291 številk«. umri Ljibljaia, t četrtek 21 decembra 1905 XXXVIII. leto. I i Isiaja vaak Cu scveoar, tefaii aetsUs ta eraaafts, tac valja po posti arajaaua aa avatro-0|rake iaiala aa m lata ta K, aa tat lata 11 K, aa čatrl lata t K £0 a, m aa aiaaaa I K tO k. Za LJubljano ■ a*čqjanjam aa dam aa vas S4 K, aa psi lata IS Kf aa eatrt lata I K, aa aa aaaaaa t K. K dar ha«! san aaaj, plača aa m lata ti K, aa pal lata 11 K, aa iatrt lata 6 K tO a, aa aa aiaaaa 1 K tO h. —j Za tujo dažala talika vač, kolikar aaaia poštnina. Pj aaračae btaa tatadabna v?»šiy»tro oaračnina m aa »sira, — Za oznanila ta ttaoaja »a aatarattaaaa patit-vrtta aa lt k, fia ■• ■» aauanlla tlaka »škrat, aa 10 h, Sa ■• dvakrat, in p« 8 a, U tlaka trikrat aJi va&rat. — Desi. saj 99 Hvaic fraakavatl. — Bakapiil sa aa ročaj*. — Uradnlilvo ta upravnlitvo »• v Kaaflavih alisah it. 6, la t4aar uradni*tra v 1. aaditraaja, apravaiitvt m v pritličja. — Upravniitva naj m klagavalija aaSiljati naročnina, raklaaaaJ a »aaaaila, t J. adaiisistrativna stvari. SloTrensU Narod" telefon št. 34. Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85. »i* lovor posl. Iv. Plantana v seji državnega zbora dne 15. decembra t. I. (DaUe.) Skandal. Sicer je pa popolnoma naravno, i> ga ima ljudstvo rado, ker je jako miroljuben duhovnik. (Poal. dr. Susteršič se smeje.) (Posl. Piantan napram Šaster-fiČu): Lahko se Bmejete, kolikor hočete. Dr. Susteršič: On je lopov, to nsglašam javne! Takšnega človeka Vi branite? Sram Vas bodi! Posl. Plantan: Vas naj bode Ertm! Fej! Dr. Susteršič: Lopov je on! Posl. M al i k: Dr. Žlindra! Vi sarai ste lopov, Vi dr. Žindra! Vi nimate pravice iirekati kake sodbe! Predsednik (zvoni): Prosim i& mir! Dr. Susteršič: No, no, Vi ubogi respod Malik, ne dela,te se vendar smešnega! On je lump! Predsednik (zvoni): Prosim Tendarf (?. doktor! Posl. Plantan: Poznam ga že 15 let! Dr. Susteršič: Največji lopov okrajni glavar ne zmeni za pravioo in za znken, marveč đa se samo lovi za blagonakio-njenost visokih krogov. To je drastičen dokaz za dejslvo, da se dandanes res ne postopa objektivno, marveč da, je jel pihati drug veter, da nam je treba rea s ekrbjo zreti v bodočocst. Tolovajstvo v Knežaku. P/i ti priliki naj omenim še nekaj dmgpgt, ki je drugi dokaz v to, kako vlada našega škofa propovedoje in izvršuje krščansko ljubezen do bližnjega: Pred prilično poldrugim mesecem se je pred deželnim sodiščem v Ljubljani končala žalostna pravda, v kateri je bilo 14 kmetov radi javnega naBilstva obsojenih na večmesečno ječo; to so bili sami strogo klerikalni kmetje, ki so vsled neprestanega ščuvanja e strani klerikalnih voditeljev in duhovščine navalili na županovo hišo in jo hoteli demolirati; to se je zgodilo v Knežaku. Gospoda moja! L«hko si torej mUlitd, t takšnih razmerah in odnosan h mi živimo, da se je položaj že tako poostri), da je vsled klerikalnega ščuvanja mogoč direkten napad na hišo župana iz enostavnega vzroka, ker je le-ta naprednega mišljenja. Takšni pojavi so pri nas na dnevnem redu. Nečem več navajati nadeljnih s »enih slučajev; naj pokažejo že ti zgledi, kakšnemu trpljenju je v deželi ispostavljena naša stranka in da vlada proti temu ničesar ne stori, je dokaz to, da Be ti slučaji vedno in vedno ponavljajo. Prešernova slavnost. Kot dokat sovražnosti s strani Gautscheve vlade smatramo tudi dejstvo, da se je pri nas prepovedala nedolžna Prešernova slavnost. Dasi sta jo deželna vlada in deželni šolski avet dovolila, je vendar ministrstvo sprevod pred spomenikom našega pesnika prvaka Prešerna pre povedalo, ker sedi na spomeniku mnza brez plašč*, (Ž v.-.bna veselost), genij, ki ni zavit v havelok! Po zahtevi klerikalcev je vzel gospod ministrski predsednik to sa povod, da je prepovedal, da bi se priredila mladinska slavnost pred Prešernovim spomenikom. (Veselost. Klici: Cuite, čujte!) Šolstvo. b^daj hočem preiti na polje, ki n»m je najbolje ležeče na srca, na šolstvo. Ker pesvečamo, kakor sem že naglasal, največ paznosti šoli, hočem V.- m navesti nekaj zgledov, da boste uvideli, da nima vlada nobenega smisla za naše najvilalnejšs kulturne potrebe in da se protivi, ugoditi našim tozadevnim potrebam, na način, ki vsebuje nevarnost za življenje in zdravie uČite!*£V in učencev. Govoril bodem najprvo o gimnazij v Novem mesta, o tem starem zavodu, ki je vzgojil domovini že toliko izbornih mož, ki se pa sedaj nahaja vsled svoje starosti v skrajno mizernem stavbnem stanju. Dal sem si o tem erarnem poslopju po nekem inženirju napraviti tale strokovnjaški in verodostojni izvid: *» Lega poslopja: L?g& ne odgovarja modernim zahtevam, ker je zgradba z vseh strani obdana od visokih poslopij. Dohod je neprimeren in neugoden; vrhu tega nima poslopje nobenega dvorišča, kar je treba ozoa« čiti kot veliko hibo, ker mora vsaka Šolska zgradba imeti iz higieničnih in varnostnih razlogov brezpogojno prostorno dvorišče. b) Posamni prostori v poslopju: Stanovanje šolskega sluge je kvečjemu porabno za klet, no pa za človeku dostojno in primerno stanovanje. Stanovanja za gimnazijskega ravnatelja ni v hiši. V poslopju ni kleti za drva. Drva se shranjujejo izven poslopja v neki neprimerni drvarnici. c) Stopnice so široke 1 m 30 cm, do«5im zahteva vlada pri vsaki novi zgradbi najmanj 1 m 50 cm široke stopnice. Hodniki so temni in samo 1 m 65 om široki. d) Šolski prostori so naravnost škandalozni in sramota za vlado je, da trpi, da morajo učitelji in dijaki osem let svojega življenja prebiti v takih luknjah. UČue sobe bo v I nadstropja vi-Boke samo 2 m 95 cm, v II. nadstropju pa 3 m 30 cm. Po predpisu pa morajo biti učne sobe v i.udskih šolah vsaj 3 m 50 cm visoke. Razmerje oken k ploskvi tal znaša 1:13 v I. razredu, v vseh drugih razredih pa 1:12, d Čim bi po predpisu moralo znašati 1:4. k večjemu pa 1:6. Potemtakem je v poslopju veliko premalo oken in še ta bo veliko premajhna. Posledice tega so, da je pozimi ali ob deževnih dneh od osmih do devetih dopoldne in popoline od treh do štirih, oziroma do petih tako temno v šolskih sobah, da je v tem času vsak uspešen pouk absolutno nemogoč Kar 89 tiče temperaturnih razmer, je treba konstatirati, da se pozimi v sobi, ki je umerjeno zakurjena, temperatura tekom ene ure zviša na 17 do 19° R. dočim je na hodnikih samo 9 do 10° toplote. Za jetnike je bolje skrbljeno, ti imajo vsaj zračne sobe m zakurjene hodnike. Ako učenci zapuste šolo, se morajo podvreči temperaturni spremembi 28* Reaumurja, in kake posledice mora to brezpogojno imeti za njihovo zdravje, lahko presodi vsak lajik. Dotični strokovnjak pravi nadalje ▼ svojem izvidu (čita): »Zgradba ae mora smatrati kot zelo slaba; sidovje je do polovice prvega nadstropja zlasti na strani atranišč vsled večletne mokrote docela trhlo, inficirano in povzroča v učnih prostorih penetrantni smrad; na hodnikih je takšen smrad; kakor na kakšnem gnojišču.« LISTEK. Na razsvitu, ^arazsvitu. Ruske studije. Spisal Bo-il VoSnjak. Založil L. Schwentner.) Topla in iskrena je ljubezen, ki Ko gojimo Slovenci do ruskega naroda, pii vzlic temu je med nami prav malo Mi, ki imajo jasne pojme o Rusiji, o pjenem državnem in gospodarskem Mroju, o njeni Bocijalni strukturi, o Rzličnih strujah, na katere struje r- je ta veliki narod razdelil in o [jjfreinljenjih, ki jih zasledujejo te struje. a in oni je pač čital kako nemško ali rancosko knjigo o Rusiji, ruski pes-11 in romanopisci so nam vsaj po 8?ojih glavnih delih znani — toda Mze podobe o tej velikanski državi ni *M>ro nihče imel. Izvzeti so le* tisti, ki 0 imeli priliko, da so Rusijo obiskali. Zdaj pa sme dobili knjigo, ki nam Podaja jasno sliko ruskih razmer. Njen lvtor, Bogumil Vošnjak, je ustvaril **lof ki bi bilo na čast vsaki litera-^* Njegove ruske studije 80 dejansko 1*4 resnih studij na licu mesta. Vsako }glavje kaže, da je avtor temeljito pripravljen šel v Rusijo, ne da prepotuje in ki jo ogleda iz železniškega vagona, nego da jo preštudira. In preštudiral jo je vsestransko, vestno in natančno. Vedno je iskal zadnjih vzrokov vseh obstoječih razmer. Ni se zadovoljil, da je konstatiral fakta, nego tudi raztolmačiti vzrok, zakaj da je kaka stvar ravno taka in taka in ne drugačna. Vošnjakova knjiga nam kaže, kaka je bila Rusija tik pred revolucijo, ki jo zdaj pretresa. Iz te knjige spoznamo marsikaj, kar nam je bilo dosedaj popolnoma nejasno in neumljivo, iz nje tudi razvidimo, zakaj da vse te revolte zdaj na tem, zdaj na'Onem koncu širne države ne rode uspehov. Zakaj da uspehi niso v nobenem razmerju z do-prinesenimi žrtvami, to sluti vsakdo. Vošnjakovo knjigo zamore kritično oceniti samo, kdor je bil sam v Rusiji, samo kdor je ruske razmere sam preštudiral. Zaradi tega se hočemo v naslednjih vrstah omejiti samo na to, da poročamo o vsebini te knjige in s tem opozarjamo občinstvo na delo, iz katerega se lahko pouči o Rusiji, prepuščajoč strokovno oceno poklicanemu peresu. Vošnjak ni pisal svoje knjige s tistim „Bože carja hraniu navdušenjem, ki se je pri nas tako rado šopirilo in nas s svojim oboževanjem ruskega av-tokratstva le smešilo. Ogledal si je vse s kritičnim očesom in ne prikriva nikjer resnice, tudi če mora opozarjati na gnilobo. Vošnjak nam je pokazal vso Rusijo, kako Živi in dela, kako misli in čuti, in pokazal nam jo je vselej v tipičnih reprezentantih. Pelje nas v Pc-trograd, v srce ruskega birokratizma, in v Moskvo, kjer je osredotočena vsa ruska zgodovina; v Kazan, v Novgorod, v Varšavo in v Kijev. Vsako teh mest reprezentira nekaj posebnega iz bistva Rusije. V kratkih a jedrnatih potezah nam slika Vošnjak tudi največje narode, ki prebivajo v Rusiji. Kaže nam Ruse v različnih pokrajinah, kaže nam Poljake, Maloruse in Tatare — torej elemente, ki jih je vpočtevati v narodnostnem oziru. Mimogrede ali vendar prav umestno omenja Vošnjak tudi tiste odlične slovanske rodoljube, ki so ozuanjevaje politični in kulturni nacijonalizem skušali ustvariti zvezo med niskim naro-t\ m in med ostalimi Slovani. Ponosni smo, da je bil prvi med temi vipavski rojak Herberstein. Med Rusi so nositelji te ideje sla-vjanofili. Vošnjak nam pojasnjuje njtes?ovaii proti zopefcoi odg>ditvi državnega zbora. Po avdijenci je konferirai Fdjer-vary z rnmiatrom zunanjih zadev grofom G o lu oho wsk i m, kateremu je naznanil, da se ogrski ministri v sedanjem položaju ne morejo udeležiti skupnih ministrskih konferenc. Budapošta, 20. decembra. Da je baron Fe jer vary ponud»i cssarju demisijo oelokupriega ministrstva, k temu sta ga razen g'asovaoja obeh zbornic v prvi vrsti primorala naučni min stri* Luk*os in brambov-ski miniatur Bih ar, ki sta mu izročila a?oji de-jaiaiji. Nato je ministr. ski svet sklenil, da podajo vsi ministri demisijo. Cesar Beveda demisije ni sprejel. Ministrstvo ostane skoraj gotovo do 1. marca 1906 na krmilu, toda delovalo ns bo politično, temuč ie administrativne. Spravna pogajanja. Budapešta, 20. decembra. }ai rovna pogajanja preaiopi'0 fte»e po novem letu v odločilni stado Oiih šaio se vedno novi prosto volji, i posredovalci. Trgovinska pogodba s Srbije. Bel grad, 20. decembra. Uradno se razglaša, da »o vse vesti o q?i-r*h pri obnovitvi trgovinske pjgodbe i Avstre-Ogrsko neresnične. Pogajanja se povoljno razvijajo. Zagotovljena jo veterinarska konvencija in tud bmejni premet. L? pro.x*u' s mlinskimi izdelki delajo ogn eI delrgatje nekoliko težav. Položaj v Macedoniji. Sofija, 20.dtc3mLra. Pretočeno nedeljo je bila tukaj konferenca delegatov iz eele Bolgarske ssredi BssF* Dalist w oi-iloai. ^ sta ležali in dremali Hema in Kata rins. Tu je prebil vso noč. Mučile so ga nemirne sanje. Vsak čaa se je prebudil ali slišati je bilo samo sorske vojakov, ki so pred šotorom stali na straži. Jari je v noči poskusil odstraniti zaveso, ki je zapirala vhod v šotor, ali prepričal, se je, da je zadrgnjena in da je ni mogeče odstraniti. Večkrat je vstal in prisluškoval. Zdelo se mu je, da je prišel Komolja s svojimi razbojnik*, da ga oprosti, a varal se je vselej. Pozno ponoči, ko je v taboru vlsdala tihots, je iz drugega šotora stopil mlad mož. Pri izhodu ga je objela mlsda žena in ga poljubila. Ko je odšel, se je ozrla po ravan', ki jo je razsvetljeval mesec, in sa-vrisnils, ko je sagledala vrh senože-škega nasipa vesals, na katerih je viael človek. Mladi mož je bil praporščak viteza Demonskega, ki je s izdajstvom omogočil isjetje Jarja Devinskegs, lepa gospa je bila Juta plemenita Marchland, na veialih vrh aenože-ikega nssips pa je visel Konrad satanski. (Dalje prih.) Priloga „Slovenskomu Narodu" St. 291, dne £1 decembra 1906. moralnega in materialnega podpiranja revolaoijake organizacije v Maoedoniji. Sestavil ae je odbor pod imenom »dobrodelna liga«, da nabira de-nar aa osvoboditev Maeedo-nije. Carigrad, 20 deeembra. V sandžaku Priirend je naitalo veliko razburjenje zaradi osebnega davka. V Prizrendu, Djakovi in Peču so trgovine ssprte. Albanci so pretrgali zvezo med Dja-kovo in Priirendom. Dogodki na Ruskem. Revolucija v vzhodnih provincijali. Riga, 20. decembra. Položaj v Livlandiji je obupen. Povsod gorijo plemiške nsselbine. Velike oborožena čete upornikov, ki se imenujejo ljudska straža, so razorožile vse male vojaške oddelke po deželi. Pri Lennewardenu so revolucionarji zajeli mnogo plemičev, ki so s ženami in otroci bežali ter jih zaprli za poroke, da dosežejo, kar zahtevajo, sicer pomore vse vjetnike. London, 20. deeembra. Tri snglefike vojne ladje so od-plule v Vzhodno morje, da pridejo na pomoč acgleikim podanikom v Rigi, Jurjevu in Petrogradu. Za angleikimi ladjami sta v isti namen pluli dve francoski kri-žarki. B e r o 1 i n, SO. decembra. Sirijo ie vesti, da najbrže odrine nemško vojaštvo v Kurlandijo in Livlandijo (?). V ta namen sta določena 1. in 17 nemški voj pod poveljstvom generala dr. barona p!. Goltza. Ustanovitev demokratične republike. Moskva, 20. decembra. Zastopniki revolucionarnih strank so sestavili manifest, ki posiva delavce in vojake, naj ustanove demokratično republiko. Ta poziv je pisan v tako anarhističnem tonu, da ga niti radikalni Ji h ti nočejo priobčiti. Položaj ▼ Petrogradu. Petrograd, 20 dtcambra. De lavski svet v Petrogradu in Moskvi je sklenil, pričeti danes splošni štrajk. Na vsi h železniških pro jih so morali promet ustaviti, ker so proge poškodovane. Odposlano je vojaštvo, da železnice popravlja. Revolucijo nar ji so po mestu razbili vse poštne skrinjice ter uničili pisma. Zahteve Poljakov. Variava, 20. decembra. Včeraj se je vršil velik shod poljskih kmetov. Prišlo je nad 1500 zastopnikov is vseh okrajev ruske Poljske. Shod je sklenil zahtevati nsrodno in politično avtonomijo z odgovorno deželno vlado, v kateri smejo biti samo Poljaki in s deželnim zborom v Varšavi. Novi predsednik na Francoskem. Pariz, 20. decembra. Sedaj je dognana stvar, da bo za predsednika republike izvoljen senatni predsednik F a 11 i e r e s. Puntanje proti Evropejcem na Kitajskem. L o n d o n, 20. decembra. V Šing kaju so se sačeli domačini opasno puntati. Nemškega in angleškega konzula so Kitajci psovali. Neka) Efropejeev je bilo ranjenih. Anglija je pripravljena na naskok. Vsi Brropejei so se oborožili. Javna poslopja in brzojavne urade straži vojaštvo. Avstro-ograka križark? »Franc Jožef I« je odplula iz N*ga-aakija v Sangbaj, da varuje ondotne inosemee. Istotako je prispela ti* nemi k a topničarka »Tiger« s 7» vojaki. Nadalje pričakujejo tri američke in po eno špansko in francosko vojno ladjo Bili so spopadi, pri katerih je bilo nekaj Kitajcev ubitih. Ko so se prikasaJe v pristanišča prve vojne ladje, nastal je navidesno mir. Rešitev krise je odvisna le od tega, kako bodo ostsh velesile podpirale Anglijo, sioer ee Je bati prav resnih dogodkov. Dnevne vesti. V Ljubljani, 21. decembra. — Ljubljanski obč- svat ima v soboto, dne 23 t. m, ob 5. pop. izredno sejo. Na dnevnem redu so naznanila predsedništva in poročila o neki ponudbi sa odkup mestnega sveta ob Levstikovih nlioah ta WetUehova vilo; o proračunu mest nega loterijskega posojila sa 1. 1906 ; o preračunu mastnega ubožnega zaklada ia leto 1906; o proračunu zaklad« meščanske imovine sa 1. 1906.; o proračunu ustanovnega aaklada sa leto 1906; o povečanju konjske klavnice; o uravnavi hodnika pri hiši Antona Bisjaka v Bohoričevih ulicah št. 16 in o uredbi vhoda v njegovo hišo; o prevzetju nekaterih stropov v »Mestnem dimu«, sa katere je imela jamstvo tvrdka F*!esohini in Sohnppier; o izvolitvi dveh zastopnikov občiastega sveta v šolski odbor obrtne nadaljevalne šole; o nasvetu dotcltve nagrad uslužbencem mastnega niitninakefa sakupa in o proračunu stroškov tega sakupa ta leto 1906. — Revizije narsdnons-ppednega programa se klerikalci Uko strahovito boje, da jih stresa mrzlica in meče božjast, ako 0 tem le kaj slišijo. To je sa nas jfeko dobro znamenje, kajti klerikalei so sicer prav ntulo vredni ljudje, ali, da rabimo »Slovencev« izraz, ssmi nesramni lopovi — toda kot politični barometer so izvrstni. Kadar klerikalci tulijo in p&ujejo, takrat smo lahko prepričani, da smo na pravi poti. Tbro tudi vedo, da bi tak program &or centrira I vse pretiklerikalce meči, da bi zDlJal vse svobodomiselne •. U iTi. • le ia ustvaril enotnost tod; v tU. t- b, kjer je -daj ni bilo. Do otr, časa in racnaerara primeren modern program v tem t či velika nevarocit zet ničvredni klerikelizem in zato tulijo klerikalci že zdaj. N*| 01 to vzpo;ibu;&lo meredajne kroge, da s-., re&no popri m* jo revizije narodno naprednega programa »Sio-venčevc« psovanje ne moti nikogar. Ni ju stranke na svetu, ki bi brezvestne jše sleparja javnost, kakor jo sleparijo kranjski klerikalei. Vse barve so že nosili, samo resnično narodni niso bili nikdar. Vse mogoče programe eo že imeli, a držali se jih niso nikdar. Bili so konservativci, strmoglavili Ta? ffeja radi volilne reforme preprečili v dež. zboru direktne volitve in dvigali nemške graščake kakor grofa Hohenvvarta, na svoj ščit danes pa vpijejo, da so zoper graščake, da so sa splošno in enako volilno pravico in da so krščanski soetjaloi. A bili so vedno le hinavci in bresznaČajnežt, vedno le stranka ljudskih sleparjev, in to tudi ostanejo. — Nesramni duhovniki. Papež Pij IX. je izdal eerkveno postavo »ajllabus«, v kateri je preklel konatitueijonalisem, demo-kratizem in splošno ter enako volilno praviso. Ta cerkvena postava je še danes veljavna, ker ni bila nikdar preklicana. Skcfjv list pa se upa tajiti to zgodovinsko resnico, dasi se vsskdo lahko is vsakega »Kon-versstionsltzikona« prepriča o njej. Duhovniki, ki se ksj tskega drznejo, so res nesramni ljudje. To pa rečemo: lep škcf, ki kaj takega trpi in daje takim nesramnim duhovnikom še potuho. — Lahom vseučilišče, Slovencem — ekofa. Pod tem naslovom priobču.e »Soča« članek, v katerem dokazuje, kako misli naša vlada na račun Slovencev zavaliti Labom zopet lep kos msstne pečenke, vse to ps po zaslugi klerikal sev. Slovenski klerikalei so s Lahi sklenili pakt, đa jim ne bodo delali sitnosti, da pride laško vteač lišče v Trst, asto pa dobe 81ovenci sloven- skega nadškofa v Gorico. Lahi so bili kajpada zadovoljni a tem. Ko je eessrjev namestnik prine Hohsnlohe prišel a Dunaja, je dal takoj poklicati k sebi dr. Sede j s, kanonika in atolnega župnika v Ooviei, ki je bil nekdaj dvorni kaplan. Od tedaj kaže »božji prst« dosledno le na Gorici kakor ga je naravnal namestnik, in »Primorski List« je sadnjič samozavestno vzkliknil, da se igodi v par dneh volja »Vsegamogočnega«! Obenem je pisal »Slovenec« o laškem vseuČiliškem vprašanju silno hladno, pri tem pa pel slavo Gautsehu! Rezultat vsega t:g* bo, da dobe L*bi prav pecani svoje visoke šole v Trstu, Slovenoi pa dobe svojega nadškofa, ki je izbran po Želji klerikalcev. V darioi se vsdržuje vest, da postane goriški nadškof dr. Sđdej. Sissr nje-, govo imenovanje še ni razglašeno, a zgoditi se utegne vsak trenutek, pred prazniki pa prav gotovo. Na mestnik je sa svoje uspešno m?še tarjenje že debil priznanje: imenovan je oessrjevim tajnim sretnikom. Tako deli vlade svoje dobrote na vse strani . . . — Klerikalne izdajice. Na Jesenicah se delajo priprave sa obč. volitve. Pojasnili smo že dvakrat, kako se hoče doseči, da bi bil v drugem volilnem razredu e n s a m volilee, k) bi sam volil osem odbornikov in njih namestnike — seveda Nemce, človek bi mislil, da se vse slovenstvo upre taki nakani. A kaj smo doživtl.? »Slovenec« se ss vzema za vladno in nemško nakano, »Slovenec« proglaša vladno namero sa postavno in se roga našemu odporu s tistim podlim einizmom, k) kara kter isu j e klerikalno bando Fej, isdrjice! — Promoviran ja bil dne 19 t. m. na grašsem vseučilišču g. Fnc Skof doktorjem vs*gs zdravilstva. Čestitamo! — Premamba v finančni al u ž bi. Premeščeni so : davkar Josip Oblak od davčnega referata pri okr. glavarstvu v Ljubljani k onemu v Kočevje ; davčni kontrolor Franc K o b a u v Kostanjevici v lastnosti davčnega eficijala k davčnemu urada v Radovljici in davčni praktikant Viljem K o b a iz Metliko k davčnemu aradu za mesto Ljubljana. Evidenčni eleve Josip Hrstka je premeščen is Ljubljane v Nove mesto. Davkar Anton Načič je stopil v stalen pokoj. — Slovensko gledali66e. Sooči se je predstavljala na našem odru nova opremna ig'a »Carjev sel«, ki jo je po Juies Vernovem romanu dramatisoval R Elsho. Igra, ki ima v sebi polno rasburjsjočih, tudi veselost vzbujajočih prizorov, odgovarja ukusu nedeljskega popol danskega občinstva in bo bres dvoma pri njem dosegla velik uspeh. Igre kratka vsebina je tale: Tatarski na rodi v Sibiriji so se spuntali in v rasnih bitkab porasili Ruse. Carjev brat, veliki knez, ki residira v Ir-kutsku, se nahaja v veliki nevarnosti, ker so ga Tatarji odresali od Rusije. Car je v velikih skrbeh, slssti ker je izvedel, da stoji na čelu tatarskega gibanja ruski revolucionar Ivan Oga-rev, ki se je obenem zsrotil, da usmrti velikega knesa, ker upa ns ta način najložje uničiti rusko gospostvo v Sibiriji. Da bi obvestil velikega knesa o naklepih Ivana Oga-reva, pošlje ear v Irkutsk posebnega sols, ki se ima prebiti skosi pokrajine, ki so že v rokah uoornih Ta terjev. Ta sel je Mihael Strokov, ki se takoj odpravi na pot. V Nižnero Novgcrodu, kler je baš letni semenj, se mu pridružijo N«dja Fedorora, k gre obizkat srojega v Irkutsku v pregnanstvu živešega očeta in s katero ga skoro sdruži iskrena ljubezen francoski vojni poročevalce Joli ?et ir angleški vojni poročevalce Pletsehor. Ivan Ogsrev je is vedel s pomočjo svojih ogleduhov sa misijo Mihael* Strogov* in ga skuša dobiti v srojr roke. Posreči se mu to v O nsku Strogovu odvasme earjevo pismo in ga isroči tatarskemu knesa Rast; Khanu, ki ga obsodi na smrt. Po srečnem nskljvčju utsče smrti in nadaljuje svojo pot proti Irkutsku, ka mor hiti tudi Ogsrev, da bi se poti S.rogovim imenom utihotspil k vel -kemu knesa, si pri njem dobil ss-upsnje in v odločilnem momentu izdal Irkutsk Tatarjem. Po rasnih srečnih in nesrečnih dogodkih do speta Ogsrev in Strogov v Irkutsk. Ogarevu se je ie posrečilo prevariti velikega knesa in le se pripravlja, da izvrši svc|e nskVpa, ko stopi preden) Strogov. Vname se ljut boj, v katerem podleže Ogarev. Veliki knez, ki je bil prepričan, da je bil Ogarev Strogov, je razjarjen; ko se pa Nadji in med tem na pozorišče došlima Joiivetn in Fletscherja posreči dokazati, da je obiti častn k Ogarev, se njegova jeza spremeni v veselje in prav rad ugodi Strogovi prošnji, naj posreduje pri Nadjinem očetu, da mn da svojo hčerko za ženo. — Poleg Strogova in Oga reva stojita v ospredja dejanja žurna lista Jolivet in Fletscher, ki nastopata v igri povsod, kjer je sila največja, kakor nekak „dens ex machina". V igri je polno komičnih in tragičnih zapletajev, ki vplivajo na igralce z velikim efektom, sieer je pa igra vredna samo toliko, v kolikor zabava Popoldanskemu občinstva bo gotovo ugajala in s tem bo tudi dosežen namen, da bo napolnila blagajno, kar se pa včeraj ni zgodilo. Igra je bila razine roma dobro uprizorjena in igralci so ji posvetili obilo truda, ki bi bil vreden boljše stvari. Najboljša izmed vseh igralcev sta bila g. Lier in Dragutinovi ć, ki sta izborno karikirala prvi francoskega, drugi angleškega žernalista. Njiju kupleti v III. sliki so vzbujali splošno veselost. Prav izvrsten je bil tudi tip Ogareva, kakršnega je ustvaril g. Dobrovolnv. Ga. Krei-s o v a se je odlikovala po realistični, efektni igri in je imela to pot vrednega partnerja v osebi g. V e d r a l a, ki je igral včeraj prav dobro, kakor ga dosedaj še nismo videli. Gea. Spurna je igrala ciganko z ver v o, a zdelo se nam, je da premalo čuvstveno. Igralci postranskih vlog kakor gg. Verovšek, Danilo, Načič, Betetto, Jovanović, ga. Dragutinovićeva itd. so svojo nalogo častno izvršili. — G. — Ljub ionski „Sokol" je svojima Častnima članoma, dr. Tavčarju in Fr. K a d i 1 n i k u izročil krasni Častni diplomi. Izdelal je ti diplomi jako umetniški, vporabljajoč zgolj narodne motive, akad. slikar Maksim Gaspari. — Koncert »Glasbene Matice1*« P«* h- d »ji veliki koncert •G asbene Matioe« bede dne 12 in 14 jar?u»rja 1906 Isvajelo st* bode B^ssiievo vtltko oraterijsko delo »C*ntisum cantieorum« ali »Via--, k a oesem« S locsonova — Pevske vaje »Glasbene Matice". Prihodnje pev&ko vtje za a V i s o k o pesem« s se take raadelile: V soboto, dne 23 deoem bra, r.b 8 uri z?eČer skop na vata celega sbora, v sredo, d"» 27 de-eerrbra, in v petek, dne 29 decembra, so ločene s*u$nje: obakrat oo polu šestih za Ženski zbor, ob osen h sa mnfiki abor. — Družbi sv. Cirila in Metoda je priraatta no*a pokrovi-tstinina pod imenom »Smoloikova rodbina pri Sv. Krilu nad Mariborom« Vplačali so jo sedmeri vrli sinovi v spomin svojemu 26 oktobra t. 1. umrlemu, nad vse skrbnemu 88'etnemu očetu Matiju Hauptmannu Pokroviteljninske praviee bode izvrševal najstareji njih g. graški pro feaor Fran H*uptmann. 6 aženo bodi ime umrlemu možu ismed naroda; mnogokratna slava pa vsem tem sedmim slovenskim stebrom, isklesanim pod pašnim očetovskim očesom starčka rttarja. — Pri današnji dražbi daOfS |e dnbila dežela sledeče okraje v sakup: Skofjo Loko, Brdo, Krško, II. Bistrieo, Litijo, Mokronog, Vrh niko. Radeče, Senožeče in »al Vid pri Ljubljani. Okraj Idrijo je dobil g. I Koes. Kočevje in Žužemberk pa g. A. Kaifei, viootržee v Kočevju. — Slovanska narodne pasmi in slove isks narodna godba- Kakor je nsš list Že poročal, namerava ministrstvo sa bogo-šsstje in nauk sbrati in izdati narodne pesmi vseh avstrijskih narodov, in siser v posameznih, sa vsak narod posebe oddeljenih sveakih- Izraz »narodne pesmi« je umevati v najširšem pomenu; polagati je poseben naglas na nje musikalni del in misliti je na sploh vse, kar je v svesi s pesmijo in godbo (o. pr. ples, vriski itd.) Načelno pa mora biti vse zabeleženo v pristni, neispremenjeni obliki, kakor jo je dal proisvodu prosti nsrod. — Ksr je sa sbiranjo treba ogromnega aparata, ie ministrstvo doličilo sa vsako narodnostno skupino poseben delovni odbor; imenovalo je tak odbor tudi sa zbiranja slovenskih narodnih pesmi. Člani so gg.: vs*uč. profesorja dr M u r k o in dr. S t r e k e 1 j in sa stopnik vlade dež. šolski nadsormk Fr L a veo, nadalje koncert it vodje M. Hubsd, Žuomk K o košar Jan. v G Tiči, psi f. J S o b e i n i g g v Celovcu, dež. sodnijski tajnik Fr. M i 1 č i n a k i, kooperatir K r i ž m a n Jis, vadniški učitali G Majeen v Maribora, prof A Š t r i t o t in prt f dr. Jos T o m i o š e k. Ta delavni odbor mora staviti svoje predloge ministrstvu, a osnovo aa vse delo vanj-i je prevsel po ministrskem pooblastilu dr. Strekel); dovršitši jo, je posval omenjena člane k ustnemu posvetovanju T Ljobliano, da se tu določi orgaoisseija odbora in rasdelitev delovanja ter ustanove glavna načela sa dobavo in uredbo gradivs; pri vsem poilovsnju pa je gledati na to, da se zbudi v širših krogih zanimanje sa delo. Posvetovanje se je vršilo preteklo nedeljo, dne 17 t. m., v dsorsni »Glasbene Matisea; v 9 ur trsjsjoši seji se je posvetovslo in sklepalo o ogromnem gradivu, ki ga je predložil sklieevs-telj; ono obsega res celot ao notranjo in sunsnio orgsnissoijo vssgs delo-vsnjs odborovega in obsežen načrt sa privabljanje najširših krogov v sodelovanje pri tem velevažnem dela, ki bo, ako se posreči, pomnik sa vse čase. — Poročilo o tej seji, ki ji je bil v voljen predsednikom dr. Murko m zapisnikarjem dr. Josip To-m i n š e k , ome|imo tu le na kratko oanačenje točk, a pripomnimo, da bo odbor sam, kadar se njegovi sklepi odobrč, stopil s primarnimi oklici pred štršo javnost. — Ko je predsednik pozdravil navzoče, med njimi •menoma sastopnika vlade Fran Levoa, je dr dtrekelj polagal točko za točko svoje najskrbneje sestavljeno gradivo, nakar ae |e v skupnem posvetovanju točka sa točko končno reševala. Tako so se dognsla osnovna načela sa publikacijo (caj naj ae nabira in kako) in so se odobrila podrobna navodila sa zapisovanje narodnih pesmi s ostrom na besedilni in munkalni del ter se je oreštudirala obsežna vpraŠalna pola, ki bo zvračala posornost zap.sevalcev na bistvenoBti; a uvidela se je ta zsčetek tudi potreba krajŠ h navod 1 in krajše vprašalne pole. Sprejel se je nadalje natančen opravtlnik aa celoten oibor in za njegove po-simezne člane. Zs notranje odborove upravitelje se izvolijo gg: dr. K. Strekel j načelnikom delotoega odbora, M. H a b a d niegovim na-mestn kom. dr. M Marko sopodpi-•»ovaiotm, L Pintar blag«)nikoaa, preglednikoma računo? Fr M i 1 č i a-<«s:i in dr. Josip T o m i o i e k. Zunanje delo-nabiracje in urejevanje oarodn h pesni — pa se raid^li tako-Ie: Dr Strekolj je urednik teksta, M H u D a d urednik muzikalnega dela; slovensko oz mi a ae razdeli sa nabiralce v okrožje, ki izmed n- h vsakemu načrlj|e po eden odbornik: nače!nik odseka sa G »renisko je M H o b a d , za D »lenisao F*. M i I -a i n s k i, za N »iranjsko A S i r 11 o f, sa I*tro Kri ž man J s., zaG)'išso K o a o š a r J«n. za Koroško S o h e i n i g g Jan.t za Š;ajersko (jožoosapadni del) dr. Jjs. Tominšek, za šta-lersko (severovzhodni de ) G Majcen.— Ko se je Še nekaj upravnih točk rešilo, oziroma se pooblastil predsednik, da ukrene potrebno, sa-ključi dr. Murko sejo s nagovorom^ v katerem isreka vsem udeležencem sahvalo sa njih vztrajnost, pri tem poudarjajoč, da bi se obsežno gradivo ne bilo moglo obdelati s takim uspehom, ko bi ga ne bil sklioeva-telj sestavil s tako vsorno preglednostjo in popolnostjo. 8 o vena ti de lovni odbor je storil s tem velik korak naprej, tako velik, kakor bi bil v preteklih časih nemogoč. A da je sploh mogoč, v tem osiru moramo s posebno sahvalo beležiti veselo dejstvo, da je stopil3 temu velikemu podjetju ministrstvo samo na čelo. Zato bi naj vsi krogi pripomogli, da se podjetje savršuje in ssvrši srečno in Častno. — »Domžalski Sokol". Ustanovni oboni sbor telovadnega društva »Domžalski Sokol« bo dne 26. decembra t. 1. (na sv. Sttfana dan) v prostorih g. Fr. Kuharja v Domžalah ob 3. uri popoldne. Na dnev« nem redu je: Posdrav predsednika pripravljalnega odbora; čitan|e društvenih pravil; volitev stare ste, pod-staroste in ostalih odbornikov; raznoterosti. Iz posebne pr.jasnosti sodeluje kvartet pr/ega slov. pevskega društva »Lnje in so ljudje mislili, da straši- Ko so pre ?iaš-ni vžgali 1qš, ai bilo n kjer no bemb slraftov, p&š pa je kmalu nastopil p;tre« — Štrajk v Hrastniku. Pr; m * ;i v Hrasniea so pr.Seu štrajsati Zahtevajo odatr« nitev uekeg* nepr;]'t»Mn-n ara avainik.t. — Od Se. Antona ob Slov. goricah, V nt d d jo, dna 17 t m. u Koli y\ lu 12 ure ponoči ie več !jud? čutilo prt nas potrte. B 1 je eam j en sunek t&kr, da se j$ z&sibalo aidovje ter ekiepet&Ja okna. Pri neki b št sta baje d& mi si ležali ogledalo in žlica ler j« žifea preskočila ca Cfj'edalo. Jis nia< m &H5&.-, ali mno^o jih pripoveduj'*, da so slišali in vsi ob iati uri. B.d^ že r^snou. — Iz Kozjega. Tudi pri na? ?mo im-.li potre s. n eicer dne 17. t. m cb 11. uri 17 »cin. pcnoc;. Suaki so trajali 3 eekunde, smer je b-la jui?cz3pa-'na proti Be**rovzboiu Pu-bištvo se je treslo, veliko ljudi ae je sbudslo iz prvega spanja, Vendar o kaki škMi ali De^'či ni čuti. — Vlom v davčni urad. V noči od 15. na 16 t. m. so neznani tatrvi vlomili v glavni davčni urad v Šmarju pri Jtičah in odnesli ii raz jih miznto privatni denar uradnikov, zavarovalne polioe in branil-nične knjižise, pristavu Step'ču eo vzeli ceo 90 K. Glavne blagajne bo pustili v miru O tatovih ni sledu. — V železniškem vozu okradena je bila Neža Vodnšek iz Podove pri Mariborn, ko se je peljala iz Maribora v Račje. Zmanjkala ji je namreč denarnica s 192 K, katero je pustila na klopi zraven sebe. Ker so bili v tistem vozu neki tuji možje, so jo na vsak način ti okradli, a o njih ni zdaj ne duha ne sluha. — V Ricmanjih so imeH zadnje 14 dni tri civilne pograbe Umrli sta dve ženski in en moški. Vse tri pogrebe je vodil župan Ivan Berdon, udeležba jo b la vselej jeko velika. Vsega ekupsj jo bilo v R cmanjib doslej 60 c minili prgrebov. —- VeliK požar je divjal vče raj v Tr r.u. Vsled neprevidnosti je v eklcdfi'u t?rdke Fabris zaig&l neki uslužbence, c&ksr se je ogenj s rapidno hitrostjo širil in napravil škode več stotisoč kron. Ze o prizadeta je tudi tvrdVa Ur banči d kateri so se pokvarile zlasti velike množine sladkorja. Pri ognju sts se ponesrečila dva cgnjegasoa, ki so ju prenesli v bolniao — Navada, ki jo Je treba odpraviti. Pise se nam iz Opatij** Pri n&s je navada, da, če kdo izgubi fe&k vrednosten predmet, naznani to zdraviliški komisiji, ki nabite petem po rasnih hišnih oglih to naznanilo. Prav! Grajati ps maramo, da so ta naznanila pisan« v nemščini. A i morda samo N raci najdejo kako izgubljeno stvar in so tako pošteni, da jo vrnejo? Zahtevati moramo in tudi zahtevamo, da se v Opatiji, ki je slovanski kraj, da primeren in časten prostor tudi hrvaščini To zahteva korist o^ebe, ki iz gubi kako stvar. N*m pa je pred vsem mar, da tej?', Si prihajajo k nam, ne bodo dobili vtiaca, da so prišli v krki nemško naselbino, ampak da se nahajajo v slovanskem kraju, kjer si znamo Slovani varo- vati svoje praviee in svoj narodni ponos. — Orlantni ekapreani vlat kl bo voail o rek o Italije, Siv« venije In Hrvatake na Bal« kan. Na Franooskem se je sprostiš misel, naj bi ae delovalo na to, da bi orientni ekspresni vlsk, ko bo dovršena lelezniea akosi Simplon, voail iz Pariza preko Italije, Čarvin|ana, Nabrešine, Ljubljane, Zidanega mosta in Zagreba na Balkan. Zs jugoslovanske pokrajine bi bilo v gospodarskem oziru velikega po mena, ako bi se uresničila ta ideja Zagrebška trgjvska aborniea je v svoji sadnji seji razpravljala o tem vprašanju ter sklenila se obrniti ns vse interesovane trgovske sborniee z vprašanjem, kaj so ie ukrenile v tej sadevi, da bi se s ttm ustvarila oaza za skupno postopanje v tem velevašnem vprašanja. Orientni ekspresni vlak vosi sedaj is Parisa preko Ulma, Dunaja, Pešte in Balgrada ns Bilkan. Ta črta je dolga 2057 km. Ako bi pa vlak vosil is Pariza skosi 3>mplon preko Italije, Nabrešine, Ljubljane, Zidanega mosta in Zagreba v B-larral, bi bila ta proga dolga samo 1950 km. Na ta način bi bila južna ia zapadna franooaka pristanišča direktno svesana s Bd-nitkami, Trstom in balkanskimi po krajinami, ne da bi se vlak moral dotakniti nemških dežela. Ker se na Francoskem tako iz zgolj političnib, kakor iz narodno gc spodarskih ozi rov zelo zanimajo za ta projekt, se je nadejati, da se ta načrt že v bližnji bodočnosti uresniči, kar bo vel ke važnosti tudi ca Kranjsko, takor sploh sa vse jugoslovanske dežele. — Uraraka zadruga v Ljubljani naznanja, da imajo urarji in optiki v nedeljo 24. t. m. odprto od 8. do 12. are dop. in od 3. do 6. are zvečer. — Nesreča. Snoči je prašni na iužnem »olodvoru med vosove 32letni pripenjač Valentin Vaikovrb, kater* ao je t«s i o poškodoval, da je kmalu rato umrl. Ponesrečenec je sapuatil £-*no in štiri nepreskrb jene otroke N.egovo trupo ao prepeljali v mrtvašnico k Sv K--š-r.fu. — Utopljenca so našli dane3 zjutraj v M »tem gr*bnu Agnoaoirali ao ga za hlapca Jožefa Miheliča, ki te a užU pri (T- Stanou na Gruberjevi 7- -t; š'. 9 Nivedeaet je zabredel v vodo še snoči in je klical na prmoČ, tod© ni bilo n*kogar, ki bi ga bii re Št<. Ko sa ga danes našli, ae je držal š ■ za vejo. Navedene« je rojen leta 1841 v H-.ft;u občina M^ste. Ne go?o truplo so pripel ali v mrt adaio k Sv. Krištofu Sumi se, da ai je šel k vodi um.v. t roke, kjer mu ja nsj-brže spodrsnilo, da je padel v vcd3. — Delavako gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Am»riko 6 Hrvatov in 7 Maoddon cev V Hćb je šlo 17, v Hrašioo 25, na Jesenice 19, v Iaomost 18, ia Pjtu-sije pa ja pr šlo 100 Hrvatov — Izgubil se je 13 t. m. na Dolenjski ceati od Oavirkove hiše do RadmKa zaboj, ki ima na pokrovu naslikano steklenico. Kdor ga je na šel, naj ga proti dobri nagradi odda v gostilni pri »Virantu« na Sv. Jakoba trgu. — Ljubijanaka druit sns godba priredi danes sveČer v hotelu • L!oyd« (Sv. Petra sasta) društveni koncert za člane, začetek ob 1 j8 uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 10. do 16. decembra 1905. Število novorojencev 13 (a« 17 9°/i0), umrlih27 (=374%0); med njimi so umrli za Škarlatieo 1, sa vrstico 1, za jetiko 5 za vnetjem sopilnh organov 1, vsled mrtvouda 2, za različnimi boleznimi 17. Med njimi je bilo tujcev 7 (s 25 9%), is zavodov 13 (=48 1° o)- Za infekciozmmi boleznimi so zboleli, in sicer sa vra tioo 2 osebi. — Jugoslovanske vesti. — Klerikalni list vBosni. Kakor smo že poročali, ustanovi nad-Jkof dr. S»adler v Sarajeva klerikalni iist, ki se bo imenoval »Hrvatski Dnevnika. Nadškof išče sedaj sa stoj list urednika. Hrvatski listi so poročali, da prev«»me uredništvo pisatelj Kerubin Šegvić Ta vest pa ni tečna. 3^ g vi ću se je pač ponudilo uredništvo, a ga ni sprejel. Kakor se poroča, sa je dosedaj po nudilo za sa uredoika »Hrvatskega Dnevnika« nadškvfj Stadlerju 5 6 oseb! — Belgradski časnikarji so im Ii v nedeljo shod, na katerem 30 sprejeli pravila sa društvo časni carjev, ki ga nameravajo osnovati U »n tega društva je lahko vsak Srb, /ii jo deloval najmanj eno leto v aredništvu kakega dnevnika. — Princ Arseo Karagior-/jevič brat kralja Petra, se je, kakor je znano, vdeležil rusko japonske vojne kot podpolkovnik v konjeni-Šaem oddelku generala M ŠŠenka. Te dni ja prina Arien brsojsvno sporočil kralja Petra, da je dospel v Petrograd ia da v kratkem dospe e Bel grad. V Belgradu ga nameravajo imenovati aa poveljnika konjeniške divisije. V tem slušeju bo prine bival v Niša. — M lsdoturški list v Bel grada. V Belgradu se je osnoval odbor, ki namerava isdajati mlado-turški list v turškem, srbskem in albanskem jezika. List, ki bo izhajal kot tednik, bo pisan, kakor poročajo, v protibolgarskem in protiavstrijskem duba. — Srbski igralec in pisatelj, Miloš Gvetiš, upokojen re iiser narodnega gledališša v Belgradu, se je v soboto dopoldne ponesrečil na belgradskem kolodvoru Os nekega vosa ga je tako nesrečno zadela v tilnik, da se je onesveščen zgrudil in skoro nato umrl. Cvet ć te bil ugleden igralec, ki je s uspehom deloval tudi na književnem polju. Napisal je eelo vrsto dram iz srbske zgodovine, izmed katerih je najbolj uspela drama »Nem*nja«. C«etć je nekaj čaaa deloval tudi na posornici v Zagrebu, kjer si je pridobil splcžoe aimpatije. V zadnjem času je pisal svoje memoarje. Književnost. — Aškerc A.: „Mučenik*", Slike iz naše protir efor mac ij e 1906. Str. 176 Založil Šcbweutner vjLjab-ljani. Ceaa brošuri z izvirno risbo na naslovni strani 3 K, eleg. vez. 4*50 K, v msnje vezana 6 K. Ta najnovejša Aškerčeva pesniška knjiga obsega 50 epskih pesnitev (balad, romanc in legend) iz zgodovine slovenske protire-formacije. „Mučeniki" so torej pen dant k tistega avtorja „Primožu Trn barja". Reakcija zoper protestantizem, k kateremu je pripadala konec 16. stoletja ogromna večina Slovencev, se je bila začela že za Trubarja. Ko je pa zasedel ljubljansko Škofijsko stelico Tomaž Hren (I. 1598.), začeli so se hudi Časi za protestante. Hren je bil veliki inkvizitor netranje Avstrije. Nadvojvoda Karel in njegov nasl ednik Ferdinand, ki sta takrat vladala slovenske dežele, sta zelo podpirala iztrebljenje luteran stva. Zgodovina priča, kako se je „čistila" naša domovina „krive vere", in zgodovinarji nazivaju to Čiščenje „pro-tireformaoijo". Slovenski protestanti so bili tiste Čase mačeniki za svoje prepričanje. Sežigati jih sicer niso smeli več, pač pa so jih preganjali, zapirali, kaznovali z denarnimi globami in jih izganjali iz domovine. Najodličnejše luteranske familije so za časa protirefor-macije ostavile svoj dom ter se izselile na Nemško in celo na Švedsko. S po močjo jezuitov je divjal Hren proti slovenskim protestantem. Slovenske biblije, postile in pesmarice so sežigali na grmadah. Kakor uniči slana spomladi burno cvetje in ž njim vred bodoče sadje, kakor ookonČa povodenj plodovita polja, kakor požge in poruši sovražna vojska po deželi včasi vse kulturne spomenike, tako je uničila kruta „protireformacija" prve začetke nove slovenske kulture in literature . . . Vso to reakcijo nam slika Aškerc v plastičnih epskih slikah na podlagi zgo dovine ia v njenem duhu v svojih „Mučenikih". V nekaterih pesnitvah govori sam Škot Hren iz svojega dnevnika. Vsak izobražen Slovenec se mora zanimati sa zgodovino svojega naroda, zato se nadejamo, da se bode naše čitateljstvo zanimalo tudi za naše slovenske protestante, ki so dolgo branili svoje prepričanje, svoje slovenske knjige, svojo kulturo, a so naposled podlegli v neenakem boju z močnejšim nasprotnikom, ultramontanstvom kot pravi mu-čeniki, ki jim mora vsak napreden rojak izkazovati svoje največje simpatije in simpatije. TaleionslaS in poročila, Dunaj 21. decambra. V železniškem ministrstvu je danes zopet pogajanje z delegati privatnih že iezn'c zaradi pasivne resistence železničarjev 0 vsebini pogaianj se ni še nič izvedelo. Dunaj 21 decembra Na po staji Nezamislice na severni železnici sta dva vagona padla Čez nasip. En popotnik je bii ubit, 17 jih je ranjenih Dunaj 21 decembra. Občni zbor avstro-ogrske banke bo 15 februarja. Za letos se razdeli di videnda 71 K. Budimpe&ta 21. dec. Uradni list prijavlja cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim je izrečeno, da cesar ne sprejme demisije Fejer vary je vega ministrstva Bud mpešta 21. decembra. Splošno se sodi, da nastane zdaj v ogrski krizi dolga pavza; Fejervarv ostane na krmilu vsaj do 1. marca. Petrograd 21. decembra. Moskovski župan Vučkov, ki je priSel sem, da se udeleži konference zastran volilnega zakona, je dobil uradno obvestilo, da ne sme priti v avdijenco k carju, kakor drugi udeležniki te konference. Vučkov ae je vsled tega nemudoma vrnil v Moskvo. Moskva 21 decembra Položaj v mestu postaja zopet kritičen 50 000 delavcev štrajka in na nekaterih mestih so jih morali že kozaki razganjati Štrajk se Siri Časopisi ne morejo več izhajati, električna železnica je nehala vo žiti, prodajalne so skoro vse zaprte, istotako prodajalne žganja. Tudi luči ni. Delavcem so se pridružili poštni in brzojavni uradniki ter bančni uradaiki. Policija je aretovala več najuplivnejših de lanskih voditeljev. Razširjajo se pozivi na oboroženje. edrjciio in tešeče napravijo. belo in nežno. Dobi cs povsod. Zahvala. Odbor »Dobrodelnega društva tiskarjev na Kranjskem" si dovoljuje tem potom izreči vsem onim, ki so darovali za društveno božičnico prirejeno na korist vdovam in sirotam umrlih tiskarjev, krasne dobitke ali denarne prispevke, kakor tndi vsem onim. ki so kakorkoli pomagali, da je prireditev lepo nspela, svojo najsrčnejšo zahvalo ter prosi, da blagovolijo omenjenemu društvu ohraniti naklonjenost tudi v bodoče. V Ljubljani, 20. decembra 1905. tforzna poročila. Ljubljanska >Xreditna banka19 v LJubljani. Uradni kmrsi dan. bor*« 20. decembra 1903. ai*j8T« renta ..... trebrna reata ... iritr. kronska raaU a siata „ ogrska kronska 9 „ slata „ . . posojila dežalt Kr*.\ _■ A poiojllo meeta tb \ Zadar e > 11! 41 1 'a /t ■j i i.- » * i * ■ 8 ' ,:: - boa.-hera. žel. nos. 1903 i0', JeSka. ćei. banka k. a. . a , , i.0. sat. ptBocc gal. d. hip. b pest. kom. k. o. a. 10°/fl »r....... tast. pisma lonerst. hi. n 9 ogrske een. i»4. hr....... s. bii. ogr. hip. ban. . •bi. ogr. lokalnih i* lornia d. dr..... obl. Salko ind. banko . i*/, prior. Trat-Poroč lok. io!. 170 prior. dol. iol. ••/. P°B- s* P- 0 ■vi . f;r« od i. 18601 , , . . 18*4 . . , , . i i ta 11/ •/ * i■ It jol. šaL kup. Vi Vi Bajka lam. kred. I. i ogr. htp. banko , srbska a trt. 100' -. rarika..... vladika 3»-*čke . . . £reditaa ■ • • « somoSao s . . . irakovskf ., Aiab'Janak* n . . . avst rad. krila • ■ < < 3gr. . s ■ . ladolfovo v ^aJobnrikc , • . . vanaJako kam , lalaa lelezniea .... JrtaTne 2oloaa*oa . . . lvstr.-ogrske ban€ao doiults 4rstr. kreditno baake . . ^r*k« a ... &Hrnoetonak€ 9 . . rrasiogokop r ^ct^i (3rds) Al-i'Mfiko montas .... Praske lat indr. dr . , ^^aa-aflorinjrJ ..... Tr*»oTSska prem. drnabo iestr. orožno tov t. družbo , Uaik« sladkorno draSbe SSSaVaSi 0. kr. eokia ..... 10 franki 10 marke....... 3eoeretgns ..... a^SafkO • o • * * *•< C*a8kl baukova...... SabUi......i t ^elarji,..... . P9S5 99 40 99 66 117-2 1 95 1r. 113 ?0 99-50 100-60 loo- 1C0 25 99-75 99-75 100 40 106 20 100-60 99 eo 100'— 96 SO 100*— 99-90 99-BO 313 76 ico — :89 5 1 i89 — 167 25 289 — 2-9 — 267 -iCO — M3 86 £4 |C 471-— 79 — 91- -62 -60 7b 31-40 €0' 72*~ S26 — 1 o 40 6fit 26 1S30*— 6 48 50 7SS 60 t46-«67 — 607-50 248-r —■ S18-277' -6S0 — lo. 50 1-84 lt S 23 63 13 94 117-7S •6*70 268 26 4-8« aoaai 99 75 99 60 9976 117 40 95 * 5 »1S-60 101*. 101-60 100 — 101 26 99 95 KO 05 99 85 107-20 101-6C 100 — 1C010 1C050 101-— 100'-3 6 76 101 — 191 30 291— 169 2 298 — 298 — 16 i — 107 — 144 Sj 26 10 481 — 84-48-68 — »a 75 ^3 40 64 — 78 — t35 — »1V40 662 25 1639*50 669-50 789 — ^46 50 660 608 60 «494 — 620 — 28o — 564-i63b0 11 38 19-6 '28 ti i 240* 117-95 • '»■90 168 25 b — Žitno cene v Budimpeit*. Dno 21. decembra tSOti Teraula« ?ieaiea aa april 190S . oktober "ft oprli . 100 „ 100 a oraaa Otos maj 1904 april .... nrr.kaiv. Neiapremeajeao loo 100 10S 1713 1678 14 U 1364 1432 leteorologlčno poročilo .''tU* ifiJ no/:ca 534£ 'i+ -• i bfirc*-n3tr& 1 mm It f? : Vui r .ri Hcbi-* 20 B s* 47 3 - 2 7 al. szahod jasno 21 1 r) 4'9 7^7 8 - 70 66 si. s vzhod megla skoro jas. SroĆEja vfc-iFM&rps Mm<<&rtfw+: — t »• ovm/.' - SJ 1 — « *-c s vina ▼ ema o# Potrti od neiamerne boli javljamo vsem sorodoikora, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naS iskreno ljubljeni oče in ded, gospod aj Štefan VVruss vpekojeni c. kr. glavni davkar, lastnik zlatega zaslužnega križca s krono, vojne svetinje, častne svetinje, JubileJ-ske svetinje itd. danes, dne 20. decembra, po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 8ž. letu svoje dobe blaženo zaspal v Gospodo. Truplo dragega pokojnika se bode v petek dne 22. decembra ob 3. ari popoldne v hiši žalosti Dalmatinove ulice št. B Bvečano blagoslovilo in potem položilo na pokopališču pri Sv Krištofu k zadnjemu počitka. V Ljubljani, 20. decembra 190e. 4067 Žalujoča rodbina. Velika, lepo meblovana se odda v najem solidnemu gospoda ali gospej, na željo tudi s brano. Naslov pove upravniltvo „Slov. Naroda". 4029—8 Izurjene w ■ ■ ■ ■ šivilje ia b Ao perilo dobo trajnega opravila. Anion Sare 4rQ6—i LJubljana, Sv. Petra cesta at. 8. Gospodično vasn* frc.st'ine, va^cs dobro idočo g Btitoo zunaj Ljubljane *n* račun, n» ra b kje na D .e-j.-ji.rc 4062—1 P ".i'b5 raj 83 pošilja*" pod I. T. Škofja Lokaj poste rest&nts. Izgubil se je im z zportito stekleniaa na pokrova, dne 13 decembra 1905 na Dolenjski cesti oi Oivirkuve h'§e do Rudnika. Kdor ara |« nadel naj t%m (dda v gostilni pri „Virantu" Sv. Jakoba trg ■ proti d« bi nagradi. _ Dvorski tr$ it. 3 pod „Narodno kavarno". ------ja. Od nedelje, 17. decembra do vštete sobote, 23. decembra 1905: TIROLSKO. Iščem sposobnega zagarja Pr*dftO*t*se*a tisti, ki sns tudi naleti boru/ BBokc Slacba ae lahko takoj y'*«#opJ. Pla^A podogiv-ru. Dela ■ fe »■■ ■ 1 -r* leto dovolj. -Poruih« raj ae pošiljalo pod Ivan Vulč v Bovcu. 404S-1 4 pari čevljev USV~ za Minutu Sjltt. t'SO. "SJBja se zaradi nakupa ogromnih množin prodajo za to smešno nizko ceno. Par moških, par ženskih čevljev črnega ali rjavega usnja s kapicami za zavezovanje z močno zbitimi uanj. podplati, nainov. oblike, dalja psf moških in Dar ženskih modnih čevljev, vs-leeleg. ličnih in lahkih, vsi 4 pari sa samo gld. 2 60 Za naročit,ev zadostuje dolgoet. Po povzetju razpošilja razpo&iljalnica čevljev A. Gelb, KrakoT, it. 40/3. Zamena dovoljena ali denar nazaj, riaiko torej izključen . 44Ja! 3.XD KoVavega in krepkega učenca i je z dobrim uspehom dovršil ljudsko }\o in ie poštenih staršev, sprejme soj v trgovino mešanega blaga Fran Zadnek o Senožečah. 4031—2 Sprejema savRrov&.nfa tiJu»¥Gšk$gft krmljenja po najraanovrtrtiieiftib fcombi»»~ cjjah pod teko -lgodnun; pogoji. Ico nobena droga zavarovalnica. Zlasti je ugodno sav nrovanje -*a doživetje in euut a vmi^ifinioeimi «k vpiaSiJi. Vsak Cian una po pretoku petin let pravico --prirodni pridelek prve vrste iz kleti ekscelence pok. Škofa dr. J. J. Stross-msverja, ki jo prodaja D. Relchsmana sin u makovem < s 1 a v o ii i J »). 3744 13 Poštni zavoj z 2 litri franko K 6*—. Pri naroČilih naj se navede tudi kraj, kjer je pristojna finančna straža. P. n. Zaradi opustitve trgovine prodani vse blago svoje zaloge po jako znižani ceni. Z velespoštovanjem Adolf Wagenpfeil i 40iJ7 - 3 juvelir in zapriseženi cenilec v Cjtibljani. * ^ -* m s s s « « s « e s « s s s s s s s ft « * ft « s 9 a o o o o 0 0 o o o 0 JK o o 0 0 0 0 0 0 o o 0 ERNE ST SARK Dvorski trg št. 3 v Ljubljani. Notranji trgovski povodi me silijo, da zmanjšam svojo zalogo blaga in bom vsled tega PP" prodajni use predmete po izredno nizkih cenah n. pr. kožuhovino, svilnato blago, trakove, svilnata, klotasta in suknena krila, šerpe, dežnike, rokavice, moško perilo, kravate in vse zadevno blago. ERNEST SARK, Dvorski trg štev. 3 v Ljubljani. 00000000000000000000000000000000000000000000000000900000000000000000000000 13^2 ZG 631 i!!Podjei peki pozor!! Velika pekarija prodaja peciva in slasčičarij ter Žgan jetoČ v večjem prav živahnem trgu na Spod. Štajerskem se da zaradi rodbinskih razmer v najem. 4002 -3 Omeniti je, da se iz te pekarije Še več let odpošilja kruh itd. na več krajev, toraj stalni odjemalci in velik promet. Naslov se izve pri uprav. „S1. N.tt cd Jejte juhe, omake, močnate jedi i. t. d. pa si prihranite izzzz draga sveža jajca. Rabite za pripravljanje „Pacific" močnati preparat iz posušenih kurjih Jajec, V zavitkih od 10 vinarjev naprej. Naprodaj poriod. Generalna zaloga za Avstrijsko: Ludvik Wild Dunaj, VI. Magdalenenstr. 14 48. Edina prodaja za Štajersko, Koročko in Kranjsko: Enajelhofer A* C omp. Gradec, Mcserhofgasse štev 45. cd 2 < cd N a* I o Modno in o svilnato blago, krojaške potrebščine o o Čipke o o o trakovi o o o žameti o o Moško perilo o kravate o o žepni robci o o o Pleti o o popotne odeje o zapestnice o o Rokavice o o nogavice o o gamaše o o o Juponi o o predpasniki o moderci o o o Šerpe o o o kožuhovina o o boe iz perja o Parfume rije o o mila o o o glavniki o t ^) iftanorljano lati 1842 LA\ rWI50V IN QRBOV iatT> ] 3R/1T/1 EBERLl LjuDi^niin, Jfnjkc u|kc ^ 6 = s\ TafHon it. 154. pravkar izšlo: Vos n j »k Bogumil Jla raz$nita = T\ti5^c študije. Ta zanimiva knjiga je pisana objektivno, brez onega neutemeljenega slovanskega navdušenja, pa seveda tudi brez sovražne zagrizenosti. Saj jo je napisal Slovenec, Slovan. Omislil in preštudiral naj bi si jo vsak izobražen Slovenec, da si razbistri svoje predstave in nazore o K ubij i in ruskem narodu. Marsikaj, kar se sedaj godi na TJuskeni, mu postane jasno. Nesrečna vojna z Japonci, krvavi domači nemiri, sijajni nenadni uspeh revolucije: za to moramo iskati in najti praviti vzrokov činite! jev in ciljev. 23—144 l'kusnw opremljena knjiga z izvirno risbo na ovojnem listu je izšla v založbi £• Schvrentner {a v Ljubljani Cena: bros. 4 K, eleg. vez. 5 K 50 h, po po^ti 30 b več. Povrnivsi se s potovaDja, kjer sem nakupoval, si nsoaam op- sarjati na svoi< novo trgovino na niestncm tram »t. •* v Kendovi hiši. Posebno c-poza^pm na lii*iljasite in zlatnino kakor tudi ur^ in biasu i v. U ttkpea srebra. Velika izbira W%W pr«*'jri2K5tii*!Ut Sv «ir ~^KŠ firme A Lange & Sohne, Glasb utte pri Draždanih — Audem^rs Freres, Ženeva — schaffenhausenska Ornega z izpričevalom zvezdarne ali brez njega, pod jamstvom regnlirana na sekunde. — Najmodernejše budilke za potovanje, Htrnskc. salonske in ure tia nihala s prekrasnim stolpnim bkiem. -- Vaekdar najnovejše brože, prstani, verlilee, obeski itd. — Edfno zastopstvo sve-tovnoznane tvornlee za namizno opravo Iz kitajskega srebra Christofie & Cie. — Lastna delavnica za popravila m vea nova dela. Z odličnim spoštovanjem 4'J<-'8—3 Mestni trg št. 13 (stara trgovina). Mestni trg št. 17 (nova trgovina). Yarui ženo! ■ 2a vsako rodovino valnog ;ilnstrovano knjigo o premno- j ! gem blagoslovil z otroki ras-: ipcSilja s prepisi veC tisoče v j zahvalnih pisem tajno za' "90 h V avBtr. znamkah/ gospa A. KAtPA Berolin S. W. 2*0 Avtomatske pasti na veliko zaTpodgane gld. 2- —, za miši gld. I 20, ujamejo brez nadzorovanja do 40 kom. v eni noči, ne puste duha in se same nastavijo. Past za ščarke ..Ertip**«-** ujame na tisoče §