AVSTR. KRŠU. TOBAĆHE DELAVSKE ZVEZE
St. 28.
V Ljubljani, dne 13. julija 1917.
Izhaja vsak petek
Uredništvo: Kopitarjeva ulica 8
Naročnina znaša: celoletna . . K 4*— polnletna . . K S*— četrtletna. . K 1— Posamezna Metlika ■tane 10 tin.
mngiB
Leto X.
Iz J. S Z.
DR. KREKOV POZDRAV. — POROČILI POSLANCA DR. GREGORIČA IN RAVNATELJA B. REMCA.
Dne 3. julija 1917 je zborovala najmočnejša skupina J. S. Z. ljubljanske tobačne tvornice. Članov šteje skupina 404. To je zelo veliko. Opozarjati moramo namreč, da J. S. Z, ni čisto nič tekmovala Podpornemu društvu in ne Avstrijski krščanski tobačni delavski zvezi, dasi je seveda tudi v strokovnem oziru popolnoma storila J. S. Z. svojo dolžnost tudi nasproti svojim članom ljubljanske tobačne tvornice. Upamo, da se bo kljub sedanjim hudim časom število članov J. S, Z, v tobačni tvornici pomnožilo.
Delo J. S. Z. v tobačni tvornici kaže sledeče
Računsko poročilo za leto 1916.
Tedenski prispevki .	,	. K 6439-39
Posmrtnina	»	486-20
Pristopnina..................»	11-—
Skupaj	.	.	K	6936-59
Izdatki: i i
Bolniške podpore , . ,	>	,	K	5834-97
Dva vinarski odbitek	.	» 421-40
Odbitek izstopivših članov	.	»	69-78
Skupaj	,	,	K	6326-15
Prispevki .	... K 6936-59
Izdatki................»	6326 15
Prebitek . . K 610-44 Računsko poročilo je podala blagajničarka skupine gospa Rotterjeva, ki z vso lastno ji živahnostjo vrši svoj posel. Bilo je soglasno odobreno.
Volitve:
Odbor se je izvolil na občnem zboru sledeči:
Predsednica: Ivanka Kosec. Podpredsednik: Anton Besov. Zapisnikarca: Ivanka Brate. Blagajničarka: Karolina Rotter.
Ostali odbor:
Uršula Kattauer.
Frančiška Juvane.
Ivanka Prek.
Nadzornika:
Ivan Velkavrh.
^	Ana Novak.	K
Dr. KREK SKUPŠČINI.
Predsedstvo J. S. Z. je povabilo na občni zbor ustanovitelja slov. kršč. soc. delavske organizacije poslanca dr. Kreka, ki je bil pa zadržan; poslal je pa predsedniku J. S. Z. tole pismo:
Tako-le mi je. Vsi drugi morejo domov; jaz ne. Dela čez glavo, — konference, seje itd., eden mora. Zdaj na Koroško, zdaj na Češko; zdaj s to, zdaj z drugo stranko.
V sredo ne morem. Izporočite moj pozdrav vsem, pa to, da se tobačna uprava trudi produkcijo tobaka doma zvišati, seveda na tak način, da plačuje Bošnjakom kilo po 1 K 40 v.
Pa to, da je delavstvo sestavni del našega naroda in vsled tega, ker je prvi umeval demokratično misel in prvi šel za njo v boj, v tem zmislu prvoboritelj v pravem besede pomenu.
Svobodna, zedinjena Jugoslovenija more dati kruha in prostora za napredek in razvoj vsem svojim sinovom in hčeram, more jih tudi tiste pozvati nazaj, ki preko oceana bogate strica Jonatana.
Nemško nadvlado streti pomenja tudi našemu delavstvu novo prosto pot v pridnosti in darovitosti.
Demokracija delavstva in demagogija: lestve, ki jih postavlja kvišku, so za vse, ne le za enega.
POSLANEC DR. GREGORIČ.
Poslanec dr. Gregorič, ki je stal ob zibelki slovenske katoliške delavske organizacije in ob ustanovitvi slovenske katoliške narodne stranke, je na današnji skupščini govoril o draginji. Rekel je med drugim: Draginja je neznosna. Potrebno je, da se nastopi proti tistim, ki jo povzročajo. Poskrili so živila, ko so cene šle le še vedno kvišku, so jih prodali za drag denar. Čez noč smo dobili veliko milijonarjev špekulantov. Revež je pa stal na strani. Nihče se ni zganil, da bi bil velike oderuhe prijel.
Pred kratkim so obsodili v Berlinu neko Meto Kupfer. Ta razprava je zanimiva, ker je znala izvleči ljudem iz žepa velike vsote. Govorilo se je, da zna Kupfer-jeva Meta tako dobro špekulirati, da dobe tisti, ki so v družbi ž njo, velikanske do-
bičke. In nasedli so ji veliki bogataši, visoko plemstvo in visoki častniki. Niti eden med njimi ni pomislil, da so mogoči visoki dobički le z oderuštvom živil. Šlo jim je pred vsem za to, da napravijo dobro kupčijo. Na 100.000 mark je šlo na dan skozi Metine roke. In Meta je dobro plačevala. Neki Fric Morling ji je dal 50.000 mark, vrnila mu je pa 159.000 mark. Policija jo je prijela zaradi goljufije. Njen zagovornik je pa rekel, da je resno kupčevala in da bi bila zadovoljila vse dolžnike, če bi jo ne bili v sredi njenih kupčij prijeli. In če bi jo ne bili prijeli, bi bila postala milijonarka z oderuštvom živil.
Zdaj, ko je že vse zamujeno, bi radi kaj našli. A kako? Kako pridejo banke do tega, da se pečajo s kupčijo z živili.
Stiirgkhov sistem nam je ustvaril milijonarje. Ali je kak delavec postal milijonar?
Glede na živila se morajo kmalu razmere pojasniti.
Zdaj imamo merilne cene. Naj se pazi, da jih ne bodo prekoračevali. Zahtevajmo, naj se tisti kaznujejo, ki draginjo delajo.
Draginje ne dela ne delavec in ne kmet, marveč špekulanti, ki so znali obrniti vodo na svoj mlin in so vse podražili.
Delavstvo je živahno odobravalo poslančev govor.
Odbornik J. S. Z. ravnatelj
BOGOMIL REMEC
je govoril o notranjih zadevah naše delavske strokovne organizacije med velikim zanimanjem avditorija.
Z veseljem beležimo, da je skupščino počastilo več starešin slovenske katoliško narodne akademične mladine.
Velevažni dogodki v Nemčiji.
V Nemčiji je izbruhnila težka kriza. V soboto dne 7. t. m, je zboroval proračunski odsek državnega zbora. Seja je bila tajna, a kmalu se je izvedelo, da so napadli poslanci katoliškega centra in socialni demokrati nemškega kanclerja Bethmanna pl. Hollwega in njegovo politiko, Voditelj nemških katoličanov poslanec Erzberger je zahteval, naj vlada več ne cinca in naj že enkrat zavzame jasno stališče. Ponudi naj mir, s katerim se odpove osvojitvam in odškodninam. Rekel je, kakor poročajo listi, da se s podmorsko
vojsko ni doseglo to, kar so nameravali. Dalje se poroča dne 9. t. m., ko to pišemo, da bosta odstopila državni tajnik dr. Helf-ferich in mornariški minister pl. Capelle. »Berliner Tageblatt« pravi, da se je nazor v socialno demokratični stranki zelo izpre-menil. Scheidemann, Evert in drugi voditelji socialno demokratične nemške večinske stranke so bili na Švedskem. Prepričali so se, da se morajo razmere v Nemčiji temeljito izpremeniti. Nemška vlada se mora odreči vsaki osvojevalni politiki, bodisi z ozirom na Rusijo ali glede na sovražnike z zahoda. Veliko napako so storili, ker se je Rusiji ponujal poseben mir, ne da bi bili izjavili, da ne zahtevajo ničesar od zahodnih držav. Ruse so tako priklenili sporazumu.
Kako važna da je kriza, dokazuje, ker sta prišla v Berlin Hindenburg in Luden-dorff, da sta poročala nemškemu cesarju o položaju na bojiščih. Cesar Viljem, ki je obiskal minuli teden našega cesarja in cesarico na Dunaju, se je, ko se je pripeljal z Dunaja v Berlin, takoj odpeljal s kolodvora h kanclerju, ki mu je takoj poročal. Že ta okolnost dokazuje, da gre za važne reči.
Katoličani, združeni v centrumu, socialni demokrati in še nekatere stranke v Nemčiji zahtevajo, naj se ustanovi ustavna vlada. Dalje zahtevajo, naj se že enkrat izpremeni volilni red pruskega deželnega zbora. Nezadovoljnost je tudi v Nemčiji zelo velika, ker primanjkuje živil in ker vojske noče biti konec. Očitajo vladi, da zavira mir, ker se preveč ozira na konservativce in na Vsenemce, ki tišče le na vojsko in na vojsko.
Položaj v Nemčiji postaja zanimiv, naj se že reši sedanja kriza kakorkoli.
Današnja draginja in delavske plače.
Delavsko ljudstvo s stalno mesečno ali tedensko plačo, — kako izhajaš. Pičli zaslužek 3 do 4 K na dan naj zadostuj za pet in še več lačnih grl. S tem zaslužkom si se pred vojno izborno preživljalo, pomanjkanje je bilo d nekdaj tvoj delež, —
H. Conscience:
Revni plemenitaš.
Tretje poglavje.
Na Grinzelovu je bilo že vse na nogah, ko je prva jutranja zarja drugi dan pordečila obnebje. Najemnica in njegova dekla sta čistili stopnice in hodnike, najemnik je snažil hlev, njegov sin je izkopaval hlev v dolgih grajskih drevoredih. Lenora je že zgodaj zjutraj v veliki jejdilnici brisala prah in razvrščevala male predmete, ki so jo krasili.
Vladalo je življenje, kakršnega Grin-zelovo ni videlo že deset let. Najemniki so, to se je videlo, z veseljem delali, da odstranijo to mrtvaško samoto, ki je tu toliko časa neomejeno gospodovala.
Gospod pl. Klierbecke je bil sicer v svoji notranjosti še bolj razburjen, kakor so bili drugi, a navidezno je bil hladen, miren, Šel je od enega do drugega; za vsakega je imel prijazno besedo. Vodil je vse, ne
danes v tej neznosni draginji pa naravnost gladuješ.
Od mesečnega zaslužka daš mogoče eno petinko za stanovanje, z ostalim si pa skušaš ohraniti življenje. Na obrazih jim berem pomanjkanje in lakoto. Ali naj si kupiš obleko in obuvalo. Cele družine ne preskrbiš z obleko in obutvijo drugače kot če izdaš zaslužek večih mesecev. Za silo sedaj še gre. Imaš še nekaj obleke in obutve, pa ko to strgaš kaj potem?
Kdor ima kako pristradano zalogo, ki je bila up njegove bodočnosti, s katero si je mislil mogoče sčasoma utemeljiti svoj dom, bo porabil vse do vinarja in potem se prične stradanje še v hujši meri. Delodajalec se te spomni mogoče s kako malo draginjsko doklado, pa to je kaplja, ki se zgubi v potopu splošne draginje.
Industrija izračuni, koliko jo njen izdelek stane, kmetovalec ceno svojim pridelkom zviša, obrtnik svoj zaslužek primerno regulira, celo dninar ve, da s prejšnjim zaslužkom ne more več živeti in zahteva 5 do 8 K na dan, vrši se preobrat v - zenačenju cen potrebščinam in ceno delu, vrši se naravni proces v dviganju vrednosti blaga, vsled tega padanja vrednosti denarja, borita se med seboj dva elementa producent in konsument za obstanek in v tem trenju je stalno nastavljeni delavec, sluga, nižji uradnik itd. predmet, kateremu grozi pogin.
Ta nevzdržljiv položaj stalno nastavljenih je uvidela tudi država in določila je več milijonov, kateri so se razdelili na razne dežele v svrho podpore potrebnim. Žal, da se je za to podporo oglasilo mnogo takih, ki se ne sramujejo vzeti izpred ust gladujočega grižljaj, mnogo res potrebnih se pa odriva sedaj s tem sedaj z drugim izgovorom.
Pomoč je tukaj neobhodno potrebna. Ne milosti ampak pravice treba, ne podpore ampak poštene plače.
Denar, ki je plačal preje 200 K, plača danes v resnici le 100 K ali še manj. Treba revidirati plače stalno nastavljenih tudi v privatnih službah in podjetjih.
Sila je velika in zadeva se ne da več odlašati.
da bi se bilo to opazilo. Z dobrodušnimi šalami je vzpodbujal te preprorste ljudi, da bo tudi zanje čast, če bodo gostje zadovoljni s sprejemom.
Najemnik in njegova žena nista nikdar videla svojega gospoda tako ljubeznivega in veselega. Ker sta ga resnično spoštovala in ljubila, sta se res tako veselila, kakor da bi bilo na Grinzolovu žeg-nanje. Nista vedela, da plemič poplačuje delo s prijaznostjo in z ljubeznivostjo, ker ga ne more plačati v denarju. Ko je bilo storjeno glavno delo in je solnce že stalo visoko na nebu, je poklical gospod pl. Klierbecke svojo hčer. Povedal ji je, kako naj se obnaša pri pojedini.
Zakurili so stare peči in ognjišča. Izpraznili so košaro. Ženske so pričele vse pripravljati.
Lenora je seveda tudi delala in veselo govorila z najemnico, ki je, ker je le malokdaj govorila ž njo, občudovala njen fini, nežni obraz, njeno vitko postavo, njene ognjevite oči. Spoštovanje in občudo-
Iz državnega zbora.
USODA ZAZNAMENOVANCEV.
V proračunskem odseku je načelnik jugoslovanskega kluba poslanec dr. Korošec dne 6. t. m. polemiziral proti ministru Toggenburgu, ki je zatrjeval, da ga srce boli, ker je med interniranimi in konfini-ranimi državljani toliko nedolžnih žrtev. Toda ministrovo srce danes ni v razpravi, ali zahtevati moramo od njega, da spoštuje zakon. — Ker je minister izrazil prepričanje, da noben uradnik ni krivično postopal proti osumljenim državljanom, navaja govornik slučaj takratnega koroškega deželnega predsednika Fries-Skeneja, ki je dne 6. avgusta 1914 poklical k sebi škofovskega kanclerja dr. Quitta ter mu povedal, da namerava vprizoriti gonjo proti slovenski duhovščini na Koroškem, in ga je prosil, naj bi tudi on sodeloval in s tem olajšal novemu škofu stališče nasproti Slovencem. — Baron Fries-Skene je naznanil kancelarju, da bo dal slovenske duhovnike zapirati ob belem dnevu in ob nasajenih bajonetih, — in dolgo bodo morali sedeti, čeprav ne pride dosti iz vsega tega. Ako je torej deželni predsednik dal znamenje za preganjanje, je samo po sebi umevno, da so imeli denuncijanti lahko delo. Nagibi za denuncijacije so bili osebno sovraštvo in narodnostna nasprotstva. Navaja slučaje slovenskega pisatelja Meškota in župnika Ražuna v Št. Jakobu v Rožni dolini, ki je pač moral biti odstranjen, da bi se ugonobila tamošnja slovenska šola. — Potem navaja preganjanje na Štajerskem, Kranjskem in Primorskem, zahteva, da se vendar že enkrat konča s takim krivičnim preganjanjem državljanov, ki morajo dobiti primerno odškodnino. Odpravijo naj se tudi vse posledice, ki so jih trpele nedolžne žrtve, ki jih mora čutiti narodno hrvatsko učiteljstvo pri dokladah, uradništvo pri avanzi-ranju, duhovščina pri kompetencah in vsi oni, ki so pri vojakih, z onim slovitim »p. u.« (politisch unverlasslich). Zahteval je posebno pri teh zadnjih, da se vsak slučaj temeljito »prelustrira« in naj se odstrani ta označba, kjer je neutemeljena.
Ko je prišel Fries-Skene na Primorsko, so se tam nadaljevala preganjanja Slovencev in Hrvatov.
vanje se je pa še živahnejše pojavilo na obrazu dekle, ko je ušlo ustam sanjajoče Lenore nekaj kitic neke narodne pesmi.
Dekla je zapustila stol; boječe se je približala svoji gospodinji in jo šepetajoč prosila najemnico, a tako, da jo je tudi Lenora slišala:
»O, najemnica, prosite gospodično, naj zapoje nekaj kitic te narodne pesmi. Predvčerajšnjim sem ji prisluškovala. Tako lepo je pela; nad četrt ure sem stala skrita za grmom in plakala liki neumno, priprosto dekle.«
»O, da,« je prosila najemnica Lenoro, »če vam ni pretežavno, kako bi nas razveselili! Vaš glas je tak, kakor slavčkov; spominjam se še, gospica, da mi je moja mati, ki se nahaja že dolgo v nebesih, vedno zapela to pesem, kadar nisem hotela zaspati. Zapojte jo še enkrat, prosim!«
»Dolga je,« je rekla Lenora.
»Vseeno, saj je danes dan veselja.«
»Dobro,« je odgovorila Lenora; »ne bom se branila.«
Kako je hotel Fries-Skene oškoditi našo narodno stvar na Primorskem, se more razodeti iz gimnazijske afere na Vo-loskem. Za večino uradniških otrok je bila ustanovljena nemška gimnazija, — a da se tamkajšnja gimnazija ugonobi, so morali konfinirati ravnatelja in nekaj profesorjev. Izreka se za izpustitev vseh še interniranih in konfiniranih, zahteva povrnitev vse škode in posebno odpravo famozne označbe »p. u.«.
Razprava se bo nadaljevala prihodnji teden. Pričakuje se z gotovostjo, da bo taka resolucija sprejeta.
XXX
Poslanec dr. Korošec in tovariši so 6. t. m. podali temeljito interpelacijo o preganjanju koroških Slovencev. — Ta interpelacija je zelo obširna; napolnjuje celih 86 strani kancelijske oblike, pisanih s pisalnim strojem, in navaja celo dolgo vrsto kričečih slučajev do najnovejšega časa.
Kaj je povedal minister za prehrano.
Minister za prehrano gm. Hofer je v poslaniški zbornici obširno razpravljal o aprovizačnem vprašanju. Avstrija tudi v normalnih časih ne pridela toliko, kolikor potrebuje. Potrebščine so vsled vojske narasle, produkcija pa se je vsled dogodkov v Galiciji in Bukovini zmanjšala. Po-leg tega je bila lanska letina slaba, ne le glede žita, temveč tudi glede krompirja in koruze. Tako nam je lani manjkalo 5 in pol milijona stotov žita. Ko sem letos v januarju prevzel svoj resort, so bile vse velike zaloge izčrpane in zbirati smo morali živila pri producentih takorekoč po ■kilogramih. Uvoz iz Rumunije se je pričel šele- aprila, do takrat smo morali izhajati s tem, kar je bilo doma. Zato smo bili prisiljeni poseči po toli neprijetnih rekvi-zicijah. Obrniti pa smo se morali tudi na Nemčijo in Ogrsko, da nam pomagata. Ogrska je prevzela dobavo žita za vso armado ter nam je dala v marcu in aprilu 1506 vagonov koruze. Tako smo se rešili. V aprilu se je prirčel uvoz rumunskega ^a,v Dosedaj smo dobili iz Rumunije 54 tisoč vagonov, od katerih odpade polovica armado. Uvoz še traja, vendar pa pojema z ozirom na žetev. Žito dobivamo tudi iz zasedene Poljske in Srbije, toda to vzame armada za sebe.
Položaj je bil lani vsekakor mnogo boljši. Lani smo dobili iz Romunije 10 milijonov stotov, letos komaj polovico. Zato imamo sedaj težave s kruhom in moko. Upamo pa, da smo najhujše že prestali in da bomo z novo letino shajali, tudi če se morda romunski uvoz zmanjša.
Rekvizicije naj se ne vršijo nasilno. S r.0..1*}. rez.0bzirno naj se postopa le proti hstun, k, se hočejo rekvizicijam odtegniti. Zlorabe pn rekvizicijah na se takoj naznanijo ministrstvu.
Gm. Hofer razpravlja nato o organi-začnih vprašanjih ter nadaljuje:
Uživnje mesa se bo moralo zopet reducirati, dokler so nam na razpolago druga živila nove letine. Vlada je namenila za ceneno meso 300 milijonov kron. Prvih 90 •julijonov je izdala v aprilu, maju in juniju, dtmgih 90 izda v juliju, avgustu in septem-ru, v UL kvartalu pa bo izdala le 30 mi-
lijonov, tako da ostane za hujše čase IV, kvartala še 90 milijonov.
Posebno važno je vprašanje preskrbe s krompirjem. Lanska letina je bila slaba, mnogo krompirja se je pokvarilo, letos smo morali poseči celo po semenskem krompirju. Bati se je bilo, da bo vsled tega letošnja letina še slabša. Zato smo skušali dvigniti produkcijo med drugim tudi s tem, da smo zvišali cene od 15 na 17 vin. Krompirjevi nasadi so letos večji, upajmo, da bomo letos bolje gospodarili in da bo letošnja kampanja boljša. Ne pozabimo pa, da je krompir občutljivo blago. Zboljšati bo treba v tem oziru predvsem transportne razmere. V to svrho je bil ustanovljen v ministrstvu za prehrano poseben transportni departement.
Nezadovoljiva je bila tudi letina v sočivju. Treba bo zvišati cene.
Težavno je vprašanje preskrbe z maščobo. Vrše se poskusi, da bi se dobivala trda maščoba iz koruznega olja. Preskrbo s sadjem ovirajo visoke ogrske cene. Oddati moramo nekaj sadja tudi Nemčiji in sicer 5000 vagonov. Produkcija sladkorja je postala manjša. Za vkuhavanje sadja ne moremo prepuščati sladkorja privatnim gospodinjstvom; kar imamo sladkorja na razpolago, damo tovarnam, ki ga morajo porabiti za marmelade.
Minister končno obžaluje, da nimamo nobenih rezerv, vsled česar nastajajo časih jako neprijetne situacije, kakor n. pr. v Vitkovicah. C. kr. urad za prehrano bo vse storil, da aprovizačno organizacijo čim najbolj spopolni in olajša prebivalstvu težke čase. (Živahna pohvala.)
Poslanec Demšar
je v seji poslanske zbornice povdarjal, kako huda bremena mora prenašati zlasti kranjska dežela, ki se nahaja v vojnem o-zemlju. V nasprotju z zakonom o vojnih dajatvah mora Kranjska dajqati mnogo več nego druge dežele. Vojaške oblasti so samovoljno omejile gospodarski promet. Začetkom vojne so rekviriali ogromno število živine, toda rekvirirane živine niti krmiti niso mogli, mnogo je je zbolelo in tako je stanje živine na Kranjskem danes hudo decimirano-. Vojaške oblasti plačujejo živino na Kranjskem mnogo prenizko — ogrski kmet dobi dvakrat toliko. Rekvizicije postajajo vedno neznosnejše,
Nagodbeni odsek.
V petek se je konstituiral nagodbeni odsek, kateremu pripade velika naloga, da preizkusi med avstrijsko in ogrsko vlado dogovorjeno novo nagodbo. Za načelnika tega važnega odseka je bil izvoljen poslanec dr. K r e k.
Glasnik.
Avstrijske krščanske tobaine delavske svese.
Bilanca delavske nezgodne zavarovalnice v Trstu je bila te dni objavljena. Iz te na precej poseben način sestavljene bilance posnamemo sledeče podatke: Prebitek poslovnega leta 1914 znaša 105.252 K 98 v. plačani zavarovalni prispevki 842.936 K 31 v., zavarovalni prispevki, ki so še na dolgu 205.301 K, na obrestih in dohodkih
naloženega kapitala 523.402 K 58 v,, na prejetih globah 440 K 99 v,, na izterjanih dubijoznih terjatvah 6583 K 30 v., skupaj 1,683.917 K 16 v. Izdatki zavarovancem 1,166.112 K 89 v., stroški uprave in zdravnikov 239.538 K 86 v., drugi izdatki 76.223 K 21 v., skupaj 1, 481.874 K 96 v.; torej prebitek 202.042 K 20 v. — Doba med vojsko je za nezgodno zavarovalnico zelo neugodna, ker je na eni strani večina zavarovanju podvrženih delavcev odšlo v vojno, na drugi strani je pa med delavci, ki so še v zavarovanju vsled vojne mnogo večja nevarnost in torej mnogo več nesreč. Če je kljub temu zavarovalnica končala leto s prebitkom, se da iz tega sklepati na njeno postopanje napram zavarovancem, ki jih doleti slučaj nezgode. V tem oziru se vedno ponavljajo pritožbe ubogih pohabljencev, ki morajo mnogokrat leto dni se boriti, da si zasigurajo vsaj mal prispevek. Potreba po demokratiziranju te zavarovalnice je velika. Posebno so zatirani naši slovenski delavci, ker so izročeni na milost zdravnikom in sodnikom, ki njihovega jezika niti ne razumejo.
Kaj bo s kurivom? Kakor kažejo vse okoliščine, letos zasebniki nimajo pričakovati premoga. Trda gre v tem oziru celo javnim uradom. Ustanovili so se posebni inšpektorati za premog, vendar doslej ni bilo objavljeno, kakšna vloga naj pripade tem inšpektorjem. Za nas je glavna stvar, da na premog ne smemo računati in da se moramo preskrbeti z drvmi, če nočemo pozimi sedeti v mrazu. Drv pride pa na trg zelo malo in vsled tega se zahtevajo tudi naravnost neverjetno visoke cene. Težko je plačati za seženj, ki je preje veljal 16—20 K, celih 100 K in celo 120 K, a jed mora biti kuhana bodisi drago ali poceni. Sedanji dovoz drv v mesto je pa nasproti potrebščini naravnost malenkosten. Obširni gozdovi naše dežele lahko preskrbe z drvmi ne le celo deželo, ampak tudi celo državo, manjka le delavnih moči. Država naj bi nakupila po primerni ceni gozdove in dala na razpolago ujetnike, namesto, da te uporabljajo pri municiji in drugih, za nje manj primernih podjetjih in vprašanje preskrbe s kurivom bi bilo hitro rešeno.
Mestna aprovizacija in naše delavstvo. Monopol za kupčijo s sladkorjem ima za celo Kranjsko, tukajšna sladkorna družba obstoječa iz desetorice ljubljanskih trgovcev. Če tudi je dohajalo na Kranjsko dovolj sladkorja, vendar je bilo vedno veliko pomanjkanje in nekatere stranke, ki se niso pravočasno pobrigale, da bi se preskrbele s sladkorjem, so ostale brez blaga. Seveda ni mogla vsaka posamezna stranka tekati od trgovine do trgovine, da bi dognala, kje je še kaj sladkorja. Ta sladkorna družba je imela naše I. ljubljansko delavsko konzumno društvo tako pri srcu, da mu je za 1300 družin, to je približno 6000 do 7000 glav, hotela dajati mesečno le 2000 kg sladkorja. Vsled vsestranskih pritožb je c. kr. deželna vlada odredila, da se sladkor razdeli kakor kruh na okraje in številke. Pri tej razdelitvi se je pa zopet pokazala izjema. Za »Konzumno društvo za Ljubljano in okolico« se je odredilo, da se bodo izdajale izkaznice brez številk, tako da članom tega društva ne bo treba iskati sladkorja krog trgovcev, ampak bo-
de vsak član dobil sladkor v lastni zadrugi. Prošnjo »L ljubljanskega delavskega konzumnega društva«, da bi se tudi za to društvo enako odredilo, je pa g. župan dr. Tavčar kot neizvedljivo odklonil. Že tedaj, ko se je šlo za moko in kruh je naše konzumno društvo zahtevalo, da se mu izroči preskrba članov, pa se je to kot neizvedljivo odklanjalo. Sedaj je mestna aprovi-zacija dokazala, da je to vendarle izvedljivo, vendar pa dosledno stoji na stališču, da našemu konzumu noče priznati, da ima po zakonu in lastni volji članov pravico, aprovizijonirati svoje člane. Vsaka sila do vremena!
En izprehod po mestu in okolici. Šel
sem po opravku skozi mesto in naletel na vojaka, ki je na travi, ki raste ob cesti, pasel štiri koštrune. Povedal mi je, da ima doma veliko posestvo, katero je moral izročiti v oskrbo svoji nedoletni družini, sam se pa potika za temi koštruni in na ta način rešuje domovino. Šel sem dalje in videl med vojsko nastal vrt za zelenjavo. Šest mož ga je pridno zalivalo. Ta ali oni izmed teh ima doma grunt stokrat večji. Vsega bi sam obdelal, a domača zemlja zastonj zdihuje po njegovi spretni roki. Trudi se doma njegova žena, mož pa daleč od svoje grude šteje ure in dneve, kedaj bo prišel domov. Zavijem v ljubljansko okolico, nekaj barak, krog njih nekaj prašičev in vojaki, ki jih pasejo. Ko grem dalje, naletim na ledino, katero obdelujejo vojaki. Ker so zvonili zvonovi, me eden izmed njih vpraša, kaj to pomeni. Povem mu, da je danes binkoštna nedelja. Zjoka se. Spomni se na slovesno praznovanje tega dne v domovini. Pomisli, da niti ni bil pri sv. maši, bolest mu napolni srce, — motike tolčejo z večjo silo. V mojem srcu se nekaj zgane. Z vojakom na njivi zahrepenim — o kedaj nam zasiješ ti sladki od vseh zaže-Ijeni mir.
Enotno milo. Uradno se poroča, da nameravajo uvesti enotno toaletno milo. Komad bo stal 56 vinarjev.
Žetev v Franciji se ceni v letu 1917 s 44,000.000 q: 75 odstotkov lanske žetve. V Združenih državah cenijo, da bodo pridelali pšenice 178,537.000 q; za 2.5 odstotkov več kakor lani.
Dolgovi sporazuma. Francija dolguje Združenim državam 310 milijonov dolarjev. Sporazumu so posodili Američani do-sedaj 1303 milijone dolarjev (6 in pol tisoč milijonov kron v zlatu).
XXX
NEZGODNA POSTAVA NEKOLIKO IZBOLJŠANA.
Poslaniška zbornica je nekoliko izboljšala delavsko zavarovalno postavo.
Poročevalec socialnega zavarovalnega odseka dr. Licht je o predlogi podal zbornici sledeče poročilo:
Predlog, ki ga je stavila vlada glede na izpremembo delavskega nezgodnega zakona. se je omejeval na to, da se zviša za-računljivi najvišji letni zaslužek od 1200 gl. (2400 kron) na 3600 kron; pri vajencih pa od 300 gld. (600 kron) na 12 kron. Povišanje je utemeljevala vlada, da v 30 letih, odkar obstoja nezgodno zavarovanje, postavnih predpisov o odmeri temeljnih plač bistveno niso izpremenili, dasi so se od takrat razmere bistveno izpremenile. Za bolniško zavarovanje so v tem času z zna-
no prilisno odredbo uvedli plačilni razredni sistem, ki bistveno odpravlja dosedanje zavarovanje in ki zvišuje z 2'40 K, oziroma 3 kronsko najvišjo dnevno podporo na 5, oziroma 6 K.
Socialno zavarovalni odsek je svojčas glede na nezgodno zavarovanje tudi sklenil, naj se uvede plačilni razredni način, a brez temeljite preuredbe bi ga zdaj ne mogli brez težkoč izvesti. Večina rent se itak naslanja na dejanske plačilne razmere. Zvišanje najvišje meje od 2400 kron na 3600 kron zviša tudi rento od 1440 kron po predlogu vlade na 2160 kron; po sklepih odseka pa na 2400 kron, kar velja tudi za delne rente.
Podobni razlogi so bili tudi merodajni, da se predlaga, naj se najvišja mera od 600 kron zviša na 1200 kron vajencem, volonterjem, praktikantom in drugim osebam, ki ne dobivajo še nobene ali popolne plače, ker še ni njih izobrazba končana. Mladoletni delavci, katerim delovršbena nezgoda za vselej ali deloma onemogočuje boljšo plačo in boljšo službo, bodo s podvojitvijo dosedanje najvišje mere znatno na boljšem.
Upoštevati se tudi mora, da zdaj mladostni pomožni delavci iste starosti, ki pa ne spadajo v skupino vajencev, lahko zaslužijo višje zneske kakor 1200 kron na leto. Na boljšem so zato, kakor vajenci, v slučaju nezgode.
Poslanec Widholz je opozarjal, da je potrebno določiti vajencem najnižjo mero, ker bi dobili sicer, ker se v nekaterih obr-tih in v delih države le malo zaslužijo, le čisto neznatno rento. Gospod manistrski svetnik dr. Kaan je pa ugovarjal, češ da bi se posebno in zlasti na jugu države lahko zgodilo, da bi dobil ponesrečeni vajenec višjo rento, kakor zasluži delavec, a to je le omenjal in ni rekel, da bi vlada, če se to sklene, nastopila proti predlogu. Vsekakor se mora upoštevati, da vajenec, ki ponesreči, ne more napredovati v službi in trpi zato še večjo škodo kakor popolnoma plačani delavec, vsled česar ni mogoče ugoditi pomislekom vladnega zastopnika.
Prilika, ki jo je nudila vladna predloga, je povzročila, da so sklepali še o drugih važnih izboljšanjih postave, katere je bil socialnozavarovalni odsek že zdavnaj sklenil in ki jih je tudi že večinoma obsegala vladna predloga iz leta 1908. Tudi pri tem so se opirali na načelo, da se morajo nezgodne odškodnine prilagoditi izpremembi, ker je denar izgubil na nakupovalni sili.
Ni se zdelo umestno, da bi s tem čakali toliko časa, dokler se ne izvede obsežno socialno zavarovanje. Predlaga se zato, naj se vzravna renta nezakonskih otrok, ki bodi enaka zakonskim ali legitimiranim
vdovam in vdovcem in otrokom naj se več ne določi kakor dozdaj s 50%, marveč z dvema tretjinama letnega delovnega zaslužka; deležni naj je bodo razen asceden-tov tudi vnuki in bratje in sestre rajnika, če jim je pri njih preživljanju znatno pomagal in sicer 20% letnega delovnega zaslužka v tisti vrsti, da dobe starši prednost pred starimi starši in vnuki, ti pa pred brati in sestrami. Poročevalec se natančno drži tozadevnih sklepov socialnega zavarovalnega odseka, ki so bistveno prilago- : deni določilom svoječasne vladne predloge glede na socialno zavarovanju Sklenili so zato tudi, da zavod lahko prizna postavno rento otrokom, če se je zakonski mož brez postavnega razloga odstranjeval od zakonske skupnosti in če se je odtegnil svoji preskrbovalni dolžnosti nasproti otrokom. V tej zvezi se je tudi določilo, da če smrtno ponesreči več oseb in če gre za več rentnih odškodnin, pripade vedno le ena in sicer najvišja renta. ____________________(Dalje.) __________________
Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Mihael Moškerc. — Tisk Kat. Tiskarne.

Najboljša in najcenejša zabava
v Ljubljani je v
v deželnem gledališču.
Obiskujte vedno »Kino Central«, kjer se za mal denar dobi bogato razvedrilo 1
Gospodarska zveza v Ljubljani
ima v zalogi
jedilno olje, čaj, kakor tudi vse drugo špecerijsko blago.
Oddaja na debelo!
Za Ljubljano in okolico je otvorila
mesnico
v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi
špecerijsko trgooino
na Dunajski cesti štev. 30.
Kdor pristopi kot član h „Gospodarski zvezi", dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini.
j JL & E. SlEMlEMli, Mostoi trg 14®^. 1®
<1 i Velika zaloga manufaktumega blaga, različno Pnc.hnS	^.-i^ v-o «
? sukno za moške obleke, volneno blago, kakor
licmi. ,\az.in_iiu (juuiiu m silom V VSCIl K3KO-
-	vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. S - Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za
5 postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti J 5 v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni
-	prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. Priznano nizke cene!
Posebni oddelek za pletenine In perilo. Vse ? vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: ž srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi £ pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira S. v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh s velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- ■* ših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in 3 klota. Stezniki ali moderd od najcenejših do naj- ■ finejših. Fini batistasti, platneni in šifonastl E žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. § Vodno svežo blagot	s.
OSC