Dopisi. Iz Kostrivnice. (Volitev blizu!) V kratkem času bode treba novih občinskih volitev. Zato je potrebno, da že zdaj dobro premislimo, komu naj za prihodnja Iri leta izročimo skrb za našo občino. Kdor je le nekoliko nepristransko opazoval ilelovanje dosedanjega odbora, posebno pa našega župana, ta raora pripoznati, da smo strašno zavozili, ko smo si ga pred tremi leti izvolili. Velika napaka je bila že ta, da smo skoraj vso županovo žlahto volili v odbor, kakor da bi bila samo ta sposobna in opravičena vladati celo občino. Izmed te žlahte sta za odbornika sposobna edino g. Kupnik na Podplatu in Ogrinc v Gačjivasi. V dosedanjem odboru je tudi mož, o katerem vsakdo ve, da se ne briga ne za cerkev, ne za službo božjo; njegov Bog je denar. Sramota in gr^h bi btl, lakega moža na novo izvoliti. V Gornji Kostrivnici je dosedanji odbornik mož, kateremu je največje veselje, hujskati Ijudi ter jih spravljati v prepir; razven tega se rad norčuje iz svetih rečij. Edini Gorjanci so mu še udani, ker nimajo prilike, ga natančneje opazovati. Ko bi ga ti tako poznali, kakor mi v Kostrivnici, bi mu gotovo za vselej dali slovo. Proti drugim odbornikom nimamo kaj reči, kakor to, da vse preveč prikimavajo županu. Naš župan veliko pisari in govori in se hvali, pa vse skupaj ni vredno piškavega oreha. C. kr. okrajno glavarstvo ne mara za njegove prismojene dopise, vsaka prošnja; po županu napravljena, vrže se v stran! — Omeniti še moramo, da imajo v dosedanjem odboru nekatore okolice preveč odbornikov, druge pa nič. Pravieno in krščanska ljubezen terja, da pri novi volitvi odbornike jednakomerno razdelimo jia celo občino. Iz Šmartna pri Slov. Gradcu. (Kraet in slabi časi.) Ako elovek prebira časnike, naleli večkrat na izjavo: »Kmetu se mora pomagati, da ta močen steber države popolnoma ne opeša!« Pa žalibog, da do tega še ni prišlo. »Obljubiti in pa dati je preveč«, pravi prislovica. Marsikaleri kmet se pritožuje črez slabe čase in pričakuje od lela do leta boljših; ali zaslonj. A jaz pa mislim drugače, dragi čitatelj; ne slabi časi, ampak slabe postave, skovane od liberalcev, kmcta žulijo in slabijo brez konea. Taka postava je na primer lovska postava, o kateri je »Slov. Gospodar« že večkrat pisal. Druga je ona o zavarovanju proLi nezgodam. Koliko kmetov in trgovcev se pritožuje zoper to postavo, ker je nepotrebna in je kmetu na kvar. Ako človek pomisli, da trgovec mora drago plačati zavarščino, razume se samo ob sebi, da bo te stroške prištel k drugim in za toliko odstotkov ceneje kupil od kmeta n. pr. les in drugo, kar je le kraetu na škodo. Po vrhu pa so prav sltna tista oglasila in računi, ki se redno morajo napraviti, nadalje pa, ako se kdo ponesreči, dobi Bog ve kdaj izplačano primerjeno mu zavarščino. Ali bi ne bilo boljše, da bi bila edino okrajna bolniška blagajnica, prl kateri je lahki oglasiti izstop, vstop in ponesrečenje vsakega delavca in je lnhko dobiti takoj mu odmerjeno podporo? Na tak način bi bilo lc eno plačilo in ljudem tudi ustreženo. In kaj pa naj rečem o šolski postavi? To ti je prava mora, ki tlači kmela črez silo. Višje oblasti ukazujejo zidati drage in prostorne šole in silijo vsakega olroka v šolo. Pa to izpolniti ni tako lahko, kakor bi kdo mislil. Revež itak nima ničesar za obleko, za živež zase, še manj za otroka, in kako ga naj v šolo pošilja? Zato občutijo te yrste ljudje to postavo neizmerno in se izgovarjajo na vse mogoče načine in pritiskajo na občino, tedaj na davkoplačevalca, naj mu kupi obleko i. t. d. Pa kmetu se tudi ne godi boljSe. Med tem ko mora pošiljati svoje otroke dolgo vrsto let v šolo, mora si najemati služabnike, ali kje jih dobiti? Fant, ki stopi iz šole, se že pasti sramuje, za hlapca pa je še preslab, in tudi ne urae dela. Ako vzame kmet oferskega otroka in ga v šolo ne pošlje, je kaznovan. Na tak način ubožni nimajo zaslužka, kmet pa ne pastirja. Ne rečem s tem, da ni treba otrokom v šolo hoditi, do 12. leta je kraečkom otrokom gotovo dovolj. Dragi bratec, pa to še ni vse, kar Uači davkoplačevalca ! Naš krajni šolski svet namerava v Golavabuki napraviti poraožno šolo, za katero je bilo zborovanje dne 20 okt. Zavedni kmelje so se te stavbe branili, ali g. okrajni šolski nadzornik jih je tolažil s tem, da taka šola ne bo veliko stala i. t. d. Tej tolažbi pa ni verjeti, ker odlok vis. rainisterstva za uk in bogočastje z dne 9. jun. 1873 št. 4816 in oni z dne 16. maja 1883 št. 10544 ex 882 d. z. št. 8. odločno zahtevata, kaka da mora biti Sola, in take stavbe stanejo peneze. Kje so še potem klopi, podučni pripomočki, drva in drugo? Za vse to se bo moralo seči globoko v žep, ko bi le kaj notri bilo! V taki zimi, kakoršna je bila lani, pa g. učitelj ne dojde do te šole iz Šmartna brez smrtne nevarnosti. Kaj pa zaradi krščanskega nauka? Ali bodo mogli g. katehet dohajati redno, posebno če bi imeli le enega g. kaplana? Vsak pameten človek mora priznati, da ni nikakor dobro, cepiti farane, posebno pa otrok ne od farne duhovščine. — Premožnih kmetov tukaj sploh ni, izvemši nekatere. Oče prevzame kmetijo z dolgovi, ta jo prepusti sinu tudi z dolgovi in tako naprej od roda do roda, tako, da je ubogi kmet le suženj kupila in se bo polagoma izpilo vse imelje, kar je hujše od nekdanje robote in se je bati, da rez polagoma pride vse na nič. Na tak način, Bog varuj, se odpre pot socijal-demokratom; kajti »prazen žakel ne stoji po koncu!« Iz Ptuja. (Za dijaško kuhinjo) sov mesecu oklobru darovali sledeči p. n. dobrotniki: Šoštarič Ferd., župnik pri Mali Nedelji, 2 gld.; Marzidovšek Rad., c. in kr. v. kaplan v Trstu, 3 gld.; Meško Jak., častni kanonik i. t. d., 5 gld.; dr. Brumen, odvetnik v Ptuju, 5 gld. (za 1. tečaj); Gregorič Anton, poseslnik in tajnik v Ptuju, 5 gld.; Raisp Ferdinand, vpokojeni oskrbnik v Ptuju, 10 gld.; dr. Jurtela Franc, odvetnik v Šmarijah in dež. poslanec, 10 gld.; Lempl Marija, posestnica v Ptuju, 1 gld.; Vraz Janko, župnik pri Sv. Florijanu, 1 gld.; Bratuša AL, beneficijat v Ptuju, 1 gld.; Cilenšek Mart, profesor v Ptuju, 1 gld.; Črnko Marko, vikar v Ptuju, 1 gld.; Majcen Ferd., proiesor v Ptuju (za 1. tečaj) 5 gld.; Ožgan S., c. kr. notar v Ptuju, 1 gld.; dr. Ploj Jakob, odvetnik v Ptuju, 3 gld.; dr. Schiffrer Jan., c. in kr. polk. zdravnik v Ptuju, 1 gld.; Sedlaček J., tajnlk v Ptuju, 50 kr.; Šalamon Fr., mestne fare kaplan, 1 gld.; dr. Horvat, odvotnik v Ptuju, 1 gld. Volilo po f g. dr. Muršec-u v Gradcu 100 gld. ¦— Prisrčna hvala! Iz Gorenje Hudinje pri Celju. (Povodenj; napisi.) Celje je stočišče mnogih strug in kot najnižji kraj doline mora od povodnjij največ trpeti. Vsi naši poločki, viri in jarki odpeliavajo vodo proti mestu. Savinja ima pri mestu preplitvo strugo tako, da namestu, da bi se izlivale naše Ložnica, Sušniea, Koprivnica, Voglajna s Hudinjo in Bezovičnico — dobavljajo Se ob povodnji celo vodo čez savinjsko strugo. Zlo pa je tem večje, odkar teče železni konj po Savinjski dolini. Ne le da so prerovi in mostovi na tej progi strašno redki, — pri Celju v Gaberja je le edini most —, ampak še tudi silno ozki. Dne 21. vinotoka t. 1. je tekla voda čez visoki železniški nasip in segala v Gaberju 2w čez zemljo, eesar še ne pomnijo, akoravno pomnijo že sploh večje povodnji po dolini. Kako se naj voda odleka, ako ni zadosti prerovov ? Ravno tako neskrbna je južna železnica, katera je dala velik prerov, ki je zadostno vode požiral, — zamašiti! Tako imamo pri vsaki povodnji — jezero. Naj bi izvedenci prišli le ob povodnji sem, ne pa ob lepem suhen vremenu! — Po naši okolici visč ponekod čudni germanski napisi raz hiše. Grke v vsakovrstnih mešanih slogih, slovnica, kakor bi iz kotla pene posnel; ¦— da le blažena nemščina diši! Ob cesti imamo križ, v spomin neke nesreče. Dosedaj je bil popis nesreče sicer nemško, pa pravilno in ukusno predočen. Danes pa vidiš nov opis, pa skažen, da je groza. Končno stoji: « der Vater war lodt. Das Kind lebte betrauert von seinen ....» Polniki, molite za nesrečenca, pa tudi za — nevedneže! M. Od Sotle. (Šeenkrat o lovski postavi.) Slovenski posestniki! Vzamite si v spomin dopis iz Vitanja v >Slov. Gospodarju« št. 41., posebno tisti posestniki, ki zaradi divjačine veliko škode trpite! Naj občinski uradi pošljejo prošnje na deželni odbor, da se lovska postava spremeni, da bo smel vsak posestnik na svojem zemljišču divjačino loviti. Sedaj vam divjačina na polju, sadonosnikih in vinogradih mnogo škode stori, in če za odškodnino od lovskih najeranikov kaj zahtevate, z dobrega nič ne dobite, s hudega pa tudi ne veliko vee. S puško nikamor od svojega stanovanja niti stopinje storiti ne smete. Če se kje strel sliši, poizveduje natančno lovski najemnik in njegovi pomočniki, kdo in kaj je ustrelil. Posebno so pa pri tem brzi in zvesti gospodje orožniki, ki puške jemljejo, naj kdo tudi zasleduje samo veverico, ki ni zapisana v lovnici. Vložite torej prošnje, dragi rojaki, da se vam v prid lovska postava spremeni; storite to z združenimi moemi, kakor ste pmsili za celjsko gimnazijo! Z Zdol pri Kozjem. (Letina.) Leto se bliža h koncu svojc kronike. Spravljanje poljskih pridelkov je iudi pri kraju. Torej je dobro, da poizvemo iz letoSnje kronike, koliko nam je kaj polje obrodilo. Ozimna setev nam je slabo obrodila, ker je bila močno pozebla. Zato srao pa s poletnimi pridelki nekoliko bolj zadovoljni. Koruza, krompir, oves, proso i. t. d. je prav bogato obrodilo, ajda bolj slabo, ker jo je suhi avgust preveč v rasti zadržaval. Tem manj pa smo dobili repe, korenja in zelja. Sadje je obrodilo srednje, največ češplje in hruške, jabolke skoraj nič. Orehov in kostanja je bilo še koj dovolj. Nabrali smo nekateri več, nekateri manj od lani; pač, kakor smo gorice obdelovali. Samo v vinogradih gospoda Sentviškega župnika se je nabralo devet polovnjakov dobrega mošta. Res, Se koj lepo število, pa ludi oni redno in točno skrbijo za obdelovanje vinogradov. Ko bi soscdje posnemali, njih zgled, tedaj bi gorice še dobro rodile ! Kapljica kaže, da bo prav dobra; o da bi jo lo Ijudje po pameti pili! S Slatine (Kaj delajo nemške klopi v Vitanju?) Obijubil sem vam, da hočem ob svujom času pogledati za nemškimi klopmi ter vam poročati, kako se jim v Vitanju godi. Par nemčuhov je tukaj za njirrii sicer prelivalo solzc; vsi drugi so se pa grozno smcjali vozniku, ko jih je nabasal na voz ter odpeljal v ptuje kraje. Zvedcl šem, da ob vseh svetnikih se bo začela v Vitanju lista preklicana šulvereinska šola. Kaj velja, pa stopim preko Št. Jurija in Vojnika tje gor. Radovednost me je gnala proti Vojniku ludi zavoljo tega, da pozvera, koliko otrok šteje vojniška šulvereinska Sola, ki se je tudi imela začeli ob vseh svetih. »V Vojniku so sami trdi Slovenci — v trgu in po okolici«; tako sem slišal večkrat; »ta nemška šola je gotovo prazna«, si mislim. Toda kaj zvem? Nova nemška šola v Vojniku jo otrok vsa prenapolnjena? Jeli res, da so tudi tamošnji Slovenci poslali v njo svoje otroke? Ne, tega nisem nikdar pričakoval! Vprašam torej znanega Slovenca: »Kako je bilo to mogoče?« — >Prijatelj« mi odgovori »pri nas je vse mogoče. Naše ljudstvo je premehko. Danes li izvolijo v častne občane vrle slovenske može, jutri pa hočejo to čast skazati že kakemu nemčurju. Glej, pred nekaterimi leti smo imeli Slovenci v vojniškem trgu pri volitvi deželnega poslanca večino; a kmalu potem je pa dobil zagrizen nasprotnik našcga naroda skoraj vse glase. Pri nas ni nič možatega, premalo značajnosti! Veliko je pa kriv tudi naš nemški »Vorsebussverein«. Kdor je nemškemu »Vorschussverein« v Vojniku kaj dolžan, mora plesati, kakor mu žvižgajo tukajšnji nemčuhi«. — »Vprašam vas, zakaj pa vaši vojniški Sloveuci ne napravijo sami svoje posojilnice? Če smo jo mogli napraviti pri nas na Slatini, bi jo stokrat ložje napravili pri vas, kjer imate premožne osebe in prebisane glave med seboj«. — »Veste, prijatelj, to je takole« mi odgovori, »študirali so naši gospodje že več let na to, da bi ustanovili posojilnico; pa, kakor čujem, še zdaj tako študirajo. Toda prenagliti se ne smemo«. — »No, torej le šludirajte do sodnjega dneva, da vam med tem nemčuhi poberejo vse-vaše otroke«. —. Nejevoljno se podam dalje. Ko pridem do prijazne Nove cerkvj, bi se bil kaj rad oglasil pri našem gospodu državnem poslancu; kolikokrat smo ga že z veseljem poslušali na Slalini; pa ravno ta dan je bil zopet na Dunaju. Zdaj sem v Socki. Zvedel sem, da ondašnjo lepo grajščino ima v rokah neki dunajski žid. Žalostno! Zdaj se približujem že vitanjski zemlji; srce mi bije vedno bolj močno. »Kaj, če te na meji kar zgrabijo vitanjski Nemci, pa te poženejo nazaj v Celje«?! Z vedno večjim strahom prekorakam most, ki veže celjski in konjiški okraj. Na celjskt strani mosta je napis, zgoraj slovenski,spodaj nemški. »Kako bom pa v Vitanju shajal? Ali mi bodo dali vsaj za denar kaj jesti in piti, če jih vprašam po slovenski?« — Tako, zdaj sem na nemški vitanjski zemlji! Srečam par kovačev iz fužin, kjer zapazim koso v nemških, frankfurtarskih barvah, »Kam pa prodajate kose? Gredo vse na Nemško V» — »0 kaj še!« mi odgovorita, >vse te kose prodajamo na Rusko ali pa v južne kraje — tjedol na Turško.« — »Tako ? Torej vam vendar dišijo stotnjaki, ki jih dobivate od Rusov, Hrvatov in Bolgarov? — Kako pa je ime lastniku teh fužin?« — >Gospod Melej so.« — »Mulej, Mulej, to je slovensko ime. Njegovemu očetu ali dedu je tekla zibelka gotovo na Gorenjskem; tam so Muleji doraa«. (Dalje prih.) Iz Spodnje Poljskave. (Tatvine). Pred letom dnij je ukradel nekdo na Seljah ubogemu želarju lepo kravo, v cvetnem tednu t. 1. pa tukajšnjemu posestniku gosp. Ant. Papež-u zopet kravo, ki je bila vsaj 140 gld. vredna; poleti je zopet bila ukradena težka krava gosp. Pivcu na Seljah. Kam je tat te tri krave odgnal, ne ve se še sedaj ne, se ve tudi tatii ne poznamo, čeravno je še vedno blizu nas, če ne celo med nami; kajti zvečer dne 30. vinotoka je skušal zopet tukajšnjemu posestniku gosp. Jožefu Papež-u, očelu zgoraj imenovanega Antona Papež-a, lepo rejeno kravo v vrednosti kakih 100 gld. ukrasti. Na srečo se je zbudil posestnikov sin Janez, ter tata, ki je kravo že na dvorišče prignal, odpodil; ker je bila sila temna noč, ter je močno deževalo, žalitog se je skril tat, a tudi sled smo zgubili, samo vrv je pustil kravi na rogovih. Upajmo, da se bode posrečilo orožnikom, ki prav pridno tata iščejo, tega zločina najtl ter sodniji izročili, da se bode tudi že na tem svetu kaznoval.