t«to II., Utrnit. 202 fMmiM mvlilIrMir V Ljubljani, sobota dno 27. avgusta 1921 Poiamtm »tov. 30 P8r - 1*20 I itm^mmmnmmmmm^mmmmmm' "" ■ 11 11 ..Mt Mart m wk na tBta« (88m). »K ■■8 egtaai d* 80 tam ■tolpea (R mm) . 1 . Ilrednlštvoi tfndoUtam oarta H. 16/t *LT» Upravnlitvot JUTRO Dnevnik za gospodarstvo9 prosveto In politiko. ^ Rodna o svoje zaničevanje mrtvemu kralju izrazili za to, ker se jim ustava ne do-pade, ker se vlada ne briga dovolj za mesto Zagreb in oeobito, ker gradska občina ni dobila peska za posipanje ulic! Ali je mogoče bolj cinično utemeljevati sramotno dejanje? Jugoslavija nikogar ne sili, da preliva krokodilove solze. Toda s tem večjo pravico zahteva država, da vsi brez razlike političnega mišljenja izkažemo dolžno pijeteto pred mrtvaškim odrom nositelja narodne suverenosti. Ves Zagreb globoko čuti, da so ljudje, katerim jo dal v roko upravo občine, onečastili njegovo ime, da so ga ponižali v očeh celega naroda. Vedno odločnejše se dvigajo glasovi, da na-/od, Jn država ne -moreta več dopu-titi te odkrite veleizdajalske igre hrvatskih separatistov. i, Vlada je mogla dati z razpustom ragrebskega občinskega sveta globoko užaljeni duši celokupnega naroda delno zadoščenje. V rokah bratov Hrvatov je, da izbrišejo sramoto, katero so se dali pobrizgati. Zagrebška afera je v ostalem le nedosežen vrhunec med onimi žalostnimi pojavi, ki dokazujejo, kako globoko je še ukoreninjen hlapčevski duh med' nami. Minister na razpoloženj« dr. Korošec je ob pritrjevanju klerikalnih in hrvatskih separatistov protestiral proti temu, da narodna skupščina podeli mrtvemu kralju častni naslov Osvoboditelj. Po mnenju klerikalnega voditelja smo se Slovenci in Hrvati sami osvobodili! S prstom kaže klerikalni voditelj na deklaracijsko gibanje, trka n* ra,žne dunajske parlamentarne intrige, opozarja na to, da smo imeli državo Narodnega Veča. Ni izključeno, da se poziva tudi na Drinkovičevo vojsko. Ali je vredno resno razpravljati o teh argumentih, ki so k večjemu dokaz, da. nismo bili popolnoma nevredn; osvoboditve, da smo, ko je bila ura se dvanajst, hiteli ljudstvo pripravljati na veliki trenotek ujedinjenja in da smo, ko se je monarhija že podirala, pripravili zasilno narodno organizacijo. Še v Ljubljani bi ne bili obstali brez peščice srbskih ujetnikov, M so v dobi občega razkroja, morali predstavljati prvo disciplinirano silo Jugoslavije. Kakor zagrebški zajedničarji, tako so slovenski klerikalci po svojem voditelju in po onih obskurnih svojih Župnikih in žurnalih, ki so te dni skrbno iskali načine, kako omalovažati smrt velikega kralja, kruto žalili čast in ponos nažega naroda. Pa ne samo to. Neizmerno so škodovali ugledu naše domovinel Vsak dan čujemo iz klerikalnih 'ust ogorčenje nad diplo-toatičnimi neuspehi naše države, vsak dan jih vidimo oklepati roke nad pa-daniam valute, ki je glavni vzrok po-stoječe draginje. Treba pa je enkrat pribiti, da eo glavni krivci oni sami! Oni spodkopavajo dan na dan zaupanje v našo državo in dejanja, kakor-Šno jo zagrebško in Koroščevo, so za Jugoslavijo več nego izgubljene bitke. Skrajni Čbe je, da se prične brezobziren boj proti vsem razdirajočim rie- n«ntoa* v-V '' ' ' Posl. Deržič in akti o g. Pesku Beograd, 26. avgusta. (Izv.) Ker poslanec Deržič v »Jugoslaviji* trdi, da mu na njegovo Intervencijo minister Pribičevič ni hotel povedati vzrokov nepotrditve g. Peska in ni hotel pokazati aktov, se je naš poročevalec obrnil na g. ministra z vprašanjem, je-li Izjava g. Deržiča točna. Minister Pribičevič ie odgovoril, da je g. Deržižu izrecno povedal, da so vzrok nepotrditve mora-lični defekti g. Peska, ter mu izjavil, da ie pripravljen pokazati tozadevne uradne akte, čim g. Deržič vloži pismeno zahtevo. To zahtevo potre- buje minister iz formalnih razlogov. Poslanec Deržič ie vzel ministrovo izjavo na znanje ter ie odšel. Do danes g. Deržič ni vložil pismene zahteve in se tudi sicer ni več Mer-esiral za stvar. Minister ie pa tudi sedaj pripravlien poslancem pokazati spise, ako bi se od kake strani to zahtevalo. Minister je končno povdaril, da it grda izmišljotina trditev, da ie on direktno ali indirektno označil Pe-skovo afero kot zadevo slovenskih demokratov. \ Črnogorski škandal v Rimu HIŠNA PREISKAVA NA ČRNOGORSKEM KONZULATU. Muslimani v Sandžaku podpirajo razbojnike ENERGIČNE VARNOSTNE ODREDBE. Beograd, 26. avgusta. (Izv.) Vojni minister, general Zečevič, je izdal četam ukaz, da zasedejo dve vasi v okolici Komorana, kjer je prišlo do spopada med orožniki in odmetniki. Čete morajo takoj pričeti preganjanje Boškovieevih odmetniških oddelkov. Vojsko, orožnike in četaše vojvode Pečanca Krste bodo morali v zmislu zakona o zaščiti države vzdrževati prebivalci imenovanih vasi na lastne stroške, ker so sodelovali pri napadih na orožnike. Razven orožnikov in vojakov se nahaja med oddelki, ki so bili določeni za preganjanje razbojnikov, tudi mnogo domačega srbskega življa, ki mu je bilo že davno odvzeto orožje, tako da so mogli muslimani z lahkoto napadati in ubijati srbske seljake. Šele v zadnjem trenotku je dobilo srbsko prebivalstvo orožje, da se more braniti pred napadi muslimanov. Sinoči je prispel v Komoran cel polk vojske z eno gorsko baterijo, zasede okoliška sela in polovi razbojnike. Po zadnjih poročilih je soditi, da so se ti umaknili v herce-govinske hribe. Zato je bil izdan ukaz, naj se tudi v Hercegovini sestavijo skupno s prebivalstvom močne preganjaške čete. V beograjskih političnih in parlamentarnih krogih je vzbudilo cinično zadržanje muslimanskega kluba napram dogodkom v Komoranu veliko nevoljo. Muslimanski poslanci so šil celo tako daleč, da so zahtevali takojšnjo sestavitev posebne komisije, ki naj bi preiskala dogodke, čeprav se je izkazalo, da so pri napadih na orožnike sodelovali muslimanski elementi, ki žive samo od razbojnlštva. Dokazano je dalje, da so v zadnjih bojih orožnikov z odmetniki sodelovala na strani odmetnikov cela muslimanska sela. Vlada je zato sklenila, da se mora v imenovanem slučaju z vso strogostjo izvajati zakon o zaščiti države. Prijepolje, 26. avgusta. (Izv.) Po najnovejših vesteh so bili pogonski oddelki, obstoječi iz seljakov in orožnikov, v komoranski občini, v prije-poljskem okraju, napadeni ln obkoljeni od prebivalstva dveh sosednjih muslimanskih vasi. Razvil se je boj v katerem je bilo ubitih 35 orožnikov in seljakov, 7 pa ranjenih. Beograd, 26. avgusta. (Izv.) Povodom preiskave zaradi dogodkov Prijepolju je dognano, da so bili udeleženi tudi tamošnji prvaki muslimanske organizacije. M"»*iia iz Pri-jepolja je v svojem zadnjem govora v Džamiji pravil svojim vernikom: »Muslimani, držite se vztrajno še mesec dni. Potem pride slavni Ke-mal paša-osvoboditelj s svojo vojsko iz Azije.* Vlada je zaradi tega primorana, da s strogimi odredbami vzdrži red v Trijepolju. Trs«, 26. avgusta. (Izv.) Rim ima zopet novo afero, ki ne zanima in ne razburja le vladnih in političnih krogov, ampak dviga mnogo prahu v celi rimski javnosti. Policija je predvčerajšnim nenadoma Izvedla hišno preiskavo na črnogorskem konzulatu, ki še vedno posluje v Rimu, in zaplenila več spisov. Je menda edin slučaj v novejši politični zgodovini, da vdre policija konzulat tuje države, in mogoče sl ga je razlagati le tako, da rimska policija ne priznava več črnogorske vlade, kar Je vsekakor razveseljivo znamenje. Vsa zadeva je zavita v nekako ta-jinstveno temo. Kot črnogorska »konzula* sta fungirala bivša Nikito-va ministra Popovič in Plamenac, ki sta bila pri rimskih nacijonalistih prav dobro zapisana kot besna sovražnika Jugoslavije. Ravnatelj rimske policije je dal uredniku dnevnika Olornnle d'Italia» intervju, v katerem izjavlja, da hišna preiskava nI bila naperjena proti bivšima črno gorskima ministroma kakor prol njunemu zavezniku, nekemu Donati ju. Ta je bil svoj čas vnet prista d' Annunzia in čan njegovega štab na Reki. Tam pa se je kmalu ono mogočll in se je prijeli! v Rim. kjq Je postal kmalu intimen drug Popo viča in Plamenca. Kakšni so bili nj) hovi medsebojni odnošaji, še ni po jasnjeno. Ve se le, da je Donati ob ljubil Cmogorcima, da ho izposlov? d'Annunzijevo intervencijo v C rt gori proti Jugoslaviji. S svojim »delovanjem* pa je pn šel Donati navskriž ne le z italija« sko politiko, umpak tudi s kazenski? zakonom. Poneveril je namre ogromne vsote denarja, namenjene ga za črnogorske emigrante. AH i* v koliko sta pri teh poslih udeležen-dična Nikitova ministra, o tem molči poročilo kot grob. Vsekakor pa so možna še senzacijonalna raz-kritla. ....... Skrivnosten umor posl. Erzbergerja POLITIČNO MAŠČEVANJE. Berlin, 26. avgusta. Državnega poslanca Erzbergerja, ki se nekaj dni z rodbino nahaja v kopališču drles-bachu, odkoder se je vsak dan iz-prehajal v okolici, so danes našli umorjenega na Radenskem Kniebisu pri Griesbachu. Truplo je imelo 1? strelov iz revolverja. Berlin, 26. avgusta. Wolfov ura'd doznava iz kopallSča Orlesbacha tele podrobnosti o umoru Erzbergerja: Poslanec Erzberger sc Je danes okrog devetih' napotil iz kopališča pri Kniebisu. Z njim ie bil tndi državni poslancc Dietz. Smatrajo, da st- napadalca dva mladeniča, stari približno 25 let, ki sta oba poslanca razdvojila in pri zasledovanju umorila poslanca Eizbergerja s streli i prsi ln glavo. Poslanec Dietz ie bi ranjen in se nahaja v bolnici v Op-penau. Sodna komisija ln redarji sa odšli na lice mesta. Erzberger je bij umorjen okrog desetih dopoldne. Do< slej se ugotoviti, da ne grl za roparski umor. POKRAJINSKA NAMESTNIKA ZA MAKE1" ~ NI JO IN STARO SRBIJO. Beograd, 26. avgusta. (Izv.) Poslednji odlok vlade predvideva za Makedonijo in Staro Srbijo dva špe-cijalna namestnika, ki bosta odgovorna za politične prilike v teh delih države. Demokrati kandidirajo za eno teh mest Vojo Marinkovida, radikali pa poslanca Vujičiča in Trifu-noviča. IZGON RUSKEGA GENERALA. Beograd, 26. avgusta. (Izv.) Ruski general Komesarov, ki je bil nedavno aretiran zaradi svojih zvez z nemškimi špartakovci, bo te dni s svojo ženo vred preko Rumunijc izgnan iz naše države v Rusijo. DVORNO ŽALOVANJE ZA KRALJEM PETROM. Beograd, 26. avgusta. (Izv.) Dvorno žalovanje bo trajalo eno leto, računši od dneva smrti kralja Petra, globoko žalo: vanje pa 6 mesecev. NOVE TAKSE. Beograd, 26. avgusta. (Izv.) Zakon o taksah in državnih trošarinah stopi s 1. septembrom 1921 v veljavo. Od toga dne se bo na prošnje računalo kolek 50 para, za oferte, pogodbe o najemih 1 odstotek mesto kakor preje pol odstotka, za priznan! ce pa 50 para. ZASEDANJE PARLAMENTARNIH ODBOROV. Beograd, 25. avgusta. Na podlagi sporazuma med predsednikom narodne skupščine, predsednikom zakonodajnega odbora in predsedniki posameznih njegovih sekcij se je sklenilo, da bodo sekcije začele delovati dne 15. septembra, plenum zakonodajnega odbora se bo sestal 20. septembra. Siedi septembra bosta začela delovati finančni odsek in odsek za določitev novega poslovnika narodne skupščine. PREISKAVA O ATENTATU NA BIVŠEGA REGENTA. Beograd, 25. avgusta. (Izv.) V nadaljevanju preiskave o atentatu na bivšega regenta je policija danes zaslišala člane komunistične teroristične organizacije iz Velike Kikinde. Zaslišani so bili Werber, Knitt, Faber, Oerfordt, ki so vsi priznali po poteku dosedanje preiskave ugotovljena dejstva in priznali, da so bili člani tero ristične organizacije, ki je sodelovala pri atentatu na Aleksandra. Beograd, 26. avgusta. (Izv.) Ministrstvo trgovine in industrije je odločilo, da se ustanovi v Solunu trgovsko-industrijska komora, ki na,j začne z delom že 5. septembra« Sei te komore kakor tudi osobje n imemue v prihodnjih dneh, BOLEZEN KRALJA ALEKSANDRA. Beograd, 26. avgusta. Presbiro poroča iz Pariza: Francoski in naši zdravniki so izdali včeraj nastopno poročilo: Zdravstveno stanje Nj. Vel. kralja Aleksandra se trajno boljša. Jutranja temperatura je znašala 37.2, večerna 37.9, žila 90. PRETENDENT ZA NAŠ PRESTOL? Zagreb, 26. avgusta. Listu »Agra-mer Tagblatt* se javlja iz Rima, da se je v Neapolu javil neki knez Nikola Nemanjič, paleolog, ki trdi, da izhaja iz rodovine carja Dušana, ln da je izdal proglas na srbski narod, v katerem izjavlja, da pretendira na srbski prestol. KONGRES DEMOKRATSKE STRANKE. Beograd, 26. avgusta. (Izv.) Od 10. do 15. oktobra se bo vršil v Beogradu kongres demokratov iz vse države. Vsa okrožja in kotarske organizacije so pozvane, da pred določenim datumom odrede svoje delegate ta kongres, ki bo razpravljal o za novem programu stranke. in novih statutih DTA TESTAMENTA PETRA. KRALJA Beograd, 26. avgusta. (Izv.) V dobro poučenih krogih se zatrjuje, da je zapustil kralj Peter dva testamenta: eden je političen, drugi pa se nanaša na njegovo privatno zapuščino. Oba testamenta bosta odprta takoj, ko se vrne kralj Aleksander v Beograd. WEKERLE UMRL. Budimpešta, 26 avgusta. Bivši ministrski predsednik dr. Aleksander Wekerle -je danes nad ? staro«« 78 let VLADNA PODPORA ZA LJUBLJANSKI VELIKI SEJEM. Beograd, 26. avgusta (Izv.) Deputacija slovenskih industrijalcev se je danes o-glasila pri raznih ministrih, da jih povabi na ljubljanski veUki sejem. Minister za trgovino in industrijo dr. Spaho je obljubil, da se otvoritve sejma osebno udeleži. V ministrstvu saobračaja je deputacija uredila vprašanje posebnih vlar kov. — REVIZIJA DEMOBItlZACIJSKEGA POSLOVANJA. Beograd, 26. avgusta. (Izv.) Finančni komite je danes sklenil uvesti revizijo gospodarstva z demobilizacijskiru blagom v posameznih pokrajinah. Posebna komisija bo vršila preiskave v prvi vreti v Ljubljani, Sporazum s Italijo o ribolovu Rim, 26. avgusta. (Izv.) Italijanski listi javljajo: Jugoslovanski in italijanski eksperti, ki so na konferenci v Zadru ras pravljali o vprašanju ribolova, so se n» čelu sporazumeli. Ribolov naj ho na obalah obeh držav svoboden. Le gotovi morski okoliši so za gotove čase v letu rezervirani obrežni državi. Beograd, 26. avgusta. (Izv.) Po poročilih iz Zadra potekajo pogajanja z Italijo zaradi ribolova ugodno ter bodo najkasneje do 15. septembra končana. Pogaja nja so sedgj prekinjena v svrho poročila udeleženim vladam ter se bodo nadalje, vala na brionskih otokih. REORGANIZACIJA NOTRANJEGA MI NISTRSTVA. Beograd, 26. avgusta. Ker je dosedanja organizacija minististva za notranje stvari obstajala na temelju uredbe, ki je odgovarjala pokrajinski sestavi, se bo sedaj po sklenjeni ustavi na podlagi čl. 135 ustave izvršila reorganizacija ministrstva za notranje stvari. V tem zmislu se j« včeraj pri ministrstvu za notranje stva ri predložil predlog. Oddelki za Bosno. Hercegovino, Vojvodino in Slovenijo so bodo ukinili ter bodo prešli v sestav drugih oddelkov. RAZVELJAVLJENJE STARIH A.-O. TI SOCAKOV. Dunaj, 26. avgusta. Avstro-ogrska ban ka je z 31. avgustom 1921 vzela Iz prometa nemško-avstrijske žigosane banko r ee po tisoč kron (z nemškim ln madžar skim besedilom). Ta odredba pa se ne tiče tisočkronskih nemško-avstrijskih žigo sanih bankovcev, ki imajo na obeh straneh nemško beeedilo. Ti bankovci se n« vzamejo iz prometa Beograd, 25. avgusta. (Izv.) V prihod njih dneh odpotuje v Nemčijo trgovska delegacija, da vodi pogajanja z nemški mi eksperti glede ureditve trgovskih od nošajev med našo državo in Nemčijo. Beograd, 26. avgusta. (Izv.) Jutri odpotuje v Prago naš poslanik za Češkoslovaško profesor dr. Vošnjak, ki se mudi zdaj v Beogradu. Dr. Vošnjak bo ta koj po svojem prihodu v Prago prevze; poslanišk» posle- Atentat na čast Zagreba Poročali smo le ua krat.ko. kako je flftjodničareko-radičevfka večina in-fcreblkega občinskega sveta o i klonila udeležbo na pogrebu kralja Osvo-boditelja. V četrtek je vlada občinski »vet razpustila tor jo v razlogih po-vdarlla, da jo postopanje občinske večine težko razžaiilo čustva celokupnega naroda in onemogočilo vsako sodelovanje državnih oblasta ? seda-njim občinskim zastopam s tem |>a tudi delovanje občinskega »veta samo-sra. O tej sramotni afori so znane fin sledeče podrobnosti: V torek 16. avgusta je umrl kralj Peter. Zupan Hoinzel je hotel, kakor je pozneje pripovedoval, sklicati takoj konferenco vseh občinskih zastopnikov, da so določi način, kako naj mesto Zagreb izkaže zadnje počafiče-nje velikemu kralju. Umevno, da se je takoj mislilo tudi na. svečano žalno sejo ter na odposlanstvo zastopnikov z županom na čelu v Beograd. Tako mislijo moralni ljudje, diugače pa odločajo zajedničarski modrijani. Uprli so se t'ikoi -kupni konferenci vseh občinskih odbornikov. Sklenili »o, da se posvetujejo najprej sami. Zupan jo moral torej sklicati samo jo kluba »večine*. V sredo 17. avgusta so je vršila konferenca tega klu-[ pisana v ba. Sklenili so, da Zagreli no miki biti i kakoršen Sprejet je Ml konCno soglasno pierr-log, da vse na tej konferenci zaau>)ia-ne frakcije odpoflljejo delegate k pogrebu z vencem »Kralju Potni osvoboditelju — zastopniki mesta Zagreba*. Po pogrebu pa se dogovore o skupni akciji v mestnem zastopstvu proti Zupuuu in < večini*. Tudi dr. Ante Pavelič, ki je v Pri- ttorju aaMal tt. gtrfop Rloba veČini, le izjavil, ila i zatopi iz kluha večine. Sklepi danes po številu te manjšine mestnega zastopstva bo našli odobravanje veliko večine zagrebškega meščanstva* Zagreb je bolp kaki* stečajni u/. ur [Ki tor ji mestne posvetovalnico. Po svetu — Stutlstika češkoslovaškega ča- j sopisja. CeškoslovaSkt hibliografični institut je pravkar objavil statistiko o češkoslovaškem časopisju, iz te statistike razvidimo. da jo izhajalo leta 1020. na Češkoslovaškem časopisov: 1081 češkoslovaških listov. 580 nemških '.iti madžarskih, 14 ruskih. 10 pol jskih in 30 časopisov v raznih drugih jezikih; skupaj torej 2423 časopisov. Od teh jo bilo 192: dnevnikov, 623 tednikov, drugi pa so hili večji del mesečniki. — Ludendorff — doktor medicine. O obletnici bitke pri Tannenbergu jo imenovala medicinska fakulteta Ki-nigsborškoga vseučilišča bivšega nemškega vrhovnega poveljnika Luden-dorffa doktorjem »honoris causa*. Diploma, ki se mu jo izročila, je na-tako reakcijonarnein duhu, je mogoč edino v zibelki zastopan pri pogrebu kralja Petra, tu-1 junkerstva v Prusiji. V njej se sL'ividi se ne -me vršiti žalna soja, niti |»> i jo Ludeiidorffove zasluge, češ iia j? .-lati venec. Komaj sejo dopustilo, da j razširil uornsko slavo od obale At-se odpošlje sožalna brzojavka kralju lanskega oceana do centralno Azije. Aleksandru. Pristna pruska mentaliteta'. Sigurno Kako jc moglo priti do takega sklopa'? Helnzel jo pozneje izjavil ostalim mestnim odbornikom, da so predla gnl-ri motivirali svoje postopanje s tem, da je ve« hrvatski narod nezadovoljen r ustavo in da Zagrebu niso bile dovoljene neke gospodarske koriti Zaradi tega da se Zagreb ne more udeležili pogreba kralja Petra. Po Zagrebu so je kmalu zvedelo, kaj je sklenil klub »večine*. Zavladala je velika razburjenost nad takšno borniranosijo. nad toliko predrznostjo. Prav zaradi tega, ker je bil sklep ne-umljiv, se je mislilo, da pri tem sklepu ne more ostati. Tako je potekel četrtek. Zajednlca tri storila ničesar, da se reši čast mesta Zagreba- Zato st.i se v petek zjutraj podala demokratska mestna odbornika dr. Juriia in Vilder k 'županu Heinzlu, da mu pojasnita stališče demokratov. Zahtevala sta se enkrat konferenco vseh občinskih odbornikov. saj gre vendar za način repre-wntacijc celega mesta Zagreba. Da župan no bi bil iznenaden, sta mu j,v vila obenem, naslednje predloge: 1.) Naj se takoj f kliče žalna seja; 2.'i na tej seji nai se sklene, da se odpošlje župan z večjim številom odbornikov k pogrebu v Beograd, in 3.) ta delegacija naj položi na krsto venec, z napisom »Mesto Zagreb — kralju osvoboditelju- 4.) Trg pri kolodvoru (prej trg Franje Josipa) naj se imenuje Trg kralja Petra. Načelnik Heinzel je odgovoril, da inu je sklep kluba večino zelo neprijeten. On da je nameraval sklicati konferenco vseh klubov, a večina da je to odklonila. Pripomniti je še, da je, bivši župan Srkulj v Heinzlovem im<>uu brzojavil vVaraždin in druga večja mesta, naj ne. pošljejo deputa-eij v Beograd, češ da tudi Zagreli tega ne bo storil. Na čast ostalim hrvatskim mestom bodi povedano, da Srkuljevoga nasveta nikdo ni upošteval. Klub »večine;« je v petek popoldne ponovno odklonil skupno konferenco ter vst,rajal pri svojem prvotnem sklepu. He.inzel je končno predlagal, naj bi Sel župan 7. dvema mestnima uradnikoma v Beograd, a večina tudi tega ni dopustila. Z ozirom na, t,o nekvalificirano postopanje večine je skupina demokrat,-sldli odbornikov- sklenila sklicati svojo konferenco, na kateri je dr. Politeo izjavil, da on niti kot republikanec ne more pojmiti postopanje kluba večine, ter je predlagal, naj vsak klub za se odpošlje posebne delegate k pogrebu. Tudi republikanec dr. Adžija je odločno protestiral proti postopanju zajed-ničarjev. Odbornik Vilder je priporočal, ua sc reši. v kolikor jc to ic mo goče, ugled in čast mesta Zagreba. »aro« kraJje^M* SBE in ilJW9V»fdne 88. t. nt. f Stf.KriŽ, Ba vlada uvidevsjo, da Je bolgarska vla- 50 še nikjer na svetu ni imenovanje doktorja medicine motiviralo na tak način. — Ločitev cerkve od države na Češkoslovaškem. Kakor poročajo če- j ški listi, odpotuje vodja čeških kle-! jrikalco" g. Sramek v Kim, tla dobi j ' dovoljenje Vatikana za razpravljanje ' o ločitvi cerkve od države. Šramek| stoji na stališču, da doseže mod cerkvijo in državo sporazum, tako da --e bo mogočo izogniti konfiskaciji cerkvenega premoženju. — Emil Faycal izvoljen za kralja Mezopotamije. Vesti iz Londona javljajo. da 'e Emir Favcal po ljudskem glasovanju izvoljen za kralja Mezopotamije. Dne 21. avgusta se jo v Bagdadu izvršilo slovesno kronanje. Angleško časopisje smatra to izvolitev za velik nspeh angleške politike v ori-jcutj. — Radij za Belgijo. Dne 20. t, in. je prišla v Brusolj prva pošiljatev radija za medicinske svrho belgijskega rdečega križa. Cela pošilja te v sestoji iz enega grama tega elementa, ki te nahaja v mali steklenici, ki je zapečatena po komisiji Zeilinjonih držav za kontrolo radija. Ta pošiljatev enega grama radija je vredna 900.000 frankov, ali 12,375.000 K odnosno 3,094.250 dinarjev. Drusilov pobegnil Iz Moskve. Po neki brzojavki iz llelsingforsa je general Bnisilov prelomil svojo dolžnost in pobegnil z več častniki generalnega štaba iz Moskve: baje namerava organizirati v zapadni Sibiriji upor proti boljševikom. —Upori in plenjenje v Indiji. V Indiji so izbruhnili zopet veliki nemiri. V južni Indiji so uporniki telegrafske in telefonske žico popolnoma uničili. Tudi železniško proge so razdejane, tako da je promet na mnogih krajih ustavljen. Delavstvo, ki je skušalo s pomočjo policije popraviti proge, je bilo pregnano. V provinci Madras so uporniki izropali poštne urade. Angleška vlada je poslala v Indijo močne vojaško oddelke, da zadušijo upor. — Zedinjenje srednjeameriških republik. Prod nekaj leti so so pogajale srednjeameriške ropublike Gnate-mala, Salvador, Honduras, Nicaragua in Ccstarica, kako bi se mogle ujedi-nitj v eno državo. Država naj bi se zvala: Federacija centralne Amerike. Republika Nikaragua, ki jo poslala na prva pogajanja svoje predstavnike, je pozneje odstopila, ker jo je vezala pogodba z Zodinjenuni državami o panamskem kanalu. Sedaj so Združene države pristalo, da vstopi tudi Nicaragua v to novo državo. Nova država bo imela okoli 5 milijonov prebival co v. Politične beležke -r Glasilo slovenskega učiteljstvu proti NSS. »Učiteljski Tovariš* jiiše povodom raznih govorov posl. Bran rine rja, v katerih je le-ta na grd način psoval tudi učiteljstvo: »Vajeni smo bili pavšalnoga hujskanja po shodih zoper učiteljstvo od Sušterši&u Lara-pota in njihovih kompanjonov v klerikalni stranki, sedaj vidimo, da se je na enako višino povspel tudi narodno-socialistični poslanec Brandner. Ako dela tako politika poslanca Brandner-ja narodnosoeialistioni stranki čast in ji daje ugled, jo drugo vprašanje. Eno je gotovo, da ako sodimo vso stranko po njegovem hujskanju proti učiteljstvu med narodom, po njegovem pavšalnem blatenju učiteljstvu in po njegovi demagogiji, tedaj moramo reči, da je še mnogo nlzkotnejša kot je bila klerikalna stranka v Sušteršičcvi dobi*. Kandidati NSS za občinske nadomestne volitve v Ljubljani so sledeči: učitelj Friderik Repovž, železniški skladišnik Ivan Koprive, škontist Rudolf Volepič, rač. oficijal Ivan Kra nje, kovač Ferdo Podbevšek in knjigovodja Uroi Pip. Kakor čujemo so skušali gotovi krogi spraviti na kandidatko listo g. Albin Prepeluha v zahvalo za žurnalistično podporo, ki jo daje g. Pesku *Avtonomist», vendar je namera zadela na velik odpor. Drugi naprošeui dosedanji pristaši so kandidaturo odklonili, dokler se v stranki no razčisti zadeva z g. Peskom. -f Koliko važnost pripisujejo Pro-tičovi akciji sami hrvatski zajedni-čarski krogi, o tem priča uvodnik osješkega glavuega glasila Hrvatsko Zajodnice, objavljen povodom sestanka poslancev t.kzv. hrvatskega bloka (zajodnlčarjev, frankovcev in radičev-cev). ki je sklican za, prve dni septembra v Zagreb. Na tem sestanku. so ima razpravljati o bodoči nolltični; taktiki toga »bloka* in voditelji bodo j poročali tudi o svojih razgovorih e i Stojancan Protičem. »Hrvatski Glas*; meni, da jo | cc. Železniške zveze na vse strani je|r, ugodne. Društva, brzolavite po vozove' Navesti je vlak, postajo in število ude. leženccv. Pridite polnoštevllno In pot^ žltc našim sovražnikom, da nismo osam. ljenl, da sokolska idoi n povsod lepo prcduie. Zdravo! Prosvcta LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Gledališka sezona 1921/2E ee prične v Ljubljanski operi in drami dne 24. septembra 1921. Cene ahooiranih sedežev z vštetim veseličnim davkom «o sledeče: Parter: 1. vrsta 400 dinarjev; 2. in 3. vreta 375 dinarjev; 4. do 9. vrste 3C0 dinarjev; 10. ln 11. vrsta 250 dinarjev. Balkon: 1. vrsta 3o0 dinarjev: 2. in 8. vrsta £50 dinarjev. Galerija: 1. vrsta 12f> dinarjev; 2. vrata 100 dinarjev. Loža parter: St. 1 1800 dinarjev; št. 2 do 6 1450 dinarjev — Loža I. red: št. 1 do 5 1500 dinarjev; št. 6 do 9 1800 dinarjev. — Lože II. red 900 dinarjev. Veak abonement štoje 45 predstav. MngoSe so 1« prijave na celotni abonement, ki so lahko plača v dveh obrokih in sicer polovico takoj, druga polovica pa v januarju 1922. Priglasi abonen-tov, ki so bili abonirani v drugi polovici preteklo sezone, se sprejemajo od 29. avgusta do inklusivno 1. septembra 1921. Novi abonenti naj se blagovolijo prijaviti 2. in 3. ter od B. do 7. septembra. Prijavo sprejema blagajna Narodnega gledališča, ki posluje v ta namen v dramskem gledališču od 10. do IS. in od 8. do 6. ure. Vhod z GradiSča. Ker je že mnogo aboneutov prijavljenih in se blagajna po gori navedenem roku zaradi tehničnih ovir ne bo mogla ozirati na naknadne priglase, prosimo v?e reflektsnt«, naj se izvolijo pravočasno javiti. Naša narodna zgodovina o ljudskih šolah. Mlnlste' prosvete le odredil, da se v vseli liodskih šolah v naši kraljevini po-Cenši z novim šolskim letom posveti več-'a pozornost poduku lz naše narodne zgodovine ln zemliepisla, Dr. Edvard Samhaber, pred mnogimi leti profesor na ljubljanskem učiteljišču, znan literarni hlstorlk in pesnik, le postal pred kratkim na graškl univerzi častni doktor filozofije. Samhaber ie svojedobno preložil lepo število Prešernovih poezll ter iih Izdal pod naslovom »Preširen-Klango*. Spopt in Mstiha Udeležence plavalne tekme na Blcii opozarjamo na ugodno železniško zvezo z Bledom potom Izletniškega vla!« Isti odhaja zjrtrai ob 5.15 in se vrne ob 22.53 v LJubljano, tako da Imajo tud oni, ki ne bi Imeli časa odpeljati st soboto, priliko ogledati si največjo m najzanimivejšo tekmo v Jugoslaviji. Športna zveza, Ljubljana, Narodni dom Izdala izkaznice za polovično vožnjo It še danes do 6. ure zvečer. Startna Usta tekmovalcev na BNt obsega do sodai 120 prijav. Med temi so seveda najboljši plavači Jugoslavije, Zlasti mnogo Jih je iz Hrvatske ln Da!, macije, vendar pa so Slovenci do sedaj najbolj zastopani. Doseženi rezultati na Ljubljanici, na Korani ln v Zagrebu nam vzbujajo upravičeno nado, da se postavil nedeljo nekaj nc-le Jugoslovanskih, tem več tudi Inozemskih rekordov. Naši piv vačl so imeli letos dovolj prilike zu trt. ning in številni plavalni mitingi nam pričajo o njih debri kvaliteti. Sarajevski amaterski športni klub miti Iliriji. SASK je prvi saralcvskl kiti ki posetl Ljubljano. V svojem nogometnem podoavezu le najmočnejši klub teknil v soboto In nedeljo sta torej tekmi med prvakoma Sarajevskega In Lubljanskega nogometnega podsavera, SASK si ie pridobil v zadnjih sezonah najboljši sloves. Po turneji Ilirije po Dal macljl ln Bosni v apriu je poročal o nJem Šport: SASK. Jc najmočnejši klub v Sarajevu; njegovo moštvo Je zelo hitro In združuje v sebi Izvrsten Igralski matcrllal. Moštvo Je nevarno vsakemu protlvntku. — Tekmi se pričneta v so. boto In nedejo ob pol 18. t;rl. Vsled v|. šokih železniških stroškov se je morali določiti nekoliko povišana vstopnina, ki znaša: sedeži L vrste 10 din., II. vrstt 7 din., stoilšča 4 din., dijaške in ?'anskt vstopnice ?.50 din. šah Sokolshi vestnih Ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu, da je društveni sluga pričel s pobiranjem članarine za drugo polletje 1921. Oni člani, ki so spremenili svoie stanovanje, naj to naznanilo društvu. 7.a sokolshi dom Sokola I. so darovali: Družba br. Selovlna v Vodnikovi koč 200 kron, gospod Znlan, lesni trgovec na Rakeku 100 kron. Darovalcem iskrena hvala! Sokol Dravograd-Meža. Zaradi žalovanja vsled smrti NJ. Veličanstva kralja Petra I. Osvoboditelja preloži odsek Sokola Dravograd-Meža za dne 28. avgusta nameravani prvi javni nastop na nedoločen čas. Kdaj se nastop yršl, se pravočasno razglasi. Sokol Sv. Križ pri Kostanjevici, priredi dne 28. t. m. veliko javno telovadbo. Spored: ob 14. uri sprejem gostov na Krlžaju, ob 15. uri pohod proti Sv. Križu ln nato pohod po vasi, ob 16. url javna telovadba. Po telovadbi ljudska veselica. Sodeluje godba iz Kostanjevice in sokolska krška fanfara. — Bratje in sestre! Prijatelji sokolstva! Označeno društvo vkljub skrajno neugodnim razmeram častno vrši svoje delo. Ves teror od strani črne iiiteruaciionale nič nc pomaga. Danes spada med najmarljivejša društva na Dolenjskem. Zaradi tega naj pride vsak, kdor količkaj sokolsko čuti, GLAVNI ŠAHOVSKI TURNIR V CELJl Včeraj je igralo 12. kolo. Prvaki fit imeli težak dan, ker eo se tudi igraK ki nimajo nobenega upanja na zmago, držali žilavo. Po štiriarni borbi še ni bili nobena partija zaključena, VukoviČ jt dobil proti Niciforhi. Kramer je bil kun tumaciran, ker ni prišel k partiji proi Trstenjaku. Partiji Koenlg-Rotič in dr. Banekovlij-Erdev sta ostali nedoigrani Poljancu in Payerju sta Ee pripisali » dobro partiji proti Kohnu in Ormara. Ferjan jo Imel prost dan. Nedoigran« partija Erdoy-Ivoenig se je zopet prekinila, ne da hi imel kdo premoč. Stanje po 12. kolu: Vukovič 81,4, Er-dey. Koonig 7V2 (S). Poljanec 7%, Fcr,!arv Kramor-Trstenjak 6. Nicifor 5, Paver 4%. Rožič 4 (1), Banekovič 2y2 (1). Ljubljanski veliki semeni Vstopnina za Ljubljanski veliki semeni-Vstopnina za enkratni vstop v vse razstavne prostore Ljubljanskega velikega semnja bo znašala 5 dinarjev. Do trajnega prostega vstopa pa upravičuje le legitimacija s sejmskim znakom. Sejmske legitimacije s sejmskim znakom so dobiti za 25 dinarjev pri sejmskih zastopnikih v vseh večjih mestih kraljevine in pa neposredno pri uradu Ljubljanskega velike-kega semnja. Za polovično vožnio po železnicah upravičuje le legitimacija s sejmskim znakom, ne pa tudi vstopnica zj enkratni vstop. Da pri blagajnah na sejmišču ue bo gneče, se bo prodaja vstopnic za enkratni vstop po ceni 5 dinarjev poverila tudi nekaterim trafikam v mestu, kakor tudi Tourist Office-u v Ljubljani, Dunajska cesta, ki oddaja tudi sejmske legitimacije z znakom. Frank Heller: 72 Blagajno velikega vojvode Koraki, ki jih je slišal že malo prej, se so približali, Filip je videl, kako je prišel zopet na krov oficir v ruski uniformi, pozdravil je dolgina, ki mu je rekel francosko — gotovo nalašč, da sta ga mogla razumeti tudi Filip in veltld vojvoda. «Barinsky, zbudite takoj gospoda Markoviča in mu recite, da naj pride takoj v mojo kajito.» Markovic, Markovič... Filipa je vse pretreslo. Markovič. Dolgin se je zopet obrnil k Filipu in Ramonu ter dejal: «Prosim, pojdita z menoj! Opozarjam vaju, da ne vzbujata nobene pozornosti.» Ni čakal odgovora, namignil je obema in šel naprej... Velik1 vojvod ki ie stal kot omamljen, ko je slišal iz ust velikega oficirja ono ime, je segel z roko proti ženu, kjer je nosil svoj revolver .. izraz obupa in odločnosti se je poja vil v njegovih očeh, Filip je to opazil in tudi razumel, toda predno je njegova roka prišla do žepa, jo je zagrabil Filip, ki je potegnil velikega vojvodo za oficirjem in mu zašepe-tal: «Hitro, hitro, visočanstvo! Tu je moja listnica, dajte mi svojo. — Ta-ko! Poslužite se moje listnice, toda šele v zadnjem trenotku. Kar boste potrebovali najdete v nji. Tajite vse, a svojo vlogo igrajte dobro!» Veliki vojvoda je še vedno hotel poiskati svoj žep, kjer je nosil orožje... toda ko je čul Filipove besede, je obstal, začudil se je, prav ničesar ni razumel, storil je mehanično vse, kar mu je narekoval Filip. Predno j ga je mogei kaj vprašati, sc je veliki ' oficir ustavil in jezno zaklical: «Kje sta vendar, kaj se obotavljata! To vama prav nič ne pomaga! Le za menoj.» Filip je namignil Ramonu, da naj molči, a sam je rekel: «Saj vendar greva! Toda saj veste, da je veliki vojvoda ranjen na nogi!» Dolgin je nekaj zamrmral, šli so naprej, čez par trenotkov so stali Filip, veliki vojvoda in dolgi oficir v precej veliki, a jako skromno opremljeni kajiti. Sedaj je šele mogel videti Filip obraz tega čudnega oficirja... ko ga je zagledal, se je stresel in prav debelo po švedsko zaklel.., Kajti... Toda predno je končal Filip misel, ki se je rodila ta trenotek v njegovi glavi se so odprla vrata in v ka-jito je prihitel debel, plečat možakar. Ves je bil rdeč v licu vsled razburjenja, videlo se je, da se je oblekel v vsi naglici... njegove ustne se so pa premikale pol v razburjenju pol v zadovoljstvu. Za njim je šel oficir, ki ga je Filip videl malo prej na krovu. Veliki vojvoda je pogledal možakarja, ki je ravnokar vstopil in pre-blede. Možakar je pa začel gestikullrati in kričati v čudnem jeziku, beseda, stavek je sledil stavku, vse na kup... tedaj je namignil veliki oficir in dejal: «Tiho Markovič, tudi vi pridete na vrsto!» Potem se }e obrnil k Ramonu in na kratko vprašal: «Ali poznate tega moža?* Skrivaj je pogledal Ramon Filipa, ki je hitro odmignil. Don Ramon se je zavedel položa- e, vrnila se mu je prirojena flegma, atko in dostojanstveno je odgovoril: «Ne, nikdar ga nisem vide!! Sicer pa prosim, da mi najprej poveste, kaj naj pomeni pravzaprav to zasliševanje.* «To zveste takoj!» je odgovori dolgin precej osorno... Predno na daljujem, ponavljam svoje vpraša nje: ali še vedno trdite, da ne po znate tega človeka? Vi ste veliki voj voda Minorke?» «Da to sem in nisem navajen, df bi me tuj oficir v moji državi zašli ševal!» «Motite se, ako mislite, da ste 1 svoji državi, vi ste sedaj v Rusiji, ka se nahajate na krovu carske rust oklopnjače, kjer poveljavam jaz! To rej tega moža ne poznate?* Don Ramon je pogledat zaničljiv« na gospoda Markoviča, potem p; dostojanstveno odgovoril: «Ne! še nikdar ga nisem videl!' (Daljo prihodnjič.l DomaČe vesti Go&podarsfvo • TOMnica 'dr. Tavčarja. Deputa-tfje, ki se žele v nedeljo popoldne pokloniti jubilantu na Visokem, ae naprošajo. da pridejo v navadnih oblekah, ker jih slavljenec izrecno oprošča slavnostne obleke. Ker radi žalovanja za kraljem Petrom davnot>j -v Ljubljani odpadejo, so bo »riila na Visokem intimna proslava. Jubilar bo sprejemal čestitko v nedeljo popoldne od 3. do fl. uro. Najugodneje vialc za one, ki nameravajo na Visoko, je gorenjski opoldanski vla'c. Iz Škofje Loke je dve uri hoda. vanja širšega sosveta i odseki, dne septembra ob 10. dop. pa se prične zborovanje pokrajinske skupščine v gledališki dvorani »Zdraviliškega doma*. Na dnevnem redu so n. pr. referati o izvcnSolskeui dolu učiteljstva na prosvetnem polju (Fran Čruagoj), razprava o vprašanju ali naj bo učna uprava v državi centralistična ali avtonomna (|»oro6tt Anton Mervič) in pa tem kako naj praznujejo šole državne praznike (poroča Fran Luznar). N» skupščini bo sprejeto v Udruženje jugoslovanskega učiteljstva »Društvo » Poslanec dr. Žerjav j« za nekaj meščauskega učiteljstva v Sloveniji*, ini odpotoval v Beograd, da kol po- * Služba mestnega stražnika v Kamni-slujoči podpredsednik zakonodajnega ku. Mestno J.upanstvo v Kamniku razpl-odbora razporedi delo za posamczn-' sujc mesto drugega mestnega stražnika, visoke in pododseko tega odbora. j Prošnje je vložiti do 15. septembra. Po- * Pomočnik ministrstva za zdravstvo, I goji so razvidni iz oglasa v današnji šte-fijoka Milič, odpotuje koncem tega mese- j vilki »Jutra-. ca v Ameriko in Anglijo, da prouči tam- 1 * Za celjski politični okraj se vrše v kajšnje zdravstvene prilike in organlza- , kratkem volitve v cenilno komisijo za ■slio medicinskih fakultet. j predpis osebne dohodnine. Imenik volil- * Pomožni fond za orožnike Je skic- - nlh upravičencev je v svrho reklamacije nil ustanoviti komando celokupne I na vpogled pri davčni oblasti od 22. do Jandamierijc. Iz fonda bodo dobivali 129. avgusta. V mestu Celju je 1071 volU-prožniki podpore v slučaju posebnih j nlh upravičenoev, ki volijo 3 član« in rodbinskih nezgod in bolezni. 3 namestnike, ostali politični okraji pa * Šc ei slovenski soborllec kralja i skupaj 6 članov in R namostnikov in si-1 Petru. Razvon p. Aleksandra Tomana,icer po dva iz celjskega ter po enega iz ifivečega na Gljncnh, prebiva v Ljub-j vranskega, gornjograjskoga, šmankega ijani še drug soborilec kralja Petra v I in laškega okraja. bosenski vstaji 1. 1875. To je Viktor, * iz Maribora smo prejeli: Jažnai želez-Iferlak, ki seje boril neposredno pol nica na nečuven način šikanira potnike poveljstvom Petra Mrkonjfa in živi 'edaj v zelo siromašnih razmerah v Ljubljani. iz Maribora. Da si prihranijo sprevodniki pot po vseh vagonih, so izposlovali pri ] obratnem ravmaiteljstvu, da ostanejo * Četaški oficirji Petra Osvobodi-, Mariboru izmed 4 vagonov 1. in 2. raz tdia. Poročali smo, da bodo še živeči reda 8 zaprti iu istotako edini Pulmanov uTl____i.i ~ i- i.: ....... , i c —:___i ______ i, _____i_ c-___~ —]: —: KONFERENCA INŠPEKTOR-JEV DELA. Popolnoma noopaženo sc W vršila od 17. do 31. t. m. v Slavonskem Brodu letna konferenca Inšpektorjev dela. Ta ustanova, znana v bivši Avstro-Ogrski pod Imenom obrtno nadzornlštvo, seda) preurejeno pod Imenom inšpekcija dela (inšpekcija rada), se je v kratki dobi enega leta raavila v močno organizacijo, ki ima v vseh delih države svoja sodišča. V Srbiji obstoje 4, v Bosni 4, v Dalmaciji 2, y Vojvodini 2, v Sloveniji 3 in v Hrvatski in Slavoniji 1 inšpekcija dela. Razun v slednji, se je v vseh drugih pokrajinah že ugotovilo približno zadostno število teh nadzornikih oblasti; žallbog v Hrvatski In Slavoniji Inšpekcija dela še ne poslujejo v predvidenem obsegu — zamišljeno je v tel pokrajini pet inšpekcij dela — ker primanjkuje tehnično izvežbanega osobja. Na omenjenem kongresu so bili zbrani V6i Inšpektorji dela .vse države, razun dveh Iz Slavonije, ki sta bila zaradi bolezni odsotna. Na dnevnem redu konference sta bili dve točki: pravilnik za varnost delavstva v vseh obrtnih ln In-j dustrljaluill panogah In novi delavni red, veljaven za vse pokrajino države. Prvi predmet je najvažnejšega pomena tako za cclotno delavstvo, kakor tudi za našo industrijo. S tem pravilnikom se je ustvarila enotna podla«a vseh varnostnih predpisov, ki so bili do danes v vsaki pokrajini različni, zaščitilo se ie delavstvo-po vseh podjetjih in po vseh pokrajinah po enotnem sistemu, kar bo izdatno olajšalo socialni položaj delav- Tržaška bona z dne 25. t uU avstrijske krone 2.40 —2.60, češkoslovaške krone 37.50-28. dinar,3 ">«.75—51.85, marke 27.50—28.50, dolarji 28.20-29.40, Švicarski franki 100 -102; — Jadranska banka 275, Cosulteh S85, Dalmatin 272. Lloyd 1860, Cement Dalmivtia 822, Cement Spalato 807. » Cene na tržaškem trgu dno 25. t. iu.. v lirah: novi Atol B, krompir 0.80, glav-nato zelje 1.20, paradižniki 1.20, radič 2, kumare 1.60, fižol v stročjn 4. čebula 1, citror.e 0.40, jajco 0.70; breskve 2.80, hruška 2.80. figo 1.60, grozdje 2.80, jabolka 2, če spije 2.40. = Češki hmeljslu trg. Iz Zatca poročajo z dne 24. t. m.: Cene so zopet narastle. Včeraj se je un deželi nakupilo več partij hmelja po 7000 češkoslovaških kron za 50 kg (okrog 300 naših kron za 1 kg). Bilo je to seveda boljše blago, dočim se slabejiti hmelj plačuje po 0000 češkottlo* vaških kron (okrog 280 naših kron za 1 kg). Pridelovalci hmelja, zlasti večji, vstrajno zadržujojo hmelj, ker pričakujejo še višjih cen. Tndi oene staremu hmelju naraščajo. *■= Promet v bratislavski lukl. V prvem četrtletju je znašal promet v bratislavski Inki 55.000 ton, -od toga 38.000 ton uvoza, a 22.000 ton izvoza. Uvozilo se je največ žita in sicer 25.000 ton, vočiuoma ix Bolgarije. Romunskega petroleja se je uvozilo 4600 ton. Izvozilo pa se je najve^ železa in sicer 38.000 ton, potem lesu 8800 ton itd. »• Rok za zameojavo madžarskih žigosanih a. o. lOOkronsklh bankovcev je podaljšan do 31. t. m. -= Nova odkritja nafte. 5a Madžar- bosanski četaši, ki so se lota 1875 podi vagon 8. razreda. Ko smo prišli včeraj Petrom Mrkonjičom vojevali za svo-j zvečer k vlaku iu hoteli vstopiti, zakrlči strljaina In obrtna podletja postavila na bodo bosanske raje odlikovani ill da I sprovodnik: »Tu je zaprto, pojte nazaj!* ' solidnclšo delovno podlago. Seveda le se b j na povelje kralja Aleksandra j In ko ga vprašam, zakaj je zaprto, zar- i tudi za vso državo enotni delovni red poskrbelo tudi za njihov materijnbd jove mož- 'Zato, ker je zaprto!* Rezigni- ! velike važnosti, ker sc ž nllm v mno- štva, ki nosi svojo delavno silo v nove i skem v okolici Debrecina so v glohočini kraie, a na drugI strani se bodo indu- 850 m odkrili nafto, ki pa Je mešana z vodo. Strokovnjaki menijo, da pridejo ie obsUuek. Iz Beograda nam sodaj sporočajo imena onih četašev, ki so kot poveljniki pod vodstvom princa ran grem dalje in vstopim v umazan va- j ~|h krajih odpravijo kaotične razmere gon in hočem odpreti kupejna vrata, a i delavnih pogojev. bila so zaklenjena. Jezen grem v 2. ra«- Pebv početkom septembra 1875 vdr- rod. Tam pa najdem gručo kriCajočih li s četaško »vojsko* 800 mož preko Save v Bosno. Ustaši so bili razdolja-ni na četo po 30—50 mož katerih poveljniki so bili Ninko Gak, Peter Go-lubovič, Marko Gjenadija, Sima Bibli-janovi-.'-. Jovo Mrldč, Mit-o Surlen, Mi-hajlc Dokič in Nikolu. Medle. Po v eč čet jc tvorilo starejšinstvo. Starešine so bili Julij llozina, Gjorgje Jova.no-vič, Boža Jorkovič, Ivan Sare in Albin Orehok. Kot višji častniki, nepo- Ijudi: potnikov in sprevodnika. Vsi oddelki so bili zaklonjeni, samo ena vrata so se udala in mož in žooa vstopila. Tu pa prldirja sprevodnik in zakriči: »Marš ven, kupe jo zaprt!* In šiloma iztira ljudi vou. Medtem je prispela večja družba obstoječa iz generalnega direktorja pošte Dimitrijeviča, (generalnega ravnatelja, finančnega ministrstva dr. Dučiča in šefa socialne politike, ki so zaprisegli podro- Kongrcsa se )c udeležil tudi minister socialne politike, g. dr. Kukovec, ki se jc prt tej priložnosti podrobno Informiral o socialnem položaju delavstva v vsi državi. O. minister Je ugotovil soglasnost naziranl vseh Inšpektorjev dela, prav posebno v pogledu neugodnega položaja Industrijalnega delavstva In socl-lalnopolltlčnlh zahtev vsega delavstva. Na kongresu se jc ugotovilo, da le največle važnosti splošna zahteva, da se člmprel uredijo v vsi državi in v ieno uradntštvo v Mariboru. Seveda ho-1 vseh podjetjih delavski zaupniki, in siccr redno podrejeni vojvodi Petru Mar-jčejo v vagon, a sprovodnik jih no pusti konjiču so v činu kapetanov služili Aleksander Toman, Simon Paterno-ster in Fran Munstcr. Slovenci torej niso bili zadnji med sodelavci vcliko-ea kralja. * Dvorni svetnik Franc Trenz. Vče- noter, češ da je voz zaprt, naj gredo v edinega odprtega, ki pa je bil že poln. Niti načelnik postaje ni mogel ničesar doseči, sprevodniki so sc izgovarjali na ukaz obratnega ravnateljstva v Ljubljani. Medpotoma so odprli na neki brezpomem- raj zjutraj jo umrl po zelo kratki bnl postaji na deželi imenovane vagone, bolezni — angina z uastopnim za-strupljenjem — dvorni svetnik Franc Trenz. Pokojnik je bil znan kot dober jurist, zmeren mož in vedno na svojem mestu. Bil je povsod, osobito v sodnih krogih spoštovan in priljubljen. Svoječasno je služil kot predsednik okrožnega sodišča v Novem me- Od južne železnice zahtevamo, da brez pogojno da Mariborčanom možnost, da se smejo tudi oni voziti v edinem Pulmano-vein vozu in si smejo izbrati primeren voz 2. razreda. Uslužbenstvo pa so naj na primeren način pouči, da mora biti s potniki uljudno. * Umrli. V Steverjanu na Goriškem je stu. nato pa dolgo vrsto let v Ljub-J umrl dr. Konrad K1 an j šce k, koncipi6t Ijani kot prvi državni pravdnik. Dasi pri deželni vladi v Ljubljani. Na grobu rodom nemško krvi. je bit napram mu jc zapelo akademično ferijalno dru- krvi, Slovencem vedno pravičen in je radi svojega objektivnega nastopa za časa znanega procesa proti septomberskiin demonstrantom iz 1. 1908. prišel celo v oster konflikt s takratnim višjim državnim pravilnikom v Gradcu, velikim sovražnikom našega naroda, dr. Amschlom in podal demisijo kot državni pravdnik, ki jo jc umaknil šele na direktno prošnjo iz Gradca. • Cepljenje zoper grižo. Od vseh krajev Slovenijo prihajajo dan na dan nova poročila o rastočem številu bolnikov za grižo, mrtvaške bolnice pa pričajo, da umirajo nešteti sinovi in hčere naroda v najboljših življenskih letih. Iz krogov strokovnjakov se nam poroča, da zoper grižo ni drugega zanesljivega sredstva, kot cepivo, ki ae vbrizgava ljudem bodi« profilaktično z namenom, dn se zdra- št.vo »Adrija*. Njegov prijatelj prof. Bir-sa mu je spregovoril na grobu prelep govor. — V Ljubljani je umrla učenka lice jske ljudske šolo Dragica Jesih, edina hčerka veletržca Milka Joeiha. * Zaplenjeno srebro. One 14. junija se jc vršilo na carinami na glavnem kolodvoru v Ljubljani živahno in ostro prerekanje povodom sestave zapisnika, kdo dobi nagrado za- 14 kg zaplenjenega sre- v obliki, kakor ie v Sloveniji In Bosni poslujejo. Splošno Je bilo mnenje, da ic potreba nujna, da se odpravijo delavske knjižice In uvede|o za vso državo enkratne delavske legitimacije, da se zakonskim potom uvellavljo stalni In urejeni delavski dopusti, regulirajo razmere glede praznikov Iu da posveti država vajeniškemu vprašanju z ustanovitvijo vajeniških domov in urejenega vajeniškega pouka najtesnejšo pazljivost in hitro od-pomoč. Za razvol našega narodnega gospodarstva Je bil kongres največje važnosti. Najnujnejša je sedal naloga države v večji globočlni do čiste nafte. *« Cene zlata v Nemčiji. Nemška državna banka je kupovala od 8. do 14. t. m. komade od 20 mark v zlatu po 8-10 mark komade od 10 po 170 mark. Za kg čistega zlata je plačevala državna banka 47.600 mark, za inozemske zlate komade odgovarjajoče cene. =» Povišanj- cm olju v Nemčiji. Nemške tvornice oglja so precej povišale cone namiznemu olju. Kilogram s posodo stane sedaj 19.50 marke, prej 17 mark, a v početkn junija 12.75 mark. V enakem razmerjn se je podražila margarina. « Vanderllp o Nemčiji. Frank E. Van-derlip jo izjavil v Berlinu zastopniku »Associated Press*: »Nemčija dela težko. Ako 30 površno sklepa, so dobi vtis, da se Nemčija popravlja. Pod površino pa so v resnici nacionalne finance v slabem stanju. Zdi se, da ni upanja, spraviti državni proračun v ravnovesje. Nov papirnati denar se mora neprestano tiskati. To bo vedlo do tega, da bodo cone »e zrastle, da bo vrednost, marke p.-uiala in da te bo položaj vlado slabšal. Govoril sem z državnim kancelarjem in vodilnimi ministri ter dobil vtis, da se resno trudijo, toda mislim, da delajo na nalogi, ki je prevolika, da bi mogla biti uspešna. Prej ali sloj ee bo morala dovoliti sprememba ali preložitev v reparacljskih zahtevah. Francoska Industrijska podjetja pro- bo po vsi državi mogia enako poslovati v korist delavstva In narodnega gospo darstva. In vseh prizadetih krogov, da se ugoto- ti produkciji vojnega materijala. Kot po- vltve kongresa udejstvllo In da sc usta- j roin. Hrv. eskomptna banka 610 - 650. ! Brodska banka 140. Jadranska banka 1945. j Jugoslovanska banka 495 - 500. Ljub. kreditna banka 805. j Narodna banka 497 — 510. Pmštedlona 5000 — 5070. ! Slov. eskomptna banka 620. | Srpska banka 700 — 705. IRečka banka -106. 'Dubr. par. družba 1000. 1 Goranin 550. ' Gutman 1350 - 1480. | Na r. širmska industrija 580 — 500. : Našička industrija drva 505 — 525 j Slavonija 470 — 485. iLjub. strojne tovarne in livarne 800. i Dunaj, devize: Zagreb 576.50—579.50, ! Beograd 2208 — 2318. Berlin 1225.50 -! 1281.50, Budimpešta 267.50 — 270.50, B11-jkarešta 1237.50 — 1247.50, London 3850 — 8870. Milan 4115 — 4435, Newyork i 1038 — 1012. Pariz 8080 — 8120, Praga ! 1235 — 1241. Sofija. 8-125 — 8825, V.ir-| Sava 38 — 40, ZUrich 176.75 — 177.25. ZUrich, deviz e: Berlin 695, Newyork 088, London 2178, Pariz 4580, Milan 25; >, Praga 705. Budimpešta 155. Zagreb SJ', Bukarešta 7125, Varšava 025, Dunaj 070, avstrijske žigosane krone 058. Praga, devize: Berlin 9875 — 9975, j ZUrich 1431 — 1484, Milan 858 — 360, i Pari/. 652.50 — 655.50, London 309.75 ■ -! 311.75, NewyOTk 88.25 — 84.25, Beograd ' 184.25 — 185.75. Bukarešta 100.87 -! 102.37, Sofija 68.25 — 69.25, Dunaj 7P9 | — 840, Varšava 309 50 — 362.50. Zagreb 146 — 46.90, Budimpešta 21.20 — 22. Berlin, devize: Italija 367.10—867.90, London 816.90 — 317.60, Newyork 85.91 — 86.00. Pariz 666.80 - 668.20, Švica 1461 — 1-164, Duuaj 100S — 1012, Praga 101.55 — 101.85, Budimpešta 22.07—22.13. Vremensko poročilo Ljubljana 306 m nad morjem. Ijalcev preloži tržasVi "zorčni sejem na č&l 7. avgusta 1920. V s 30, julijem kon-nrihodni) nftmtei ' Sviik i tednih je.aašala -»kitne gtft- ■1" f f . |a 1 "T-H ......Tg Dan6 h rt -0 0 H m a S Vetrovi 2 Nebo ! a ! P -3 26. arg. 7. 14. 21. 784-4 734-5 736-9 16'2^ broz vetra 24-61 al. jgap 19-0|br«z vetra megla j d. obl.^ jasno 1 Srednja včerajšnja temperatura 20-0, normalna 17-7. Vremenaka napoved: lepo, toplo vreme. Solne« rihaja ob 6-12, nahaja ob 18'50. Pivovarna „UN10f^ Li« Ljubljana• Spodnja Šiška Telefon St. 311. Brzojavni naslov: Pivovarna, U«bljana. priporoča svoje izborno pivo v sodclh in steklenicah. Dobe se tudi tropine In sladne clme, ki so kot Živinska pite zelo priporočljive, ta &s Priporočamo domače tvrdke: jTali trgovski m obrtni oolasnlfc. Izk^ii poljubnu. Vtaka objava « K. SkladlAča i Balkan, d. d., Dunajska c. 83. [d. p.] Špedicija: Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d.p.] Trgovine: L. Mlkuš, izdelovanje dežnikov, Mestni trg 15. Derenda Fran, konfekcija, raanufak-tnra na debelo, najnižje cene, Emon-ska cesta 8. Mehanična delavnica« [d. P-l Bar Franc, Cank. nabr. 5. Tel. 407 Pufikarjl: Kaiser F. K., Selenbnrgova nI. 6. UrarsKa popravllna delavnica lian Sellikar, Pot v Rožno dolino 10. Vsako popravilo izvršujem točno in solidno. naročajte dnevnik Jutra"! Lepe suhe gobe (Jurčke) 1848 &-1 kupuje po najvišji dnevni ceni typdtiD Mihael Omahen v VlSnJIgorl. Pisalni stroji ■ [d. p.] Bar Franc, Cank. nabr. 5. Tel. 407. Razmnoževalni aparati i [d. p. j Bar Franc, Cank. nabr. B. Tel. 407- Kleparstvo: T. Korn, Poljanska cesta 8. Brusovnlcai Vekoslav Vanlno, Stari trg. Gramofene, plošče, godbene avtomate, igle, peresa, posamezne dele edino pri trrdki 562 48 Mestno županstvo v Kamnika razpisuje mesto km istna stražnika. Zahteva se: dokaz telesne usposobljenosti in moralne neoporečnosti, dokaz jugo,lov. državljanstva, doka« o dosedanjem službovanju in o poteku življenja. S službo je zvezan« prosto stanovanje, j kurjava, razsvetljava in službena obleka. Ponudbe x zahtovo plaže je vložiti do IS. septembra 1.1. 1342 2-1 j Naivečia izbira finih čeških nogavic in pletenin 900 76 C. J. HAMANN Mestni trg 3. usa --aaoui Ljubljana, Sodna, ulloa S. tflebaniCna delavnica n na popravila lo dragi precliae ffl«iwalke 1806 10-8; I in __Pohištvo Kolesa M" in „M^!ttS5.SfiS _ ... — .... ... • . . oprave, fotele, klubov« garniture pnevmatiko Duniopp - ReitholTer - Aquilla se kupi najceneje pri tvrdki te* kuhinjsk. oprave po nizki ceni 1M< tO—T IGN. VOK, LJubljana, Sodna ulica št 7. Brata SevBr, Ljubljana, HolizBj, Bosposveteha cesta št. iS. Najnižje cencl_Najnižje cene I 1 VULKAN KIS s e Izdeluje prvovrstne podpetnike. Čisto domače podjetje! < ce O < 3 0 ■o N 3 n 3 n> < S. 1 Lisičje bože ln kože divjačine sprejme v stroj, barvo in izdelavo Krznarstvo 9.R0T LJubljana, Gradišče št. 7. Velike uspehe dosežeta pri prasl-i dih, govedih itd., ako primešate krmi I ■ redilnl pralek REOIN, lekarnarjaj ! 5»teoollJa v Ljubljani. 687 25-16A | ftpecUalna trgovina raznovrstnega bombaža, športnih «< čepic, čevljev in gamaš. <>» «= i Na veliko in malo. ■ . t LJUBLJANA, Kolodvorska ulloa, 8. Lastni razstavni paviilon na ljubljanskem velikem sejma 3. do 12. septembra 1921. 1335 a 6-1 Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode delniška družba v Ljubljani. Telefon it. 1-67 (Ljubljana) Brzojavl: Papirnim Vevie t. č. centrala: Papirnica v Vevčah. Pošta: D. M. v Polju pri Ljubljani. Postaja južne železnice: ZALOG. _^ Papirnica v Vevčah, papirnico, fuornlca celuloze in lesovini v Boričanah in tvornica lesovine v Medvodah. Mesečno proizvajanje 100 vagonor raznih vrst papirja: Papir iz tkanine, brezlesni pismeni, pisarniški, tiskovni In konceptnl papir. Strojepisni, bankpost-, karton- In risalni papir. Brezlesni dokumentni koncept-mellran, nebeljeni konceptnl papir; srednjefinl pisalni in tiskovni papir, karton za doplsnioe. Brzojavni svitkl in papir za naustnloe (stročnice). Navadni tiskovni kuler In papir za lepake v vseh barvah. Rotaoijskl tiskovni papir. Ovojni papir Iz čiste oeluloze In navadni ovojni papir. Velika izbira kov, dvokou« m ilvalnlh strojev pooenl. F. Batjel, Ljubljana, Stari trg it. 38. Sprejme n v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, ii-valni in razni stroji. Ilehanifina delav-11-7 nloa, Sarlovska oesta 4. 1112 Obvestilo. Imam v zalogi vse sokolske po-trebiilne: Kroje sa Mane ln dla-nloe, telovadne obleke, ievlje, ovratnike, gumbe Itd, Ceniki na razpolago. Zdravo I 1153 30-14 Peter Capuder, Ijabljana. Uldovdanska g. 2, dobavitelj Jug. SokoL Saveza. Suhe gobe, laneno seme in druge deželne pridelke plača najbolje Sever & komp., Ljubljana, Wolfova ulloa 19. 1841 6-2 1811 10-3 Milko Jesih, veletržec, Rudnfc-Ljubljana, naznani6 v svojem In v imenu svoje 2ene Drage, svojega sinka Mllkota ter vseh ostalih sorodnikov srce pretresujočo vest, da je njih srčnoljubijena, nenadomestljiva, edina hčerka, ozlr. sestrica, vnukinja, nečakinja In sestrlčna učenka V. razreda llcejske ljudske šole včeraj dne 25. t. m. v 12. letu mirno preminula. Pogreb nepozabne bo v soboto, dne 27. t. m. ob 4. uri popoldne Iz hiše žalosti, Flori-janska ulica št. 36, na pokopališče k Sv. Križu. Rudnik-Ljubljana, dne 26. avgusta 1921. Is blaga za dame in gospode izdelujem po meri, naročilu in poljubni izberi, iz lastnih blagovnih vzorcev, podobni k vsaki obleki ali kostumu, pripravni za turiste, kolesarje in potovalco, za dež itd. S. Potočnik Ljubljana, Selenbnrgova nI. 6/1. Jadranska banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vioge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle najtofrieje in najhulantneje. ****** AjAžff Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovi6, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb, Wien, Opatija, Zadar, 130326-2 New-York, Frank Sakser, State Bank. Poslovne zveze z vsemi večjimi mesti v tu- in inozemstvu.