijazni družbi zavednih Begunjcev ter vrlega »Bolnega društvsi" Tržiškega. Ob 7. uri zvečer odhajali smo iz Beguni. Tamošnja jmžarna bramba in „Bralno društvo" Tržiško Bpremljalo nas je nekaj časa in potem smo se poslovili. Vsa čast in slava vrli prostovoljni požarni hrambi Begunjski za nam izkazano rodoljubje , piesrčua hvala ji za podarjen trak; najiskreneja zahvala „Bralnemu društvu" Tržiškemu za bratski pohod.
Omeniti je še,  da se je udeležilo veselice mnogo okoličauov zlasti Radovljičanov in daje bila
postrežba g. Janše  izborna, za kar se še posebno zahvaljujemo
Iz Olju 9. maja. [Izv. dop.] (S a ra o m or.) V  četrtek 8. maja  zvečer ustrelil  se je pomožni uradnik „Posojilnice v Celji" »g. Fran II r a š o vec v svojem stanovanji.   Našle so se na njegovi mizi naslednje vrstice :
„P. N. Ne obsojajte me, ljubi ljudje! Ali je pač čudno to nesrečno djanje? Kdor bi poznal razdejanje v mojem srci, bi me milostno in blagohotno sodil. Storite to vsi; oni, ki so me poznali, bodo, upam, to storili. Uzroke vzamem seboj. Upanje spremenilo se je pri meni v smrt. Nervoznost in razburjenost neopisljiva. Ne obdolžujte nikogar, da je   uzrok  mojej  smrti,  sodba bila bi krivična
Naslednje reči so moja last:
Vse perilo in posteljna oprava izvzemši postelje in zimnice. Vzglavje je moje.
Ravno tako nočna omarica, ura, hišna kapelica (podoba), vsa obleka in obutev, ravno tako prstan in ura z verižico. Dolžno pismo*), nočna omarica je izposojena in je gospe Winklerjeve, revolver je moj, ravno tako drugo pohištvo, katerega nisem mogel zaradi malega prostora imeti v sobi.
Vsi ključi so v mojem hlačnem žepu. V pisarni je vse, kar se mi je zaupalo, v najlepšem redu.
Od gotovine, kar je imam pri sebi je moje, dva zlata a 5 gold. 5G kr. je 11 gold. 12 kr.; 1 križavee zi 2 gold. 30 kr., in papirni denar za 19 gold. 60 kr., skupaj 33 gold. 2 kr., in pri posojilnici plača za 8 dnij — 10 gold., vkup še torej gotovega 48 gold. 2 kr.
Konečno prosim za blagoslovljeno zemljo. Lepo podobo (Kristus na križi) in uro naj vzamejo moji stariši, vse drugo se naj, če bi stroški bili višji proda in se naj s tem stroški pokrijejo.
S tem se beležim jaz najnesrečnejši
H r a š o v e c mp.
Celje 8. maja 1890.
G. Franc Hrašovec bil je rojen pri Mali nedelji pri Ljutomeru ; študiral je na gimnaziji v Mariboru in potem v Varaždinu, kjer je prebil tudi maturo. Ker se mu ta ni v Cislajtaniji priznala, ni mogel se učiti pravoslovja ter je ustopil najprej kot stenograf pri g. dr. Filipiči, potem mu je podelila „Posojilnica v Celji" pred nekaterimi mesoci službo druzega uradnika.
Nesrečnež se je zaljubil,   in   hotel oženiti ; a tu je moralo se nekaj pripetiti, kar mu je stisnilo revolver v roko.
G. Hrašovec bil je vedno tih in pohleven; druščine ni iskal, ampak bil je vedno bolj za se. Bil je tako štedljiv, da si je vkljub prilično majhni plači prištedil čez 400 gold,, s katerimi si je naročil in plačal potrebno pohištvo za ženitev. -— Naj v miru počiva!
Ka Siivi 9. maja. [Izv. dop.] Ali veste, go-pod urednik, koliko časa treba listu iz Ljubljane na Savo. Premislite, cele tri dni, da si je po železni cesti samo 38 kilometrov do VaB! Istinito je čudno, da poštni provodniki še sedaj ne vedo, da v VBej Avstriji eksistira samo jeden poštni urad z imenom Sava. Skoro vsak teden, in še celo po večkrat., zapeljejo korespondenco in novine gori na Gorenjsko v Jesenice, kjer je v bližni tudi vas Sava, — ali to ni nikaka poštna postaja, — pa pišete še toliko razločno na naslovu: pošta Sava. Danes sem '/oji^t vsprejel dopisnico, ki je bila oddana v Ljubljani 7. t. m. Romala je v prvo v Jesenice, nn to šla na božjo pot na Hrastnik na Štajersko, od koder je danes srečno prispela k nam. Vest, ki jo mi je poslal prijatelj iz Ljubljane, imela je včeraj še važnost zame, a danes bila je že, ker pre. kasna, brez vsake cene. Človek že ivs ue ve, bi se li smejal, ad jezil. Slavno poštno ravnateljstvo v Trstu bi si usojal prositi najuljudneje, da uvoll poučiti provodnike pri nmbulanci, kje je Sava, kajti to zapeljavanje je vender le prepogosto.
Il Št. I*tiru na Notranjskem 8. maja. [Izv. dop.] Preteklo zimo nam je silna burja ua cerkvenem zvoniku streho tako raztrgala, da je treba nujne poprave. Kakor se je razvidelo, bode ta poprava stula blizu 800 gld. Za tukajšnjo župnijo je letos radi zelo slube lanske letine ta znesek skujiaj spraviti zelo težavno. Olajšal nam je to breme častni občan tukajšnje županije g. Kalister, *) Čez denar, ki ga je dal na posojilo.
SJV Dalje v prilogi."^pfij
)
Št. 8349.
(381—1}
IPrav ugodna ponudba!
■ Mu* Illil ji\ t. 1. vršila se bode p« Ml llgodllillll
poboji
prostovoljna prodaja na drobno
Mm^ssrtnJmrt kontumac i posestva 9radu "BrinJe" (Seitenhof)
*■ llllwOwV/lll   J^tt^JI   tAVlUUIliaV   I   pri de/elni tabli ukiniženeca.   Posestvo je 18 km od Ljubljane oddaljeno
V torek 6. dan t. m. je pri tukajšnjem konjaču neki domači, njemu v opazovanje poslani pes poginil in sekcija je dokazala, da je bil stekel.
Vsled tega se na podlagi postave z dne 29. februvarja 1880. leta, drž. zak. št. 35, od današnjega dne počenši
za celo mesto upelje, in ukaže, da smejo psi v tem Času le s trdno torbo okolu letati ali pa se morajo zunaj hiše voditi na vrvici.
Psi, ki bodo prosto brez torbe okolu letali, bodo se polovili in pokončali, proti nemarnim lastnikom pa se bo postopalo po dotičnih postavnih določbah.
Ob jednem se omenja, da bode postavne varstvene naredbe za 4 kilometre daleč okolu mesta upeljalo c. kr. okrajno glavarstvo.
Mestni magistrat Ljubljanski
dne 8. maja 1890.
Zalivala in priporočilo,
Podpisani se uljudno zahvaljujem * rem gostom in obiskovalcem moje gostilne v si-k» 9,iBri i. ii m ii i (ni iiii/.J- /h dosedanji uliisk, ob jednem pa naznanjam, da nem se prenelU v yj
gostilno ,Pri Žvokeljim'. &
Priporočam so vtem najtopleje. zagttfoljiii'i^, «a hoden redno služil s /\ flobro jp*lj«» in pijačo, k.kor tudi s poAreno postn žOo. V/
7j velespoStOVanje m
, Janez Košenina
^) (376—9) mesar ln gostilničar.
S
I
Trgovina z železnino
Albina C. Ahčin-a
v Ljubljani, Gledališke ul ce št. 8 priporoča svojo bogato zbirko
nagrobnih krizev
pristno pozlačenih in najfinejše izdelanih, ali tudi surovih.
Dalje se priporoča  /;»  lađelovan,|e  grobnih 1» cerkvenih omrežij (gavlrov) i. t. d. (78—B)
Za čas stavbe
priporoča
'i
Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg št. 10
v velikfiii i/.tmrii In po zelo uixUi n-.ii
okove za okna in vrata, štorje •/.« štokodoranje, drat in cveke, samokolnfce, vozi za zidov jr, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši K a m niš k i Portlaud in Lionian cement, sklejnl papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena šte-dilna ognjišča in njih posamezne dele.
Pri sta\bah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjak«* za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železno cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi ineaiingaste tronibe in ventile iu železne okove. (9—21)
W&r Za poljed^ljstvo: -^m
Vsake vrste orodja, kakor; lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi dobiva /mirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja.
S
pri deželni tabli uknjiženega. Posestvo je 18 km od Ljubljane oddaljeno in obsega grad s prostornimi gospod irskimi poslopji, malinom v prav dobrem stanji in nad ?0 oral
ZClIllJC — Natančne ponudbe pove
(338-1)
Ljudevit Pour,
Brinje, pošta Šmarije pri Ljubljani.
m
»i 1 m
i
i
Si
3P. n..
Poilpisani iisojii se naznanjati p. n. občinstvu,  da je odprl v Dravljah hiš. št. 30 v lastni hiši
w*r gostilno.
Bližina glavne ceste (— pot od znamenja sv. Roka ob glavnoj cesti drži naravnost do gostilne —), lep vrt, vzlasti pa vsekdar izborna postrežba z dobrimi vini in vedno svežim pivom, kakor tudi vedno fino pripravljena jedila po možno nizkej ceni
naudajajo iih. z nado, da ga slav. občinstvo mnogobrojno počasti s SVOJim obiskom, h kojpmu vabi
z velespoitoVanjem
Valentin Florijančič,
(361—') vul^o Sojar.
Si Si Si Si Si
• j. -*>
Si
HHra In ijo^»va
pomor boleznim V želodci in njih posledicam.
Vzdržanje zdravja
obstoji jedino v umu. da SB vzdrži in pospe.vuje dobro prebavljenje, kajti t.o ju olaenf pogoj zdravja iu teletine in duševne kreposti.   Najboljše đoirrocV sft'tlstvt*, iIh ae prebavljenje uravna, da 66 pravo mešanje krvi  doseže, da se odstranilo nprideni in slabi deli krvi, je uže već let splošno znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
jrt-t'ilstu t* postal in
Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zetišfi jako tikrhno, upliva ilspeSno pri VBOD težavah pri prebavljen jit osobito pri slabem apetitu, napelji, bljoanji, telesnih in želodčnih boleznih; pri krči v želodci, pri prenapolujenji želodca z jedrni, zaslinjenji,' krvnem natnku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah * čvrilt, hipohondriji in melanholiji (vrded motenja prebave); isti Oživlja MO delavnost prebave, napravi ja kri zdravo in čisto iij,: telesu dd zopet prejšnju moč in zdravje.  Vsled to^a SVOJOgA iz^
vi* noga upliva ie »daj gotovo in priznano IfH&sHn oJomttfim
Bti splošno razširil.
1 siokiriiicii r>o ic»-., uz tstolciotftlol 1 tzlil-
Na tiseAd pisem v priznanje je na razgled pripravljeiiili. Razpošilja sa na frs.nkirano dopise na vse kraja proti' poštnemu povzetju avots.
Da ?b izojroe prevari, opozarjam, da j« vsaka »tekiniču ndr. Roaovegtu zdrai iliiBfra balzama" p<» meni prirejene in v moder karton zavita« ima na strani napiti 1 ,I>c. Ku.idv zdravilni balzam i/, lekarno n]iri orueua orlu" B. Fra^nerja, PragS 205—8" V nemščini, češćini, inadja fieini iu francoščini, ua pročelji pa na-, tisueiio mojo zakonito varovano varstveno znamko.
Pra vi
dr. Rosov zdravilni balzam
dobi se Ramo v trlavnej zalogi
IS. l'IM0H\l':n-ja, lekarna „pri črnem orlu",
Prtkgn, it. BOS—*i V Ljubljani: G. Piccoli, bkar; Vilj. Mayr, lekar; Ludvik Grečel, lekarj Jos. Svoboda lekarj U. pl. Trnkoozy, loTcar. V Poatoj inf; Fr. Baooaroloh, lekar. V K ran ji: K. Savnik, lekar. V Novem .Mestu: Dom. Rlzzoll, lekar; Ferd. Halka, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Metliki: Fran Waoha, lekai. V Gorici: G. Chriatofolotti, lekar: A. do Gironcoli, lekar; R. KUrner, lekar: G. B. Pontoni, lekar. V lil rij i: Jos. Warta, c. kr. rud.
lekarna.
Vse lekarne v Avstro-OgerskeJ Imajo zalogo tega zdravilnega
balzama. -«j
Tam se tudi dobi s na tisoče zahvalnih pisem priznano:
P'ražlro domače r^a-zilo
zoper bule, rane in vnetje vsak« vrste.
Rabi se, ee se J-cnara prsa unamejo ali strdijo, ' pri oteklinah /sake vmte, pri crvu v prstu in pri za-nobtnioi, fie se n>ko ali hbgVi zvije, pri morskoj mrtvi kosri, /oper revmat.ieno otekline, kronično unotje v ko-letiih, rokah in le«ljib, zoper potne no»;e, pri razpokanih rokah, zoper odprte rane na nogah in na vsakem dola telesa sploh, vratnej oteklini.
Vse bule, .»o kline iu utrdine ozdravi v kratkem,  će se gnoji,  izvleče ven. ves gnoj ter v kratkem ozdravi.
W v* 2* *m        *»*• (88—7)
OVA P11 (i t Ker se 1'rasko univerzalno mazilo od več strani) ponareja, opozar-~ ■ •   jHm jH BIl po pravem receptu lo jaz Izdelujem. Bristnp je samo,
če imajo r nun ne .škutljice, v katerih jo mazilo, nauk, kako je rabiti, na rudećein papirji tiskan v devetih jezikih in ao zavite v svetlomodor karton, ki ima natis'
njeno varstveno znamko.
ESal%i«iu za uho.
Skuleno in po mriosih poskusih kot najzanesljivejšo sredstvo znano, odstrani aaglabOBt) in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld, av. volj.
Pod Tranćo št. 1
J. SOK LIC
I Gledališke I ulice št. 6
priporoča (184—11)
veliko izber najmodnejših klobukov za pomlad in poletje, posebno praktičnih gumijevih patentnih ventilatorjev, katerih pot ne premoči, in pristnih angleških klobukov, jako trajnih; ravno tako uniformskih klobukov in kap za c. in kr. državne uradnike. Za poletje priporoča veliko izber najmodnejših slamnikov.
Izvrstno pivo
prve Graške delniške pivovarne
poprej SCHREINER & sinovi
združeni pivovarni
(103—13)
Sciireiner v Eraflci & Holfl v Fnnttgamn
prodaja po tovarniški ceni
zaloga v Ljubljani Kolodvorske ulice 24 M. ZOFPITSCH Kolodvorske ulice 24
I. Vipavska sadjarska zadruga
reglstroviina /!i<lrii^;i v oiitcjouim poroštvom
s sedežem na Slapu
razpošilja vse vrste zgodnjega sadja, smokev, namiznega grozdja in zelenjadi v najfinejSej kakovosti presno z drevesa tekom primernega Časa. Pošiljajo se vsak dau na vse kraje čajne a 5 in 10—12 hj proti poštnemu povzetju. Cene bodo ves čas jako nizke, nižje ko povsod drugod. Čajne se računijo po kupnej ceni ter se frankovane za isto ceno vzemo nazaj.
Zadruga želi s tem omogočiti p. n. gospodi, hotelom, go-stilnicam, zavodom, zdraviščem, privatnim hišam in družinam vsakdanje dobivanje finega, na drevesu dozorelega in pri tem najcenejega sadja naravnost od pridelovalca.
Za p. n. sadne trgovce in prekupce po dogovoru jako znižane cene in poljubna kvantiteta. — Cene stavijo se jim nižje ko povsod drugod in je postrežba reelna.
Cene veljajo loco Slap ter se bodo od tedna do tedna naznanjale po listih. (331—3)
Naslov z» telegrame: Zadruga — Vipava — KrunjMko.
Nepresegljivo za zobe
Gradec: Lekarna Vendellna pl. TrnkoczY ja, deželna lekarna, Sacksfx*s*e.
Dunaj: Lekarna Viktorja pl. Trnk6czy-ja, „pri sv. Fran- je
cisku", (ob  jprinem kemična tovarnah, V., TTiinds-  I    o o I ir* i Ino netno .   thiirinstrasae 113. (1035—22;       Od 1101II Id  Ud M Id
voda
aromatična, upliva okrepćeva-joće, zabranjuje gnjilobo zob ter odstranjuje iz ust neprijetni duh.
Jedna velika steklenica 50 kr.
II. salicilni zobni prašek
splošno priljubljen, upliva jako okrepcevajoće terohranuje zobe svetlo bule, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno svezi v zalogi ter vsak dan po pošti pošilja
lekarna Trnkoczy
v Ljubljani
Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnkociy-ja, „pri zlatem levu", zraven XO"tOTrŽSl-
VIII., Josefstiidterstrasse 30. Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnkoczy-jn, „pri Kadeč- 4J^~ Zunanja naročila se
kiju", III., Iia»leukyplatz 17. s prvo pošto razpošiljajo,
skoro  dvajset   tisoč  prodajaliiiculi prodajani  in  povsod  kot najboljše sredstvo proti mrčesom priznani
1>
Je
postal.
Pristne steklenice imajo ime J, ZA.0HEBL in veljajo od Redaj: 15 kr., 30 kr., 50 kr., 1 gld. — kr.
Ta Izbrana specijaliteta uniči a presenetljivo allo ln hitrostjo vea mrčes v stanovanjih, kuhinjah in hotelih, v hisnej opravi in obleki ter na vseh naših domačih živalih, v hlevih, na rastlinah, v rastlinjakih ln po vrtih. Kar se v samem papirji navaja, ni nikoli pristna Zacherl-ova specijaliteta. (272—4)
LJubljana:
Kd. fttahr Ivan Perdan Viktor Schiffer. Mihael Kast nor. Jan. Lnokmann, Peter Lassaik. II L. Wenoel. Sohussnig & Weber. ECarol Kiiringer. Josip Tenlina. .1. Klauer.
J.'g ič &, Leakovlo. Anton Krtiper. Lun Pabian. Ferdinand 1'lautz.
(272-
Postojina:       Fran Kogoj. Skofja Loka: Karol Fabiani. Borovnica:     Fran Verhič. Kočevje: Fran Krenu.
Vel. Laslde:    Ivan Justin. Kriko: Rupert Engelsberger.
Kostanjevica: A I-1 / i i Gatsch.
Idrija: Kranj:
Lož:
Radovljica: Črnomelj:
Fran Kos. Fran Dolenc. Lekarna pri Sv. Trojici.
'Vilj. Killer. Fran Kovač. A. Roblek, lekar. Lud. lJers.
Fin med v satovji \
kilo 70 kr.: od 1 kdo naprej pošilja  se tudi po
pošti. — Za čebelarje ♦
pristni garantirani pitanec §
v kositrenih  škatljah po 6 kilo, a kilo OO kr., 2 (škatlja .50 kr.), pošilja so po pošti proti predplačilu | ali poštnemu povzetju. ♦
OROSLAV  DOLENEC |
svečar, (335—6) ♦
trgovina z voskom in medom. |f
xxxxxnxx\x\xxxxxxxx
Zobozdravnik
AVGUST SCMEIGER
ordiuuj«*  vsak dan o<I o. do 12. ure dopolnilu«  in od 2. «1» 5. ure popoln«! ne.
Stanuje (908—.%)
v hotelu „Pri Malini", II, nadstropje, št. 23,
Nova neprekoMljiva Pariška plomba, priznana od avtoritet za najboljši;, zobem jednako barvo ter nadomesti svojoj trajnosti -zlato plombo. i iiM'1 ne zobe in oela zobovja ustavlja po najnovejših aiiM-riškili uietodub. ne da bi se odstranile korenine. /« VMiik kmund jamči.
XXMXXXXX\X\XXXXXXKX |
Najboljša
Brnska sukna
razpošilja po originalnih to-varniških cenah
tovarna finega sukna
SIEG.EL IMHOF
Z a c 1 c k n u 1 ii o
pomladno in poletno
moško obleko
zadosti je 1 odrezek v dolgosti 3'10 metra, to je 4 Dun.
vatli,  l odrezek velja: dbf"gi. .i.*»o iz navadne*y
Def~ gl. 7.75 iz line tW gl. 10.50 iz jako fine "i kVgl. 12. lo iz najfinejše'
M 29)     pristne (22)
ovčje volne.
Nadalje so v največji izberi: Is svilo pretkana grebenasta sukna, blago za ogrtače, loden za lovce in turiste, peruvienne in tosking za salonske obleke, predpisana Mukuu za gg uradnike, blago iz sukanca za moške in dečke, ki se sme prati, pristna piipie-gilet-biaga itd. itd.
Za dobro blago, iialan eno uzorcu odgovarja i«,« o lu točno dopošilja
lev ni- jamči. Uzorci /ii-lon j 1 Iranko
Km®*
Ljubljana
Tržaška cesta štev. 29
priporoča slavnemu občinstvu
lepo, ukusno in solidno izdelane salonske in navadne lončene, belo, ru-javo, zeleno, in slonokoščeno osteklene, ognju protivne (257—7)
peci
v najraznovrstnejik oblikah, kakor tudi vse v to stroko spadajoče izdelke po najnižjih cenah.
Cenilnike pošiljam na željo franko.
Zastopstvo pri F. P. VIDIC-U & Oomp.
^1
Izdajatelj in odgovorui ureduik: Dragotin Hribar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
11