9 V TTV    X+ Spednri©n* tn abbonamento
t-AAV., 9U 35  Poštnina platana v cotovini
Lfubf] ana, sobota 13. februarja 1*J3-XXI
Cena so cent.
UKiUJMifll VO LN U fKA V A: UTUBLJAMA. PUUOMUSVA UliCA d — IBUEFON: tl-JCi. «1-3». M-M, 11-26 ID 11-3 IZICLJUCNo AASiuFSTVo sa ogiaM is Kraljevin« Uanje is inotiiuMs trna Račun) pn postno čekovnem zavodu:
fTNlOVF Pl'HRUMIM IT 41.1 AN A S   A_ Mfl.ANO
Lju hitana ttev 10-S51
dan opoldne — Jaesecn a naročnina 11-— Ur.
CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pubblicita dJ provenlenza italiana ed (JMONE PUBBUMT^ ITALJAJVA 3. A_ MILANO
zmbe na Bougie
Po slabem vremenu ovirane operacije v Tunisu — Oklopni
avt J sestrelil sovražno letalo
CHavni stan italijanskih Oboroženih 8H
Je objavi] 12 februarja naslednje 993 vo] no poročilo:
S'abo vreme je oviralo operacije na tu niškem področju.
Neko britansko letalo, ki ga je zadel strel nekega našega rk'opnega avtomobila, je strmoglavilo na tla.
Italijanska letala sn bombardirala prl-str tiske naprave v Rougie.
Med Kotl.-m in Rn-to so nemški lovci sestrelili dve sovražni torp^dn letali.
Iz nemf5ic^3 vefne^a jroruč la
Nci.i.vio vojno pcrcčilo pravi o bojih v Severni Afriki in v Sredozemlju:
S severnoafriškega boj. sca poročaj j pano o krajevnem bojnem delovanju.
Temeljite jirekrizmi ang^JSa&ti načrti v Tunsu
Monakavo, 12. febr s. V zvezi z vojaškim položajem, ki jc nastal v Tumsu. pik »Munch ner Zeitung«, da dog >dki n so p« tekali tako. kakor je pri miz pred deva] Pisenbower Uresn čilo se jc to. kar je imenovat Clausevitz ■smolo«. To je vrsta nepredviden h okoliščin, ki so prekrižale vse račune in vsa pr;čaKovan„a. In zato severnoamerišk; general takrat ko b' morji polagati obračun o tem. ka. «e je zgos dilo v Tunisu od angieško-amerUkcga zkrca-nja pa do danes, ni mogel navest v s\oj za* •lovor ničesar drugega kakor »smo*o«, da so armade Osi dobile trdna tla na tuni.-kcm ozem* lju. jih razširile prot. zapadu in proti »ugu n si zagotovile odločilno premoč, ko ">c se zvezale z oklopno armado, ki je pnš'a iz Tripo-Iisa.
Za nekaj časa, nadaljuje list so iahko Anglosasi oprav.čuvali svojo nedelavnost z vremen-sk mi razmerami ter z velikimi piohami. ki so onemogočale prehude preko oorsk.h sede' ter preprečevale dobavo živil. Medtem pa so se >rt nunske razmere zelo izboljšale tako da vre
mc ne more več služiti £& tzgcvoi In res je sovražn k začel v januarju in februarju nosku* ?ati z uvodi v splo do ofenzivo Te poskuse pa je moral drago plačati V klavn co le poslal čete francoske tujske legije za nj mi pa so morali poseči \ bej severnoameriški vojaki ki »o sicer dobro oboroženi, pa jim ver dar manjkajo potrebne skušnje Nato so se preizkusili anglc'ki vojaki, ki imajo nekaj več voiaških sku:cnj kakor Američani, toda uspeh n: bil nič boljši
Resnica je, da imajo čete Os; zdaj ugodne
oostojanke. ki obvladujejo ceste tumške nO-Tanj-člne. in jasno je. da general E scnhower e ni mogel premagali prve »smole« v tej bit-d Upravičeno je torej vprašanje: ali se mu bo posrečilo premagati naslednje »smole«, ki •>odo še Številnejše?
I      OGROMNE SOVJETSKE IZGUBE
Zaradi njih ]e silovitost sovjetskih napadov na vsej fronti popustila Odbiti sovražni poskusi izkrcanja v Novorosijsku
Uspehi nemškega letalstva
Novi državni podtajnik!
Rim. 12. febr. s Z dekreti ki so pripravljeni, so sprejete demisije državn h oodtajnikov v ministrstvih za vojno, za ooljedeMvo in gozdove in za promet, te je demisije generala Scuera. nac;onalnib svetnikov Nann nija. Pa^co'ata. Marinel-■1. Ginnnellija in De Marsanicha.
Za d^avne^a podtajnika v ministrstvu za vojsko je bil imenovan brigadni general Antonio Sor'ce Za državna podtajnika v ministrstvu za poljedelstvo in gozdove sta bTa imenovana nacionalni svetnik Fabriz-' Carlo. doktor gospodarskih in trgovskih ved n profesor na univerzi v Trie^tu. ter insrjektoz PNF in naci^naln: svetnik Duca di Spadafora. doktor poljedelske kemije in sedanji podpredsedn-k konfederacije poljedelcev. Za podtajnike v m'nistrstvu za premet so bHi imenovani: nacionalni svetnik dr. inž. G;uceppe Peverel'i. načoinik pokrajine Novara. nacionalni svetnik dr. inž Luig' Scnrfiotti in nacionalni svetnik Arcid;acono Dome. nico  mornariški ofeir in letalec pilot.
Vzgoja vojnih invalidov za industrijsko delo
R'm, 12. febr. s. Nacoinalna svetnika Giar.ni Baccarini n Oreste Montagna sta se včeraj ob prisotnosti zastopnikov indu-strijcev in delavcev iz pokrajine udeležila v Torinu n v Genovi v Domu invalidov sestanka, kateremu so prisostvovali predsedniki pokrajinskih komisij in na katerem se je razpraviia'o n policni prevzgoji invaldov iz sedanje vojne Zastoprrki pohabljencev iz pokra iin Liguria in Pie-monte so obrazložili dosedanje delo in načrt za bodoče elede napotanja rnva'idov v industrijska podjeli a. kakor glecVe njh kvalifikaciie in poklicne prevzgoje. Baccarini in M on t a sna sta nato ocrtala smernice za bodoče delo. s katerim nai se dv'gne tehn'Čna usnosob'ieno^t invalidov 'z sedanje voine. trko da bodo lahko zaposleni v industrijah.
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 12. febr.
/rh vno pcveljn'^tvo nemške vojske je objav lo danes naslednje vojno poročilo:
Pod vtisom svojih težkih krvavih izgnib je naval sovražnrka proti naši obra m -.ni fronti na vzh du popustil na silovitosti Na >ar šcih traja premikalna obrambna bitka nespremenjeno dalje.
Sovražnik je obnovil svoje napade pri Vovorosljsku   jn  skušal zaman  na ladjah
dreti  v mestno pristanišče. ć*»te  neke   nemške    oklopne  dl\"rije so
a m- st š^m oh Gubanu preprečile sovr.iž-likove poskuse za obkolitev in priz.id *le lasprotn'ku najhujše izpuhe. V zadnjih Ivrh dn^h so izgubile sovjetske oete v od-•lku te divizi'e ver kr.kor 1700 mrtvih. 850 •Tjetn kov. 35 t pov in mnogo pehotnega orožja vs^h vrst.
Ob Doncu in zapadno od oskolskega od-h ka  je  b'lo  bo.'no  delovanje neznatnejae .ak r v  prejšnjih   dneh.   Na posameznih aestifa so naše čete prostregle napade sovražnih  napatlalnih oddelkov v prem^ltlji-vem bojevan in. V teh borbah so uničile tn sovjetski   p>lk.  en  smučarski  bata'jon in "Č topnišk h postojank. Na pr. storil severno od Kurska so se iz-
jalovili nadaljnji sovjetski napadi na našo obrambno fronto z modnimi izgubami.
Nepovezani nanadj sovražnika na področju Vet kih I.uk so se zrušili. Napad; to-taisr\*a » hili usmerjeni na izhodiščne postojanke in sovražnikova taborišča.
Na fronti med Volhovom in LudoAMm jezerom ter pred Petroirr.idom je sovražnik p novi! svoje napadr na širok: fronti. Klub močni letaNk? in topniški podpori ter kljub uporabi £tevfln:b oklopnjh oddelkov so bil' vsi napadi v tržkih borbah odhiti in pri tem uneenih 53 okl pni h voz Privedeni so bili tudi številni ujetniki. Lovska eskadrla jc sestrelila samo nad tem frontnim <Kisekom ob dveh in.stnih *z-gnbah 29 sovražnih letal.
Anglf»".ki bombniki so napadli včeraj v pozn'h večernih urah severonernško o/;em-Ife Prrbivalstv je Imelo izgube; v meriu WUhe!mshavnu re bilo povzročene nekaj škode na poslopjih.
Pri nočnih vznemirjevulnih poletih posameznih angleškfh hcmhnikov nad BapOd-nim nemšk m ozemljem so bile posamič vržene tudi b ml»e, ki so povzročile x\r-znatn i škodo. M rn \rlšk(> topništvo in lovska obramba sta sestrelili 7 sovražnih etal.
Minister Gi&bels o gctsvcsii totalne zmags
Minister dr. Funk o
finančne
Berlin, 12. febr. s. Nemški gospodarski m nister dr. Fiuik je kot predsednik Nemške banke na plenarni skupšč ni banke govoril o gospodaa^Jci in valutni politiki Nemčije. Minister je podčrtal, da je denarna in valutna pol tika Nemčije omogočila v letu 1942. obvladovanje vseh finančnih zahtev, ki so V zvezi z vojno Poudaril je. da je vrednost marke osta'a nespremenjena in da je ostalo neporušno zaupanje nemškega naroda v varnost prihrankov. To zaupanje sloni na dobri metodi, ki jo na finančnem področju nemskr. vlada izvaja. Ta pa sloni na absolutnem blokiranju cen in plač in na mobilizaciji vseh proizvajalnih energij.
Zaradi tega, je izjavil minister, je bilo mogoče v tekočem proračunskem letu zmanjšati portfelj državnih vrednot na kratko zapadlost za okrog 4 m lMnrde. S svojo štednjo je nemški narod dokazal, cia popolnoma razume vojno potrebo zmanjševanja potrošnje. Prihranki so se lani povečali od 15 na 50 milijard. Z valutar-nega stališča je to ze'o važno, ako pomislimo, da je ta prihranek nastal brez zmanišania vrednot Prva posledica teea ie bila skrajna likvidnost na denarnem trgu. ki je omogočila brez težkoč celotno kri';e hudih finančnih obvez države.
M;ni-ter Funk ie v nadalinem poudaril da s tolikim uspehom izvajane metode n;-
učinkovit ssti nemške politike
so sad improvizaacije. temveč sad dolgoletnih izkustev. Kadar pa se v interesu pospeševanja vojne proizvodnje poveča napetost med vrednostjo potrošnje in vrednostjo nabave, je treba izvesti nove mere, ki so tem bo'.j učinkovte. čim večja je napeto?! To se mora prav zdaj zgoditi zaradi mobilizacije novih proizvajalnih sil v svrho povečanja vojne proizvodnje.
Glede na gospodarsko in valutarno po-1'tiko z inozemstvom je minister Funk rekel, da predstavlja v Nemčiji, kakor v drugih državah glavni problem urejevanie plačevanja 2e zdaj. še bolj pa po vojni, se bodo metode med^erodnih plačil na osnovi komDenznoije v Evropi še boli razvile. Kar dela Nemčija zdai v popolnem sporazumu s svoj:m: zavezniki ie nekaj čisto dn'se^a od one°a. kar delaio Angleži s skromnem sodelovalnem svoj:h za-vez.n kov Nemški narod ie lahko gotov da podvvete mere na finan^-em porfročiu 7q obdržanie vrednosti nemške vnhite ter ukrepi za intesTalno izvajanio vojneea finančnega Gospodarstva, ustrezajo potrebam trenutka.
Delovna mobilizacija
Berlm, 12 febr. s Obiavljena so bila pravila o izvajaniu dekreta o vpoklicu moških in žensk na delo za narfxlno obrambo.
Berlin, 12. febr. s. V svojem, danes v tedniku »Das Reich« objavljenem članku ugotavlja nemški   m'nister za propagando
! dr. Gobbels. da je nemški n3rod trdno prepričan o končni zmagi in da n hća v Nemč'ji ne misli, da bi popusti v odpru. k: ga zahteva bitka, ko se b je d: skra -nosti Junažki zgled St^lingrada. ki je mn^g m odprl oči o ve'iki stvarnoatj vojne je še bolj o ač 1 vo1^- do odp ra n v*o_ !jo do zmage Nemški narod je zdaj 5e bolj
• kakor pre-5 prpravljen slediti svetemu vodji  po  kakršni  k li po-t«. pa n-;j bo še ta-
k-> težka samo da vodi do zmage. Nemški narod e pr pravljen prenašat' vse žrtve, k se od njega zahtevajo. ka't; geslo trenutka je. -totalna vojna na vseh področjih udestvovanja«.
S vražnik še upa   da ee bodo pourv'; d godki iz let-> 1918. toda to se n:kakor ne bo zr^odTo. nadal.uje min ^ter. ka^ts danes tvorijo   nar'd   *n   voi tel Ji neraz.druž'jivo cele t   in sam poglavar   naroda   izhija iz ljudstva. Ne meremo p";kriti, da smo utrpel1 na vzhodni    fronti nekaj neuspehov, toda zadostuje p gled na gigantski nrciz-; vajalni stroj našega naroda za sp'-znanje, ' da gremo napre;   n da bomo do egl: frveje ' c.il.e Zaradi tega mora b't: narod priprav-: Jjen delovati v tem srna u s trdno vclj «n junaškim    duhem.    Imamo vse pogoje za
dosego totalne zmage čim prej ;n na naj-b lj popoln nnč n. Med tem ko se naše čete b je„o v veljkj zimski obrambn' b:tki_ :e v Z3ledju erganiz ra vel'ka armada, kateri bodo zaupane bodoče ofenzivne operacije. Narod pa s mora zasIužiM dan za dnem tvojo zmago in d. kanova ti svojo veliko drznost   n neomajno žilavost.
VI13k3 ofliksvarfe
nemškega pcirS^clrja
Berlin, 12. febr. s. tvvi podefici; nemške vojsko, ki je bil od!"kovan s n.-astovim listom na viteškem železnem kiižcu H. Piimoz:c in pravkar povišan v pxTr>o;oć-nika zaradi vojnih zaslug, pripoveduje v h-s*tu »Beriiner Zeitimg am Mittag«-. da je njegova bateri'a uniriia aH onespobila v pivih obrambnih bojih v odseku pri Rževu cd lanskega avgusta dr.^o 198 sovjetskih tanla>v. doćim jih je 478 popoln ma onesposobil protitankcvslu oddelek, kateremu pripada. Med porfednjimi silo\it'mi napodj sovražn ka, ki hoče po v^ej sili doneči zlom nemških obrambnih črt v tem cdseku, je podporočnik Primožič sam v štirih dneh srditih bojev onesposobi] 60 sovjetskih jeklenih ko'osov, s čimer je uničil, kakor poudarja list. živec okiorn^ga zbora »S a-lin« in si e tem za.ra<li svoje velike smelosti zaslužil povišanje v oficirja.
Berlin, 12. febr. s. V južnem in areAinjem odseku vzhodne fronte je nemško letalstvo, kakor poroča nemška poluradna agencija, včeraj lecimiraJo sovjetske oklopne skupine in transportne kolone. Z bombami jo bilo uničenih 15 težkih tankov in mul 300 vozil. Nemška bojna letala in strmoglave! so včeraj bombardirali sovjetske utrjene postojanke južno od Lttdcikega. jezera in pri Ilmenskem jezeru. Neka eskadra nemških lovcev je v tem odseku včeraj sestrelil 29 sovražnih letal, sama pa izgiil ila samo dve letali. Rdeči so včeraj izgubili v celoti na fronti 60 letal. Doznava so nadalje, da je nemška obramba sestrelila nai obal trni zasedenih dežel na Zapadu 2 sovi ažni letalL Med snočnjimi napadi nad severno Nemčijo je angleško letalstvo izgubilo 7 bombnikov.
Finski uspehi
Helsinki, 12. febr s Finsko vojno poročilo javlja: V zadnjih 24 urah je finska pehota v Aunušk ožini odbila sovjetski i ».ivielv U. ki ie skušal vdreti v prednje postojanke. Na fronti Vzhodne Karelije je bil v odseku Rukajervija odbit sovjetski napad Napadalci so bili razpršeni in so utrpeli hude ;zgube. V letalskih borbah nad aunuško fronto so finski lovci sestrelili 3 ruske lovce tipa La.e-2 in eno lovsko letalo tipa U-2 . ne da bi sami utrpeli izgube.
Finske žrtve za svobodo
Berlin. 12 febr s Pod naslovom »Borba F:n~ ske« podaja poročevalec li>ta »Bdrsenzeitung«-v Helsinkih pregled polinčncpa in tOjaikctfl življenja na Kinsktm v sedanj1 protibolj:evi.^ci vojn ter navaja najprej ponovne iriave vn;K \oia^kh in pol'tičnih zastopnikov države, nakar zaključuje s pr:p«mbo da bi sc daia morala   finskega   prebivalstva   označiti   po objck»
presoj: ćleveka. ki živ med Fine' tjkole: Firci so pripravljeni žrtvovat' sc za svojo svobodo.
Evropa proti boljševizmu
Monaknvo, 12 febr s. »Ahenr'zeitaingf piše o hudih skrbeh Evrope zaradi nevarnosti boljševiškega vpada in ugotavlja da je alarm segel do Moskve, kjer bsl.ševiškJ tisk poudarja, ria je Evropa spoznala v vsem obsegu bližnjo sovjetsko nevarnost, katero ojačuje anglosaško popuščanje. Anglosasi silijo celo republike Južne Amerike, naj zopet navežejo dip?omafse odnos« z Moskvo. Evropa ve. zakluičuje Ust, da mora v tej borbi proti an^rl^saaki. bol deviški in židovski zaroti računati na lastno sile.
Sfcapiiiska taktika podmcriil^ce b^i&s
Veliki japonski uspshi na Kitajskem
L. 1942 je Čangkai"k3va vojska iieubila 260.3O9 padlih in
124.30« ujetih vejakov
Monakovo, 12. febr. s. Miinchner Ncu-ste Nachrichten« komentirajo besede, s katerimi je veliki admiral Donitz srrejeJ svoje imenovanje za \Thovn ga povelin'ka nemške A*oine mornarice, koje re'~e!: ^Uporabil bom vse sile volne mornarice v pod-morniški vojni.« List omenja, da je admiral D'.nitz začel 26. sertembra 1935 obnavljati nemšo podmornško m:rnmrico in je takrat imel na razpolago samo 2 majhni podmornici po 250 ton. Ne sme se pozabiti, nada'juje list, da si je takoj po vojni 1914 1918 utrlo pot prepričanje, da je obrambni sistem sprem'janih konvojev za vedno onemogočil učinkovitost podmorni-škega orožja.
Admiral D>nitz. ki je bil ted~>j fregatni kapitan in šef podmomiške flotd^e   pa ni ■ bil tega mnenja Konvojem spremljanih ladij je bilo treba postaviti nasproti taktike podmorniških skupin, ki so se skrbno vež-
bale in poučevale že v mirnem času Nato je admiral DonUz prvič srečal najmlajšega poveljnika Priema. ki je jeseni 1939 udri v zaliv Scapaf!ow, potop!] »RoyaJ Oak« in torpediral »Repnlsec To je bil znak in simbol. Priem pa je ob tej priliki izjavil: Bil sem samo ena roka ve,;k~ga leva. To ssm lahko storil ker sem bil n-egov učenec. Tako je mislila tedaj stara garda id tako mislijo, zaključuje li5t. zdij vsi poveljniki nemške vojne mornarice, ki so do kraja zaposleni v tej tit-nki bitki.
Ob Južni Amerik' potopljen angleški parni k
Lizbona, 12 febr s Ameriško mornariško ministrstvo javlja, da je podmornica Osi potopila na ju:>oem Atlantiku ob vzhodni obali Juž^e Amerke ang^eškj tr-govsk: parnik srednje tonaže.
Londonski dopisnik  lista   s-Basler Nacb> j richten« pa dodaja, da je položaj na tem )odročju kar najbolj črn.
za
Chiircfiillsva pr'znanja v p?r!etrG?iti!
Poilmtmi:ce Osi raemcgidafa fzvafac}? angl^saškfh načrtov — žrtve angleškega terorja v Indiji
Nanking, 12 febr s Tiskovni odsek japonskega ekspedicijskega zbora na Kitajskem poudarja v zvezi z vojnimi uspehi na kitajskem ozemlju v 1. 1942 da so bile japonske oborožene sile kos vsem sovražnim srlam. ki šteie'o 3.8S0 000 mež V -»peraci-jrh je bilo ujetih 124 000 Kitajcev Sovražnik je razen tega imel nad 260 000 p2diih Japonci so uničili 109 sovražnh le'al med tem ko izguba nadaljnjih 16 letal Se ni potrjena. Plen obsega topništvo in pehotno orožje, oboje v velikem številu, razen tega pa velike koHCme streliva
Tokio, 12. febr. s. Komentirajoč uspehe ki jih je dosegel japonski eks^edieiirki zbor na K'ta*skem leta 1942 p-ud-r1aJ0 tukajšnji krogi, da nod^tki k^žjo naratta-joče upadanje borbene sile čun^inšk h čet Japonske iz-mb? so nemarne, narršča pa demoraHzacija č^.n^k"j'kivih ?r-ad. Izgube Kitajcev na pndli* in uie^n'1-!^ v letu 1942. odgovarjajp efektivom 4^ d*\rz'i S-v vrržnik je izgubil pušk za cbo: o^itev 52 divizii. l"b^b stro^nfe pa za ovor~ži*ev 155 divzii t-r te'l^h str-jnJc -a oborožitev 11 đrvizij. T~ IrrećTno r^iide ir^b? so usoden u^arer ra ^unrr!c:^T''*' r-? m
Toki , 12 frbr. s. Agenc ja Domei ao-nava z nekega japonskega oporifča te mt ne imenuje; Letala japonske vojake wo
zopet napadla kitajsko me^to Kveiln. k5 ^e klavno mesto p~krvjinc Kvans:. in mesto Suk-v Napad so izvedla včeraj zjutraj in opoldne. Vojaške nanrve v obeh mertih so b'le hudo poškodovane.
Tokio. 12 febi. s Od srede januar-a do 1. februarja t 1 *o japonske oodmomlce v bližini Avstralije potopile 6 sovražnih ladij v skupni tonaži 54 000 ton.
Spr£nWP**e v +>^f<*arski d:plctnaciii
S fija, 12. febr. s. Direktor t:ska m^n^ «^ter Nikolaiev je 'menovan Z3 min'stra Bo'rari'e v St-ckholmu. Sef protokola v zunanjem m'ni str "t vu minister Belinov je »menovan za m'nistra B**terariie v Bratislavi. Poslan"ški »vetnlk Cooov "'e bwnr> van za generalnega konzul v Tir«n? na mesto Slivenskega. kT je nremeščen v Prago. D-ugi talnik bolgarskega poslaništva v R'mu E^čev ie premeščen v generalni konzulat v Parizu.
Ffoftfa. 12  febr. s Tf:ni^ter B^1frarlje v
Bori "mi Z^prerov -e pr"snel v S^j".
<5->f *a. 12. febr. s. Z vladn*m ukrepam ■ie država rekvirirah letoSnjo žetev bombaža. Pro'zvaj2lci morajo bombaž izročiti najkaaaeje do 1. aprila.
Lizbona. 12. febr. s Tajnk za Ind jo Amcrv je naznanil spodnj zbornici da e b;lc med 'zgred; v indiji v pretekli jesem aretiranih 60 229 oseb od k^terh ie bMo 39 4P8 dne 31. decembra 1942 še zsr?t:h To 'z'avo ie Amerv podal kot odgovor na mteme'acno labur sta Sorensona Amerv je clr<laL da je v stem ob-debiu policija strelja!' 470krat. voiska pa 280-krat
Churchill ie poda1 nekaj izjav o sedanierr vojnem poVižaju   P*iče' je s noz^vom na pa b":ote na obeh straneh Atlantskega ^eana. da naj onemo^^ajo t;ste ki skuhajo kaliti vodo pa naj bedo k;er koli  Nato jc govoril o sestanku v Casablanci m rekel: Va te i konferenci smo pozorno proučili način,  kako naj se zaposli'o sovražne sile v naiboli ^rokem snrslu ■ besede,   tako   da   bo  sovažn:k   preganjan z : ognjem v vsem mofiočem  sm's'u   f'z čno ;n i moralnn. Dosega tega cilja ni tako enostavna i stvar G!avno vprr;anje je da pošliemo v ak* I cijo naše sile. Amerka mora prevaliti dolg odsek Oceana, preden pride " stik z nasp-etm-kom  rn tud   mi moramo preval t:  morja m oceane. Toda prekoračenje teh ir.orij ie ^ele prvi del pedvzetja   ker je treba nito izvesti tez*? ne in zamotane izkrcevalne operacije na točk.ih ki :ih je sovražnik moen« tird;l potem na ie trebi še G-skrbo^ar zkrcane sile
Church:ll je govoril o resni nevarnosti pod« morn:c in zatrdil, da ie bilo to vp-j»šanie med Slavnimi, ki so se obravnavala v Casablanci Glede tega je rekel: izgube, ki jih utrpimo na
morj:h, so ze'o nevšečne ker zakasnjujeio nase operacije nam preprečujejo nastop v dolo-ćc..:m od«eku z vsemi na^m: silami n zarad tega podalj'ujejo vono §tt-v:lo scvrainih pod m< rn'c nara'ča Glede sradnre h trei^ h ladij, kakor so podmorn'ce je oznaci] ta načrt za zelo drapc razkole Izjavil pa se je za močno novečanie ncma'n h građen]
ChurchiM h" nato nrizna! da je tud' na sre d^emsk- front- Anci'i'a kanitu. raia pr^d Ameriko, ko je naznani da bo vrho\no poveljstvo v tem odseku p*evzel Eisenhover. k' bo po veljeval razn m anale "kim Genera'cm M nistr* ski predcednik je zaključil svoj Quvot z besedami pohvale sovjetskih armad in e zagotovil da se ne bi čutil, da ie kos dogodkom, če bi ne ime1 nonolnega zaupan ia da se bo vse, kar je človeško mogoče, stori'o di bodo zavezniške sile prišle v stik s sovražnikom
Razccaran?e angleške javnosti
Bern, 12. febr. s.   Lonionski dopisniki švicarskih listov opozarjpjc, da le bi1 več'"i del  Churchil!oveg*i   povora  posvečen ped-morniški vojm. Nobenih   pojasnil   pa nI Churchill dal glel? n lirr gi ra v h p ložaja v Severni Afriki ter je s tem angleško javnost zelo razočaral, kajti ta j a vnos' nestrpno čaka na taka poiasnila. Najv skrbi povzroči io t rekoče na pohorskih p teh, kakor priznava >Dally Telegraph«.
Gandhlfa v Indiji
Bangkok, 11. febr. s Vlada podkralja Indij« jt odredila, nai zdravniki nadzorujejo staln** Gandhija. ker se je bati da b<. tritedenski nost. ki ga te začel, zani us( den Vlada pr.d kralia je v velikih skrbeh zaradi ptisledic k' b; ■ih lahke imela smrt Gandhija med ind;jskirn prebivalstvom ki je nasičeno s sovra>t\om dn» angleškega zatiralca Kakor poročajo ! sti. wb Gandhi hram samo s »okom pomaranč
Bangkok. 12 febr. s. Gandhi se še naprej po^ti. nadzoruje pa ga 5 zdravn kov, ki b4 sanpn k; angleške vlade. Manifestacije zA Mahatmo so bile v raznih krajih prepovedane. Odb:r ind jakih trgovcev v Bombavu je poslal podkralju brzojavko z zahtevo p Gandhijevi osvobed tvi. Tud: predsednik trgovmske n industrijske zbornice ie poslal podkralju ulično brz-.,avko. Br2 k*» se je razvedelo o novem pestu Mnhatm* Gandh ja »o Indije: zaprli vse trgov'nea, mline in tkalnice v Ahmedabatu.
Bangkok, 13. febr s. V vsej Indiji naraščajo demonstracije za osvoboditev G.in-.hija. Iz Kalkute poročajo, da je včeraj popoldne zakonodajna skuščina scgla.'Oio odobrila posebno resolucijo, a katero zo~ hteva takojšnjo in brezpogojno osvoboditev Gandhija.
Tok:o, 12. febr. B. Doznava se. da bodo indijske zaiednir^ v vzhodni Az'ji p'are*'!!^ 'jodslcs BUmifsatncHa in protestirale proti angleški z^+t^Tni iw*1trtU v Indiji ter izra^ zile svojo vzaiemnost z Onn 'hijem. V nekem razirovoiai 3 pred«tvn;i<o-Ti agencij« T>>me; ^e Bo<?e izjavil, da 90 Indijci p:ipmv-Ijeni za pričetek dokončne ofen-lve da <»» os^'obo^e angleškega jarma. Indijci, je *a-trdil Bose. ne bodo več prenašali izkonNaw nja Anglosasov.
Nenasitnost anrer'Skega im peri al zrna
Lizbona, 12. febr. s. Imperialistična vntw. ma Amerike se kaže ponovno v novih zra-IOh. Doznava se, da je bil v Wa.shmgtxrna imenovan parlamentarni nododboi zui pr« čevanie pridobivanja riovih leta! ko-Tum*yr skih oporišč na Pac:fiku. in sicer ct~k«>v* ki so zdaj pod angleškim   francosk m aB nizozemskim mpnd?>tOTn.   S?rntor Tvtir-g» <e j?v*l da bo kongresu predrzen predlog: . za dokončno pridobitev cporiSč, ki jih tnfk '• Amerika v naJema v Karflib^lcem morju tr, na Novi zemlji, in vseh ostalih oporišč, ki
I 90 bila začasno zasedena ali pridobljen*.
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«,   sobota, 13. februarja 1943-XXI
Sla*. 35
Komisarji okrajnih glavarstev pri Visokem
komisarja
Ljubljana. 13. februarja Včeraj ob 10. dopoldne je Visoki Komisar sprejel   poročilo    komisarjev okrajnih
grl--varstev Pokrajine v navzočnost namestnika Prefekta dr. Davida, načelnika kabineta dr. Bisie, nadzornika za tehnična dela, šefa lačunovcdstva in Jrugih uradnikov Visokega Komi^arijata.
Komisarji okrajnih glavarstev so obširno poročali o vseh vprašanjih, ki se tičejo političnega, gospodarskega in socialnega življenja pokrajine. Eksc. Grazioli jim je dal smernice o delu, ki ga morajo opraviti in je posvetil posebno pozornost prehrani, podpornemu delu, dogonom živine in zbiranju mleka.
Boj proti komunističnemu terorizmu je boj
za narodno dobrobit
Obilica važnih mednarodnih političnih in  vo1 ,\ _   . ;r,v veže dan za dnem
zanimanje javnosti. Zato se dogaja, kar
je s cer razumljivo, ne pa oprostljivo, da često premalo ali prepovršno razmikja o domačih perečih zadevah. K temu pripomorejo tudi slepilna geste in spretne izmišljotine, k; jih trosi med ljudstvom or-ganizirana komunistična akcija, da bi pa odvrnila od či>tega pogleda, ki b: bil za komuniste škodljiv in uničujoč. Nekaj je tudi načelnih špekulantov, ki bi bili radi na obe strani dobro zapihani. Končno ni pozabiti onih. kj so se pri prvih strelih teroristov ustrašili in si še sedaj ni?o opomogli od strahu.
Tako del javnosti na žalost z lahkem!-misclnostjo in slepoto prehaja preko dogodkov, nnd katerimi bi se morali vsi globoko zamisliti :n ?e v svojem poštenem bistvu zgroziti. Morali b' imeti pred očmi, da je dnnes za vse. morda bolj kakor kdaj koli prej, nujno, da ne postanejo žrtev spletk, ki jih h oče i o zavesti tja, kamor nikoli ni?o hoteli. Dobo grajenja novega sveta, ki bo nastopila po zaključku sedanje svetovne vojne, mora narod pričakati čim bolj moralno in materialno neprizadet. Prav zato je komunizem, ki je s svojo rušilno in morilno akciio pokazal» da mu je v zasledovanju njegovih internacionalnih ciljev malo mar naroda in njegovega premoženja, sovražnik, s katerim se ne more pod nobenim pogojem pomiriti, komur je pri srcu. dobrobit splošnosti.
Komun istfčno gibanje v Sloveniji doslej nikoli ni doseglo resnejših uspehov. Ljudstvo Je instinktivno čutilo, da bi mu komunistični prevrat prinesel samo ogromno škodo in bi ga ukoval v sužnost, iz katere bi se morda nikoli več ne rešil. Prvič se je komunistično g'banje pojavilo takoj po zaključku prejšnje svetovne vojne, in sicer na tistem delu ozemlja bivše Dravske banovine, ki je dotlej spadal pod Madžarsko. Odmev komunist čne revolucije na Madžarskem, ki je to državo stala več kakor vsa prejšnja svetovna vojna, je bil v Prekmurju strahoten. Kdor je kasneje poslušal, kaj so morali v onih žalostnih dneh prestati Prekmurci, ni hotel verjeti, da je vse res.
V 20 letih med prejšnjo in sedanjo svetovno vojno se komunizem v Sloveniji nikjer ni mogel resno uveljaviti. Zato se je zadovoljil s pridobivanjem pristašev po-edincev, ki bi bili v primernem trenutku njegovo poslušno orodje. Komunist: so se zavedali, da ne morejo računati ob zavednosti naroda na uspeh, razen če jim izredne razmere same ne ustvarijo ugodne priložnosti. V vlogi čakajočega ■ pa so razvijali pretkano podtalno propagando, ki je znala vsako priložnost izrabit; za svoje cilje. Pri tem je spretno skrivala svoj pravi obraz ii se kazala z maskami, ki so bile trenutno za razpoloženje najširših množic najbolj primerne.
Slovensko ljudstvo pa kljub od'očnemu odporu do komunizma, ki se je predstavljal za socialno gibanje prvega reda ni ostalo brezčutno za družbena presnavlja-nja. Hotelo in želelo si je socialnih reform.
vendar   nikoli ne za ceno   moralnega in
materialnega uničenja naroda z anarhističnim in terorističnim potnim listom. Socialne reforme naj b; prinesle Slovencem socialno in gospodarsko okrepitev
Po predlanski politični spremembi je bilo vsem pametno misleč;m jasno, da je treba sprejeti novi položaj tak kot je ter štediti moralne in gospodarske sil^. Nove oblasti so zahtevale od nas samo lojalnost. Konsolidiranje razmer pa n: nil0 Po velji agentom mednarodnega komunizma, ki so jim tla postala vroča in so uvideli, da je prišel zanje odločilni trenutek Brenkajoč na čustvene strune preprostega človeka so spretno izigrali del. mladine, ki ni znala trezno presoditi položaja in ne pretehtati gesel in programa Premnogi mladi ljudje so slepo verjeli komunistom, ki so naenkrat postali goreč: nacionalisti, tako goreči, da so bili pripravljeni z orožjem v roki  »osvobojevati« domovino.
K.ko se je to »osvobojevanje« razvijalo in kako so komunisti spretno izrabili priložnost, da so se krvoločno vrgli po Slovencih, je dovolj znano. Pribiti je treba samo eno dejstvo, ki je komunistom in tistim, ki jim še verjamejo, najbolj neprijetno. Komunist; so začeli preganiati in moriti ljudi, predno so se t: zavedi: nevarnost in se organizirali v obrambo za zaščito svojega življenja in premoženja. Izgovor! z »denuncTanti« in »odpadniki« so bili le slepilo, kakršno znajo komunisti najti vedno, kadar hočejo pred lahkover-neži prikriti svoje prave cilje.
Odgovornost za škodo in za žrtve, ki so jih Slovenci utrpeli v tej dobi. nosijo ed:-no komunisti. Vedeli so. da bodo ob'asti na njihove poskuse ostro in strogo reagirale. Sli so preko tega z lahkim srcem, saj so si to celo želeli. To ie neizpodbitra resnica za vsakogar, kj misl* trezno in iasno. Komunisti se tega dobro zavedajo in vedo da bo končni obračun užaljenega naroda zanio smrtni sunek Zvijajo se pred odgovornostjo na vso nač;ne in skušajo ponovno in ponovno soeljati po^ed^ iav-nosti drugam. Vse to jim ne bo koristijo Slovenci ne bodo nikoli rjozabili umori enih mož. fantov, žen deklet in otrok. k; iih ie v prezgodnji grob spravila zločincka roka komunističnih teroristov. Nikoli ne bodo pozabili, da so komunisti vodili »osvobodilno« vojno proti slovenskemu ljudstvu.
Tega se mora vsak. kdor čuti s svojim ljudstvom. živo zavedati, če mu želi dobro danes in v bodočnosti. Slovenci, stnvte svoje vrste in v svojo korist onemogočite še zadnie ostanke razkropljeni komunističnih uničevalcev narodnega premoženja in dragocenih človeških sil' Onemogočite ljudi, ki so hoteli slovenskemu narodu pripraviti politično bodočnost, ka-I kršne nikoli ni želel in se je vedno proti 1 njej bor:l! Gre za narodni ob-toj. za bo-: dočnost slovenckih otrok. za kulturo in i cicale, ki so vodili naše najzaslužnejše može. Poveite vsem. ob vsaki priložnosti, da je boj proti internac'onalni teroristični diktaturi komunizma boj za življenje in bodočnost slovenskega ljudstva!
živilski trg sredi Ssbruarja
Namestu d?ma£e zelenjave je naprodaj tnnego uvezene prvrtnine — Uvoženo blago se je pocenilo zaradi znižanja
trošarine
Ljubljana, 13. februarja.
Prave zime je že konec, kar se že pozna na živilskem trgu. Z vremenem v prvih tednih februarja smo lahko zadovoljni, saj ni Oviralo dovoza živil na trg kakor tud' ne prodaje za mraz občutljive zelenjave na prostem. Sneg, ki smo ga dobjli po južnem vremenu v tem mesecu, ni prinssel mraza in bo kmalu skcpnel. Zdaj je snežna plast že tako tanka, da je zopet omogočeno nabiranje motovilca na vrtov'h.
Zelenjadarji zdaj že mnogo nrslijo na prihodnjo pomlad in vrtna dela. Nekateri so se že začeli pripravljati, kajti kmalu bo čas za ureditev zaprt"h, toplih gred. Preizkušajo tudi že kalj vost semen n se oskrbuje;o s semeni, ki jih še nimajo. Prava kupč ja za prodaj; semen tudi na fcfvH-škem trgu se pa seveda še n* začela Se-menarice    pr;ho.jr?jo  s:ccr stalno  na svo;Je
tržne   prestore.   toda   zdaj prodajajo še vedno predvsem le *čaje«.
Naši poklicni stalni zelenjadarji so si nabrali mnogo skušen v zndnijh letih; njim «*e s'cer n; treba več uč ti. kako je treba streči zemlji, da bodo uspehi čim večji Dač pa. so v zadnjih letih s/poznali, kaj se najbolj obnese pridelovati v teh časih ^esa lahko pridelajo največ na sorazmerno ma-tfh vrtov": in kaj gre najbolj v denar. Pri tem seveda tudi upoštevajo, kateri pridelki so najbolj trpožn: pozimi da jih Tale hranijo črn delj VzimiU je treba seveda predvsem t^stt pridelke, ki jih ne more tako dobro nadomestiti uvoženo blago. Letos se -ie izkazal^, la ne kaže hram ti mnogo end:vije za prodajo v zimskh mesecih, ker je zelo dober uvoz pridelka iste vrste iz iužnh pokrajin. Zelo rade pa gospodinje vselej p^ae^ajo po zolnatih glavah drma-čpga pridelka, čeprav je naprodaj tudi mnogo uvoženega zelja. Zeljnatih glav pridelovalci niro mnogo hran'li, ker so raje \ kisali zeljo. Glave gnijej?, k'slo zelje se pa ohrani dolgo brez izgub. Toda glave so nekoliko draže, zato so jih posamezni tudi precej vzimli. — Lrmi so prdelali nenavadno mn-go zelene kolerabe Noben pridelek naših vrtov menda ni šel bolje v de-jjar — odnosno ^a ni bilo toVko prodanega lan! — kakor zelena koleraba. D bra stran tega pridelka je tudi. da sorazmerno h'tro zr^se ter rase enako debro vse le*© Trg je še zda- precej d'bro založen z zelen- kolerabo, ki je je celo več kakor rumene.
Lan' so začeli mnogo   pozneje prodajati motovileč kaker letos, saj je bil februar
še zelo mrzel in ležala je debela snežna odeja. Nj pa bilo napredaj tudi toliko uvoženega blaga, saj je zima zelo vpl'vala tudi v južnih pokrajinah. Mnogo zgodnyh in zimsk;h pridelkov je uničil mraz. Prevoz povrtnjne z vlakom in avtomobil1' je bii tudi zelo tvegan, ker je blago med vožnjo zmrzovalo. Tako se kažejo blagodati letošnje sorazmerno mile zime tem bolj očitne v primeri z lanskim hudim mrazom.
Danes so zalž;li trg še posebno dobro z uvezeno povrtnno Na Pogačarjevem trgu so zopet nakupičili velike grmade zabojev s cvetačo zeljem, špmačo in endivijo. Branjevci sc se založli najbolj s krasno ?ve-tačo Gospcdmje kupuiejo izmed vsoga blaga najbolj cvetačo. vendar tega blaga nikdar ne poide.  Danes ie pa bilo prere*
ž vahno tudi na kmečkem zelenjadnem trgu odnosno pri naših mertn'h zelenjadarioah. Posamezne stalne predajnike so pr'peljaie tem več blaga., ker vedo. da ga ob sobotah zelo lahko predajo. Skoraj vsega je bilo vsaj nekaj. Precej so zelenjadar'ce nabrale tudi motovilca. Vendar »d v splošnem prevladovali lanski pridelki, saj p<sč motovilca. radiča in špinače n: tclko 1a b' prevladovali nad drugim blagom — Med sadjem je bilo največ zopet oranž kajti mandarine so bile razprodane. M*»d domač:m sadjem je zdaj naprodaj predvsem suh? sadje in od časa do časa nekaj zimskih jabclk.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Sobota, 13. februarja, ob 17.30: Primer dr. Hlrna. Red B.
Nedelja, 14. februarja, ob 14.: Ples v Trnovem. Izven. Cene od 15 lir navzdol. — Ob 17.30: Mirandolina. Izven. Cene od 20 lir navzdol.
Ponedeljek, 15. februarja: zaprto.
OPERA
Sobota 13 februarja, ob 17.: Seviljski brivec. Izven. Gostovanje člana rimske Kraljeve Opere, baritoni sta Giuseppa Taddeia  Cene od 40 lir navzdol
Vedelja, 14. februarja, ob 14: Slepa mls
Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzdol Ob 17.30 Sestra Angeli ka-Balet iz Thais Izven. Cene od 28 lir navzdol. Ponedeljek, £6V februarja: ..^aprto.
Zahvala princa Picmontskega
V odgovor na brzojavko, ki jo je poslal Visoki komisar o priliki srečnega rdjstva princese Beatrice Nj. Kr. Visočanstvu princu Piemontskemu, je vzvišeni princ odgovoril takole:
»Ganjena nad ljubeznivimi čestitkami, se princesa in jaz prisrčna zahvaljujeva Vam in prebivalstvu zaradi soudeležbe na nasi veliki radosti. — Umberto Savojald.«
Opozorilo
Izpraznitev spravljenega blaga v paviljonu na športnem prostoru v Tivoliju*
Zaupnik CONIa objavlja: Ker je treba zaradi nujnih obnovitvenih del popolnoma izprazniti paviljon, k: lež:
na športnem prostoru v Tivoliju, se vabijo vse ustanove, ki imajo tamkaj shranjene razne vrste blaga, naj čim prej poskrbijo za  njhovo odstranitev
Lastniki tamkaj spravljenega blaga morajo v roku osmih dru od danes predložiti zaupniku CONIa (Bleiweisova cesta št. l'a) podroben seznam vsega tam spravljenega blaga, da bo lahko postopno poskrbel za  njegovo zopetno Izročitev.
Ustanove, ki b; pravočasno ne predložile takih obvestil, bodo izgubile vsako pravico do tega blaga in ne bodo imele možnosti nobenih reklamacij.
Terjatve pri bivši Poštni hranilnici v Beogradu
Ljubljana. 13. februarja
Sekvester Poštne hranilnice v Ljubljani objavlja, da morajo vsi prebivalci ljubljanske pokrajine, k; so lastniki kakega čekovnega računa pri bivši Poštni hranilnici v Beogradu ali kateri njeni podruž-n:ci, v roku dveh mesecev od datuma te obja\'e pismeno prijaviti svojo terjatev Poštni hranilnici v Ljubljani potom občine v kateri bivajo (ali imajo sedež), ki mora na sami prijavi potrditi navedbo prediagateljevega domicila (sedeža).
Petrolej za februar
Ljubljana, 13. februarja Lji:bl;ansk' mestni preskrbovabni urad bc uprav čencem delil nak2znice za pelro-?ej za mesec februar od IS. do 27. t. m. tako. da pridejo 18. februarja na vrsto upravičenci z začetnicami A do č, 19. februarja z začetnicami D do Ft 20. februarja z začetn cami G đo I. 22. februarja z začetn cami J in K. 23. februarja z začetnicami L do N. 24. februarja z začetnicami O in P. 25 februarja z začetnicam^ R do š, 26. februarja z začetnicami T do V in 27. februarja upravičenci z začetnicami Z in 2.
Stranke lahko dobe nakaznice za petrolej sam: ob dnevih tega razporeda ter zamudo kov ne bo mogoče upoštevati. Po nakaznice naj pridejo v Mdhrovo hišo na Krekovem trgu št. 10 v I. nadstropje r.o-ba št. 1, vsak dan od 8. do 10. in 15. do 17. ure.
Naš ravnatelj
pri Abohstnsi
Ljubljana, 13. februarja. Abrahama je srečal danes ravnatelj Narodne tiskarne g. Franc Jcran. S'av-Ijenec je bil rojen v Ljubljani 13. februarja 1893. Njegovu starši so bili iz Tržiča. Jubilant, k; je v svojem možatem značaju ohranil številne s'mpatične značrnosti našega gorenjskega rodu, je zagledal luč sveta na Poljanah. V Ljubljani je poseeal osnovno šolo in nato še štiri realčne razrede. Ker ga je vesel:la črna umetnost, je opustil studi ie in se šel učit v Učltelisko ti-karno, kjer je bistrega fanta sprejel pod svoje nadzorstvo faktor Sterlekar Vse učne izpite je napravil z izvrstnim uspehom, potem je pa postal tiskarniški korektor.
Leta 1915. je moral odrhvti na ru<ko bojišče, kjer je kmalu prišel v ujetn:štvo V ujetništvu je prebolel brez hujših posledic težko bolezen. Od tam ga je pot zanesla celo v Azijo, a v Rusiji je moral Drebit; tudi najviharneiše dneve.
Ko se je končno lahko vrnil domov se ie znova posvetil svoji liubljeni stroki, kjer je kazal vedno večje spodobnosti Služboval ie nekaj časa v Jugoslovanek; in Delniški t:skarni. nato pa zopet v Učiteljski V začetku leta 1929. je sprejel v Narodni tiskarni mesto faktorja. S svojim znaniem se je takoj uveliavM kot mož na katerega se je bPo mogoče vedno za-necti Podietie ie nieeove zasluSe zna^o ceniti in zato mu je po smrti poko^ee^ ^avnate^ia Jezerska zaunalo to vodilno mesto. Ravnatelj Narodne t'skarne je no^tal L 1936.
S svoum umerjenim pa«t^norn in boffa-tini izkušnjami si je undobil zaupanje
^voiih pokornih tovarišev. Izvobli so ea 7a nrPflcpdnika fpktor^ke orffar-itTaci je m za delegata strokovne orffanizac:je v in-ductriieVpTri odc^lcu. Razen te2a fe tud; nretfced^ik n^> dvornega odbora Zadruga -n^ma faktorjev«.
F*an Jeran ie ma znan tndi kot mrneter družabn:k in kot tak ima širok kroe znancev in n*-:iateliev. Mnoso oriiateliev si ie nrM^bii kot vnet te^vadec in vel'k liu-biteli Dlan in Dob<*o Da poznajo našeea slavlienoa tudi §aV>-'cti. <=ai ie nred let' na s:mtiHank? v Ka7mi remiziral s sanvm <5vetovnim šahovskim mojstrom dr. Alie-hinom.
Našemu vrl emu ravna+eliu žeUmo še mnoeo 1et 7d^ve«a. uspehov in zadovoljstva polnega življenja.
— F"^»sk| vseuč liški profesor predava v Oorirfti Te dn; se je mud 1 v Gorizrii prof Gesualdo Nosenaro z rimske univerze. Imel ie več verska nabožnih konferenc, ki so Vle namenjene duhovščini grrizHske nsd-šk^fHe ter Tv^abHenim eror'ziisk'm osebnost'm. V dvornni višieera pemenfšča ie nredaval o načelih ter nveHavf lati ju kr-SčiTisVe«1"*« v7<"m«tva. P**ed*»van->m ie th4-«ostvovai tudi eorizi^ki nadškof Karoi Mare-tt* ki ga ie smreiel -b nrhodu se-Tr.em'ški nodravn-teli Drof G Soranzo Posebno predavanje prof. Nosensra je b'lo namenieno eori?^l5kim erosoem ter gosoo-d'čnam. k' 9- članice raznih cerkveno ver-jkih organizacij.
Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu
veljavne od ponedeljka 15* *• m. zjutraj do objavo
Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu Ko. m'sariatu spet predložil najv s je cene za tržno blago v Ljublajni ter jih je ta odobril.
Z odlokom VTTI'2 štev. 3613 1943 Vis. Komisar i ata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 15. II. 1943-XXI zjutraj dalje do objave novega cenika,
Najv:šje cene. ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blag: in ga plačevati  so naslednje:
Zeknate glave pod 10 kg 2 lir': rd?če 7,elje 2.50 lire; kislo zelje 4 Ure; ohrovt 2.25 Ure; repa na drobno 1 Tro; repi na debeV> 0.75 lire; kisla repa 2.50 lire: repna nlma 2 lr: motovileč 12 lir: regrat 4.SO lire; radio 6 lir; gojeni radič 10 lir: šoina-ča 5 lir: rdeča pesa 3 Tre; rdeče korenje brez zelenca 3 lre; rumeno korenje 1.50 lire; peteršilj 4 lire; zlna (glave) 4 50 lire; mmena kleraba 1.50 lire; kolerabira 4 lire: črna redkev 1.50 lire; Čebula 2 1'ri; šalota 4 l;re; česen 8 lir: osnaženi hr<m t lire; jabclka I. vrste, namizna. Izbrana 5.70 lir; jabolka II. vrste 5 lir; suho Ipovo cvetje, kilogram 18 lir; jajca 2 liri komad.
Kjer n' posebej naveden liter. veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljaj- samo za blago, pridelan n v Ljubljansk1 pokrajini, ker je za iz drucih pokraiin uvoženo blago v veljavi cenik sa zelenjavo n sadje št. 2 na rumenem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti p- teh cenah naprodaj vse blago zdra:ot otreblejno in v
takem stanju, kakor je opisano v ce^ka. Vsa povrtnina mera biti osnažena in oprana, vendar pa ne več rmkra, pač pa sveža.
Vae te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cena morajo biti v1 dno označene pri vsem v cen ku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pcgačarjevem, temveč; tudi na živilskih trgih v Mostah, na V<ču, na Sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in predajaicih po vsej mestni občini ljubljanski.
Maksimalni cenik za tržno blago v Ljubljani
(Veljaven za blago, pridelano v ljubljanski pokrajini.)
Visoki komisariat za ljubljansko pokrajino v Ljubljani je dne 11. II. 1943-XXI, VIII 2 Btev. 361/3 odobril naslednje tržne
cene. veljavne v Ljubljani od 15. februarja 1943 XXI dalje.
Cene veljajo za 1 kg teže.
Zelje — plave pod 10 kg L 2.—; rdeč« zelje L 2.35; kislo zelje L 4.—; ohrovt L 2.25; repa na drobno L 1.—; repa na debelo L 0.75; k V.u repu L 2.50; repna cima L 2.—; motovileč L 12.—; regrat L 4.50; radič L 6.—; gojen radič L 10.— ; špinača L 5.—; rdeča pesa L 3.; rdeče korenje brez zelenja L 3.—; rumeno korenje i, 1.50; peteršilj   L  4.—;   zelena  (gvale)   L 4.50;
koleraba rumena L 1.50; kolerabica L 4._;
črna redkev L 1.50; čebula L 2.— ; šalota L 4.—; češenj L 8.—: hren snažen L 4.—; jabolka I. vrste (namizna, zbrana) L 5 70; jabolka II. vrste L 5.—; lipovo cvetje suho L 18—: jajca komad L 2.—.
Mestno poglavarstvo Ljubljana.
Lep koncert E. Dernovškove
Izbrano glasbeno občinstvo je z navdušenim priznanjem sledil3 njeni odlični klavirski igri
L]tib!(ana. 13. februarja.
Drugič je nastopila Emilija Dcrnov>kova na samostojnem klavirskem koncertu In spet je razodela svoje odi ke. globoko ljubezen do ^las= be in toplo vnemo za umetniško podčrtano klavirsko reprodukcijo. Izhor skladb ki jih ie izvajala na snočnjem koncertu, kaže zdrav glasbeni okus. ki teži h klavirsk-m umetninam s čustvenimi poudarki.
Že uvodna Martuccijeva Tarantela (cp 44. ;t 6) nas fc presadila v toplo okolje, kjer ču> tiš iskre glasbene utripe. Ob J Suk^vih »Poc-tičnh slikah« se dozdeva, kakor da slavni skladatelj ni samo glasbeno tvorna ampak tudi poetična narava, k- dojema svoja občutja kakor slikar s paleto v desnici Že ob samih naslovih (Legenda, Caprccio Romanca. Bagatela in Pomladanska idila) lahko razbiramo motivno Glasbene ozn ike ki prepajajo prelepe očarljivo Su* kovo glasbeno pcezijo. pojemajoč* od začetne značilne Leqende in veselo žuboreeega Ciapric-cia k sanjavo mili Romanci ter nara:eajočo nrekn Bagatele k svetlo žareč' Pomladanski idili. Zan m:va je bila Fallov? ba*«ki>ka »Fan-faziia«. iz katere zvenijo mestoma ubrani fol* klorni motivi, ki jim je odlična klavir stka vneto nrilivala iz svojega interpretacijskcaa za nosa. Brez nesmrtnega Chopina klavirskega koncertnega sporeda ni. E. Dernov.-kova se je odločila za nie<jov Impromptu (op. 36 v Fis-dora) ter za Valček, op št. 2 v h-molu Skladb: vscbuieta tudi značilnosti <i tako svoj cko cžariata Chopinovo ustvarjajočo osebnost N\žnost in milina ^e razlivata vzporedno s
čustvenim zanosom. ra7življcn;m temperamentom. Tudi ob tem pjcgoncui »Valčku« dodobra začutiš, kako je tu aeprekoeljivi Chopin raz* predel gbobo, po kateri ne pleSei, napak kvečjemu sanjariš v neotipljiva obzor la nedojetne dalje Posrečeno izbrani koncertu" snored ie b'\ zaključen z učinkovito, močno skladbo F. Liszta »Po čitanju Danteja«, ki vzhuja vtise, kakor da vstajaio ob njej pred nami begotne sence  čudovite slike s pesniku\imi prividi iz
njegove vekotrajne Božanske koiaecHje.
Koncertni spored jc minil, kakor bi treni!. Emilija Dernov-knva |c ranesljiva, terogni in-terpretka klavirskih skladb Njeni prsti lahkotno. zancslj:vo in samozavestno drsijo in Migajo po klavirskih tipkah ter Sanjo bete polno zveneče tone Preizkušena tehnična klavirska spretnost je uravnovešena z visoko stopnjo uživljcnosti. umetniške penetracije > celotno
bistvo in detajle posamczn'li sk'adb Mojstrstvo, artizem se oblaja z nadihom zrele glasbene umetnosti.
l^metnica je doživela iskreno pr znanje rr svoje plemenito gfljbcno prizadevanje. Občinstvo, ki je dodobra napo'nilo malo f Iharmomč-no dvorano. jI jc navdušeno \ zk'ikalo. Ob sklepu sc plo-sknnjc ni hotelo poleči dokler se odlična pianistka ni spet \ sedla h klavirju in razvescIMa občinstvo z /ckn >■» dodatkom P p«* jela je krasna ^opka. ki sta pričala o naklonjenosti, ki jo uživa mlada umebvca v vrst:ih ljub1;anskcga Glasbo ljubeče^.i ob."inst\a N*šm neutrudno pobuilna Glasbena matica pa je s snočnjim koncertom smiselro izpolnils presledek k naslednjemu simfoničnemu večeru.
Zlata p trn k a
Ljubljana, 13. februarja
šolski upravitelj v pokoju g. Ivan Kiferle 'n njegova sopioga gospa Milena, bivša strokovna učiteli ca sta praznovala v četrtek sv-cj: zlato poroko. Ugleden gakonatej par je v javnosti dobro znan in zasluži da ce ga ob tej prilki spomnimo.
Jubilant se je rodil 15. maja 1S56 v Borovnic'. N žje razrede je obsikoval v LjtlO-ljanj. učiteljišče pa je dovršil v Capodistri, kjer je tudi maturiral. Služb val ie 7 let na Prime rskem. potem na Kranjskem v Podbrezju. v Naklem, v Preski in nazadnje v Ljubljan na meščanak5 šoli in bil vpoko-jen l. 1924.
Slav^enec je bil vedno vnet za lepo petje in glasbo in je tudi deloval kot pevski vodja. Najbolj prljuhljene s: mu b lo citre, za katere je priredil in Izdal zbirko lepih narednh pesmi v 18 zvezkih. V delu je tudi nova c troška šola. Na polju do-domače glasbene knj;ževnosti ima nedvomno velike zasluge.
Gospa Milena je bila prva strok v?ia učiteljica, ki je prired la in izdala »Slovensko abecedo za ženska rečna dela« Za. radi svojega blagega značaja, srčne dobrote in prikupne    ljubezn:ve osebnosti je
bila pri učenkah kakor pri prijateljicah in znancih izredno priljubljena. Bila je Zvesta
družica, vzor g:spod'njef a nadvse dobra, ljubeča mati. vsa prevzeta skrbi za svoje ljubljene otroke.
Zakonca Kiferle sta si pred 50 leti prisegla zvestobo in ljubezen v dobrjh in slabil časih in to obljubo sta vestno 'zpolnje-vala. Drug drugemu sta v pomeč in oporo Ker je slavi jenec zadnje čase pc polnem a oslepel, mu z vso požrtvovalnostjo strežj njegova blaga soproga, čeravno že sama stara nar1 70 let.
7. lat c po roče nca sta bila vse življ*1"1® neumorno delovna, č'sta značaja in Lzied-no skrbna roditelja. V zakonu se jima je rodjlo 9 otrok, eden je umrl, drugi so v državnh službah. — Poleg skrbi za številno družino sta v svrji srčni dobrc-ti vedno raca prskočila na pomoč tudi bednim in potrebnim.
Vsi prijatelj' in znanci jima želimo še mnogo srečnih in zadovoljnih let!
Športni pregled
■ ■,,m — m■ ■■•^■^
— Nastop Italijanskih teniških igralcev v Stockholmu. Od 3. do 5. marca bodo nastopili v Stockholmu na pokritih igriščih italijanski teniški igralci, člani rimskega kluba Bruno Mussolini. Njihov nasprotnik bo moštvo stockholmskega športnega kluba SALK. Med vidnejšimi lgTalci obeh držav bodo za Italijo nastopili Cueelli in Del Bello, za 6vedsko pa Rohlsson. Eliaason Johnson, Martensson in igralka Lager bor-gova. število iger Se ni bilo določeno.
KOLEDAR
Danes: Sobot n. 13, februarja: Ka/tarina Riči, Gregor II.
Jutri: Nedelja, 14. februarja: Valentin.
DANAŠNJE PRIREDIT V,E
Kino Matica: Ciganska ljubezen in Ann-ška.
KinO 5>loj^i: Enkrat na teden.
Kino Union: Ura sreče.
Kino Moste: 2id Siiss in Sedem r;r\ihov.
PRIREDITVE V NEDELJO
Kinematografi nespremenjeno.
I. Produkcija glasbene sole »Slo^e« ob 10.30 v Slogini glasbeni dvorani v Praža-kovi ulici.
D E 2 U R N E LEKARNE Danes in jutri: Dr. Piccoli. Bleivveisova cesta 6; Hočevar, Celovška cesta 62; Gar-tus, Moste, Zaloška cesta 47.
NEDELJSKO DEŽURNO ZDRAVNIŠKO SLUŽBO
bo imel od sobote od 20. do ponedeljka do
S. zjutraj mestni višji zdravnik dr. Marjan. A h ć i n , Ljublj'.ma, Korytkova ulica 18.
Radio LJubljana
NEDELJA, 14. FEBRUARJA        1 XXI.
8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 8.15: Koncert crg-anista Ale^san-dra Pascuccija. 11.00: Prenos pete maše iz Bazilike Presv. Oznanenja v Firenzi. 12.00: Razlaga Evangeiaja v it;)lijan5čini (O. B. Marino). 12.15: Razlaga Evangelija v slovenščini (O. G. Sekovanic). 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Peami in napevi. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Pisena glasba. 13.40: Pesmi in napevi. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert Radijskega orkestra in Komornega zbora, vodi dirigent D. M. Sijanec. Slovenska glasba. 15.00: oročila v slovenščini. 17.15: Inž. Novak Viktor: Kaj in kako bomo šalili v go«. zdu — kmetijsko predavanje v alovenščini, 17.35: Lahka glasba 17.45: Lahko glaebo vodi dirigent Gallino (Prvi del). 19.30: Poročila v slotenščini. 19.45: Operna glasba, I 20.00: Napoved čsaa. — Porroila v italijan-šini. 20.20: Pomentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Filmske pesmi izvaja orkester, vodi dirigent Segiirini. 21.00: Simfonični koncert vodi dirigent Armarilo La Rosa Parodi. 21.50: Predivanje v slovenščini. 22.00: Orkester Certa, vodi dirigent Barzizza. 22.45: Poročila v italijanščini.
Inseriraj v „Slov. Narodu14
ete%. 35
»SLOVENSKI  N A R O D t,   sobota, 13. februarja 1943-XXI
Stran 3
Izpred okrožnega sodišča
Obt3ženka, ki jo zapušča spomin, in obtoženec, ki dokazuje svoja nedolžnost s tulečim jokanjem
Ljubljana, 13. februarja
^ Sodnik pocdinec je v četrtek klcal pred se št.ri obtožence V nobenem primeru pa ni mo> gc! doseči zaključka Prvi obtoženec se sploh n* javil in se je postopanje proti njemu ustavno. Naslednji tr je so prišli, razprave pa so DlGrale b:ti p'ck:njene zarad' razn:h poizvedb Dva izmed njih sta poskrbela, po nać:nu svoje obrambe da so b:lc razprave nekoliko manj monotone kakor navadno.
40lctna delavka Tončka je bila pred let* že večk-at kaznovana. Kasneje se je poboljšala in živela skoraj deset 'ct polteno Pred dvema le* toma pa ie zoret nekai zagrešila kar io je privedlo na zatožno klop Z njo b. se moral zago-varjati tudi neki stare">i meščan zaradi raznih perverznosti Z amnestijo se jc po'-topan-e pro-t niemu ustavilo Ni se pa prob Tončki, k-j* bila /c prevečkrat kaznovana da b mogla b:' d'cžna milosti amnest:j6keea dekreta. Greh Tinčke je b:!. da jc dr.tičncga meŠČsna ko je zvedela kai počenja, skušala zsiljevati in si ust var ti vir dohodkov. linkrat je že do bila 59 lir, potem pa niti centezima več. Za* <r •. i je b:'a prijavljena državnemu tožilcu. k; je Tončko povabil nai se oglasi v razpravu dvorani k;cr ji bo sodn k povedal da je tak piidobitveni način prepovedan in kazniv.
Na včerajšnja razpravo je prišla Tončka vs.i Šibka in betežna Povedala ie da se zdravi v s?'n«Tn: bolnic- na živčnem oddelku Pri tem S', jc tres'a kakor >iba na vodi in ko ii je sodnik dovolil, da se zagovarja sede. ga '"e prosila ta koj za kozarec vede Sluga jo je uslužno postregel in i/pila ga jc na dušek
— Nimam spomina v glav Ne vem. zaka sem tožena, je odvrnila sodniku, ko jo jc vpra* šal, ali jc dobila obtožnico m ah ve  zakaj je t:!/enaa. Tako hudo. kakor je obtoženka predstavljala svojo nesrečo   najbrže  ne bo. kajti stvari, ki >o bile njej v korist se |e dobro spo= m r.jala. Tako je prav ona sama na lastno iz podbudo opozorila sodnika, da že deset let n bila kaznovana
K'- ji je sodnik razložil njeno kaznivo po
četje. mu jc po kratkem pomisleku malce negotovo odvrnila: w
n~^e      sP<™nim. Se nič ne spomnim. Nič ne vem niti ne vem. kaj sem včeraj kosila V bolmci sem že od novembra lani   Tc mi" je zjutraj povedala sestra, ko sem »o vprTLla Imarn pogosto hude živčne napade
^odn:k m mogel spr^iti iz nje nič pametne-g« 10 na predlog državnega tožilca bo sodišče sedaj po Tvedova'o o obtoženkinem duševnem Ta UZ hS' n'°- Po rezultatu teh poizvedb bo tU* odleca o. ali sc postopanje prof Tončki nadahujc ali ustavi. Ce se bc nadaljevalo, bo mnenje bolnice in zdravn kov odločale tudi o sto-   i njene odgovornosti.
Drugi ki je s svojim vedenjem na razpravi zbuja! pozo-nost. je bil 351etni mehanik Ma, tija. ki je sedel na zatožno klop skupno s svojr zeno Obtožena sta bila po § I3<* '*fne denun-ciacije :iek'c-g£i zasebnika, ki je Matiji zagrozil da ga bti naznanil policiji čc mu ne vrne'ukradenega pitana Kakcr je pokazala razprava, je Mat ja kuhi! jezo na omenjenega zasebirika ze delj časa pred tem Ker pa sodn k Še ni iz^ rekel *:odbc b^-mo o zadevi natančneje poročali šele. ko bo razprava zakl;učena
Ker v četrtek sodnik m mogel dognati krivde bch >ot':žencev tako da b' bil c njej :zk!ju* cen d vem. je skleml poklicat pred se na pri-hodnjo razprav«; štr nekai nrič T. ie spo-oč'! obtožencu k- ie bil že zelo razburjen po -trem prerekanju, ki ga ie 'me! malo prej z neko nričo. &m je zasli'a! da bo moral nazaj v zapor, je začel glasno protesirati da je ne-do'žcn m da se mu god; krivica Izv'ekel je žepni robce, s: ga pritisni! na obraz m začel glasno rhteti. Kmalu se je njegov -hfenie ki jc zbud:!o med prisotnim več ednora kakor sočutja spremen,.o v pravo tuljenje Sodnik pa ec za obtoženčevo početje n: mnogo zmeni in jc nrrno narekoval zapisnikarju odredbo glede zapora in zapisnik glede nadaljevanja -.vprave. Potem je ukazal jetniSkemu pazniku naj obtoženca odpelje Sele kc ie obtoženec uvidcl. da mu ves njegov »teater nič ne pomaga, se ie nagle pomiril in vdano šel z ženo m paznikom nazaj v zapore.
VNE ¥
— Na polju slave sta padla legi mar, akvadr st Anton Ceretto, vojni prostovoljec, ki se je bojeval na grškem tor oal-kanbkem bojišču, ter letalec M hale Toma-snot k; je padel v zračni bitki nad dokom Scaipanto. Oba eta bila po rodu iz Milana.
— Novi eremonski prefekt. Notranji minister j« imenoval dosedanjega cremon-skega prefekta dr. Ivana Lauro za rimskega podguvernerja. Na mesto cremon-skega prefekta je postavljen dr. Mario Trinchero.
— Industrija zdravMnih rastlin. Gospodarski zavod za sadjarstvo in vrtnarstvo je organiziral sestanek strokovnjakov zdravilnih rastLin, ki se bodo sestali pod pokroviteljstvom ministra za poljedelstvo in gozdarstvo v dneh 15., 16. in 17. aprila V Rimu. Na tem sestanku bodo razpravljali omenjeni strokovnjaki o vseh vprašanjih, ki se tičejo proizvodnje, trgovine ter industrije zdravlnih rastlin (medicinskih in aromatičn:h).
— Smrt seniorja S. Supertija. Nn vzhodnem bojišču je junaško padel senior Štefan Superti na čelu napadalnih oddelkov Crnih srajc divizije Montcbello. Pokojni je bil rojen 1. 1902 in t>e je že kot mladenič uvrstil v sestav eremonskega skvadri-zma. Udeležil se je pohoda nu Rim Bil je člen Zveznega ravnateljstva v Cremoni in član disciplinske komisije. Ob izbruhu vojne se je javil kot vojni prostovoljec ter je bil na zapadnem in balkanskem bojišču. Tudi je odrinil kot prostovoljec s svojim cremonskim legionarskim bataljonom na vzhodno bojišče, kjer je žrtvoval svoje mlado življenje.
— porušil se je zid. V železniškem podvozij med ulico Pergolesi ter ulico Tonale v Milanu se je pri preured!tvenih delih postavljeni oporni zid porušil. Pokopal je pod seboj šest zidarjev, ki pa so odnesli k sreči le lažje poškodbe.
— Milanska proslava 50-letniee »Fal-staffa«. Dne 9. februarja 1893 je bila na odru m;lanske Scale krstna predstava Verdijevega »Falstafa«. Ob 50-letnici je bila na istem odru proslavna predstava. Hkrati je bila organizirana na pobudo gledališkega muzeja ter po prizadevanju pokojninskega doma za godbenike posebna razstava z dragotinami in spominskimi predmeti, ki se nanašajo na Verdijevo ž vije-nje in dosedanje uprizoritve »Falstaffa« na odra milanske Seale. Tej jubilejni predstavi ^.Falstaffa« so prisostvovali milanski  župan  sen   Gallaratti Scotti. sen.
Treccani, akademik Gatti, ravnatelj po.coj-ninrkega doma godbenikov dr. Fraccia ter gospa Guerrmi, k; je biia piva interpretka v omenjeni operi. Na odru so se zbrali v sceničnih kostmnih vsi interpreti Falstaffa, ki jim je štev.ino občinstvo navdušeno vzklikalo
— V petem romanu Dobre knjgc (»Jcrry z otokov«) se nam odkriva povsem nov svet. Psiček beiega č.oveku pride v suženjstvo primitivnih činih ljudi, najpri-mitivnejših ljudožrcev in preživlja med njimi dogodkov in razburjenja polne čase. Pred našimi očmi se odigravajo intimni prizori črnskega življenja in odkriva se nam filozofija prašum-kega divjaka Dogodki se razvijajo s filmsko brzino in nas vodijo iz presenečenja v presenečenje Roman malega Jerrvja se konča srečno. Pogumni psiček najde pot nazaj k belemu človeku, v srečno življenje rodbinskega kroga. Roman »Jerry z otokov« izide čez nekaj dni. Nak'ada je omejena, zate naj oni. ki še niso naročniki Dobre knjige pohte z naročilom. Prijave sprejema uprava naših listov v Narodni tiskarni.
— Iz »STu?benee;a lista«. S.jebeni list za Ljubljansko pokrajino« kos 12. z dne 10. februarja 1943-XXI. objavlja naredbe Visokega Konr'carja: Spremembe pred-p'sov glede poslušanja radia, uvedb^ taksnega papirja z vodnim tiskom in taksnih golic za menice in druge trgovinske vrednostne papirje: spremembe predpisov o nekaterih taksah in neposredn:h davkih: prevzem Potovalnega in turističnega ureda v Ljubljani po družbi ^Com. pagnia Ttal:q"a Turismo« in Popravek
— Imenovanja v pravosodnem nvivstr-stvu. Nov' pravosodni min ster je 'meno-val za kabinetnega šefa dr. Sina Msndrio-lija,, sekcijskega predsednika vrhvncga kasaciji-kega sodišča, za svojega posebnega tajnika pa jo imenoval dr. Jospa De Maja. namestnika glavnega državnega pravciništva pr  istem sodišču.
— Pet mirjon°v lir je zapustil milanski bohiišnci. Te dni je umrl v M:lanu dr. G. B. Scssa, ki je dcloč:l v svoji op roki kot glavnega dediča vsega svojega premoženja višjo bolnšnico v Milanu Premoženje izkr.zuje vrednost petih mTjonov lir.
— N vi milijonarji. Pri ravnateljstvu javnega dolga v Rimu je bilo predvčeraj-Snj m žreb3n;ie milijonsk h ter polmil jonskih nagrad zakladnih bonov z zapadlostjo 15. septembra 1915 XXIX- Izžrebane ro bile sledeče štev.: V serji A-l: za 1.70S.021
miljon lir. za 22.148 pol miljona lir. V serij: A-2: miljon. lir za št. 729.383, pel mitična lir za st. 305.533. V seriji A-3: nvljon Kr za   st. 1.798.407,   pol miljona lir   za št.
1.770.938. V seriji A-4: mil jen lir ta št. 370.469, pol miljona lir za št. 1 215.972. V seriji A-0: m'ljon lir za št. 2S7.534. pol miljona lir za st. 635.200. V serij A-6: miljon lir za št. 1,559.166, pol miljona i-r za St. S91.693. V seriji A-7: miljon lr za št. 497.968. pri milijona lir za št. 910.787. V ser ji A-S: mikon lir za št. 726.471, pol m ljona lir za št. 335 224. V serij* A-9: mi-ljcn lir za št. 726.4T1, pol miljona Mr za št. 1.691.752. V eeriji A-ll: miljon lir za št. 600.062, pol mljona lir za št. 908.151. V »erji A-12: miljon lr za št. 1,112.419, pel miljona lir za št. 1.125.736.
— Dantejev imperialni za^nutek, Ka sedežu nre. društva Alighjeri je bi navzočnost ministra za naredno vzgojo B g-ginija. predsednika omenjenega društva nac. svetnika Fel conija ter številnih vse-uč liškib profesorjev, osebnost5 iz rimskega kulturnega življen;a ter rimskih vssuči-liščn kov rtvorjen ciklus predavanj o zasnovi jmporJja v Dantejevih spis h. M .'d navzočnimi odličniki so b 11 med drug m rektor dr. De Francisci, senater Le cnt. senator Bartolj, prof. Ercole, prof. Bcch cd germanskega zgodovinskega zavoda ter predsednica Dantejevega doma gref ca Frencesetti di Malgra. Omenjeni poučni ciklus je c-tvoril s svojim predavanjem prof. Ar go Solmi, ki je razpravljal o Dantejevi imper alni zasnovi. Prof. Solmi je po temeljn: razčlenitvi Dantejevih pejmo v imperija prikazal vzvšenost dantejevske-gn imperializaiia nad ostal mi oblikami -m-perlja. Predavanje je vzbud lo vel k^ pozornost in je bil odlični strokovnjak preda, vatel j poplačan za svoj trud s t plim priznanjem.
— Ostanki starosjavne milanske baz:like svete Tekle. Pr: izk- pavanju na stolnen« trgu v Milana so odkrili sledove in ostanke star nske bazilke svete Tekle. Gre za dve stebriščni baz. ki ju strokovnj2ki sedaj temeljito pr.učujejo. Izkopavanja nad-zra sedaj posebna krm sija. ki deluje v tesnem sodelovanju z umetnstnim nadzorstvom ter s tehničn mi organi m lan. kc občine in ki bo skušala dognati milanske plan metr čne posebnesti.
— Nov greb. Ugledno družino 1 ubl an-skega trgovca g. Miroslava Uibr-sa je zadel težak udarec. Na Svečn'co jim je umri v O^ijoku hčerka ga. Miroolava, poročena Berce, soproga inž. Goraz a Beiceta. Pokojnici bi "g spomin, njenim žaluj č m r.aš€ .3kieno sci1.7je!
— Kraj, ki je dar val v prid dem >yin spomenik pa tli ni jz brona. Na trgu Ga-r'balđi so £.e zbrali številni odličn ki. Ljudstvo ter vojrški predstavnik, da pr sestvu-jejo odstranitvi leva z brona s spomcr.k i v prejšnji svetovni   vejni  padlim  v:jak m
z C-vczza pr Moden . Spomenik e postavila občina v letu 1022.. da povellča spo-m n žr^cv za donicvino. Bron?, t- lev tehta 475 kg. Dva ranjmea iz sedanje s;eto\iic v jne sta p ložila iovorjev venec na omenjeni spomenik, čig r pcmon ^e sedaj po-vcl čan o 13 ve', k-.dur"nem s rab-i:Jnem dejanju občine Ca v zza.
— Z^v d za študije o H-V j-n-kh poO-tK-iiUi prse h. S'užbcni li^t v Fii^iu objavlja zakon z dne 1. jsnuavja t. i., s k terlm ustanavlja v Rimu Zavod za preučevanje 'talijanskih p IIUčnih piscev. Zav d ima namen vzporejevat ter poglabljat dosedanja ra-;*-skov. nja o itai jonski politični mi li.
Nesreče. Včeraj in prcdvčorajš^jim so bili sprejeti v ljubljan. ko bolneo nas.ea-nji ponesrečenci^ Petletna hč: železničarja iz Grosupelj Minka Žitnik ?>• je pri padcu zlomila evico. — Antona Svctcta. 54-ict-nega pesestnka z Blatne Brezovice je podr] konj. Svete si je pri padcu zlomil desneo. — Marla Melihca, 53-letnega delavca v pivovarni Union, je voz pritisni] čez trebuh Ponesrečenca so prepeljali v bolnico z  močnimi  notranjim ranitvami.
— Leopold Knavs, 49-le:ni delavec z Velikih La^č. y[ je pri padcu s kozolca zlomil de«no nogo. — Ivlai'ia Zndaršič, 72-letna občinska uboga iz Mačjega dola. si je pri padcu zlomi'a de-no nogo. — Fani Perčič. 37-letna delavka v Vevški oapirnei, .se je ranila na desni nogi -Franc Kolar. 48-letni delavec s P.anine, si jc pri padcu na stopnicah zlomi' desnico
— Ignac Krašovec. 5-letni sin delavca iz Vidma. <=i ie prj padcu zlomil desno nogo
— Vid Stebla j. 13-letni sin posestnika iz Zclimelj.   si   je   na  -slamoreznici porezal
orste levice.
— Gospodinje, ne belite si glave, kaj nai danes kuhate. V Gospodinjskem koledarju za leto 1943 XXI-XXII si lahko izbere'e j?-iilnike. ki odgovarjajo vaši trenotni zalegi živil. Tam najdete tudi navolila. kako boste najboljše izkoritili živila in najbolj št?<llji-vo gospodarili z zalogami. Nabavite si ga takoj, v zalogi je le še r.ekaj Izv^ov. Dobi se v Knjigarni T skovne zadruge v Ljubljani, šelenburgcva ulica 3.
Ženski jezik
Prvi prizor
(Dva gospoda se pogovarjata v klubu. Prvi ie še zelo mlad. drugi pa že prileten. Prvemu je ime Slavko, drugemu Ivo.)
Slavko (vzdihne): Oooh-aar.h!
Ivo- — Kaj ti pa je? Da nisi morda zaljubljen?
Slavko (sramežljivo): Zalibog.
Ivo: — Zak3j žalibog? Bodi vesel!
Slavko: — Kako naj se veselim? Z mladimi damami ni lahko. Najboli žalostno je pa to. da lažejo tako. da ie groza. Tega nikakor ne morem razumeti.
Ivo: — Priznam, da mladina zdaj še daleč ni skromna. Ti bi rad s svoi;mi dvaindvajsetimi leti razumel žensko? Povej mi. prosim. kok*ko jezikov pa govoriš?
Slavko: — Italijanski in francoski.
Ivo- — Tako, italijanski in francoski govoriš. Zakaj pa nisi namesto francoščine študiral — ženskega jezika? Kaj me tako neumno gledaš? Domnevam, da si imel v življenui že opraviti z ženskami več kakor s Francozi. Torej bi ti prav n;č ne škodilo, če bi bil podkovan tudi v njihovem jeziku.
Slavko: — Ne jezi se, da te ne razumem.
Ivo: — Takoj ti to pojasnim. Vedeti moraš, da ženske nikoli ne lažeio. temveč govore samo v drugem iez;ku Kdor pa ta njihov 1ezik enkrat razume, ne more doživeti noben^ea presenečen i a več.
Slavko: — In ti jih razumeš?
Ivo (ponosno)* — Ponolnoma. (Mimogrede:) — Ali govoriš tud' španski?
Slavko: — PJ1-od naj znam ta jezik?
Ivo: — A k- bi storil ti, če b: imel važen razgovor s človekom, ki govori samo španski?
Slavko: — Najel bi tolmača.
Ivo (zmagoslavno): — Eto. vidiš. Ti si zaljubiien v žensko, govoriti moraš z njo o važnih zadevah, ona Da govori tuj jez:k, ki ga ti ne razumeš. Vzemi prihodnjič s seboj tolmača.
Slavko (prestrašeno)' — Kako misliš to?
Ivo: — Ne smeš me napačno razumeti, saj nočem biti nediskreten. Saj pač govoriš z njo tudi po telefonu?
Slavko (vzdhne): — Po cele ure. In kako laže šele tedaj, če ne vidim njenega obraza!
tv0: — Oh. ti neumnež! Ko boš pr;hod-njič govoril z njo po telefonu, mi boš dal drugo slušalko in sproti ti bom prevajal jezik te ženske na tvoj jezik.
Slavko: — Samo častno besedo mi moraš dati. da ne boš črhnil o tem nikomur niti besedice.
Ivo- — No. veš kaj! Is+o mi je rekla tudi Vera, ko mi je pravila, da je navezala s teboj tesnejše stike.
Drugi prizor.
(Pri Slavku. Fant je neprestano in zelo razburjeno zaposlen pri telefonu, ki ima dve slušalki. Ivo ga škodoželjno opazuje.)
Slavko: — Grozno' Njen telefon je že poldrugo uro zaseden!
Ivo: Kar muči se! To krepi srce mladih ljudi.
Slavko: — No, končno vendar! (V slušalko): Dobro jutro, srček moj! S kom si pa tako dolgo govorila?
Vera (telefonira iz postelje): Zdravo! — Telefoniral: so mi znancL
Ivo (z drugo slušalko na ušesu prevaja tiho): Govorila sem samo z enim, toda tebi tega nisem dolžna pojasnjevati.
Slavko: — 2e od pol desetih se trudim, da bj dobil zvezo s teboj, pa je bil tvoj
"elefon  ves  čas zaseden.
Vera: — O pol desetih sem tudi jaz poskusila telefonirati. Torej sva morala klicati istočasno.
Ivo (šepetaje): — Se na irfsel mi ni pri šlo, da bi ti telefonirala, toda zakaj bi ne ~mela biti prijazna.
Slavko: Kako je bilo včeraj pri Olgi?
Vera: — Ah. zelo dolgočasno! Ostala 5em pri nji ssmo do pol enajstih.
Ivo (šepetaje): — Bilo je krasno, domov -em se vrnila šele zjutraj.
Slavko-* — Zaka i se mi pa nisi takrat iavi'a po telefonu? Šestkrat sem po-kusil dobiti zvezo s teboj, pa ni blo nobenega znaka, da je tvoj telefon prost.
Vera: Telefon sem bila izključila, ker me je bolela plava, in bala sem se, da bi se ne oglasil baron Dodo.
Ivo (šepetaje): — Baron Dedo me Je spremil domov in najrn flirt sva nadaljeval pri meni doma.
Slavko- — Al; si danes popoldne prosta4*
Vera: — Moja mati ima danes god.
Ivo (šepetaje): — Dogovorila sem se z baronom, moja mati pa bo imela god šele pribodnji mesec.
Slavko (besno): — Sami neiskreni odgovori! Ne maram te več! Zdaj že vem. da govorite ženske svoj poseben jezik, lažni jezik!
Vera: — Kdo ti je pa zopet natvezil to neumnost?
Slavko (potem ko mu je bil Ivo namignil, nai kar odkrito pove): — To rni je povedal Ivo. A on dob^o pozna ženske*
Vera (srd:to) — Ivo je star tepec!
Slavko (šepetaje): — No, prevedi mi zdaj to!
Ivo (šeDetaie): — NT potrebno! To 5** mednarodni izraz. Tako imenujejo one moške, ki vedo, koliko je bila ura.
L1UBLDANSKI kinematografi
KINO  UNION   — TELEFON 22-21
Najnovejši film najznamenitejšega nemškega filmskega igralca Heinricha Georjjea
Ura sreče
z Mario Taanady( Karlo Rustom in Pavlom Klrhterjeni
Predstave:  ob nedavnikih ob 16. in 18.15 uri; ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30. in 18.30 uri
KINO MATICA — TELEFON 2*»-41
Dva filma dnevno:
Ob delavnikih ob 14.30 »Ciganska ljubezen«, ob 16.30. 1830 »Anuftka«
Ob nedeljah in praznikih oo 10.30 »Ciganska ljubezen«   — ob 14.30. 16.30 in 18.30 »Anuška«
Ciganska ljubezen
Anuska
Odlični igralci: Made-lalne   Sologne, Jean Gallant. Ciganski orkester in zbori!
Hilde Krahl v glavni vlogi. Film pestrosti in dekorja! Dunajski valčki, stare pesmi in plesi!
.\l.NO   SLOGA   -    TELEFON 27-30
Če se hoče kdo podučiti, kako nmre prekaniti   gospodinjo,  šolsko ravnateljico, da si pridobi deklico, ta naj si ogleda odlično komedijo
Enkrat na teden
\ era Carmi, Koberto Villa, Carlo Campanini
Predstave ob delavnikih od 14.30 dalje; v nedeljo ob 10.30. 14.30 16.30 in IS.30 uri
KINO MOSTE
*  Žid je kot zakonci, bankirji, družabniki in nepozabni vodje državnih poslov v filmu
Žid Suss
Marta Denis  v  sijajni   ljubavni romanci iz dekliškega internata
Sedscn greh2v
Nedelja ob 14. In 17; delavnik ob 17. V nedeljo ob 10.30 matineja Žii S lis S
IZ UH3LJANE
P-cirJa k:asa na 3drezek „H44
Pokraj uski preCir^njv'vaini zavod obvešča, da bo v ponedeljek dne 15. februarja t. 1. k.>t ov>: ajno prodaja, mesa na knjižice.
V svrli kontrole morajo stranke poleg kn. ižie prinesti s stboj tudi živilsko nakaznice vseh druž i.skih članov za mesec februar od katerih bodo mesarji odiezali č.ko
— Ij   P"un stki   Marta   Dizjak   in Silva
Ur&ševcc p. redita pod okriljem Glasbene .Matice, v petek dne 19. t m., klavir k večer v mali tiibarmon.ični dvorani. Prvi del koncertnega sporeda bo izvajala p a-nistka Hraševčeva, drugi del pa pianistka Bizjakova. Natančni spored priobčimo V prihodnj h dneh. Začetek koncerta bo točno ob poA 7. uri, predprodaja vstopnic pa od ponedeljka dalje v Knjigami Glasbene Matice.
— lj Umrli so v Ljubljani od 5. do 11.
t. m. Cvetrefintk Josip, 88 let. slikarski mojster, Japljeva ul. 2; Novak Frančiška. 35 let, delavka tob. tov. v P-. Japljeva ul. 2; Strekelj Apolonija, 85 let, služkinja, Japljeva ul. 2; Srčnik Franc, 85 let, posestnik. Rožna dolina. C. VII '11, Wadelka Frančiška, 62 let, obč. uboga. Petrovce, srez Celje; Mirtič Anton, 80 let, pekovski pomočnik. Vidovdanska c. 9; Sluga Marija roj. Sveti č, 82 let, delavka tob. tov. v. p.. Tržaška c. 141; Vojska Marjeta, 83 let. vpokejenka tob. tov. v p., Tabor 2: Novine Frančiška, roj. Tratar. 85 let. za--~cbnica. Galjevica 206; Bevk Cecilija, roj. Keber, 83 let. zasebnica. Povšetova ul. 56: Bernik Janez. 27 let. pečnr, Siben:ška 17. V ljubljanski bolnici so umrli: Cankar
Marija, 2 leti. hči vajenke, Rudnik 83: Marinčič Anton, 55 let, mestni delavec. Ce?ta v mestni log 3: Ber^man Silvester. 57 let. delavec, Pod hribom 51; Grozn:k Marija. 47 let. žena posestnika. Lesno Brdo 41 pri Horjulu; Perme Matevž. 55 let, voznik. Certa 29. oktobra 19; MiiUer Otilija 40 let. ogspodinja. Gramozna jama 37, 2orž Kristina, 40 let, služkinja, Menc'n-gerjeva ul 91: Brajdič Alojzija, 50 let, ciganka, Vič, Pri dolgem mostu; Juričič FJma, 6 tednov, hči delavke, Pugljeva ul. 6; Kocjančč Jožef, 73 let. h'apec. Vodnikova c. 97; Magusar Josip. 50 let, pekovski mojster, Galjevica 2; Polak Sonja, 4 leta. hč; monterja. Kotnikova ul. 21; Pi-kolnik Anton. 50 let. prosjak, Male Lašče 41; Korene Marija. 27 let, služkinja Nova vas 25 pri Celju; Zupančič Mar'ja, 37 let, zasebnica. Veliki stradon 15; Pe-trič Josip. 69 let, strojevodja drž. žel. v p.. Sv. Jakoba trg 5; Flegar Franja roi Šuštaršič, 76 let, bivša gortiln'čarka, Ilir-
ska ul 15; Štrukelj Miroslava, 12 let. hči kroj. pom., Predjamska ul. 31; Hren Apolonija roj. Demšar, 69 let, žena kroj. mojstra, Zeleznikarjeva ul. 10; Zadel Frančiška roj. Mozelj, 54 let, žena ^el. kurjača v p.. Tovarniška ul. 25; Pajk Karolina, 34 let, hč: rudarja, Retje 49 obO. Trbovlje.
— lj Sadjarska in vrtnarska podružnica
LJubljana I vabi člane, ki so naročili ze-lenjadna semena in pecnenskj fižol, da pridejo ponj v dneh od 15. do 18. t. m. popoldne med 15. in 16. uro k podružničnem pred-edniku dr. Spiiiei-Miy- i.vCeva 4a II. nadstr. I<toča?no >e l>oJo .-prejemala naroČila sadnega drevja za spomladansko saditev.
— lj Lastniki slik in risb pred kra: preminulega ak. slikarja Ivana Vavpotiča se lepo prosijo, da javijo svojo posest Narodni galerji v Ljubljani, ki bo priredila meseca    aprila    retrospektivno razstavo
umetnikovih del. Podat . so potreb: sestavo Spisa o Vavpotičevem delu, 7a nekatere umetnine bodo pa lastnrki nnpra-šeni. da jih izvolijo za razstavo posoditi. Zelo zaželene ?o si ke in risbe. k: jih je Vavpotič naslika! in narisal prod letom 1914 in 7ato prosimo njih lastn ke, dl se temu vabilu ne ognejo, ampak Nar. gaie-riji po dopisnic; čim pre/e s;>arx"-e nahajališče.
—lj 1 prava Sindikata gostincih podjetnikov v Ljubljani n:..'^ . da je umrt3 dolgoletna članica bivša gostilničarka qa. Flegar Frančiška, Pogreb pokojne bo v soboto ob 15 z 2al. kapelica sv. Petra.
—lj Pozivamo vse rejce ko*, ovac, prašičev, kuncev, perutninr it.l., kateri do sedaj niso prejemal' krmil za ž vab pri Malem g. spodarju, Gallusovo nabrežje 33, da S" prijavijo ob dolečen h dneh v zgoraj  omenjeni   pisarn]  zaradi   popisa ž.vall
—lj Pozor pred nakupom! V noči od 10. na 11. t. m. mi jt bil pri Jelenlču, Slajmer-jeva i, v Ljubljani, ukraden elektromotor in 2 transm sljska jermena. Pred nakupom se svarli
—lj Povesi Janka  Kača  »Na novlitah«,
izvrstno pripovedno del., iz katerega KiVO diha Savinjska dolina -;n v katerem se pre-treslj vo pleto člcveske us de. ;,e bilo za obletn co Prešernove smrti nagrajeno z literarn nagrado mesta Ljubljane« Delo izdala Voi!niko\a »iin>l»a, k; premore še nekaj (svodov letošnjih knjig. Ker bodri ti kmalu razprodani.      : v.« . k' še ni-
majo knjižnega dnin Vodnik ve družbe (Vodn;ko\e pratlke 1913 in Kačeve povesti »Na novimdi ) nemodoma oglasiti v pisarni Vodnikove druži.\ Puccinijeva 5, poslopje Narodne tiskarne, ali pa v Tisk \_ n' zadrug', ftelenburgova 3, ozlroms v- knjigami Učiteljske tiskarne Frunei.-i< <••. i Jt 6.
—lj Svojci "mtern ram  \  in v auiili ujefc-
nikov. k: so zarridi oda h ■ rnlran<w
ga ali ujetega potrebni podpore, so lahka še vedno prijavijo uradu /.a popis interm-rancev in vojnih ujetnikov v kresiji, vhod z Lingarjeve ulice 1. II. nadMr., soba -*4. Tam je treba prijaviti tudi vse spremembe (preselitev, novi naslov ali povratek) že prijavljenih interniranrev ali vojnih ujetnikov.
— lj Tudi ljubljanski ljubitelji črtie In podlistkov predejo Indatno na sv\j rai -n. če pogledajo v »Domov do . podlistki v tem našem priljubljenem tedniku sssJ Kn človeka so deloma Izpod d niač h peres, deloma pa so vzeti iz svetovnega Slovstva. Tako je bila v sadnji Številki objav Lena značilna novelica pisatelja Ljeskova: Oo*
spod :bi§če ruskega kmeta. V ItevilkJ tega tedna, ki jo dobite po vseb !jnhl;\-i :»ih trafiknh. pa je objavljena ■ m miva ox>-velica Sultan, izpjd peresa | ilskega pisatelja Trindade Coolhoa. Nadalje je v podlistku zanimiva 5Tt'< I . li bCS>
de: Njen nakit nam o 7.i-
ščit' koristnih živali v r. vu In vrtnarstvu, o at rasti! bolesni raku o indijsk h dekletih, o afriških pritlik.i .vn, Dosebna stian pa je kajEOff vedno, nanu-n;e-na na.*>im ženam jn dekJ :< i. Obilren je polit'čni pregled tedna. »Douiovlnavi je najcenejši sh venski tednik.
: M
K L O B U e A R X A »PAJK^<
Vam strokovno osnaži, preoblika in prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov. — I/l tna delavnica. Zaloga klobukov — Se priporoča
RUDOLF PAJK. LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 38
MIKLOŠIČEVA CESTA 12
(Nasproti hotela Union)
MALI OGLASI
halo: halo:
Kdor hoče dol.ro vince piti — mora i< »Dvema ribicami« v Šiško priti! — Se priporoča — Vinko LsaSBj od Kmetijske družbe Janševa ulic i.
Zahtevajte pri Vašem trgovcu
NAS CAJ
t
I
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem pretresljivo vest, da nas je po kratki in mučni bolezni zapustila naša nepozabljena hčeik >. sestra, gospa
MIROSLAVA BERCE ro]. URBAS
Umrla nam je draga pokojnica na Svečnico 2. februarja t. 1. in bila pobo-pana v četrtek, dne 4. februarja t 1. v Osijeku.
Ljubljana, BeliSče pri Osijeku, dne 14. februarja 1943.
Globoko žalujoči: URBAS MIROSLAV, oče; Ing. BERCE GORAZD, soprog; SONJICA, hčerka;  KERN JULIJA, JORDAN IRENA, sestre; MARJAN, brat; CAKS KRISTINA, teta in ostalo
sorodstvo
Stran 4
»SLOVENSKI NARODi,
175 let dela Kmetijske družbe
13. februarja 1943-
35
Kmetijska družba je bila ustamrvljena 26. oktobra napredovala predvsem po njeni zaslugi
Ljubljana, 13. februarja NaSa najstarejša, pa tudi najuglednejša strokovna organizacija je Kmet jfka družba, toda še pomembnejše je da na njenem d^lu Blonl ves napredek našega kmetijstva. Oktobra je preteklo že 175 let. odkar deluje Kmetijska družba. Obračuna njenega delovanja v tak » dols:: dr.pi seveda ni mop-oče podati kratk . Krlikor je b "o mogoče. 90 v glavn h obrisih opisali razvoj KD v zadnji številk »Kmetovalca« Ki iz njega po nemarno naslednje pod:tk»
Kmet-jsko družbe ustanovili »čebe!: carji«
Nedavno smo v dveh člankih opisal] zgodovino ustanov tve Akademije operosorum (Akademije delovnih mož ali čabeličar'e\ ker so imeli v grbu čebe]o» in naglasili smo. kakšen pomen je :rra !;, ;a ustanova za naš ku'turn zgodovino. Blagad^im sledovi dola čebeličarjev segajo Se v naš 1 dobo. Čebelic": em smo tudi dolžni hvaležno: t za Kmetijsko družbo. Ko je akademija prenehala delov ttji so se posamezni akademiki vendar še udejstvovali na ooaa-meznlb str kovnih | di jih in nekaj mro njimi jih je ustanovilo »Kran sko dnifirvo za poljedelstvo in kor'stne umetnosti« To društvo je : i v re □ c? na*n prvotna Sn c_ tijska družba
Pionirsko delo društva
Dela Kranjskeg • di /„■ poljed ;- ••
in kor'stne umetnost ax goće prečen.ri.
Zamisl ti se moramo t ste čase. ko jo bilo treba orati ledino na vseh podroSjlh in ko je blo m nujne;?.-* prav iz bi ■/. >.-nje kmeta. Društvo je b:!o sicei predvsem kmetijsko n ne kmeČk toda tudi aas kmet sam je kmalu žel bogate sadove njegovega de'a. Naglasiti moramo predvsem, da je društvo ustanovilo prvo Kmetijsko šolo pri nas, pa tudi prvo obrtno S lo. Njegova zasluga je, da je Barje dobilo po_ men za kmetijstvo ter da ga začeli resno osusevatt Sploh je stori za napredek kmetijstva izredno mnogo in vse n;eg^"'0 delo je b lo pionirsko Ob neki priliki smo že p sali. kako težk. je blo pri nas uvesti pridelovanje krompirja Društvo je mnogo pripomogli tudi. da je naš kmet začel v večji meri pridelovati krcmpir Društvo je tudi uvedlo pri nas deteljo in lucemo ter že s tem storile mnogo za pospeševanje živinoreje, a razen tega je del;lo P dpore za izboljšanje živinoreje in uvedle je reio španskih ovc pri nas. Društvo je delovalo 20 let.
Poljedelsko društvo deželnih stanov
Delo Kranjskega društva za poljedelstvo in koristne umetnosti je blo cbnovljeno I. 1804 v >PoIjedelskem društvu deželnih stanov na Kranjskem«. Toda društva ni meglo delovati kakor je nameravajo, ker so se tedaj začele francoske vojne K'jub temu p-a je delo društva tudi v tej labl rodilo dovolj lepe sadove. Omeniti je treba zlasti ustanovitev botan'čnega vrta; društvo je dalo za vrt zemlj šče. živahno le pa društvo začelo delovati po frsnc-sk'h vojnah ko je tudi spremenilo svoje ime: Kmetijska družba kranjska*
Delo v prvi pol2vici prejšnjega stoletja
Posebne lepe uspehe je doseglo delo Kmetijske družbe po letu 1321. Udeistvo-valo se je tudi na ku'turnem podreč u ne le na stroge kmetijskem. Tako je treba zlasti naglasiti, da je Kmetijska družba upravljala deželni muzej in zbirala z "»ni gradivo od n^egeve ustanovitve pred \2f leti (1823) do leta 1832. ko ga je prevzelo muzejrko društvo. Kmetijska družba ;e dala pobudo za obdelovanje Barja, saj ;e na njem ustanovila pristavo, na *Karol tiski zemlji«, ko še ni nihče obdeloval barjanske zemlje. L.. 1837 je pa ustanovila še »francosko pristavo« šele izkušnje družbe z obdelovanjem Barja so lahko uporabii' prvi naseljenci, takj da je bilo pos!ej >mo gočeno naseljevanje na zemlji, ki je bile prej brez vrednosti. Kmet jska družba je torej prva začela obdelovati Baije. — Do tistih časov so bila pri nas še neznana umetna gnojila; tud- Kmetijski družbi gre zasluga, da so naši kmetje začeli uporabljati umetna gnojila. Propoganda v začetku nedvemno ni bila lahka. — Ob tej prilki bi morali cbhajati še en jubilej Kmetijske družbe: 120 letnico ustanovitve ^e-ne drevesnice na Poljanah Družba je ustanovila drevesnico 1. 1823; za njo je k. pila poljansko pristavo ob Poljanski cesti Društvena drevesnica (zdaj na posestvu v Za-pužah) deluje cd tedaj nepretrgano in brez nje bi naše sadjarstvo ne bilo na tako v sok i stopnji Iz družbene drevesnice 1e šlo t:»cče In tisoče sadnih dreves po vsej Sloveniji,  zato ni   pretirano   če  trde 3s
vse starejše sadjarstvo na bivšem Kranjskem izvira z drevesnice Kmetijske družbe, v prvi ptlovici prejšnegi st tet-ja j*1 KD tudi u. tanovila v Ljubljani prvo večjo, žitnieo. da so v nj; hranili pšr>n'co za slaba leta.
Prvi kmetijski list
Nedavno smo pisali da bo letos minilo sto let. cdkar so začele izhavat' »Kmetijske n rv kodelske novice«. To je bil prvi s" ven ki kmetiski Ust. Prav za prav je bi prvo glasilo Kmetijske družbe. Navadno govorimo o Bleiweisovih N v cah. z:it~> pa r i naglasimo, da je bil dr. Janez £3!e;-iveis tajnik Kmetijske družbe. Za ta in ■itn so ga zvo3;li na rbčnem zboru 1 1842 Po-Slej > bili Kmetijska družba naša v p>-a-verc pomenu besede kar je dckazrvalo >.e njegovo lovenske glasilo »Novice m?o bili' strogo kmetijsk; list, saj 90 obravnavala tudi  kulturne jn politične zadeve
Ustanovitev šol
P memhon je tudi datum 1850. ko je družba ustanovila podkovsko in živino-zdravniško šelo Ta š'la je bila pod okr'-Ijem Kmet i?k1 družbe nad pol stolna, do 1. 1919. k: je prešla pod državno upravo Manj znano je. da je družba sredi prej-snie<ra stoletia ustanovila tudi triletno kmetijsko šolo. žal. se ta šola ni ohranila. Morala ,e prenehati ker so ob'asti :dt?g-ni!<-> podpore za učence. — S'eherno 'eto družbmega delovanje v drugi polov c; prejšnjega stoletja je b:lo plodno Družba s: jc
ačasom pridobila velik ugleO Zaslovela je zla ti v B'eiweisov; dob: BleKveis je b:l duša Krnet iske družbe skoraj 40 let, do teta 1SK1. Po njegovi smrt: je prevzel -ij-n ško  mesto   znani   strokovnjak Gustav
Pire. ustanovitelj ^ Kmetovalca -Ncv^ec so ne spasom u smer le bij v politično sm^r
k k r je b;l nihov prvotni namen, zato je nn KD pogreb la izrazft^jSe strokovno
glasilo   ki ga je dobila  s ^Kmetovalcem« »Kmetovalec-?:   je   lan j   zaključil    svoje 5=*-leto.
Pothoč našemu k^etn
V Pirčev dobi so priš', pri družbi tudi do spoznanja, da sama prepaganda ne zaleže mnogo — le dopovedovanje, kako naj kmet dela in kakšnih oripomočkov se naj poslužuje, temveč je treba kmetu tud; omogočiti n?predek Zato je družba ustanovila svoj blagovni oddelek ter začela preskrbovati članom dobre in cenene kmet:jske potrebščine. Sele potem se je razširila raba mnogih novejših potrebščin ter s- se uravnale cene. Na vseh področvh sr z°čeli učm-kovto posppševati kmetijstvo. Tako je pospeševala živinorejo z nakupi dobrih ple-menjakov P ljedelstvo je izboljševala z uvajanjem novih vrst ž ta. koruze in kro*n-pirja. Veliko pozornost je posvetila v nagradni? tvu: po njeni zaslugi so bili obnovljeni mnog:, po trtni uS uničeni vin gradi. Da bi še bo1 j razširila sadjarstvo, je dajala svojim članom več let brezplačno sadna drevesca   Največ je pa Storila za raz-
1767 — Naše
širjenje rabe umetnih gnojil v večji meri. Omogočila je neštete poizkuse % umetnimi gnojili in prodajala umetna gnojila po n zki ceni. tako da v tem pogledu ni tvt*-gel nihče z njo tekmovati
Ustanovitev
oddelkov
Sčasom  se je izkazalo, da je potrebno i obširno delo  razdeliti na  posamezne od-, delke. Iz posameznih oddelkov družbe so i se  pozneje  razvila  samostojna strokovna društva.  Menda ni  nobenega strokovnega : društva in ustanove kmet ;ske str: ke. ki j bi ne bila  kakor kob povezana s Kmetijsko družbo. V začetku tega stoletva je pomeben tudi datum 1. 1908.   ko je KD ustanovila kmetijsko gospodinjaok Sol" v Marijanišču.  — P rcevo dobo od L 1834 do 1923 Imenujejo dobo kmetijskega preporoda na bivšem Kranjskem. V tej d-bi Je družba dosegla svoj pravi pomen; posvetila se je le pospeševanju kmetijstva in izbolšanu   gospodarskih   razmer našega kmeta,  šele poslej je beseda >kmetc izgubila zaročijiv prizvok. Tedaj je tudi KD prešla v roke kmetrv in bi! je končn; odpravljen zastarel predsodek, da mora Diti predsednik samo plemenita«-.
V novejši dobi
Prezreti tudi ne smemo dela družbe med prvo svetovno vojno. Tedaj je b'ls KTJ osrednja us*an va. ki so nji oblasti urejevale prehrano prebiva'stva in preskrbo kmetijstva s kmetj^kimi potrebščinami. — Po vojni se je delokrog družbe razširil tudi   n^>   Štajersko  in   poslej se je
ustanova imenovala ^Kmetijski družbi za Sle veni j «.  Po prevratu je imela KD
nekaj č?sa še poseben pomen sn v njenh prostorih je del vab poverjeništvo za. kmeti'stvo. Dokler poverjen'štvo ni imelo »vo'esra ur?dn Stva, je družbeno eseoje opravltalo vse posle, — Pozne-e se je družba zepet z vsemi s>lami c prijela de^a za nanredek našega kmetijstva. — L. 1932 se je KD preosnovala v zadrugo da bi :ahko čim bolj pomagala v gospodarskem poge-du svojemu članstvu. Zadruga je p's*aTa pomemben ur~vnava!ec cen in poslej vnov-ču^'e kmetjske pridelke na domačih in tujih tržiščih Pred sedanj- vojno je imela zadruga 12.000 zadružn kov. razkropljenih po Sloveniji in n trebnn je b la ustanovitev petih skladišč na pesestv-h družbe. — KD ima tudi drageeno strokovno k^j^ž-n co ki vsebuje še marsikakšen nedv;g-n-'eni zaklad za zgodvno npš^a kmetijstva. V kn-'ižn:ci so pa tudi zbrana mnoga redka strokovna deTo, ki jih ne najdemo mk'er drugje rri nas.
Kmeti ka družba :ma tud; v sedanjih č^sih velik pomen kar se je lahko prepričal marsfkdb v zadnjih letih, ko mu je nomagala. bodisi kmetu še bolj pa meščanom in zlasti t>st:m, ki so se oprijeli obdelovanja zemlje zdaj. N en blagovni od-dol-k ie mnoe*o pripomogel delu za prehrano prebivalstva.
Vreme
v ljudskem verovanju
Zveza med vremeram v poedlnifc mesecih ter letim, birleznlmi itd«
Preprosto ljudstvo ima svoja pravila o vremenu, sestavljena na p dlagj bogatih izkušenj. N so ta pravla vedno točna in zanesljiva, vendar b; bilo pa napačno :nis-1 ti. da so za vremenske napovedi brez po* mena. Večkrat se lahko prepr čamo da zna preprost človek, zlast* kmetovalec z večjo zaneslj"vost.o napovedati vreme ka kor vremencslovci P.glejmo zdaj kakšn znak; vodijo ljudstvo pri ugibanju o vremenu v poed nih mesecih in v kakšno s»e-zo ^pravlja  vreme z letino. boezmm; itd
Deževje v januarju škodu je setvi, de v januarju zemlja ni pokrita s snegom, pihajo v opoldanskih urah vetrovi, ki prinašajo mraz <5e kdaj januarja ali v n em n snega in mraza bo pritisnil v marcu ;n aprilu Ce brije ob koncu februarja se ver bo letina dobra V februarju glej i*k. volka nego golorokega težaka. Grmenje v februarju je dober znak Ce grmi pon^č bo c brodilo žito slabo in otrokom groz< na lezi j ve bolezni.
Suh april. moker marc in hladen ma polnijo kašče. Marec pr-jeten april nepri jeten, toda za lepim marcem deževen ap:»i Sneg v marcu pobira setev, dež v mairv vse pokvari tn poleti bo suša Prah v mar cu je boljš. od zlata Grmenje v marci obeta splošno izob lje. Ce zakuka kuknv-c
v marcu in če se dramijo žival^ iz zimskega spana, se obeta zgodnja topla pcmlad. č>e sp-mladi zvečer zaregljajo žabe. nastopi toplejše vTeme.
Topel  in  pohleven  dež v aprilu obeta dobre  letino in lepo jesen, če sije po1.na luna p^ cvetju, bo ovenelo   n kakršne so četmje po cvetju,  tako bo tuc   riž. Anril moker, jun'j lep Aprilsko grmenje ne pi1-naša rarsza   Maj hladen   — mnogo *ma n vina.  Deževen maj  —  topel vroč mli;, rrmenje v  maju d bra letina. Lepo verne ob koncu maja pomeni bogato vinske !et;no   Ce ob koncu maja lepo cveto rož' ce, bosta mast   n slanina draga Junijske -ose so kristne   Vetrovi okrog polnilci v jul*ju so žitu koristni, če v juniju grmi «to ne bo veselo
Ker v planinah v juliju sonce dolgo s'je ".am bo pozimi v"sok sneg   Ce se v frtfjju 'vignejo mravljišča  bo huda zima Grme a je v juliju ie slab- za pšenco in rž   Ce j ' averustu deži:je. bo trajalo deževje doi to.  Cesar  avgnst  nc skuha  tudi septem. ^er ne bo spekel  če v začetku septembra 'rm',  bo čez leto dn; dobra  strn. lesen *ipa in topla, zima dolga in ostra C*» ^ajde na jesen v Ž ru zlasti v cerovem pa-ek let na ne bo d"bra. če se najde muš-ea x> letina srednja, če se pa   najde or*\
Vzhodna fronta: letalci spravljajo sneg s kril prevoznega letala pred odletom
erv, be leto navadno, če se pa ne nade nic, bod razgale nalezlj ve bolezni.
Grmenje v pozni jeseni pomen' zgodnjo draginjo. Pozno cvetoče r:že pomenijo nalezljive bolezni. Ce ostane 1 »tje d. igo na drevju, bo zima huda. spomladi pa mnogo gosenic Ce listje ne pade daleč od drevja, bo princem je leto normalno, če se ovce pix> ti večeru n če jO vračat: domov, dobmo kmalu dež ali sneg. Kolikokrat v oktobru
sneži, tolikokrat bo snež lo čez zimo. Kolikor dni je od prvega snega do m'aja, tolikokrat b; pozimi snežilo. Mnogo žra na drevju pomen' hudo zimo.
Kakršen je november, tak je marec. Ce zapade prvi sneg na zamrznjeno zemijo bo mnogo ž ta, Če pa zapade na moki o. bo .brodilo ž to si b . če je december nrez mraza in snega, bomo imeli mraz in sneg v marcu n aprilu Kakr'ni vetrovi p'hi».jo po polneči, tak; bodo pihali vse leto Če br je burja, se obetajo živinske kužne oo-lezi. Ce piha zapadni veter, b do uurli veljaki, če piha jug. bodo razsajale hvaležni, sever  pa pomen; slabo leto.
Komet „Feđke" vedno svetlejši
Porcčahi smo že, da so zvezdoelovci v zvezdami Konigsberg odkrili nov kom^t, ki je dobil :me Fedtke. Komet so pom ka proti Veliki Modvedici in njeno južno mejo je davno že prekoračil. Njegov rep .e dolg 9 d 15 milije nov km. Zvczdo^ovci pa jš«1 d *>o mogli repa novega kometa fo-tografiiati. Novi komet je vedno ervetle^Ai in v kratkem se bo videl že z navadnim daljnogledom.
nseriraj v „Slov. Narodu'1
Hran'lt:e vloge v Belgiji
Prv č od začetka sedanjo svetovna vojne
sc se pokazali tudi v Belgiji lani sadovi varčevanj/i. Docjm so od leta 1938. do konca predlanskega leta ljudje dvtgn li iz denarnih zavorov več kakor je bilo vploč lt izkazuje bilimea za lansko leto 2248 mi'i-jonov frankov vplačil in 1417 miljon v frankrv izplač 1. V denarne zavode je prišlo torej 831 milijonov frankov več kakor so vlagatelji dvignil, iz njih vdog. Vseh hranilnih vlog je mela Belgija lani cb koncu Leta 12.458 milijonov.
Križanka št. 33
Besede pomenijo
Vodoravno: 1. kepa prsti, zemlja, 5. spre-m njajo človeška trupla v pepel, 14. denarna enota, glasbilo, 15. skorja španskega hrasta, iz katere delajo zamaške, 16. iz določenega žita, 18. žensko ime, 19 del vrta. 20. pribitek. nadavek. vrednost denarja ali vrednostn:h papirjev nad imensko ceno. 21. začetek prošnje, 22. pritrdil-n:ca, 23. padavino 24. poljedelsko oredje. 25. živalski Sias. 26 sndno drevo in njegov >ad. 27. tenka kožica, mrežica, pečica; riba. 28 naravna žitna enota, 29. prebivalci Lacija v strrem veku. 31. čvr?t:, trdi. ie-drnati; vrsta javorja, rib imnož.l. 32 francoski skladatelj 33 žensko ime, 34. -ek. kratka rečenica, prazne besede 35 -labotno šibko. 36 mešanica raznih reči »ed, 37 slovensko žensko ime 38 umetni nles. skupina, k ga pleše, tudi predstava, ori kameri se pleše. 39 staroslovanski bc»jz ^rvraštva 40 livade *ravn:ki 41 zanim v orivlačen. živčen 42 kvartaški izraz. 43. iva samota-nika. 44 zvitež. navihanec. «5   indn^tr jska rastlina
Navpično: 1 zabav-šče. 2 posebnost ~>esmi. 3 čn^ovna enota. 4. pr;trdi'nica i. čvrsta, trda jedrnata. 6 podzemsko bogastvo 7 £'-ška črka. 8 Modena (avtomobilska znrčka) 9. prebivalci večjega naselja   10  soteska, tesen; zemljepisni po-
jem, 11. red te v, prehranjevanje, 12. stara oblika veznika. 13. phtrdilnica, 15. iskani, zahtevani, neponarejeni, iskreni, 17. divji, željen krvi, 19. vrsta zemlje, prsti, 20 bo-rilnica, igrišče. 21. kuhinjska posoda, 23. jo izloča prebavni organizem, 24. drevo, 25. pripadnik slovanskega naroda, 26. 73-četek tekmovanja, 27. srbsko moško ime,
28. priprava za skok. tek, dirko, 30. Obri, 31. otok v Sredozemskem morju, 32. del prašičje glave, 34. svečano ob'ačilo, 35. pokrivala, 37 brate, 38. pred^avnik banovine, 40. Term (avtom, značka), 41. rvi-kalnica, 42. egipčanski solnČni bog.
REŠITEV KRIŽANKE ST. 32.
Vodoravno: 1. Dom in svet. 9. omikan, 10. vi, 11. parodija, 13. Iran. 14. tu, 16. sa-maritan. 19. usadi, 20. igraje. 23. il, 24. co, 25 me. 26. ro. 27. alpinec, 31. mir, 32 tu, 33 Karakorum. 36. AN, 37. nazaj, 38. at, 39 as, 41. antimon, 45. val. 46. ožeto, 48. Alenke, 49. oj. 50. nit, 51. anoda, 53. ak, 54. Or. 55 bat
Navpično: 1. dopisnica, 2. omara. 3. Mi-ramar, 4. ikona, 5 nad, 6. sn ti se, 7. Eva, 8 ti 12 juta, 15. gnil, 17. rujen, 18. adio, 21   golman. 22. Amiranti. 26. rc, 28. pir,
29. enozložen. 30 rum. 32. tuja. 33 karavana. 34 ka, 35. Ra, 38 atlet, 40. svojat, 42 nalik. 43 mokar, 44. ne, 47. toda, 52. Ob,
I GEORGES OHNET?]_
S PR0DAIALEC
Z STRUPOV
In zato rase teh severnih dežel zopet oživljajo, vrača se jim energija in podjetnost. Francija je pa stopila ta čas v prve vrste alkoholizma in zdaj koraka s steklenico v roki na čelu. In zakaj? Zato, ker država misli, da je v njenem interesu, da se pijančevanje širi, ker smatra alkohol za eno izmed sredstev vladanja in ker je s pomočjo tisočerih točilnic in krčem razpredla po vsej Franciji volilno mrežo, ki se ji zdaj noče odpovedati. In tako. čim se pojavi pri volilcu najmanjši znak odpora proti vladajočemu sistemu, je že tu razširjevalec pijančevanja, ki mu brž ponudi svojo steklenico, rekoč: Na, pij in molči! In zato počasi, toda neizogibno, navzlic vsem slučajnim in trenutnim odporom svojega ponosa in samozavesti padamo v zadnje vrste civiliziranih narodov. To je namreč nepremagljiv zakon: Telesna moč naroda je v neposrednem razmerju z njegovo treznostjo Če naj narod dela, če naj se bori. mora imeti v svojih Silah kri. In samo kruh ustvarja kri. Alkohol ustvarja samo krvno vodo. Narod, ki pije alkohol, je torej izgubljen. In
vsi, ki mu pri tem pomagnjo in ga zavajajo v pijančevanje, so zločinci od industrijca, izdelujočega opojne pijače — do države, ki dovoljuje prodajo teh pijač.
Poparjeni Vernier je z veseljem pozdravil odhod neznosnega doktorja Augagnea. Vrnil se je v svojo pisarno, kjer je Mareuilu povedal, da je malo manjkalo, da ga pogovor z zdravnikom ni stri.
— Pusti ga. naj govori, — je dejal bivši akviziter. — Vse to je samo humanitarno modrovarije, ki ima k večjemu svoj -^anstveni pomen. Doktor Augagne je človek, ki neprestano tiči v knjigah, zdaj ti je pa pripravil predavanje o tako zvanem miselnem predmetu. Morda so njegovi ideini zakliučki teoretično pravilni, prav gotovo so pa napačni v praksi. Mar so začeli ljudje kuhati žganje šele danes? Saj so tudi naši predniki, stari Galci, pili žganje iz no1 nih kupic Vernier-Mareuil se je morda takrat nazivalo umetno narejeno vino, mošt ali kaj podobnega Toda pili so ljudje že v starih časih In radi so ga cukali In njihove opojne pijače so gotovo povzročale več zla nego naši izbrani likerji. Ali je morda zgodovina naše domovine zato manj slavna? Ah' je to kaj motilo Karla Velikega, Henrika IV., Ludvika XXV. in Napoleona ? Ta tvoj doktor Augagne je naravnost smešen. Vsi so enaki, ti zdravniki, vsi so kakor obsedeni. Zaverovani so v en sistem in nič jim ni dobro, kar se povsem ne strinia z njihovimi predpisi. Pred dobrimi dvajsetimi leti so na vso moč prepovedovali piti rdeče vino in ori poročal i belo In zakaj9 Ker si je bil eden izmed niih pravi dlako-cepec z rdečim vinom pokvaril mehur. Zato torej
naj bi se lečili vsi bolniki na svetu tako kakor on. Potem so prokleli rceče in belo vino ter priporočali pivo. Pivo ? ... Po teoriji tega smešnega doktorja Augagnea bi morali torej vse Francoze podrediti vladi hmelja, tudi če bi bili pri tem v nevarnosti, da bi napravili iz njih Nemce ali vsaj Belgijce će namreč morejo opojne pijače izpremeniti človeško raso, zakaj bi ne dosegli enakih uspehov tudi s pivom? Zdaj pa zdravniki ne priporočajo niti piva, pač pa hočejo, naj bi ljudje pili samo čisto vodo. Kakor da bi sploh imeli čisto vodo! Naj nas puste s tem pri miru Vsi ti ljudje so delničarji Družbe za prodajo mineralnih vod. A tisti, ki so prodajali vino pa najsi bo črno ali belo ali pa pivo. vsi ti si lahko pritegnejo jermene okrog želodcev in zapro svoje trgovine in krčme. Potem se bo pa prodajala samo čista voda, ki ji pravimo nvneralna, ki pa v resnici n? nič drugega nego leglo bacilov vseh vrst. In to bo njihova zmaga. Mi vsi drugi, ki ne širimo med ljudi legarja in njegove vročice, naj bi torej nehali njim na ljubo prodajati opojne pijače? No, na to bodo morali še dolgo čakati! Le nikar tako hitro, dragec moj! Vsi profesorji medicine so taki šali?vci. Prav nič se ne sramujejo, ko predpisujejo svojim bolnikom podganji strup v tabletah ali praških. Pusti jih nai modrujejo in nikar se ne zmeni za njihove predp?se Pravijo ti: Prodajalec strupov. To je samo konkurenčna zavist. Kar mirno in samozavestno hodi svojo pot tn ko postaneš nekega dne milijonar, poreče ves svet. da si ravnal prav.
Drzna Mareuilova zgovornost je osvežila in po-
mirila Verniera. Tudi on je v globini srca mislil tako, kakor njegov svak, vendar so pa bili trenutki, ko se mu je oglašala vest. Toda zdaj se je lotil dela z dvojnim veseljem, potrojil je svojo reklamo in promet se je silno povečal. In ko je madame Vernierova povila malega Kristijana, je bilo bogastvo te rodbine že zelo veliko. Toda mlada žena se ni mogla otresti strašnih misli na prokletstvo, ki ga je bila izrekla nesrečna mati po prerani smrti svojega sina pokuševalca v Vernierovi tovarni. Prokletstvo jo je silno potrlo tn groza jo je obhajala, če je Ie pomislila, da bi se utegnilo izpolniti. Nutoli ni govorila o tem, razmišljala je pa malone neprestano o svoji čudni usodi. Zdelo se ji je, kakor da je zastrupljena. Prokletstvo nesrečne matere je bilo prodrlo v njene misli kakor prodre strup v vse organe telesa. Naj si je prizadevala še tako, otresti se misli nanj ni mogla. Konec je bilo njenega veselja, bledica je pokrila njena lica in nobeno d. lo je ni več zanimalo. V enaki meri, kakor se je množilo Verni ero vo bogastvo, je ugašalo življenje njegove žene.
Izdelovalec opojnih pijač, zatopljen v svoje delo in trgovske posle, se je le malo zanimal za adravje svoje žene. Mareuil je potoval po vsej Evropi, povsod je propagiral prodajo likerjev iz njune tovarne, Vernier pa je delal ta čas doma in izpopolnjeval proizvodnjo. Izumil je bil nov model steklenice, ki je bil res orginalen in ki je vzbudil splošno pozornost. Za bagatelo je kupil obš rno posestvo na bregu reke Seine, v Moretu pri Fontainenleau. z gradom iz Časov kralja Franca L, sredi prekrasnega parka,
Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jaran S Za inaeratni dat Usta: LJubomir Volčič — Vsi v Ljubljani