Poštnine oločono v goiovinL Leto XX., št. 280 LJubljana, petdc 1. decembra 1939 Cena 1 Din Upravništvo: iiubliana, Knafljeva 5 - Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Inseratni oddelek: Ljubljana, $ele*» burgova ul. — let. 3492 in 3392 Podružnico Maribor: Grajski trg št. 1. Telefon št. 2455. Podružnico Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi pri oošt ček. zavodih) Ljubljana št. 17749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Dan vere v bodočnost Nj. Vel. kralj Peter TI. se je letos, ko je z odliko končal srednjo Šolo, začel poleg nadaljevanja splošnih študijev posvečati posebej še študiju vojaških ved. Naša slika ga kaže v prikupni uniformi gojenca vojne akademije, na kateri se vzgaja naš oficirski naraščaj Danes je praznik našega narodnega in državnega zedinjenja, praznik ustanovitve Jugoslavije. Prvič doživljajo 1. december kot polnoletni državljani sinovi in hčerke naroda, ki so rojeni že v svobodi in ki jim je ob zibelki poleg lastne matere stala že majka Jugoslavija dekleta in fantje, ki so šli skozi šole svoje narodne države in ki so tako od prvega trenutka svojega življenja dihali zrak narodne svobode. Vrstilo se bo pokolenje za pokolenjem in naša nekdanja nesvobodna prošlost se bo počasi izgubljala v meglo pozablje-nja. Dobro bo to v marsikaterem oziru. Generacije, ki so ustvarjale Jugoslavijo in jo izgrajevale v prvih dveh de-cenijih njenega obstoja, so bile obremenjene z mnogimi pogreškami. predsodki in napakami iz nekdanjih nesvo-bodnih dni, one pa, ki so prišle iz že prej svobodnega dela domovine, so nosile s seboj obzorja povsem drugačnih prilik in razmer in so se le težko ori-lagojevale novi, veliki zedinjeni državi. Krvne žrtve za Jugoslavijo niso enakomerno razdeljene, toda nič manj pomembni niso drugi napori za narodno svobodo. Pogled v prošlost je poučen in razveseljiv. Starejši rodovi so zapustili današnji generaciji bogato dediščino. Kamni,ki jih je delo orošlih generacij vzidalo v kulturne, gospodarske in socialne temelje narodnega napredka, so graditeljski kamni za Jugoslavijo. Od tistega časa. ko se ie slovenski rod prvič pričel zavedati svojega slovenskega imena, preko vseh trdih boiev za njegov obstanek, za njegove človečanske in narodne pravice, pa do usodnih let ko je našel svoje mesto v jugoslovenskem edinstvu in na ves glas izpovedal svetu, da je eno s Srbi in Hrvati — vsa ta dolga doba je bila ena sama priprava k največji zmagi, ki jo more narod doseči, k zmagi lastne neodvisnosti in lastne svobode ter priznanja, da je sam gospod na svoji zemlji. Jugoslovenske generacije, katerih prva stopa letos v politično življenje, in vse. ki ji bodo sledile, se morajo zavedati, da so njihovi predhodniki v polni meri izvršili dolžnosti svoje dobe. Vsakega 1. decembra bi imeli pravico, da stopijo svetlega obraza pred Jugoslavijo vsi oni nešteti vidni in nevidni, pomembni in neznatni delavci za narodni napredek, vsi, oni junaški mali in veliki ljudje, ki so v dobah ponižanja ponosno nosili svojo slovensko glavo, se zagrizeno borili za vsako mrvico narodne pravice, z navdušenjem podpirali vsak podvig narodnega napredka od najskromnejše čitalnice in sokolske čete do borbe za slovensko vseučilišče, od nastanitve skromnega trgovca ali obrtnika v nemškutarskem kraju do prvih poskusov slovenske industrije in samostojnega denarnega gospodarstva. Kaj je bilo slovensko zadružništvo za ojačenje notranje moči našega naroda, kaj je pomenila Ciril-Metodova družba za okrepitev duhovne in moralne odporne sile slovenske- I ga rodu, to današnje generacije že več ne pomnijo. Ali narodna zgodovina bo ta dejanja beležila v svojih osnovnih poglavjih in tudi za nas Slovence se historija Jugoslavije ne pričenja s i. decembrom 1918. temveč v onih časih, ko so prve domoljubne slovenske pesmi postajale svojina širokih ljudskih slojev Treba se ie 1. decembra spomniti teh časov, iz katerih puhtita sila in gon idealizma, a ki so nam tudi dokaz, da idealizem in vera vse ovire premagata. Duha vere kličemo na dan našega zedinjenja. • Ta dan se obnavlja danes že enoindvajsetič Marsikateri prvi december nam je izgledal kot dan razočaranja. Pričakovanja onega dne, ko je narod z neskaljenim navdušenjem slavil slovesno proklamacijo svoje združitve in ustanovitve lastne države, se v mnogočem niso izpolnila. Sledila so leta težkih preizkušenj. Leta 1918. smo vsi složno zahtevali Jugoslavijo, da pa bi res bili Jugoslovani, to se nam ni povsem posrečilo. Manjkalo je medsebojnega poznavanja in razumevanja, manjkalo je praktičnih izkušenj, in namesto da bi postajalo zedinjenje od leta do leta trdnejše in krepkejše, se je pričelo rahljati. Mnogi so vstajali med nami, ki so pričeli razmišljati, ali ni bila naša vera v narodno edinstvo le utvara. Prišel je črni 1. december pred 11 leti, doba preloma, ki je pretil naši narodni zajednici s katastrofo. Naj gleda na režim šestojanuarske diktature kakor kdo hoče, nihče ne more zanikati, da je kralj, ki mu je zgodovina dala ime Zedinitelja, storil svoj usodni korak v prepričanju, da se da razkrajal-ni proces ustaviti in izlečiti le z avtoritativnim uveljavi j en jem one ideje, iz katere se je Jugoslavija rodila. Politiki. ki so prevzeli na sebe izvedbo kraljevih misli, so odpovedali v tistem odločilnem času prvih dveh let. Ko so se vsa naša notranja vprašanja avtoritativno reševala in je v vsem narodu bilo razpoloženje, da voljno sprejme spremembe, ki bi bile končno zagotovile njegovo notranje duhovno in politično ravnovesje ter enakopravnost vseh njegovih delov in krajev, je bilo marsikaj opuščenega, kar bi bilo bistveno vplivalo na končno konsolidacijo naše zajednice. In tako je sledila doba novih bojev in novih trenj. Preživljali smo čas osebnega režima malih političnih ljudi, ki so si, zaslepljeni v svoji strasti, izgrajevali osebne pozicije, a pri tem skoraj pozabili na Jugoslavijo. Spominski dnevi zedinjenja v zadnjih letih so bili dnevi težke skrbi in strahu za bodočnost naše nacije. Kamor si stopil, se ti je zdelo, da se ti udirajo tla pod nogami. Rešiti samo eksistenco države in z njo našo skupno svobodo in neodvisnost je postala vrhovna zapoved vsem, ki so prepričani, da je obstoj Jugoslavije edino jamstvo za življenje Slovencev, Hrvatov in Srbov. Raje kompromis, iskren in lojalen, ako je njegov temelj trdna Finska - žrtev napada Sovietska voiska ie včerai ziutrai brez voine napovedi prekoraiila meie male finske države — Finska voiska bo z vsemi moimi in do skrainostl branila suverenost in neodvisnost države London, 30. nov. d. Po snočnjem govoru predsednika zveze ljudskih komisarjev in komisarja za zunanje zadeve Molotova, v katerem je pod pretvezo, da finska vlada kljub upravičenim ruskim zahtevam uporno vztraja pri svojem sovražnem razpoloženju napram Sovjetski uniji, napovedal prekinitev diplomatskih odnošajev, so se dogodki pričeli razvijati z nepričakovano naglico. Zaman je finska vlada v svojem odgovoru na drugo noto Molotova sporočila sovjetski vladi, da je pripravljena umakniti svoje čete tako daleč od ruske meje, da ne bo mogoče več govoriti o ogražanju Leningrada; zaman je v zadnjem momenta poskušala še Amerika posredovati med Rusijo in Finsko za mirno ureditev spora. Rusija je ameriško ponudbo, k! jo je Finska z veseljem sprejela, odklonila in odpo-klicala svoje politične in gospodarske zastopnike v finski prestolnici. Vse'klade, da bo še v zadnjem momentu končno vendarle mogoče preprečiti oborožen ruski napad na Finsko, so se izkazale kot neutemeljene. Davi ob 8.15 po srednjeevropskem času so sovjetske čete brez vojne napovedi prekoračile finske meje. Operacije sovjetskih čet se vrše na treh krajih. Glavni napad, v katerem sodelujeta artilerija in pehota, se vrši severoza-padno od Leningrada, kjer je že v teku huda topovska bitka. Drugi napad velja finski prestolnici Helsinki in trdnjavi Sveaborg. Tretji , napad so izvršili Rusi na skrajnem severu finske republike, kjer so zasedli Ribiški polotok ter finsko mesto Pečengo (Petsamo). Istočasno je pričela s svojimi operacijami tudi sovjetska baltiška vojna mornarica, ki je očitno brez vsakega odpora zasedla finski otok Hogland, kakor tudi vse ostale manjše finske otoke v Finskem zalivu, ki leže tik pred Leningradom. Po dosedaj še nepotrjenih vesteh je finska vlada zaradi sovjetskega vdora na finski teritorij že napovedala Sovjetski uniji vojno, gotovo pa je, da se bo proti sovjetskemu nasilju postavila v bran z vsemi svojimi silami. Za vrhovnega poveljnika finske vojske je imenovan popularni maršal Manner-heim. Ruska vlada odklonila posredovanje Amerike Možnost prekinitve diplomatskih odnošajev med Zedinjenimi državami In Sovjetsko unijo Moskva, 30. nov. s. (Associated Press) Ameriški odpravnik poglov je dane« popoldne posetil rusko zunanje ministrstvo ter izročil namestniku komisarja za zunanje zadeve Potemkinu noto ameriške vlade, v kateri ponuja svoje posredovanje v rusko-finskem sporu. Potemkin je vzel noto na znanje brez vsakega komentarja. Obisk ameriškega odpravnika poslov se je izvršil nekaj ur potem, ko so ruska letala prvič bombardirala Helsinke. V tukajšnjih diplomatskih krogih ne verujejo v možnost uspeha ameriške posredovalne akcije. Washington, 30. nov. s. (Reuter) Uradnik ruskega poslaništva je danes popoldne posetil ameriško zunanjo ministrstvo ter izjavil, da ruska vlada ne vidi potrebe, da bi se poslužila ponudbe ameriške vlade za posredovanje v sporu s Finsko. Finski poslanik se Je istotako zglasO v zunanjem ministrstvu ter sporočil, da finska vlada ponudbo vlade Zedinjenih držav toplo pozdravlja. VVashington, 30. nov. s. (Associated Press.) Predsednik Roosevelt se je danes vrnil iz Warnspringsa v VVashington. Takoj po svojem prihodu je imel z zunanjim ministrom Hullom daljšo konferenco o položaju, ki je nastal po ruskem napadu na Finsko. V krogih ameriškega senata govore o možnosti, da bo vlada Zedinjenih držav prekinila diplomatske odnošaje z Rusijo. Na drugi strani postaja aktualno vprašanje, ali naj vlada Zedinjenih držav odredi veljavnost nevtralnostnega zakona tudi za Rusijo in Finsko, ld sta sedaj v vojnem stanja. Razvoj prvih sovjetskih vojnih akcij Helsinki, 30. nov. j. (Finska telegrafska agencija) Potek ruskega napada na Finsko, kolikor je doslej potrjen po uradnih ugotovitvah, je bil naslednji: Ob 9.15 (lokalni čas) so priletela z morske strani tri sovjetska letala in začela obsipavati aerodrom v Helsinkih z lahkimi bombami. To prvo sovražno dejanje napram Finski, kj ni dala nobenega povoda za napad, in ki je ves čas ohranila popolno mirnost, k sreči ni povzročilo niti velike gmotne škode, niti človeških žrtev. Finsko protiletalsko topništvo je letala ljuto obstreljevalo, nakar so se obrnila proti vzhodu in izginila. Ob 9.50 lokalnega časa je nadaljnjih 10 sovjetskih avionov preletelo finske teritorialne vode ter začelo metati bombe na pristaniško mesto Viipuri (Viborg) Bombe so bile napolnjene a vžigalniml snovmi ter so na treh krajih v mestu zanetile požar. Skoraj istočasno je začela sovjetska artilerija is kronštatske trdnjave obstrelje- Prihodnja številka „Jutra" bo izšla v nedeljo ziutrai• volja očuvati državno zajednico in v njej solidarno voljo celokupnega naroda za skupno življenje, kakor nadaljnji razkroj z vsemi možnostmi in opasnost mi še poostrenih notranjih bojev in to v času, ko je okoli oglov naše hiše zopet zatulil vihar evropske vojne. V tem je pravo jedro ideje sporazuma, kakor ga pojmujejo oni, kise niso odrekli veri v osnovno idejo Jugoslavije. Danes Slovenci, Hrvati in Srbi zopet med seboj razpravljamo in se pogajamo in marsikomu se zdi, da država, ki se gradi v duhu pogodb, nima več one notranje sile, ki jo ji edino more dati ideja edinstva. Toda mi smo v dno duše prepričani, da so besede, ki sedaj silijo v ospredje, le zunanje oblike praktičnih poskusov najti za naše sožitje nove, prikladnejše solucije Duh narodnega edinstva je stopil morda nevidno v ozadje, toda on je nesmrten in nobena, še tako ostra beseda ga ne more pokončati. Z njim je povezana usoda te države in Jugoslavija bo neodvisna in močna samo, dokler bo njena rodna ideja živa. Kajti samo v jugoslovenski ideji je zasidrano jamstvo, da ostanemo Srbi, Hrvati in Slovenci na svoji zemlji »svoj gospod«. Vrnimo se v dobo prejSnjih pokolenj. Bili ao časi, ko se je zdelo, da ao za- man vsi napori očuvati skromni pla-menček našega narodnega obstoja, da so vse žrtve brezuspešne; bili so trenutki, ko smo mislili, da že čujemo neusmiljeni korak usode, ki nas bo str-la. Toda vera v narodno misel je vedno znova podžigala nesebični idealizem in 1. december 1918. je z ramen slovenskega človeka odvalil težek občutek življenjske nesigurnosti. Prva Se po rojstvu jugoslovenska generacija, ki stopa sedaj na plan, in vse, ki ji bodo sledile, so postavljene pred usodno zgodovinsko odgovornost, da veliko delo, ki je zraslo iz naporov, uspehov inpo-grešk preteklih rodov, ponesejo na svojih ramenih. Za to generacijo, za vse nas, ki danes gledamo tragiko prvih svobodnih rodov med slovanskimi narodi in občudujemo, kako se v dobi ponižanja in obupa navdušeno oprijemajo misli svojega edinstva in svoje svobode, naj bo letošnji 1. december dan vere ▼ odrešilnost naše narodne ideje, dan nezlomljive volje za vsako žrtev, ki bi bila potrebna. Tudi naš narod bo morda postavljen še pred težke preizkušnje. Ce bo ohranil svojo vero in če bodo njegovi borci ostali zvesti svojim prednikom ▼ idealizmu, potem bo ostal zedinjen in neodvisen, gospodar svoje duhovne in tvarne svobode. vat« naselje Wammelsau t bližini mesta Terijoki na obali Karelije. V bližini rusko-finske meje je prišlo pri kraju Kivepaa do dvoboja med finskim in ruskim topništvom, ki še traja. Prav tako so že v dopoldanskih urah izvedla sovjetska letala bombne napade na finsko industrijsko mesto Eno ter Huoski. Opoldne so sovjetska letala iznova napadla finsko prestolnico ter obmetavala i bombami razne stanovanjske četrti. Nekaj bomb je padlo v bližino neke bolnice. Ob 11. so bili iz mesta evakuirani otroci in ženske, ki so bili prepeljani v avtobusih r okolišne kraje. V dopoldanskih urah Je prišla iz severne Finske vest, da so tamkaj sovjetske čete zasedle Ribiški polotok in Pečengo (Petsamo). Helsinki, 30. nov. s. (Reuter). Finsko vojno ministrstvo javlja, da sta bili doslej sestreljeni dve ruski letali, od teh eno v bližini Helsinkov. Bombe, ki so jih metala ruska letala na letališče v Helsinkih, so napravile le malo škode. Nad mestom samim so metala ruska letala najprej letake, ki pozivajo finsko prebivalstvo, naj prisili sedanjo vlado k odstopu. Predsednik finske vlade Kajander in maršal Mannerheim morata oditi, potem bo zopet mogoč mir Ruska letala so tekom dopoldneva močno bombardirala industrijske predele severno od Viborga, zlasti mesto JoenSuu, kjer se nahajajo industrije celuloze in lesovine. Povzročeno pa je bilo samo malo škode. Rusko vojno brodovje je odplulo iz Kronštata ter je obstreljevalo razne točke na finski obali. Letalski napad na mesto Joensuu je zahteval mnogo žrtev. Ranjence so prenesli v šole in bolnišnice. Nekaj po poldneva sta bili ponovne bombardirani mesti Kot-ka in Viborg. Proglas prezidenta Kalia Oslo, 30. nov. j. (Havas) Po brzojavki, ki je prišla semkaj iz Helsinkov, je predsednik finske republike Kalio objavil proglas, v katerem sporoča prebivalstvu, da je postala Finska žrtev sovjetskega napada ter da se bo Finska kršitvi svoje nevtralnosti postavila v bran. Poveljstvo nad vso finsko vojno silo je predsednik Kalio izročil maršalu Manner-helmu. Na vsem Finskem je proglašeno vojno stanje. Helsinki, 30. nov. s. (Exchange Telegraph) Radi vdora ruske vojske na Finsko je finska vlada napovedala Rusiji vojno. Sestanek finskega parlamenta Helsinki, 30. nov. s. (Associated Press) Nocoj ob 20. je bila seja finskega parlamenta. Parlament je ob tej priliki izrazil vladi svoje zaupanje. Finski zunanji minister Erkko je danes izjavil, da predstavlja ruska akcija proti Finski najjasnejši primer napada. Finska ni niti izvršila napada na rusko ozemlje, niti ni nikdar ogražala Leningrada. Odgovor Sinske vlade na noto Molotova Helsinki, 30. nov. AA. (Reuter). Sovjetski poslanik v Helsinkih in trgovinski ataše pri sovjetskem poslaništvu sta odpoklicana. Finci so poslali svoj odgovor na noto Molotova, ki odpoveduje sovjetsko-finski nenapadalni pakt, že snoči v Moskvo. Se preden pa je prebral finski odgovor je Molotov izročil finskemu poslaniku v Moskvi Koskinenu noto, v kateri mu sporoča, da Smatra sovjetska vlada sedanji položaj za nemogoč in da zato prekinja diplomatske stike s Finsko. Finska vlada se v svojem odgovoru sklicuje na noto z dne 27. novembra in zastopa stališče, da ni bilo nobenih vzrokov za odpoved nenapadalnega pakta. Finska vlada predlaga zato, da naj se po ČL 5 nenapadalnega pakta in po dopolnilnem paktu o arbitraži vsa sporna vprašanja urede z nevtralnim spravnostnim postopkom. Da dokaže svoje iskreno stremljenje za sporazum, da ovrže argument sovjetske vlade, da Je zavzela sovražno stališče do Sovjetske unije in da ogroža varnost Leningrada, Je finska vlada pripravljena skleniti s sovjetsko vlado sporazum o odpoklica obrambnih čet s karelijskega področja, izvzemši obmejne varnostne čete in carinske oddelke, tako daleč v notranjščino države, da ne bo nihče mogel trditi, da ogrožajo Leningrad. London, 30. nov. s. (Reuter). V tukajšnjih političnih krogih prevladuje vtis, da je ruska vlada včeraj namenoma zavlačevala sprejem odgovora finske vlade, ker je imela že v naprej glede Finske svoj načrt ter ni hotela, da bi ji bil z odgovorom finske vlade prekrižan. Angleški politični krogi mislijo, da je bila z dobro voljo mirna rešitev spora možna. Opravičila, ki jih je navedel v svojem sinočnjem Nadaljevanje na Z* strani govoru Molotov za rusko akcijo, niso bila nikjer na svetu sprejeta s priznanjem. Moskva, 30. novembra. AA. (DNB) Cas odhoda osebja finskega poslaništva še ni določen. Gotovo je, da finski poslanik in poslaniško osebje še ne bosta danes zapustila Moskve. Al! je mogoča vojaška pomoč Finski London, 30. nov. z. »Exchange Telegraph« razpravlja o vprašanju, ali je sploh mogoče priskočiti Finski r.a pomoč. Kakor kaže razvoj dogodkov postopa Rusija v sporazumu z Nemčijo in zato ni pričakovati, da bi Hetler interveniral v prilog Finske. Anglija in Francija ne glede na to, da ' sta z Nemčijo v vojni, že zaradi ske oddaljenosti Finski ne moreta pomagati. Tudi glede Zedinjenih držav velja enak geografski argument. Razen tega tudi ni pričakovati, da bi se Amerika zaradi Finske vmešala v evropsko vojno. Norveška in Švedska sta sdcer popolnoma na strani Finske, ker se zavedata, da pomeni padec Finske neposredno grožnjo njima samima, vendar pa sta sami prešibki, da bi se zoper-stavili Rusiji. Finska se bo morda junaško branila, toda tudi ta odpor ne bo mogel zadržati razvoja dogodkov, dasiravno utegne odpor Finske trajati precej časa, ker so terenske prilike za napadalca skrajno neugodne. Edina reakcija, ki jo je pričakovati, so morebitni gospodarski ukrepi Zedinjenih držav proti Rusiji. geograf- I netočne. Pač pa je »vedski vojni minister >wnma nah in kotlinah megla. I S tečaja prostovoljnih bolničark Rdečega križa v Beogradu Nj. Vis. kneginja Olga predseduje izpraševalni komisij! Vidovdanski pokrajinski zlet ob SO letnici Sokola Celje-matica Danes stopa Celjski Sokol v svoje jubilejno leto Celje, 30. novembra Prihodnje leto bo praznovalo Sokolsko društvo Celje-matica 50-letnico obstoja. Ob tej priliki nam uhajajo spomini na ustanovno slavnost Celjskega Sokola, ki je bila 7. in 8. septembra 1890 v Žalcu. Pristojna oblast jo je prepovedala, dovoljena je bila šele po posredovanju pri namestništvu v Gradcu. Četudi so prirediteljem silno otež-kočili priprave, je bila udeležba na tej slav-nosti ogromna. Pri povratku z velike pevske slavnosti v Šoštanju 14. avgusta 1892 so imeli Sokoli velike neprilike. Pri razvitju prapora Celjskega Sokola, spojenega z otvoritvijo Narodnega doma, (1897) v dneh 7. in 8. avgusta 1897 so pokazali narodni nasprotniki vrhunec mržnje do našega naroda in povzročili pravcate poulične bitke. K otvoritvi Sokolskega doma v Gaberju pri Celju dne 14. avgusta 1910 so morali Sokoli do Štor, ker jim mi bilo dovoljeno izstopiti v Celju. V času ustanovitve Celjsikega Sokola so vladale težke narodne razmere, ko so bili Slovenci povsod zaničevati in zasmehovani. Prva naloga Celjskega Sokola je bila, aa vzdrami narod iz malodušnosti in ga vzgoji k narodni zavesti. Celjski Sokol je prirejal pridno izlete v bližnjo in daljno okolico in vlival teptanemu narodu pogum za borbo proti narodnim nasprotnikom. Navajen, da je iz vseh takih borb izšel kot zmagovalec, se je po 10 letih delovanja lotil priprav za snovanje novih sokolskih edinic. Ustanavljal je odseke, pošiljal v razne kraje vaditelje in pripravljal tudi temelje bodoči celjski sokolski župi Nepregledna je vrsta njegovih nastopov. Iz pokrajinskih in vseso-kolskih zletov so se vračali njegovi oddelki v telovadnico s ponosom, da so si priborili na tekmah odločilna mesta. V takem razpoloženju vstopa Celjski Sokol na letošnji praznik narodnega zedinjenja, ki je obenem sokolski praznik, v svoje jubilejno leto. Bogat na izkušnjah, navezan na vztrajno delo, ki ne pozna odmora, se pripravlja na slavnostne dni, ki naj vsej jugoslovenski javnosti dokažejo, da je jubilantova pot usmerjena samo navzgor, k še večjim podvigom. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije je odobril, da bo prihodnje leto v dneh 29. in 30. junija v Celju pokrajinski zlet, obvezen za vse župe v dravski banovini. Sodelovali bosta tudi župi Zagreb in Sušak. Sokolstvo celjske župe se pripravlja v radostnem pričakovanju na velike dni, ko bo moglo pozdraviti v svoji sredi brate in sestre iz vseh krajev naše domovine. Prišli bodo iz divne Gorenjske, prisostvovala bo naša bela Ljubljana z Notranjsko, prihiteli bodo naši obmejni stražarji, veselili se bodo z nami Sokoli in Sokolice z lepe Dolenjske, med nami bodo dragi bratje in sestre iz Zagreba in Primorja. Bratje in sestre! Zletni dnevi niso daleč, bližajo se in nam velevajo na delo, da bomo pripravljeni. Bratske uprave vseh sokolskih edinic v naši banovini prosimo, da si osvojijo jubilejni zlet v Celju za našo skupno prireditev. Prav posebno se obračamo še na brate načelnike in sestre načel-nice, da usmerijo svoje delo, kakor hitro bodo izdane proste vaje, k pripravam za pohod v Celje. Vi ste tisti, ki boste odmerjali stopinje, do katerih se naj povzpne naš zlet. Vemo, da ste bili vsekdar prvi na mestu, kadar je šlo za celoto, zato tudi vemo, da bomo uspeli. Kadarkoli so Celje posetili dragi sokolski gostje, je meščanstvo tekmovalo v gostoljubnosti in prisrčnem sprejemu. Danes, ko vstopamo v jubilejno leto, so vsi, ki so naših misli, prešinjeni z neodoljivo željo, da bi nam bilo usojeno učakati napovedane zletne dni. Vseh in vsakega se je polastilo hotenje, da bo tisti dan pripravljen za sprejem in spojitev tisočih src, ki imajo iste naloge, iste cilje. Sestre in bratje, poborniki jugoslovenske ideje, pridite, da se skupno v radosti naužijemo neomajne volje do dela za lepšo bodočnost. Sprejeli Vas bomo z odprtimi rokami. Uprava Sokolskega društva Celja-matice V Javora grade novo šolo Javcrska župnija bi se lahko ponašala kot ena najbolj kulturnih: Sara, ki šteje komaj 7o hišnih številk, bo imela kar dve šoli Javor pod Ljubljano, 30. novembra. Tudi širgi javnosti je znano, da se je v javorski župniji nekaj let razvlačevala pravda o tem, kje naj se zgradi nova šola. Večina župljanov je zahtevala, da mora novo šolsko poslopje stati na kraju, ki je približno enako oddaljen od vseh po okoliških grlčfJh razmetanih selišč. Tako so se odločili, naj bo nova šola na Lani-šaih, ki predstavljajo nekako osrednjo točko šolskega okoliša. Ko se je v juliju lanskega leta sešla uradna komisija, pa želji dotmačinov nI ugodja, češ, da prostor na Lanišaih ni primeren za novo šolo, ker je preveč na hribu in je taim preoster zrak. Komisiji se je primernejši zdel prostor pod župno cerkvijo, na županskem vrtu, kjer bo štafet nova stavba samo kakšnih 100 m oddaljena od župmišča. Na novem stavbdžču se je delo že pričelo. Uradna komSsija in krajni šolski odbor sta delo za zgraditev nove šole oddala stavbeniku Lebanu. Stroški bodo znašali okrog 400.000 din. V pritličju bo šola imela kmečko sabo s kmečko pečjo in dve učilnici. V poslopju pa bosta še dve učiteljski stanovanji in izletniška soba. Ker so Besničani za primer, da bo nova šola stala na sedanjem mestu, stavili pogoj, da hočejo zase posebno šolo, so v Besn:ci že odprli začasno učilnico. V nekaj letih pa bodo tudi Besničani sezidali novo šolo, svet je zanjo že kupljen. Tako bo javorska župnija postala ena izmed najbolj kulturnih naselbin daleč naokrog: župnija, ki šteje vsega skupaj 70 hišnih številk, bo imela kar dve šoli. * Sicer vlada po naših hribovskih naseljih zatišje, od časa do časa pa le pride do razburjenja in zdraSb. Nedavno sta se sporekla posestnika Lojze Habič in Lojze šalaanon, ko sta gnala konje v Javor na pregled. Na povratku sta se spoprijela, Habič je Salamcmu raztrgal obleko, a Šalamuna je to tako razjezilo, da je Habiča premlatil in je moral ta iskati zdravniške pomoči. Preteklo nedeljo zvečer pa sta v Habičevi gostiln: v Javorju posestnik Jakob in posestnikov sin J. Jere navalila na posestnikovega sina Antona Janež jča in ma prizadejala precej bode poškodbe po glavi hi po životu. Ljudje pravijo, da sta ga iz strankarske mržnje. Obrat na Lokah v nevarnosti Zagorje, 30. novembra. Predobro nam je ostala v žalostnem spominu gospodarska kriza v revirjih, ko je zlasti Zagorju grozila nevarnost, da ae zaradi premajhnih naročil ustavi rudniški obrat. Ko je strah prešel in nas je bog pogledal skozi večje okence, se je Trboveljska premogokopna družba odločila, da odpre premogovne plasti v Lokah. S tem je bila dana možnost, da se zaposli nekaj sto delavcev, ki bi sicer ostali v kadru brezposelnih. Sledila so pogajanja a posestniki zemljišč nad premogovnimi skladi in TPD je globoko segla v žep, da so bili posestniki zadovoljni Zdaj so hiše podrte, ker so se njih prejšnji gospodarji izselili v nove domove. Delo v rovu je oživelo, pri Marta-novcu so zaradi tega speljali novo cesto. Tvrdka Dukič pravkar odkriva zgornje zemeljske plasti, da se eksploatira pod njimi ležeči premog. Medtem pa je iznenada prišla nova zapreka. TPD bi morala odkupiti še Pod-reberškovo posest, a lastnik zanteva velikansko vsoto, petkrat večjo, kakor bi mu jo prisodil objektiven cenilec. Kljub temu, da je TPD ponudila precej veliko vsoto, vztraja lastnik pri svoji zahtevi. Ker vse kaže, da do sporazuma ne bo prišlo, bo TPD po vsej verjetnosti začasno ustavila loški obrat s čimer bo 150 delavcev Izgubilo zaposlitev. Dolžnost poklicanih činite-ljev je, da preprečijo katastrofo in posredujejo, da se spor obojestransko pravilno reši. Obup kmečkega gospodarja Bolezen in pomanjkanje v hiši sta družinskega očeta pripravila do tega, da si je pognal kroglo v trebuh Hotič, 30. novembra Kocijeva kmetija leži na visokem hribu, v vasi Konj, od kcder je prav lep pogled na zasavsko dolino. Včeraj se je tamkaj odigrala težka tragedija, katere vzrok še ni povsem pojasnjen. 301etni gospodar Dominik Koci je v živčnem razdraženju segel za revolver in si pognal kroglo v trebuh. Zaradi težke rane se je takoj onesvestil in začel močno krvaveti. Ranjencev brat je odhitel v dolino na hotiški poštni urad in pozval litijskega zdravnika dr. Lebingerja, ki se je takoj napotil v hrib. Težko ranjenemu mlademu gospodarju je takoj nudil prvo pomoč, nakar je odredil prevoz v ljubljansko bolnišnico. Strel je Kociju težko poškodoval trebušne organe in krogla iz starega samokresa mu tiči še v drobovju. Le nujna operacija bo morda rešila ranjenčevo življenje. Medtem so s hotiške pošte zaprosili ljubljansko reševalno postajo za reševalni avto. Ranjenca so z vozom pripeljali v do- lino, nakar so ga v spremstvu hudo užaloščene žene odpeljali v ljubljansko bolnico. Tragedija na Konju je v vsem okolišu izzvala iskreno sočutje. O vzroku obupnega koraka sodijo takole: Koci je bil priden in marljiv gospodar, ki se je bavil tudi s prodajo lesa in z vožnjami.^ Pri ljudeh je imel mnogo denarja zasluženega, a je zaman hodil terjat. V družini je zato vladalo pomanjkanje. Kocijeva imata štiri mladoletne otroke in je bila pri njih zadnje čase tudi bolezen stalni gost V bolezni pa so še bolj pogrešali denarja. Včeraj je bil gospodar sila otožen. Dobil je neki račun, ki bi ga moral poravnati Stopil je do nekaj svojih znancev, M so mu bili dolžni, a zaman. To ga je tako potrlo, da je v obupu segel za samokres in storil nepremišljeni korak. Stanje obstreljenega gospodarja je nevarno. „Jurček na konju44 Pričujoča »lika je posneta po barvastih oknih, izvršenih po osnutka umetnika za slikarstvo na steklo L F. Kleina, v novo opremljeni kmetski sobi ljubljanskega Daj-Dama. Huda nesreča z dinamitno patrono Zaradi lahkomiselnega igračkanja z nevarnim razstrelivom je izgubil obe roki Vinica, 30. novembra. V Zilju pri Vinici je zadela rodbino uglednega samotnega posestnika žuglja huda nesreča. Najstarejši sin France, ki šteje 19 let, je doma v hiši dobil dinamitno patrono, kakršne rabijo minerji pri kamnolomih za razstreljevanje skal. Fant se je s patrono odstranil iz hiše in se za- čel z nevarnim razstrelivom v svoji lahkomiselnosti in tudi nevednosti igrati. Menil je, da mu sama patrona ne more biti nevarna. Prepričan je bil, da bodo, če patrono vžge, švignili iz papirnate stročnice v zrak le svetli prameni, kakršne je imel že večkrat priliko opazovati doma ob slovesnih prilikah. To njegovo mišljenje o nevarnem razstrelivu pa je fanta stalo skoro življenje. Nesrečnež je prižgal patrono v roki in po močnem poku ae je začul obupen krik. Domači ao prestrašeni takoj prihiteli na kraj nesreče in našli mladega lahkomi-selneža z razmesarjenima rokama. Nesrečnik je bil prepeljan v bolnišnico usmiljenih bratov v Novem mestu, kjer so mu morali amputirati obe rokL Griša Koritnflc: Prvi december Jugoslovani smo, mladi in zdravi, zemlje očetne sinovi trijč, srečni smo v njeni blaginji in slavi, polno ponosa je nanjo srci. Kdo ima zemljo, kot mi jo imamo: morja obete, celine mladost? Ljubimo jo, odkar jo poznamo, zibelko svojo in prvo radosti Njene vrednote so neprecenljive, ljubše so nam ko zlato in denar, kakor ljubezen so neumrljive, kakor svoboda najgloblji nam čar. Zemlje očetne smo zvesti sinovi, danes in jutri, povsod in vsekd&r, njene planine in morski bregovi naše ljubezni so glavni oltarl U. Eno smo... Ni sile, da nas ločil Proč roke, vi hladni tintomazi s suhoparnimi peresnimi dokazi — črni krti v lastni grob rijoči! Je beseda naša temu priča živa: rek, gora imena, duše in obrazi, vest rodov, ki na snovanje pazi kot zenica večna in nepremakljiva. Eno smo in hočemo ostatil To nam pisano je v krvi in jeziku: ločeni v snovanju, skupni na braniku —« Jugoslavija nam bodi skupna draga matU SokoUka proslava 1. decembra v Ljubljani Ljubljanska sokolska društva bodo proslavila državni in sokolski praznik 1. decembra ob U. uri dopoldne na slavnostni seji, združeni z zaobljubo novega članstva, s prevedbo dece v naraščaj in naraščaja v članstvo, in sicer: Ljubljanski Sokol v telovadnici Narodnega donta, ob 15. bo mladinska proslava istotam. Sokol l — Tabor r telovadnici svojega doma na Taboru. Sokol Ljubljana ti skupno z Ljubljanskim Sokolom v Narodnem domu. Sokol Ljubljana lil v svojih društvenih prostorih ob Tyrševi cesti. Sokol Ljubljana IV skupno z Ljubljanskim Sokolom v Narodnem domu. Sokol Ljubljana — Moste v dvorani kina na Selu. Sokol Ljubljana — Šiška v telovadnici svojega doma. Sokol Ljubljana — Stepen ja vas v telovadnici svojega doma. Sokol Ljubljana — Vič v telovadnici svojega doma, ob 20. bo slavnostna akademija istotam. Sokol Ljubljana — Zg. Šiška v telovadnici svojega doma. Na to svečanost vabimo rte srvofe pripadnike in prijatelje sokolstvo. Po sklepa seje meddruštvenega odbora ljubl'janskik sokolskih društev je na slavnostni seji udeležba za člane in članice, ki imajo kroj, obvezna v kroju, ostali naj pridejo v meščanski obleki z znakom. Poaebna vabita se aa bodo razpošiljala. Po sklepu seje meddruitvenega odbora ljubljanskih sokolskih društev vabimo vm svoje pripadnike, da se v čim večjem številu udeležijo mladinske proslave LjubtL Sokola ob 15. v Narodnem domu, ob 20. uri na državni in sokolski praznik pa akademije Sokola Ljubljana — Vič. Meddruštvem odbor ljubljanskih aokohšA društev. Odpornost In trpita sila Jugoslovenov Biološke, zgodovinske in moralne osnove našega narodnega značaja deset let nato pa že 13,934.000 prebivalcev. Letni prirastek znaša tedaj okoli 200.000. V ogledu porasta prebivalcev spada Jugo- O narodih in plemenih čujemo često sodbe glede njihove življenjske sile: to pleme je odporno, vzdržljivo, žilavo in plodno, ono pa ne. Eno pleme je okretno in napadalno, drugo topo m pasivno Biološko, fizično, življenjsko silo moramo razlikovati od moralne in duševne, čeprav je vitalnost v osnovi ista Za vse Balkance, zlasti pa za Jugoslovene in Bolgare, se splošno misli, da spadajo med vitalno najjačje in najvzdržljivejše narode sveta. Balkanska vitalnost je tako močna in elementarna, nagon samoohrane tako silen in nepremagljiv, da tudi padajo vse kategorije obzira, kulturne in etike — mislijo še danes mnogi zapadni EvropcL Nizki standard življenja in surova selekcija, po kateri v mnogih naših krajih ostaja pri življenju samo ono. kaT je v resnici biološko najodpornejše, vse to ne dovoljuje uporabe zapadnoevr'pskega merila. Navadno se kot merilo zdravja in sile kakega naroda jemlje odstotek množitve in smrtnosti, toda za nas Jugoslovene je to merilo iluzorno. Podatke naša demografije in statistike je treba presojati s posebnim ozirom na gospodarske in pridobitne prilike socialno zgradbo ter stopnjo omike. L. 1921. je iimela Jugoslavija 11,984.000, slavija med prve države Evrope in morda je celo prva, vsaj po nekaterih evropskih statistikah, toda tudi z ozirom na odstotek umrljivosti jo moramo štet: med prve. Omika, gospodarske in zdravstvene prilike so v mnogih naših krajih pod najskrom-nejšim minimom evropskih zahtev in to odloča pri številkah takih statističnih tabel. V sami Jugoslaviji rastejo številke s severa na jug in z zapada na vzhod, kakor se pač dviga ali pada raven našega življenja v pogledu omike in zdravstvenega stanja Naš človek se prehitro stara Kmet na našem jugovzhodu je s štiridesetimi leti že star, preko petdeset let je že zrel za grob; ženska tridesetih let je že ostarela Res je med našim ljudstvom najti tudi ljudi izredne starosti, ali v splošnem se naš mladi svet hitro stara. Je to naša plemenska posebnost? Težko. Prej je temu vzrok nehigienski' način življenja, slaba prehrana. težko in naporno delo ob slabi negi telesa. Naši romantiki še dane& radi prikrivajo te vzroke s frazo, da naš človek nagle-je »izgoreva« kakor zapadni Evropec. Bogatejši narodi bi niti ne mogli razumeti, kako da se naš človek lahko zadovolji s tako bednimi življenjskimi pogoji in v čem vsem trpi pomanjkanje. V kraških predelih nima niti vode, ponekod je skopa prehrana ostala na meji bednega vegetiranja. Med svetovno vojno so Nemci ja-dlkovaM, ker niso imeli vsak dan mesa. Pri nas pa so celi predeb, kjer prebivalci, dasi so živinorejci, niti v času globokega miru ne vid;jo mesa. razen p<- dva ali trikrat na 'eto. V nekaterih krajih se pri me-šenju kruha primesi tudi prst. da bi. bil kruh »izdatnejši«. Prehrana v nekaterih naš;h kraiih ie stra"na ;n Je got^-o globoko pod človeškim nivojem. Že'odov kruh ie v nekaterih kraiih Južne S-bije običen pojav v časih s'abe letine. Tcda ravno iz teh kraiev izvirajo naikrasnejši predstavniki nare.Sa ljudstva, ti kraji so rezervoar naše narodne sile. Teh nekoliko krutih dejstev nam jasno kaže. kje moramo iskati najmočnejše dokaze jugoslovenske vitalne snage' v pasivnem trplienju bede in pomanjkanja in sploh vseh negativov v življenjskih pogojih. Jugosloveni so pred vsem narod, ki zna trpeti, trpeti in trpeti — v tem je njegov nagloblji in najvztrajnejši heroizem. ki ga je zgodovina trdo in granitno izgradila. Vse njegovo ostalo junaštvo, najbolj pa ono. ki mu tako radi dajemo teatra'ni in pozerski videz, stopa v ozadje pred življenjsko resnostjo in krvavo resničnostjo njegovega junaštva v trpljenju in prenašanju težav. Zgodovina Jugoslovenov je izpolnjena s krvjo v toliki meri, da se redko kateri drugi narod, če govorimo čisto suho in statistično, lahko med z njim. »Izjemno nesre- čen narod«, pravi Dragiša Vasič brez trohice fraze in pretiravanja. Fizično nemogoče je našteti in opisati vse, kar je in od koga vse je moral pretrpeti Jugosloven v dolgih vekovih svoje večinoma robske in krvave preteklosti' Ni take epske širine in ni takih epopej, ki bi mogle vse to pričarati naši domišljaji. Globoka nezaupljivost je pognala korenine v dušo našega človeka. V stoletjih se je izučil, da se nima od nikogar nadejati dobrega in da mora od vseh strani pričakovati samo — napad. Trpeti in skriti se sam vase — ta črta izvira odnekod iz pra-slovanske globine našega človeka V svoji pasivni sili ima nekaj od življenjske biologije slabejšega in s to biologijo je naš narod — gažen, zasužnjen in ponižan ne samo enkrat — zmagoval in je preživel svoje sovražnike in gospodarje. To je žilavost oratarja, človeka s koreninami v zemlji. Ni Ii nekaj ženskega v tej brezmejni sposobnosti trpljenja? Morda, po nordijskem merilu in občutku. Je-li to znak duševnega primitivizma toposti in neobčutljivosti? Vseh teh pojavov nikakor ne moremo razložiti s feminilnostjo, apatijo in primkiviz-mom. Tu nam nastaja neki psihološki zakon, sprememba življenjske ritmike, ki se naposled vsa izlije v en velik zamah, v heroizem žrtve in heroizem dejanja: moč trpeti in moč boriti se. Pri Jugoslovenih je to oboje samo ena sila, kar je najboljši dokaz za kompliciranost naše psihe, zdaj nordijsko in turansko ofenzivne in borbene, pa zopet slovansko pasivne in vajene vsakršnega trpljenja. Kakor morda noben drugi evropski narod spaja Jugosloven v sebi oba ta dva vitalna organa, defenzivni in ofaa- zrvni On občuti in ceni a tem organom heroizem preziranega, pasivnega ženskega trpljenja, kakor tudi moški podvig borbe proti vsakemu sovražnika. V bednih kočah kraških krajev vidimo najbolj grobo obliko tega junaštva trpljenja, brutalno in prozaično, da izziva usmiljenje in sram. AS isti ta narod je dal munu temu tudi aab-tilno pesniško obliko: v svoji pesmi je s globoko vsebino poduhovil to »lo trpljenja. Kakorkoli ta narod vzdiguje do neb« junaštvo in borbo, moško obrambo svobode in časti, spopade m bojev, v njegovi d»-ši ostane vedno skrivno mesto pietete de onih, ki daleč od poeorSča boja trpe ln umira brez glaau. Posebno za tiho junaštvo matere kna jugoslovenski ep »mnogo dušev kakor narod sam pravi Bol matere je najvišja mera trpljenja, ki ga človeško *ek> in duša moreta prenesti. V pesmi »Smrt majke Jugovica« izve mati za smrt svojih sinov ali je trdega ar ca m ne zaplaka, šele pri vesti o pogina najmlajšega, se ni mogla premagati Ta jo-goelovanska mati se jfeto mirno postavi ▼ eno vrsto a spartansko ali starorimsko materjo. Turška doba ji je dala možnost, da o jekleni v prenašanja trpljenja in bola. Sirom jugoaloraufcih dežela ao ljudje cele vekove imtmtw1 *bez golema jadac. Ta izredna odporna atia ae ne more utemeljiti z neko jculturno primitivnostjo, pač pa kna svojo globoko moralno in karakter«* osnovo. (b knjige Vladimirja Dvon&ovMa, Karakterologija Jugosiovena.) | INSERIBAJTE V »JUTRU*4 ! Gospodarstvo Poslovni rezultati pošte, telegrafa in telefona v letu 1938 Cisti dobiček je lani narasel na. 171 milijonov din Ministrstvo za pošto, telegraf in telefon je izdalo, kakor draga leta, Obširno poslovno poročilo s statistiko, in sicer za leto 1938. Iz tega poročila posnemamo naslednje zanimive podrobnosti: Finančni rezultati Finančni uspehi pošte, telegrafa in telefona so bili v letu 1938 prav ugodni, saj je bil v tem leta zabeležen čisti dobiček v rekordni višini 171.3 milijona din. To je rogo več nego v prejšnjih letih. Razmer-med dohodki in izdatki pošte, telegrafa telefona je bilo zadnja leta naslednje milijoni din): dohodki izdatki dobiček 1930 543.2 381.6 161.6 1931 537.4 421.7 115.7 1932 478.8 362.2 116.6 1933 480.6 351.6 129.0 1934 507.2 349.6 157.6 1935 461.6 352.5 109.1 1936 486.8 393.4 93.5 1937 527.3 408.4 11&9 1938 563.4 392-1 171.3 Kakor je lz gornje primerjave razvidno, so bili najmanjši dohodki pošte, telegrafa in telefona v letu 1935, ko so znašali 462 milijonov din; 1«™ pa so bili za 100 milijonov din višji. Izdatki so bili najmanjši leta 1934, ko so padli izpod 350 milijonov; predlanskim so se zopet dvignili na 408 milijonov, lani pa so padli na 392 milijonov. Nazadovanje izdatkov v lanskem leta je posledica znatno reduciranih materialnih izdatkov, ki so pri pošti nazadovali od 130 milijonov din v prejšnjem letu na 104 milijona din, pri telegrafu od 11.4 na 10.2 milijona din in pri telefonu od 22.7 na 15.8 milijona din. Osebni Izdatki pa so v lanskem letu narasli od 245 na 262 milijonov. čisti dobiček je Ml v preteklem leta celo za 10 milijonov din večji, kakor v doslej najugodnejšem leta 1930, v primeri z najslabšim letom 1936. pa so narasli za 78 milijonov. Pošte Število pošt v naši državi je od 1.1937. do L1938. naraslo od 3882 na 3982, torej za 100. Na področju ljubljanske direkcije je bilo lani 542 pošt (predlanskim prav tako 542), in sicer 110 državnih, 248 pogodbenih in 184 pomožnih. Nadalje smo imeli lani 2156 telegrafov (prejšnje leto 2073), od tega 445 na področju ljubljanske direkcije (prejšnje leto 411). število telegrafov se je torej v Sloveniji lani povečalo. Telefonskih central odnosno postaj smo Imeli lani v vsej državi 1540 (prejšnje leto 1468) od tega 289 na področju ljubljanske direkcije (prejšnje leto 243). Telefonskih naročnikov pa je bilo v vsej državi 45.172 (prejšnje leto 43.389), od tega na področju beograjske direkcije 12.455 (11.480), na področju zagrebške direkcije 12.793 (12.222), na področju novosadske direkcije 6042 (6716), na področju ljubljanske direkcije 4530 (4377), na področju skopeljske direkcije 3286 (3091), na področju sarajevske direkcije 2678 (2506), na področju splitske direkcije 2175 (1827) in na področju cettnjske direkcije 1213 (1170). Osobje Lani je bilo pri pošti, telegrafu in telefonu 15.240 stalnih, pomožnih in pogodbenih nameščencev nasproti 14.881 v prejšnjem letu. Od tega je odpadlo na področje ljubljanske direkcije 2313. Od celotnega števila je bilo 4851 uradnikov (v ljubljanski direkciji 662), 670 pripravnikov (68), 1948 zvaničnikov (364) in 2299 služiteljev (354), nadalje 1085 nameščencev iz vrst centrala Beograd dir. Beograd dir. Zagreb LjnUjana Novi Sad Sarajevo Skoplje Split Cetinje pomožnega osobja (113) ln 3687 pogodbenih nameščencev (752). Najnižje stanje poštnega osobja je bilo zabeleženo v letu 1934, namreč 13.972. Od tega leta je celotno število osobja pri posameznih direkcijah naraslo takole: 1934 1938 razlika 262 287 + 25 1611 1894 +283 2837 3251 +414 2272 2313 + 41 2292 2310 + 18 940 1130 +190 1560 1597 + 37 1434 1525 + 91 764 933 +169 V zadnjih štirih letih je poštao osobje na področju posameznih direkcij zelo neenako naraščalo. Medtem ko se je poštno osobje na področju sarajevske direkcije v tem razdobju povečalo za 22%, na področju sarajevske direkcije 17.6% in na področju zagrebške direkcije 14.6%, je na področju ljubljanske direkcije naraslo le za 1.8% in na področju novosadske direkcije le za 0.8%. Gornja statistika nam potrjujejo upravičenost pritožb o preobremenjenosti osobja na področju ljubljanske poštne direkcije, ki pri naraščajočem prometu svoje posle komaj zmaguje in ni mogoče doseči, da bi se namestilo novo osobje. Promet Kako je v zadnjih letih narasel poštni promet nam kažejo naslednje številke. Celotno število enot v poštnem prometu, ki je leta 1931 naraslo na 516 milijonov, je leta 1933 padlo na 457 milijonov; od tedaj pa zopet stalno narašča in je lani doseglo rekordno višino 594 milijonov enot. Število samih pismonošnih pošiljk, ki znašalo leta 1931. 490 milijonov in je leta 1933 padlo na 433 milijonov, je lani naraslo na 563 milijonov. Pri številu paketov še nismo znova dosegli rekordnega števila iz leta 1930., ko je bilo 5.7 milijona paketov, število oddanih paketov je leta 1932. padlo na 4 milijone, leta 1938 pa je zopet naraslo na 5.5 milijona. Vrednostne pošiljke stalno nazadujejo tako po številu, kakor po vrednosti in jih je bilo lani polovico manj nego v zadnjih letih pred krizo. Odkupnih pošiljk je bilo 3.76 milijona nasproti- 2.60 milijona v letu 1932. in 3.29 milijona v leta 1930. Vrednost odkupnih pošiljk je dosegla 1315 milijonov nasproti 921 milijonom v letu 1932 in 1148 milijonom v letu 1930. Poštno nakazniški promet je v lani po številu enot prekoračil najboljša leta pred krizo, po vrednosti pa še malo zaostaja. Med pismonošnimi pošiljkami se je najbolj povečalo število pošiljk, s tiskanimi stvarmi, ki je naraslo na 297 milijonov nasproti 178 milijonom v letu 1930. Samih časopisov je bilo leta 1938. oddanih na po- 1| štah 197 milijonov, od tega odpade na beograjsko direkcijo 114 milijonov, na zagrebško 65, na ljubljansko 25, na novosadsko 15 in na sarajevsko 4.6 milijona. Telegrafski promet sicer zadnja leta ni nazadoval, vendar hudo zaostaja v primeri s prometom v prejšnjih letih. Leta 1930. je bilo oddanih 6.5 milijona brzojavk, lani pa le za 3.9 milijona brzojavk. Najbolj so nazadovale privatne brzojavke, in sicer od 5.3 milijona v letu 1930. na 3.1 milijona v lanskem letu. Nasprotno pa se krajevni telefonski promet zelo razvija. V krajevnem prometu je bilo leta 1929. 61 milijonov pogovorov, leta 1935. 224 milijonov, lani pa 272 milijonov. V medkrajevnem prometu pa se promet ne razvija in je celo manjši nego je bil leta 1929., ko smo imeli 4.93 milijona pogovorov. Leta 1934. smo imeli 3.93 milijona pogovorov, lani pa 4.51 milijona pogovorov. Pred končno sanacijo Feniksa V nedeljo in ponedeljek je bila v Beogradu konferenca delegatov vseh akcijskih odborov Feniksovih zavarovancev. Na tej konferenci je prišlo do sporazuma med starimi akcijskimi odbori in novo osnova-nim zagrebškim odborom. Proučili so vsa vprašanja, ki se tičejo interesov zavarovancev in je končno prišlo do soglasja glede nadaljnjega delovanja vseh akcijskih odborov. Kakor je znano, se je naša vlada pogajala zaradi izročitve onih menic, ki pripadajo premijski rezervi jugoslovenškega Feniksa in so bile deponirane kot supergarancija za neka posojila v Pragi. Ker to vprašanje ni bilo rešeno, tudi ni prišlo do ureditve pravic jugoslovenskih zavarovancev. Med tem je bil dosežen sporazum glede izročitve teh menic. Sedaj so vse te menice v naši državi in je s tem dana možnost, da se končno uredi vprašanje Feniksa. Akcijski odbori bodo v kratkem imeli novo konferenco, na kateri bodo razpravljali o novem stanju v zvezi z ureditvijo vprašanja teh menic, ki predstavljajo glavno imovino premijske rezerve jugoslo-venskega Feniksa. Pri tej priliki bodo akcijski odbori proučili najpovoljnejše možnosti za sanacijo. Za tako razpravo pa je potrebno, da so na razpolago podrobni podatki, ki dajejo sliko o sedanji situaciji. Čim bodo imeli akcijski odbori sliko nove situacije, bodo sklicali sestanke s svojimi člani, da jih obvestijo o dosedanjem^ delu in o stanju Feniksa. Kakor vse kaze, je upravičeno upanje, da se bo našel način, ki bo ugoden za zavarovance, in bo končno rešeno vprašanje, na katerem je zainteresirano 2000 zavarovancev, ki že tri leta čakajo na rešitev tega vprašanja. Fond za nabavo živil Beograd, 29. nov. V sporazumu z vojnim in kmetijskim ministrom je finančni minister predpisal pravilnik za izvajanje uredbe o zalogah živil. Ta pravilnik ureja vprašanje nabave zalog, kakor tudi ostala vprašanja, ter vsebuje določbe o ustanovitvi fonda za nabavo živa. Za nabavko zalog živil po naprej določenem načrta in po izdanih načelnih sklepih ministrskega sveta ne veljajo določbe zakona o državnem računovodstvu. Nabavke se izvajajo po določbah tega pravilnika, z neposrednim nakupom od proizvajalca, zadrug, zadružnih zvez trgovcev z žlvfH ter z nakupom na borza. Za ngkup živil določita voj- ni ali kmetijski minister tričlansko komisijo, v kateri sta dva člana državna uslužbenca, tretji pa je zapriseženi zasebni strokovnjak. Ta komisija sklepa pogodbe in opravlja nakup na kraju samem, prevzema živila, in jih oddaja v .upravljanje, vse to po pismenih navodilih pristojnega ministrstva. Za zavarovanje živinskih zalog v posebnih primerih bo vojni minister ali kmetijski minister sklepal in odobril pogodbe, po katerih bodo sopogodbeniki dolžni hraniti pri sebi živila in jih dobaviti pozneje, ko bo izplačana vrednost z eventualnim doplačilom. Kmetijski minister bo ustvaril te zaloge v pasivnih krajih s sodelovanjem zadrug, okrajnih rezervnih skladov, mestnih poglavarstev in občinskih, upravnih ali drugih ustanov in organizacij, ki pridejo v poštev. Kmetijski minister bo na podlagi sklepa ministrskega sveta določil pogoje za razdelitev živil v pasivnih krajih ter način plačila ali povrnitve živil, živila se lahko prodajo v gotovini po normalni ali znižani ceni ali pa proti opravljanju dela pri javnih gradnjah. V čisto pasivnih krajih se smejo siromašnim družinam izdajati živila tudi brezplačno, če tako odloči ministrski svet, ki mora tudi določiti, kako se bo znesek vrednosti živil ali primanjkljaja zaradi prodaje po nižji ceni povrnil fondu za živila. Fond za državne zaloge živil se bo ustanovil pri finančnem ministrstvu in bo pod nadzorstvom finančnega ministra. Finančni minister določa osebje, ki bo opravljalo posle pri tem fondu. Denarna sredstva za ta fond bo zagotovil finančni minister. Nadzorstvo nad vsemi denarnimi posli tega sklada bo imel poseben odbor, ki se postavlja z odlokom finančnega ministra. Državni zavod za izdelovanje veterinarskih zdravil Kmetijski minister je izdal uredbo z zakonsko močjo o organizaciji, delovanju in poslovanju državnega zavoda za izdelovanje veterinarskih cepiv in zdravil na komercialni osnovi v Beogradu. To uredbo je ministrski svet odobril na seji 17. novembra ln je objavljena v »Službenih novinah« od 25. novembra. Po besedilu uredbe ni svrha komerciallzacije zavoda v tem, da bi se dosegel dobiček, temveč da bi se biološki in kemično farmacevtski preparati za zdravljenje živinskih bolezni izdelovali £0 čim nižji cent Zavod fcfi mo- ral kot samostojno dr lavno podjetje la svojih ltmtniii sredstev pokrivati izdatke. Pri tem gredo oeebnl in materialni Izdatki na breme državnega proračuna. Posebni dohodki od prodaje preparatov, živine in živinskih proizvodov se ne vnesejo v državni proračun in ae porabijo za stroške izdelovanja preparatov. Zavod bo svoje preparate prodajal živinorejcem preko veterinarjev aU veterinarskih ambulanc, kolikor z drugimi tt1"^ ni dopuščena neposredna prodaja. Vprašanje ročnih apotek veterinarjev bo uredil kmetijski minister. Zavod je do leta 1942. oproščen vseh samoupravnih taks in dajatev pri nabavi in prodaji Sivine, njihovih proizvodov in zdraviL Zavodova klavnica ima pravice javne klavnice, po potrebi pa lahko zavod vzdržuje tudi javno mesnico sa prodajo svojih mesnih proizvodov. Zavod bo vršil in organiziral tudi znanstvena proučevanja lz svojega delovnega področja. Poleg centrale v Beogradu bo lahko zaradi racionalizacije produkcije ustanavljal in vzdrževal svoje ustanove ln postaje v drugih krajih. Obratni kapital bo preskrbi kmetijski minister z izrednim prispevkom ln brezobrestnimi posojili lz fondov, s katerimi razpolaga, in iz sredstev, ld jih bo dal finančni minister. V ta namen bo kmetijski minister lahko sklenil posojilo pri državnih denarnih zavodih. Največji znesek obratnega kapitala je določen na 10 milijonov din. Uredba predpisuje ustanovitev posebnega rezervnega fonda do višine 2 milijonov din ln fonda za obnovo do višine 5 milijonov din. Zavod ima svoj upravni odbor trii članov, ki ga tvorijo ravnatelj zavoda in dva člana, ki ju postavi kmetijski minister iz vrst veterinarskih strokovnjakov svojega resora. Zemljišče za gradnjo zavoda bo preskrbi kmetijski minister z zamenjavo za državno zemljišče pri Pančevu. Gospodarske vesti «■ Dobave bombažne preje iz Italije. Kakor smo že poročali, je odpotovala v Italijo posebna delegacija naše tekstilne Industrije zaradi izvršitve starih zaključkov za dobavo bombažne preje. Ta pogajanja so le deloma uspela. Ugotovljeno je bilo, da odpade od kontingenta za zadnje četrtletje t L .v višini 17.6 milijona Mr le 15% na indiBtrijflko prejo, 85% pa na prejo za nadrobno prodajo. To neugodno razmerje se ne da več spremeniti. Pač pa je naša delegacija, dosegla pri pogajanjih v Rimu, da je bil določen dodatni kontingent 10 milijonov lir, od katerega bo odpadlo 85% na industrijsko prejo. Glede cen, ki jih Italija zahteva za dobavo preje po starih zaključki ni uspelo doseči kakšnih sprememb in bodo morala naša tekstilna podjetja prevzeti 40% razlike med prvotno dogovorjeno ceno la ceno, ki velja za nove zaključke. «» Poviša« kontingent za izvoz vina v Nemčijo. Po informacijah is BerHna nam je Nemčija naknadno odobrila kontingent 300.000 mark za uvoz vina iz Jugoslavije. Skupaj s prejšnjim kontingentom v višini 150.000 mark znaša oelotni kontingent 450.000 maife.sli preko 6 milijonov din. To povišanje kontingenta nam je Nemčija dala glede na naš pristanek, da bomo izvažali v Nemčijo eeme^od lucerae in detelje proti plačilu v. klirinjgtt. Kakor se Zdi, na račun tega dodatnega kontingenta ne bomo izvažali naših kvalitetnih vin, temveč le industrijska vina za izdelovanje vinskega kisa in konjaka. — Veliko narofflo za našo industrijo lokomotiv ln Vagonov. 3® Beograda poročajo, da je nrometni minister inž. BeSUč podpisal odlok glede oddaje naročil v vrednosti 120 milijonov din. V tej zvezi poročajo, da so končana pogajanja med generalno direkcijo državnih železnic ln predstavniki domače industrije, glede naročila 29 lokomotiv za normalni tir, preko 400 tovornih vagonov za ozki in normalni tir ln 70 potniških vagonov za normalni tn ozki tir. To naročilo bo naša domača industrija izvršila v 18 mescih. Pogodba bo baje podpisana še ta teden. Borze S0. novembra Na ljubljanski borzi je bila danes v nemških klirinških čekih le ponudba po 14.30. Na zagrebški in beograjski borzi pa je bil promet po istem tečaju. Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 36.50, v Beogradu pa po 36.05. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca mlačna ln v Vojni škodi ni bil zabeležen tečaj (V Beogradu je bil promet po .435). Popuščali so zlasti 6% papirji in je prišlo v 6% begluških obveznicah do zaključka po 74 (v Beogradu po 79—79.50). Devize Ljubljana. Oficielni tečaji: London 172.40 —175.60, Pariz 97.35—99.65, New York 4425—4485, Curih 995—1005, Amsterdam 2348—2386. Bruselj 731.500—743.50. Tečaji na svobodnem trgu: London 211.97—216.17, Pariz 120.31—122.61, New York 5480— 5520, Curih 1228.18—1238.18, Amsterdam 2899.93—2937.93, Bruselj 903.47—915.47. Curih. Beograd 10, Pariz 9.8550, London 17.40, New York 446, Bruselj 73.75, Milan 22.50, Amsterdam 236.70, Berlin 178.50, Stockholm 106.25, Oslo 101.35, Efekti Zagreb. Državne vrednote: 4% agrarne 53 den., 6% begluške 74—76 (74), 6% dalm. agrarne 74 bi., 6% šumske 70—74, 7% stabiliz. 91—95, 7% invest. 96—98, 7% Seligman 99 den., 7% Blair 90—91.50, 8% Blair 95—96; delnice: Narodna banka 7100, PAB 200 den., Trboveljska 230 den., Gutman 48—53, Sečerana Osijek 110 den. Beograd. Vojna škoda 435—436 (435), 4% severne agrarne 52 den., 6% begluške 78.50—79.25 (79—79.50), 6% dalm. agrarne 72—73, 6% šumske 72.50—73.50, 7% invest. 99. den., 7% Seligman 99 den., 7% Blair 89.50 den., 8% Blair 94 den., Narodna banka 7300 den. Blagovna tržišča žito + NOvOsadska blagovna borza (30. t m.). Tendenca mirna. Pšenica: baška okol Novi Sad 189 — 191; gor b. 190 — 192; sre»«. 188 — 190; slavonska 189 — 191; ladja Tisa 191 — 193; rž: baška 142 — 144. Oves: baški, sremski in slavonski 148 — 150. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 160 — 165. Koruza: baška 140 — 142; banatska 137 — 139; nova par. Indjija 111 — 113. Moka: baška in banatska »0g< tn »Ogg« 285 — 295; >2« 265 — 275; »5« 245 — 255; >6« 235 — 245; »7« 195 — 205; »8« 125 — 135. Fižol: baški sremski beli brez vreč 365 — 375. Otrobi: bam & sssaU ilLSfi «= 13). 1 Nekateri ukinjeni vlaki so ponovno uvedeni d Ljubljana, 30. novembra. Od sobote dne 2. decembra t L dalje se bodo sopet vosih dnevno redno nekateri potniški vlaki, ki so bih ukinjeni s 28. oktobrom, in sicer: Na progi Sevnica—Zidani most potniški vlak s odhodom is Sevnice ob 835, ki ima zveso is Novega mesta in Trebnjega. Na progi Zidani most—Ljubljana potniški vlak s odhodom iz Zidanega mosta od 640 in prihodom v Ljubljano ob 7.24 ter v obratni smol s odhodom iz Ljubljane ob 23.22 hi prihodom na Zidani most ob 0.46. Iz Ljubljane bo vosil vlak še 1. decembra. Na progi Ljubljana—Postojna potniški vlak z odhodom lz Ljubljane ob 23.23 ln prihodom v Postojno ob 1.09 ter v obratni smeri z odhodom iz Postojne ob 7.25, iz Rakeka ob 8.00 ter prihodom v Ljubljano ob 9.10. Iz Ljubljane bo voz11 vlak že 1. decembra. Rogaški vlaki vozijo zopet do in od Celja. Jutrnji vlak prihaja v Celje ob 6.27 ter odhaja iz Celja ob 7.17. Večerni vlak prihaja v Celje ob 19.20 ter odhaja iz Celja ob 19.50. Na progi Ljubljana—Besto—Straža—Toplice mešana vlaka z odm»dom lz Novega mesta ob 6.35 ln 19.20, ter s povratkom v Novo mesto ob 7.22 in 20.06. Na progi Zabok—Krapinske Toplice— Krapina potniški vlak z odhodom iz Za-boka—Kr. Toplice ob 9.19 in prihodom v Krapino ob 9.49 ter v obratni smeri z odhodom iz Krapine ob 13.41 in prihodom v Zabok-Krapinske Toplice ob 14.10. Dva velika požara v Prekmnrf n * Ogenj v mnrskosoboški Nabavljata! zadrugi — Upepeljeni so hlevi rakičanskega veleposestva Murska Sobota, 28. novembra Dva huda požara smo imeli te dni v Prekmurju. Oba bi lahko postala usodna, de ne bi bilo srečnih okolnosfcL Posebno požar v Nabavi jalni zadrugi državnih nameščencev bi lahko v viharni noči napravil ogromno škodo nad pol milijona dinarjev, če hi ae ogenj mogel razviti. V velikem trgovskem lokalu zadruge je zvečer ogorek iz peči zažgal tla in bližnje predmete In napredoval že do prvega pulta. Tla so bila sveže namazana z oljem, ki je pov22"očilo gost dušeč dim, v katerem se je ob pomanjkanju kisika, plamen zatajil in se ni mogel razmahniti. Okno trgovine je bilo k sreči zaprto, pult ki je pričel goreti, pa je bil tudi daleč od okna in izložbe, tako da od vročine niso popokale šipe. Tudi sodi petroleja in bencina bi gotovo eksplodirali, če bi ogenj dobil zraka. S tem bi bila zapečatena usoda velike hiše, v kateri stanujejo še tri družine. Ko je zjutraj poslovodja vstopil v trgovino, sta ga presenetila gost oblak dima in razdejanje v trgovini. Pogasil je tleči pult tn tla in pozval odbornike zadruge, da pregledajo škodo. Od inventarja so bili uničen di poda, pult in notranjost Nekaj špecerije je utrpelo 30 do 50% škode, nekaj pa Je bilo popolnoma uničeno. V trgovini je bilo zaloge za 150.000 dinarjev. Trdi predmeti in vse, kar je bilo odmaknjeno od ognja, so ostali delno nepoškodovani. Dežnikom, ld so bili viseli pod stropom, so se v vročini izravnale kljuke in so popadali na tla. Volna je vsa pokvarjena; prav tako volneni izdelki in pletenine. Milo in čokolada sta se raztopila, kozarci so popokali, moka. riž, med im drugo pa so se tako navzeli smrdečega dima od olja, da niso za žabo. Vsa zaloga je bila zavarovana pri banki »Slaviji«, hiša in inventar pa pri »Jugoslaviji;«. škoda na zalogi je bila ocenjena na 20.000 din in jo je banka »Slavija« ku-lantno priznala. Ostala škoda, ki bo šele ocenjena, pa bo znašala okrog 5.000 dan. Ko se je poleglo razburjenje zaradfi. požara v Nabavljal ni zadrugi, je spravil Mursko Soboto pokoneu velik požar v 2 km oddaljenem Rakičamu kjer Je začela ob 15. goreti 33 metrov dolga stavba, v ka^ teri so bili nameščeni hlevi in svinjaki rakičanskega veleposestva, ki Je po vojni prišel v last grofice St Julien-Wallseeu Ogenj je nastal v svinjaku, kjer so pripravljali krmo za prašiče. Vneli so se koruzni storži ki ogenj se je dvignil do stropa ter preši v podstrešje, ki je bilo v vsej dolini založeno s krmo za živino. Nad 40.000 kg sena je bilo nad hlevi, zato Je razumljivo, da je plamen našel dovolj netiva in ga ni bilo več mogoče zaustaviti, čeprav so prihiteli gasilci iz Mursike Sobote koj na pomoč. Zaradi pomanjkanja vode sploh niso mogli gasiti, zato je bila dolga stavba prepuščena usodi. Ko Je nastal ogenj, je bilo v hlevih 29 glav goved in 30 prašičev, ki so jih seveda vse pravočasno rešili. Na veleposestva redijo lepo plemensko živino in imajo vzorne travnike, na katerih pridelujejo najboljše seno v srezu, ki je zdaj žal pogorelo. Škoda znaša na senu 32.000 din, na stavbi pa okrog 60.000 din. Z zavarovalnino je poravnano samo 40.000 din škode, ki Je tolike občutnejša, ker bo moralo velepose-stvo odiprodati živino zaradi pomanjkanja krme in hlevov. Zgradba je gorela še vso noč in naslednji dan. Smrad .po požaru Ja veter zanašal celo v Mursko Soboto. Težkoče jisgoslovenskega dijaštva zaradi zatvoritve čeških visokih sol Z odlokom protektorja češke ln Moravske z dne 17. novembra 1939. so bile zaprte vse češke visoke šole za dobo treh let S to rešitvijo so prizadeti tudi vsi ju-goslovenski visokošolcl, ki so študirali v češko-moravskem protektoratu, ln ogrožena je njihova bodočnost Večina teh visokošolcev je končala srednjo tehniško šolo ali srednjo kmetijsko šolo v domovini, kjer pa jim po obstoječih zakonih ni bilo mogoče nadaljevati šolanja na domačih fakultetah, študirali so zato na čeških visokih šolah, kar je dovolilo ministrstvo prosvete. Mnogi od teh dijakov imajo priznanih več semestrov, nekateri so celo tik pred diplomskim izpitom. Sedaj so vsa praška jugoslovanska akademska društva zaprosila ministrstvo prosvete, bansko oblast v Zagrebu ter akademske senate vseh treh univerz, da se vsem visokošolcem, ki so končali srednjo tehniško ali srednjo kmetijsko šolo v domovini in so bili vpisani na čeških visokih šolah, dovoli prestop na domače fakul- tete in da se jim priznajo vsi absoJvtranl semestri in položeni izpiti. Tudi javnost bo zadovoljna, ako bo tej upravičeni proA-nji ustreženo. Te dni se vračajo prvi jt^oslovenskl dijaki iz Prage in pripovedujejo o težkih. d**eh, ki so jih preživeli. Spominska svečanost v Srbiji Beograd, 30. nov. p. Dne 2. decembra bodo v Gornjem Milanovcu slovesno proslavili 251etnioo rudniške ofenzive. K svečanosti bodo prenesli z Oplenea 20 srbskih vojaških zastav onih polkov, ki so pri afeo* živi sodelovali. Zanimivo Je, da bodo pri svečanosti nosili te zastave tudi nekateri bivši bojevniki, ki so jih nosili že v svetovni vojni. Svečanosti bodo prisostvovali komandant V. armije general Naumovič, večje število vojnih edinic ter zastopoOd mnogih, nacionalnih društev. Pri žrebanju loterije dne 26. novembra 1939 prost. gas. čete Gaberje, župa Brežice so bile izžrebane sledeče Številke« 9645, 199, 5743, 8676, 8619, 5458, 2971, 6097 4955, 8903, 971T, 2652, 6668, 9322 5866 7799, 758, 4542, 4014, 4376, 1918, 6399, 6130, 8083, 4516, 1150, 1138, 1779, 6214, 8201, 3021, 650, 1672 2735, 5659, 7294, 7157, 6229, 5286, 1288, 8172, 2621, 8904, 2166, 9419, 181, 4153, 3092, 694, 6496, 9515, 7681, 6302, 1092, 1448, 3919, 3301, 4486, 774, 702, 4451, 6768, 7213, 6570, 2500, 5154, 9338, 849, 8280, 5495, 9532, 1981, 6372, 1966, 6947, 541, 3656, 8166, 6216, 5118, 972, 5365, 2926, 215, 9337, 344, 4031, 2474, 1090, 8237, 5778, 6676, 2942, 9854, 9259, 2056, 8936, 3845, 9560, 6248, 4593, 9359, 5348, 4611, 8666, 3196, 8043, 2838, 3615, 3913, 9047, 8155, 2086, 7800, 9168, 9812, 8806, 757, 5746, 9890, 9931, 9350, 349, 5604, 3521, 536, 2966, 9732, 1102, 4580, 6932, 2810, 5060, 46, 3753, 6656, 8757, 5353, 4038, 8161, 8138, 3509, 8326, 6381, 2790, 83, 5295, 1561, 270, 4626, 1142, 3490, 1258, 5195, 243, 3402, 9827, 6075, 8794, 4162, 8327, 9631, 5749, 4676, 6951, 7632, 1149, 6885, 8094, 2087, 1862, 5083, 2073, 510, 1934, 1650, 2569, 9139, 5310, 9946, 2964, 5752, 9718, 153, 1513, 6728, 9359, 1165, 3197, 6816, 6115, 8586, 1774. 6370, 4137, 1016, 3768, 7850, 7529, 5235, 9792, 9283. 5893, 4523, 4613, 747. Politični položaj Kompetence banovine Hrvatske — Volitve in preureditev države — živahnost strank - Borba proti komunizmu V torek in sredo so bile. kakor poročajo beograjski in zagrebški listi, v okrilju vlade živahne konference. Veljale so v rvnem razčiščen ju nekaterih vprašanj, so obstojala med posameznimi viadni-■ti skupinami V zvezi s prenosom kom-petenc na banovino Hrvatsko sta bila v sredo sprejeta pri knezu finančni minister dr Sutej in minister dr Konstantinovič Izgleda, da bo sedaj prenos pospešen ako-ravno so tozadevne uredbe mnogo izgubile na svojem pomenu Banska oblast v Zagrebu se je namreč postavila na stališče da ji zadostuje tudi samo uredba od 26 avgusta, ki je določila delokrog banovine Hrvatske Dosleden temu stališču je hrvatski ban izdal že nekoliko lastnih uredb in je sedaj dal sankcionirati od kr namestništva tudi pravico, da sklepi ministrskega sveta in od centralne vlade * Beogradu objavljene uredbe z zakonske močjo za banovino Hrvatsko ne veljajo v kolikor jih hrvatski ban ne sprejme ir ne razglasi v zagrebških »Narodnih novinah« Posamezne opozicijske skupine so na terenu zelo živahne. Zlasti v Srbiji se vrstijo mnogoštevilni sestanki Vidi se da skušajo opozicijske stranke po možnosti že sedaj koordinirati svoje delo med narodom ter pripravti enoten nastop za vo litve. Radikali so posebno živahni v Voj- vodini, kjer skušajo obnoviti svoje stare organizacije. To je izzvalo živahno proti-akcijo iz vodstva JRZ, ki bo sedaj sklicala, kakor naznanjajo, veliko konferenco v Novem Sadu. Vesti iz srbskih krajev banovine Hrvatske vzbujajo mnogo pozornosti in ponovljeni napad na tajnika SDS Gajiča v Glini se tolmači kot znak, da razpoloženje srbskih množic v banovini Hrvatski ni konsolidirano Poleg tega je pričel znani agrarni levičar dr Dragoljub Jovanovič v srbskih krajih banovine Hrvatske živahno akcijo, ki nikakor ne doprinaša k splošnemu pomirjen ju. Minister dr. Budi-savljevič in glavni tajnik SDS Sava Kosa-novič sta včeraj odpotovala na večdnevno propagandno turnejo med Srbi na Hrvatskem. Vprašanje volitev je še vedno odprto Še vedno se uveljavljajo znatni pomisleki proti razpisu volitev in zastopniki odlaganja vedno znova postavljajo na dnevni red vprašanje preureditve cele države Ta taktika ima za posledico, da se ne v tej. ne v oni smeri ničesar ne zgodi in da tako ena teza funkcionira kot zavora za drugo Sinoči so mnogi člani vlade zapustili Beograd ter se podali na teren Dr Maček je odpotoval v Zagreb, kjer bo ostal do ponedeljka. Dr. Maček in volitve Iz poročila glavnega tajnika HSS dr. Kmjeviča Zagreb, 30. nov. p. Snoči je imel na sestanku predsednikov zagrebških organizacij HSS dr. JuraJ Krnjevič, glavni tajnik stranke, daljše politično poročilo, v katerem je dejal med drugim: »Zapreke pri prenosu poslov z ministrstev na hrvatsko bansko oblast niso načelnega, temveč le tehničnega značaja. Zgodilo se je, da so nekateri uradniki, ki se menda boje za svoja mesta, v nekaterih primerih formulirali dosežene rezultate pogajanj drugače, kakor je bilo poprej dogovorjeno in je v sporazumu določeno. To je zavleklo izdelavo posameznih uredb o prenosu poslov, ker so se morale nekatere stvari pogosto ponovno formulirati in so bila včasih potrebna celo ponovna pogajanja.« Dr. Krnjevič je v tej zvezi napadel zlasti načelnika v ministrstvu za socialno po- litiko Hofmanoviča in načelnika v ministrstvu prosvete Fedorja Nikiča ter pristavil, da se je delo za prenos poslov naglo razvijalo, ko je bila izdelava uredb poverjena drugim osebam. O volitvah je dr Krnjevič med drugim rekel: »Hrvatski narod je za volitve pripravljen in more iti vanje že jutri, vendar pa so v Beogradu politični činitelji, ki mislijo, da bi bilo neprimerno, če bi se volitve izvršile v sedanjem mednarodnem položaju. Naš predsednik (dr. Maček) pa zastopa stališče, da bi bilo bolj umestno iti v volitve tudi v sedanjih razmerah, kakor pa jih odlagati v negotovo bodočnost. Prav sedanji mir v vsem našem sosedstvu nam omogoča, da lahko v redu izvedemo volitve. Prepričan sem, da bo stališče dr. Mačka zmagalo.« Nemška rečna plovba v vojni V nasprotju z vojno 1914 — 1918 je prinesla sedanja vojna za rečno plovbo v Nemčiji nepričakovan razmah V zadnji vojni je zamrl skoro ves promet na nemških rekah, v sedanji pa je ves plovni park polno zaposlen. Kakor vse drugo življenje v Nemčiji je seveda tudi rečna plovba postavljena predvsem v službo za vojaške potrebe. Rečni plovni park v Nemčiji šteje okrog 18.000 edinic. s 6.5 milijona ton nosilnosti Po tonaži je torej nemška rečna plovbe, pri čemer ni všteti rečno brodov-plovbe, pri čemer ni všteti redno brodov-je Češkoslovaške. Seveda odpade ogromna večina te tonaže na vlačilce in druge čolne brez lastnega pogona, vendar znaša pogonska sila ostalih ladij in čolnov še vedno blizu 900.000 ks. Dobra polovica plovnih edinic pripada tako zvanim individua-listom to se pravi: podjetnikom, od katerih ima vsak samo en parnik ali vlačilec. Druga polovica je v posesti večjih podjetij, od katerih imajo nekatera tudi do sto ladij in čolnov. Ko je bil prošlo leto dograjen veliki kanal. ki veže vode zapadne Nemčije z vodami vzhodnih pokrajin, je bil tranzitni promet na njem umetno zavrt s tem. da so bile za vožnje po kanalu za dolgo vrsto blaga določene dvojne tarife. Merodajni so bili za to deloma konkurenčni razlogi državnih železnic, deloma pa tudi drugi gospodarski motivi. Ob izbruhu vojne je bila ta umetna ovira odstranjena m promet po kanalu se je silno pomnožil. Največ se prevažajo premog in rude. predvsem za potrebe vojaške uprave Zaradi vpoklica moških v vojaško služb, se je pojavilo tudi pomanjkanje rečnih brodarjev. Kakor v toliko drugih poklicih so morale tudi tukaj vskočiti ženske in prav nič niso redke male ladjice, ki jih vozijo same ženske. Dela na usposabljanju rek za plovbo in na njihovih medsebojnih zvezah se nadaljujejo še med vojno. čeprav v zmanjšanem obsegu V načrt spada tudi kanal med Odro in Dunavom, ki bo vodil preko Moravske. Odločitev bo spomladi? Napovedi londonske revije o nemških načrtih Znana angleška revija »New Statesman and Nation« pravi, da je imela nemška vojska načrt, da bi bila vpadla v Holandsko prav v oni noči, ko je belgijski kralj Leopold tako nenadoma odpotoval v Haag na obisk h kraljici Viljemini. Povod za obisk je dalo dejstvo, da je neka zelo visoka nemška osebnost posetila kralja Leopolda in želela izvedeti, kakšno stališče bi zavzel kralj do nemške invazije v Holandsko. Sedaj pa je oficielni načrt nemškega vrhovnega poveljstva po pisanju revije, da se drži na kopnem do pomladi defenzivno, medtem pa nadaljuje z vojno na morju. Posebne letalske akcije dotlej niso predvidene. Okoli 1. maja naj bi se potem »čel velik napad na zapadu. Do tedaj bi bila Pripravljena najboljša letala, nako-pične zadostne zaloge bencina in končano vežbanje nemške vojske. 2e ob začetku vojne je bilo baje dano v gradnjo ogromno brodovje podmornic. Merodajni nemški vojaški krogi mislijo, da bi bila velika splošna vojaška akcija proti Angliji, ld bi se začela v maju, do srede julija končana s porazom Anglije. Cas do pomladi bo Nemčija porabila za to, da konsolidira do tedaj odnose do Rusije ter vse vzhodne Evrope. Zidie naj bi bili koncentrirani v posebni pokrajini (židovskem rezervatu) na Poljskem in vsak odpor na Poljskem in češkoslovaškem naj bi bil zlomljen. Nemčija se zaveda, da ji bi mogli postati Čehi in Poljaki opasni. če se vojna predolgo nadaljuje Njen načrt je zato, da stre nacionalnega duha obeh trti narodov, preden se vojna resno začne. Aretacije profesorjev krakovske univerze Pariški »Temps« z dne 26. t. m. objavlja naslednje uradno poročilo poljskega poslaništva v Parizu: »Poslaništvo je izvedelo podrobnosti o aretaciji in internaciji profesorjev krakovske univerze. Vse učno osebje, profesorji te asistenti krakovske univerze so bili povabljeni, da prisostvujejo predavanju nekega Nemca v univerzitetni dvorani. Predavatelj je začel zaničljivo govoriti o polj- ski znanosti, nakar so vsi profesorji zapustili dvorano. Pred univerzo pa so bili že pripravljeni tovorni avtomobili nemške policije in okoli 150 profesorjev je bilo aretiranih. Nekateri med njimi so bili pri tem ranjeni, med njimi sloviti anatom prof. Kazimir Kostanecki, bivši rektor univerze in bivši predsednik poljske akademije znanosti, dalje znani pravnik prof. Friderik Zoll, odlični zgodovinar prof. Ladislav Konopczynski ter znani filolog prof. Lehr-Splawinski. Vse aretirane profesorje, med katerimi jih je nekaj starih že nad sedemdeset let, so odvedli v neko vojašnico ter ji odkazali nezakurjene sobe za prenočišče. Tu so morali profesorji preživeti dva dni ter so dve noči morali spati na golih deskah, čez dva dni so bili profesorji, med katerimi je več učenjakov svetovnega slovesa, odpravljeni v Nemčijo v koncentracijsko taborišče. Razen tega so Nemci zaprli tudi vse profesorje krakovske rudarske akademije ter vse ravnatelje krakovskih srednjih in strokovnih šol.« Strahovi na Dunaju Dunajski listi se pritožujejo nad »strahovi«, ki plaše žene in otroke ponoči, ko so dunajske ulice zatemnjene Običajno nosijo ti strahovi pelerine, ki jih odgrne-jo, ko srečajo svojo žrtev. Prikažejo se potem svetle črte človeškega okostja, ki ga imajo zarisanega »strahovi« preko svojih suknjičev in hlač. Strahovi tudi govore. Najrajše uporabljajo izrek: »Kdor izstopi iz katoliške cerkve, je zapisan smrti.« Listi napovedujejo da bo policija priredila najostrejši lov na te nočne dunajske strahove, ki jih bodo postavili pred izredno sodišče zaradi zlorabe zatemnitve kot neizbežne vojne potrebe. »Volktecher Be-obachter« še posebej dostavlja: »Izredno sodišče pa hna običaj naglo in temeljito postopati. Nam ni znano kakšne posledice ima izstop iz katoliške cerkve na onem svetu. Vemo pa. da se bodo o tem lahko podrobnejše in hitro prepričali tisti ki danes s »strahovi« svare po dunajskih cestab in predmestjih pred izstopom iz katoliške cerkve.« FIN S 3,t oo 180 »ooo. ooo Jeenaka vojna med Rusijo in Finsko Sovjetska Rusija šteje okrog 180 milijonov prebivalcev, Finska pa niti ne 4 milijone, tako da odpade na vsakega Finca skoro 50 prebivalcev Sovjetske Rusije Sovjetska Rusija meri 21 milijonov kvadratnih kilometrov, Finska pa samo eno tretjino milijona (877.000 kv. km), tako da je Rusija šestdesetkrat večji« Beležke Pametna in potrebna beseda »Naša moč«, glasilo Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani je napisala nekaj besed »o pomenu narodne svobode in blagostanja«. Ta izvajanja podpišemo tudi mi s obema rokama. Zal nam je samo. da so danes samo klic vpijočega v puščavi predsodkov in demagogije, ki jo gledamo na izvesta i strani. »Naša moč« pravi: »Danes se zavedamo vsi, da v našem ljudstvu narodna zavest ni tako močna, živa in negovana, kakor bi to nujno morala biti. Med nami je narodna zavest še slabo ukoreninjena rožica, ki bi jo morali negovati kakor lastno zdravje. Naš človek je ostal kljub vsemu še preveč na tisti prvotni stopnji, ko so človeku osnovne vrednote in koristi čez vse. ker so otipljive in prinašajo čutno ugodje, in zato kaka bolj oddaljena vrednota, kakršna je narodnost, takemu primitivnemu pojmovanju življenja ne more kar tako blizu, kaj šele. da bi se postavila v ospredje ta postala vodilna. Le priznajmo, da smo kakor tisti pijanec, ki se spreobrne, ko se v jarek zvrne, kar se tiče narodne zavesti. Mi živimo, ne da bi resno premislili, v kakšnem položaju smo in ali smo dovolj narodno zavedni ta utrjeni, da bomo vzdržali, ako bo prišla ura preizkušnje. Če se hočemo narodno utrditi, moramo predvsem povečati svojo narodno zavest in se prepričati o velikem pomenu narodne svobode in narodnega blagostanja za naše življenje Brez narodne svobode bi bili kakor brezpravna, suženjska, hlapčevska raja. V narodni svobodi pa smo enakopravni in samostojni gospodarji. V svobodni državi lahko v svojem materinem jeziku vsak čas zahtevamo svoje pravice in z uspehom iščemo zadoščenja in plačila Samo v svobodni narodni državi je naše zasebno življenje in imetje varno, negovano in zaščiteno. Slovenci smo menda res naivni ljudje. Morali bi doživeti neprijetno spremembo in biti neka i časa kje drugje kot gosti, odvisni od drugih, tujci med tujci, potem bi šele začutili, kolike vrednosti je ta naša svobodna zemlja in ponosen naš slovenski dom, ki ga more nuditi samo naša svobodna država Danes se moramo vsi zavedati, da bi pomeni! konec naše narodne svobode tudi' dejansko shiran je naše gospodarske, kulturne moči pa tudi naših verskih vrednot.« Ob 20 letnici slovenske univerze Pod naslovom »Boga nazaj na univerzo« piše »Straža v vharju« med drugim: »Kar danes najbolj potrebujemo, ie dar znanosti, ki ga podeli Sv. Duh sam in ki vodi človeka po pravi poti spoznavanja ln raztskavanja! Nazaj k tistemu Sv. Duhu, ki je oblikoval božjo ustanovo Cerkve na zemlji edino in edinstveno nravstveno silo, ki bo svet redila. Nazaj h Križanemu, ki je dejal o sebi, da je Pot ln Resnica. Zato pa pričakujemo in želimo, da izkaže naše vseučilišče Bogu pravo čast in pravo mesto n da slovesno ustoliči križ na naši univerzi kot podobo in poroštvo naše skupne omike in boljše bodočnosti.« Se en pripravljalni odbor V Mariboru je bil te dni ustanovljen pripravljalni odbor za mestno organizacijo Samostojne demokratske stranke. Vodijo ga mariborski odvetnik dr. Makso šnuderl, njegov koncipient g. Miro Brečko, trgovec g. Perhaveo in novinar g. Rehar. V odboru je še nekaj drugih gospodov. Ustanovitelji nove organizacije so večinoma diaiden-ti JNS, iz katere so izstopili, ko je prešla v opozcijo. Nekateri so bili do sedaj Ijoti-čevci in g. Perhavec je bil pri decembrskih volitvah predstavnik Ljotičeve liste, dočim se dr. Snuderl volitev sploh nI udeležil. Tajnk tega pripravljalnega odbora je novinar g. Radivoj Rehar, ld je bil pripadnik že različnih strank in menda nazadnje tajnik Narodno radikalne stranke. V posebnem komunikeju naznanjajo gospodje. da hočejo poleg skup ne dr. Lončarja postati »krepka podlaga za koncentracijo vseh demokratskih sil v Sloveniji ter sploh za normaliziranje političnih razmer.« Očividno smatrajo, da j'm bo akcija olajšana s pomočjo stranke, ki je ▼ vladi. Zaščitnik nove organizacije je g. Adotf Ribnikar. ki je. kakor znano, tudi izstop 1 iz JNS potem ko ie stranka prenehala biti na vladi. Iz daleke Vojvodine Pred petrovgradskim sreskim sodiščem se je moral zagovarjati župan občine Ba-natsko Aleksandrovo Stevan Zvekič. vnet pristaš dr. Milana Stojadinoviča in njegove stranke. Obtožen ie bil zlorabe uradne dolžnosti. Gosp Zvekič Je namreč kot župan odbil prošnjo gostilničarja Vukmiro-viča za prireditev javnega plesa, čeprav j% taka dovoljenja izdal vsem ostalim gostil- ničarjem v Banatskem Aleksandrovu. Ko se je Vukmirovič, ki je bil v svetovni vojni jugoslovenski dobrovoljec in je bil odlikovan s Karadjordjevo zvezdo, najvišjim odlikovanjem za preteklost, zaradi takega postopanja pritožil na sresko načelstvo, je poslal Zvekič uradni akt, v katerem je iskreno napisal, da ne dovoli Vukmiroviču plesa v njegovi gostilni, ker je zagrizen pristaš opozicije in ker je pridobil za dr. Mačka nad 700 glasov. Zvekič sam je zbral za listo dr. Stojadinoviča le okrog 200 glasov. Sodišče je Zvekiča obsodilo na mesec dni ječe Zanimivo je. da sta bila nedavno pred Zvekičem obsojena na dva mesca ječe dva njegova najbolj intimna prijatelja, ker sta pri občinskih volitvah v Zvekičev prid falzificirala volilne rezultate ter mu prepisala na škodo opozicije kar 500 glasov, tako da je zmagal in postal župan. Dve pojasnili Nedavno smo objavili, da je bfl za podpredsednika češke deželne uprave v Pragi Imenovan dr. Preiss. V naši javnosti so mnogi mislili, da gre tu za znanega češkega gospodarstvenika in finančnika dr. Preisa, predsednika Zivnostenske banke. Temu ni tako. Novi podpredsednik se zove Preibsch in je funkcionar nemške SS. Ravno tako smo včeraj objavili sporočilo r NB, da češki Usti demantirajo med drugim tudi vest o zatvoritvl čeških visokih šol na tri leta. To je oči vidna pogreška DNB. deške visoke šole so z dekretom pro-tektoria od 17. novembra na tri leta zaprte V čeških listih č:tamo v tej zvezi sledeče obvestilo: »Pristojni uradi so dovolili, da smejo študenti odnosno njihovi sorodniki odnesti svoje obleke in druge predmete iz dijaških domov. Upravičene osebe naj se priglasijo pri policijskih stražah.« tz gospodarske organizacije vojvodinskih Nemcev V ponedeljek popoldne je bil občni zbor nemške osrednje zadružne organizacije »Agraria«. Za vodstvo so se dve leti najostreje borili med seboj bivši, narodni poslanec dr Kraft na eni ter senator dr Gregor Grassl s predsednikom Kultur-bunda Johannom Keksom in drugi strani. Poslednja dva sta zastopala stališče da se politične osebnosti ne smejo vmeševata v poslovanje gospodarskih institucij nemške narodne manjšine. Na ponedeljskem občnem zboru je sedaj zmagal v tej borbi kot tretji dr Jakob Avender. voditelj tako zvanega obnovitvenega pokreta, ki zastopa stališče čim tesnejše povezanosti nemške narodne manjšine v Jugoslavija z ju-goslovenskim narodom. Draglnjska anketa v Splitu V Splitu je bil v ponedeljek popoldne sestanek splitskih gospodarskih organizacij in predstavnikov oblasti. Govorili so o naraščanju draginje in soglasno sprejeli resolucijo, ki zahteva uzakonitev uredbe o pobijanju draginje tudi za ozemlje banovine Hrvatske, ker zakon lz leta 1921. leta nima dovolj močnih sankcij za pobijanje špekulacije z življenskimi potrebščinami. Resolucija zahteva, naj bo najmanjša kazen po tej uredbi za navijanje cen globa 10.000 dinarjev ter mesec dni zapora, ker se je Izkazalo, da manjše kazni ne dosežejo svojega namena. Rudniška afera v Dalmaciji V premogovniku »Monte Pronrina« v Dalmaciji so bili ta mošnji rudarji nezadovoljni s tehničnim ravnateljem in so zahtevali od lastnikov premogovnika njegov odpust. Ker jim lastništvo ni hotelo ugoditi, so zagrozili s stavko. Sedaj pa je v spor posegla banska oblast v Zagrebu. Imenovala je ns podlagi čl 222 m 224 rudarskega zakona za začasnega ravnatelja inž. Petra Kisiča, rudarskega svetnika is Zagreba. Od banske oblasti postavljeni začasni ravnatelj je takoj prevzel posle ter že pričel uradovati. Hrvatski listi utemeljujejo ta ukrep banske oblast* v Zagrebu z javnimi interesi, ker preskrbuje rudnik »Monte Promma« s premogom celo vrsto naših ladij obalske plovidbe, ki bi morale ustaviti promet, če bi izbruhnila stavka v rudniku Volofin — profesor učiteljišča ▼ Pisna Praško prosvetno ministrstvo je imenovalo bivšega ministrskega predsednika bivše Podkarpatske Ukrajine msgr. dr. Avgusta Voiošina za Studijskega svetnika in ga kot profesorja dodelilo učiteljiičn v Plznu. Vološin je namreč po poklicu duhovnik in profesor in je bil, preden je postal podkar-patski minister, ravnatelj učiteljišča v Užgo-rodu. Današnji j novinarski koncert na Taboru se bo pričel točno ob 20. Prosimo zato vse udeležence, da pridejo pravočasno, tako da lahko komodno oddajo garderobo in pred pričetkom zavzamejo svoja mesta. Ker je Matična knjigarna danes zaradi praznika zaprta, se bodo prodajale vstopnice dopoldne od 10. do pol 13. v vestibulu kina Matice, popoldne pa od 18. dalje pred veliko dvorano na Taboru. Pri družabnem večeru po koncertu bosta izmenjavajoč se igrala dva orkestra vojaške godbe. Prilike za ples bo torej več ko dovolj. Na tramvaju imajo vsi udeleženci koncerta, ki se izkažejo z vstopnico, znižano voznino za 1 din ne glede na dolžino proge. Samo enkrat na leto imajo novinarji svojo prireditev. Tudi letos je koncertni program prvovrsten, saj nastopita poleg odličnih solistov naš popularni Akademski pevski zbor in celotni orkester vojaške godbe. Pridite na koncert in ostanite tudi na družabnem večeru. Opozorite na oboje znance in prijatelje! Nemčija v borbi za rumunsko nafto Bukarešta, 30. nov. p. Rador poroča, da nemška trgovinska delegacija vztraja na zahtevi, naj Rumunija pošlje v Nemčijo čim večje količine bencina. Nemci se pritožujejo nad petrolejskimi družbami, ki so v angleški in ameriški posesti, in ki ne žele prodajati nafte Nemčiji Rumunija tudi ni voljna da bi v sedanjih razmerah dobavljala bencin v svojih tankih, ker jih potrebuje zase. Zato misli, da bi morala Nemčija poslati svoje tanke, če hoče prevzeti naročene količine nafte. Ker bo Dunav v kratkem zamrznil, skrbi Nemčijo, kje bi dobila prevozna sredstva za bencin. Nemčija se tudi pritožuje, da je Rumunija povišala cene bencinskih proizvodov, zaradi česar zahteva novo revalorizacijo leja. Razen tega je Rumunija začasno tudi ukinila izvoz živine. Novi velikega fašističnega sveta Rim, 30. nov. p. Za člane velikega fašističnega sveta so bili imenovani tajnik fašistične stranke Mutti. minister za kmetijstvo Tassinari, minister za korporacije Ricci, minister za narodno prosveto Pavo-lini in predsednik federacije fašističnih poljedelskih delavcev Lani. Preiskava o strelih v Glin! Glina, 30. nov. o. Zaradi včerajšnjega napada na sreskega tajnika SDS v Glini Stjepana Gajiča je bila uvedena takoj stroga preiskava ter so aretirali mladega občinskega pisarja Josipa Crnkoviča iz Ju-kinca pri Glini. Crnkovič je priznal, da je izstrelil iz pištole strel, vendar pa se zagovarja, da je to storil nehote, ko je pištolo basal. Priznal je. da je bil z njim v družbi njegov znanec brivski pomočnik Ivan Lipak, ki je bil prav tako aretiran. Pri zaslišanju je tudi on rekel, da se je strel sprožil zaradi neopreznosti Preiskovalne oblasti so mnenja da se za obema aretirancema skriva tretja oseba, ki je zločin naročila. Aretiranca so Uročili sodišču. Sodba v banjalnškem procesu Banjaluka, 30. nov. o. Opoldne je bila izrečena razsodba v procesu zaradi krvavih dogodkov v Omarski. Izmed 71 obtožencev jih je bilo 54 oproščenih, 17 pa jih je bilo obsojenih in sicer 15 na eno leto in 6 mesecev strogega zapora, eden na eno leto in dva meseca, eden pa na 1 leto in 15 dni strogega zapora. Vsi obsojenci so morali takoj nastopiti kazen. Večina se je s sodbo zadovoljila. Nov finančni direktor v Ljubljani Beograd, 30. nov. AA. Z ukazom kr. namestnikov je bil na predlog finančnega ministra imenovan pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani za finančnega ravnatelja v 3. pol. skupini 2. stopnje Josip Mozetič* vdji finančni svetnik t 4. poL skupini L stopnje. Iz prosvetne službe Beograd, 30. nov. p. Imenovan je za docenta kemije na beograjski medicinski fakulteti asistent dr. Pavle Trpinec. Premeščeni so Karla Kirer z meščanske šole v Šoštanju na meščansko šolo v Mariboru, Ana Rus z meščanske šole v Novem mestu na L mešano meščansko šolo v Ljubljani in Viljem Kune z meščanska šole v Črnomlju na meščansko Solo na Rakeku. Premestitve v železniški Službi Beograd, 30. nov p. V prometni službi je bil premeščen k strojnemu oddelku t Mariboru za poverjenika 6. pol. skupino Rudolf Dvorak, doslej v železniški delavnici v Slavonskem Brodu. Upokojena sta blagajnik Štefan Budič v Ljubljani ter strojevodja Ivan 2erovnik pri direkciji v Ljubljani. Premeščeni so prometnik Rudolf Ar-ko iz Laz v Zalog, nadzornik proge Fran Ronko iz Litije k Q. sekciji v Ljubljani, pomožni vlakovodja Martin Podboj iz Rogatca v Tezno, prometni uradniki Anton Pere iz Grobelna v Pragersko, Oskar Ličen z Rakeka v Ljubljano, Ciril Jerina s Planine na Rakek, pomožni vlakovodja Edvard Tomšič z Jesenic v Maribor, prometnik Fran Mance iz Padeja v Dol. Vrba Ali sem prispevat za sokolski dom v Trnovemt Za obnovitev naročnine Prosimo cenjene naročnike, ki jim je že potekla naročnina, da jo blagovolijo plačati za zadnji mesec leta takoj prve dni decembra. Kdor je Se kaj dolžan za nazaj, naj sedaj zanesljivo poravna tudi zaostanek, tako da bo imel naročnino za letos popolnoma poravnano. Upravi lista je to potrebno za zaključitev knjig in sestavo letne bilance, je pa tudi v prid naročnikov samih, da nimajo ob koncu leta nobenih zaostankov, ker si tako ohranijo za svojce v primeru nesreče ali nezgode v zvezi s smrtjo pravico do »Jutrovega« nezgodnostnega zavarovanja v znesku 10.000 din pri Zedinjeni zavarovalnici d. d. v Ljubljani. Glavni pogoj te pravice je redno plačevanje naročnine, delj ko 14 dni ne sme naročnina biti v zaostanku. Prosimo tudi naročnike »Ponedeljskega Jutra«, da poravnajo naročnino do konca leta s položnicami, kakor za redno »Jutrovo« izdajo. UPRAVA „JUTBA" Oomaim vesti * Odbor Zveze kulturnih društev v Ljubljani vabi vse svoje edinice, da sodelujejo pri prireditvah Izseljenskega tedna ki bo od 3. do 10. t m Ta teden bo posvečen vsem rojakom izven domovine, da tako manifestiramo nerazdružljivc povezanost z njimi. Društva, ki bi mogla sama v tem času proslaviti teden s primerno prireditvijo, naj se obrnejo na Družbo sv Rafaela, ki organizira ta teden. Vse prireditve naj zvenijo v želji, da bi domovina, ki je dovolj prostorna, sprejela odprtega srca vse rojake, ki so danes še v tujini. jeva Stojan serbec in Stanko Pire, člani razsodišča pa Mirko Mimik, Marjan More 1 j in France Cuček. * Novi grobovi. V Mariboru je umri upokojeni notar g. Križan Ferdo. Pogreb rajnkega bo v soboto ob 15. na frančiškansko pokopališče na Pobrežju — V Ljubljani je preminil upokojeni mestni tro-šarinsk. nadpaznik g. Bitenc Mihael. Pogreb bo v soboto ob 14. iz hiše žalosti, čer-netova 19, k Sv Križu. — Dalje je umrla v Ljubljani upokojenka tobačne tvornice ga. Pestotnikova Apoionija, rojena Jevni-karjeva. Pogreb bo v soboto ob 16. Izpred kasete, doze za puder in cigarete, manikire, razpršilci, parfumi itd v največji izbiri v PARFUMERIJI »VENUS«, Tyrševa 9 * Praktični učiteljski izpiti so se vršili j pred državnim izpitnim odborom od 23 do 29. t. m na drž. učiteljišču v Ljubljani. Izpit so napravili naslednji učitelji pripravniki (ce): Stern Cita. Segula Pavel. Šmitek Antonija, Avguštin Brigita De-beljak Frančiška. Erker Vera, Petrovič Boleslav, Rozman Angela, Spindler Dušan, Toroš Jožefa, Koštric Olga, Studen Ana, Sušteršič Marija in Vivod Zofija. * Diplomirani so bili na pravni fakulteti ljubljanske univerze gg. Leo Schau-bach, Stanislav Osterc iz Maribora in Drago žuža iz Celja, česttamo! * Paneevo dobi stalno otropco gledališče. V necleljo bodo v Pančevu otvorili stalno otroško gledališče »Dečja radost«. Gledališče se je ustanovilo na pobudo bivšega upravnika novosadskega aarodnega gledališča Riste Spiridonoviča. Ansambel sestavlja manjše število poklicnih igralcev in množica otrok, med kateroni so odkrili nekaj zanimanja vrednih talentov. Psaka očala po nivr u tato dobrosedPČo in iasen pogled pri m DipLopUk LJUBLJANA PASAŽA nebotičnika * varaždinske tovarne so delavcem zvišale pia^e. V zvezi s podražitvijo življenjskih potrebščin so na intervencijo Hrvatske delavske" zveze vse tovarne v Varaž-dinu sklenile, da svojim delavcem in nameščencem povišajo plače. Tako so zvišale mezde za 20 odstotkov tovarna svile, tovarna Tivar in tovarna »Vuna Tekstil«. * Dva mehanika iz Slavonskega Broda sta izdelala nov model podmornice. Mehanika Franjo Zavorski iz Slavonskega Broda se je pred štirlmli leti lotil velike naloge, da izdela model podmornice, urejene na svojevrsten način. Zavorski je v svetovni vojni delal kot mašinist na veliki podmornici to že takrat je zasnoval načrt, da bo konstruiral poseben tip podmornice. Svojo zamisel je predložil avstrijski vrhovni komandi s prošnjo, da mu omogoči izdelavo. Strokovnjaki so bili presenečeni nad njegovim osnutkom, a razpad države je preprečil izvedlbo. V Jugoslaviji je Zavorski svoj izum na tihem izpopolnjeval, poleg redne službe je delal noč in dan. Nazadnje se je zaupal svojemu tovaršu Luju Stančiču, ki mu je marljivo pomagal. Izum nameravata staviti državi na razpolago. Tip nove podmornice bi po njunem računu veljal saimo okrog 200.000 din. — Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki leni vi prebavi posebno zaprtju z uporabo naravne Franz-Jo-šefove« grenke vode. »Franz-Josefova« voda se lahko zavživa in učinkuje že pr kratkem času brez neprijetnih pojavov _Ogl rgg S Q» 30474/35_ * Mešani zbor Glasbene Matice ljubljanske bo koncertiral jutri v soboto zvečer v Pančevem. Začetek ob pol 21. v Svetosav-Ski dvorani; v nedeljo pa v Beogradu v dvorani Kolarčeve univerze in sicer ob 11. dopoldne. Na sporedu vokalnega koncerta so dela skladateljev: Lajevca, Foersterja, Adamiča, Tom ca, Gotovca, Slavenskega, Mflojeviča tn Mokranjca. Zbor bo nastopil popoln in šteje 104 člane. Vodstvo koncerta bo Imel v rokah d rigent pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske ravnatelj Mirko Polič. Prodaja vstopnic na blagajni Kolarčeve zadužbine. • Nova uprava Jugosiovenskega akademskega društva »Triglav« v Zagrebu. Na občnem zboru JKD »Triglava« v Zagrebu, ki je bil 17. t m., je bfl izvoljen naslednji odbor: predsednik Blaž R8ck, podpredsednik Vlado Kadunec, tajnik I. Ivam Matko in TJ Alenka Mastnakova, blagajnik Marjan Kveder, knjižničar I. Dušan Pirjevec in H. Uroš Baš, arhivar Franc Polh, gospodar Lojze Nend. odbornik Vinko želessnikar. Revizorji so Vilma Baebler- mrliške veže zavetišča sv. Jožeta k Sv Križu. — Pokojn kom blag spomin, žalujočim naše sožalje! ZA MIKLAVŽA! MODERNI KRZNENI IZDELKI P L A d C I, OVRATNIKL MDFI ITD. najceneje pri LJUBLJANA, MESTNI TRG 5 * Igralska družina gluhonemih nastopi na Vrhnikj dne 8. decembra ob 20. v Sokolskem domu Neslišeči žele s tem pokazati uspeh šolanja ljudi, katere je pri-roda prikrajšala za dar sluha in govora Prireditev obeta biti za Vrhničane nekaj svojstvenega Pozivamo jih, da s svojim obiskom podpro stremljenje teh nesrečnikov in tako dokažejo svojo človekoljubnost. Predprodaja vstopnic začne te dni Pohitite, nikomur ne bo žal! * Lepa pokionitev naši šolski družbi. Delegati Pokojninskega zavoda v Ljubljani, zbrani na občnem zboru 26. novembra so darovali svoje dnevnice narodno obram-beni Družbi sv. Cirila in Metoda v znesku 2.250 din. GG. darovalcem se družbi iskreno zahvaljuje z željo, da bi našli mnogo posnemalcev! * Lastnici tovornih avtomobilov se opozarjajo na oglas »Olt Generator«. Priporočamo iastn kom, da čim prej nabavijo »Olt Generator«, izdelek Osiječke 'jeva-onice željeza i tvornice strojeva d. d. Osi-jek. »Olt Generator« je znatno bolj ekonomičen, keir potrebuje oglje. Iz Ljubljen u— Današnja predprodaja vstopnic za novinarski koncert bo dopoldne od 10. do pol 13. ure v veži kina Matice, ker bo Matična knjigarna radi narodnega praznika zaprta. Popoldne od 18. ure dalje se bodo dobile vstopnice pri blagajni na Taboru. Šaljivi predmeti NOVOSTI 1. 1940. v veliki izbiri v drogeriji KANC Ljubljana, židovska 1. Novi ilustrirani cenik dobite brezplačno. Bfe.fi o— Krajevna organizacija JNS za Mest- ) nI trg. Preteklo soboto zvečer je imela ta 1 organizacija svoj letni občni zbor pri So- 1 kolu. Udeležba je pokazala, da je krepka napredna in jugoslovensko nacionalna misel tudi med stanovale: tega največjega naši ideji nasorotnega okraja našega mesta. Zbrali so se somišljeniki iz vseh stanov da slišijo poročila o našem notranjem tn zunanjem politčnem položaju in prejmejo smernice za prihodnje delo. Izčrpno politično poročilo je podal predsednik ljubljanske sreske organizacije mhrster dr. Kramer. Govorili 'n podžigali so navzoče s svojimi podžigajočiimi besedami predsednik organizacije g. Rebek, podpredsednik srez. organizacije g. 2 tnik, g. tajnik te organizacije g. Cimerman in drugi. Pri volitvah je bil izvoljen z malimi sprememba- KINO MATICA — teL 21-24. Ob 10.30, 15., 17., 19. In 21. urL V tej opereti je toliko humorja, komike in edinstvene godbe in petja da nI konec navdušenja in zanimanja. — Po vsem svetu je dosegel ta film največje uspehe. NAJVEČJI RUSKI FILM VSEH ČASOV PASTIR KOST Ji A NOVA EDICIJA Leonid Utjeeov — L. P. Orlova Samo še danes ob 10.30 (po znižanih cenah) ter ob 15., 17., 19.in 2L uri večnolepa Leharjeva opereta, poznana po vsem svetu. V prvovrstni zasedbi briljlrata Jeanette Mae Donald ln Mau- m rice Chevalier. Film bajnega razkošja in lepote, divnih melodij VCvCL in ljubkega šarma za sleherno oko in uho. KINO SLOGA, teL 27-30 VDOVA Jutri premiera velikega francoskega filma lz tajinstvene dežele tisočerih senzacij: VIHAR NAD AZIJO g Conrad Veidtom, Sessne Havakavvo, Mičiko Tanaka in Roger Duchesnejem. mi stari odbor z g. Rabekom na delu. Občni zbor se je završfl v najlepši slogi z novimi silami in neomahljivo voljo delati za zmago napredne in nacionalne ideje. u— V Narodnem muzeju ostanejo zbirke za brezplačen nedeljski poset odprte le še prihodnjo nedeljo, 3. decembra od 10. do 12. me dopoldne. O ponovni otvoritvi v prihodnji spomladi se izda posebno obvestilo. S to prekinitvijo nedeljskega pose-ta preko zimskih mesecev pa niso prizadeti brezplačni skupinski ogledi šol tn korporacij ter plačani poseti ob delavnikih. u— Redni ob^i zbor Narodne galerije bo v četrtek, 14. decembra ob petih v Nar. galeriji. RAZVESELITE tudi letos za Miklavža Vaše malčke z lepimi igračkami ln primernimi darili, ki jih nudi v veliki izberi in po zmernih cenah domača trgovina IVAN SAMEC, Mestni trg 2L u—Zbiralce in lastnike znanstvenih in umetniških zbirk vabi mastni kulturni odsek da svoje zbirke, ki jih imajo v Ljubljani. pripravijo zaradi priprav za njih zavarovanje proti morebitnim napadom iz zraka Kdor ima torej kako zbirko za kulturno zgodovino pomembnih ali dragocenih predmetov, naj svojo zbirko natanko opiše ali katalogizira, navede svoj naslov in kraj, kje je zbirka shranjena ter vse to javi mestnemu kulturnemu odseku v Turjaški palači. Gosposka ulica št. 15, I. nadstropje, pismeno do 9. decembra t. 1. u— V»e nezaposlene delavce vabi mestno cestno nadzorstvo, da se o večjem snegu javijo na delo ob 4.45 zjutraj na dvorišču nekdanje šenbpetrske vojašnice v pisarni mestnega cestnega nadzorstva na Vrazovem trgu. Enako so vabljeni tudi vOzniki, M so pripravljeni odvažati sneg s cest in ulic v Ljubljanico, naj se javijo z vozili ob 6.45 zjutraj pred navedeno pisarno na Vrazovem trgu. TRADICIONALNI NOVINARSKI KONCERT DNE 1. DECEMBRA OB 20. URI NA TABORU: Vojaški orkester Akademski pevski zbor Violinist L. Pfeifer Solisti: gg. Ivančičeva, Janko, Franci. Po konccrtu prosta zabava — Ples Dve godbi — Okusna okrepčila po zmerni ceni. u— Prim®r&ko akademsko društvo »Doberdob« priredi v soboto, dne 9. decembra ob 20. uri v telovadnici Sokola in. na Tyrševi cest. družabni večer, na katerega vljudno vabi vse primorske rojake. Akademska Jadranska straža ima v soboto — 2. decembra svojo plesno vajo v Kazini z*a u— Obiščite šentjakojjcane, ki so skrbno pr.pi avili Skuteckega veselo gro »Košček sreče«. Ta prisrčna zgodba nudi s svojo vedro vsebino, prisrčnostjo ji humorjem gledalcem mnego iskrenega ."meha in zabave, ter vžiga in navdihuje gledalce. Za smeh in zabavo skrbita predvsem Bučarjeva in Moser kot zakonca Pustova. Pri predstavi ^»deluje skoro ves ansambel. Uprizoritvi besrta jutr* ob 20.15 in v nedeljo ob 15.15. Kupite vstopnice že v predprodaji ki bo od 10. do 12, 15 do 17. ter eno uro pred začetkom ZA MIKLAVŽA nudiva v boga« izbiri in najcenejše: juvele, ure, prstane, zapestnice, budilke in vsa druga praktična darila BRATA TOP^R — IJITT ?*NA, Pred Škofijo 15. — Telelon 4i 32. u— Merča^ska še"a na V ča bo danes in v nedeljo ob pol 16. uri ponovila svojo akadenr jo. Spored akadem ie je z?!o obilen in pastor. šo'a in učenci vabijo cenjeno občinstvo ca se te akadcrVV? posebno danes v čim več cm številu udeleži. i Prekrasen, pretresljiv film, film svetovnega triumfal fitriljannmgs ROBERT KDCH Ta film predvajamo pod pokroviteljstvom Protltuberkulozne zveže v Ljubljani! Herojska borba in triumf velikega znanstvenika na polju meti cine, moža, ki je rešil človeštvo ene najopasnejših morilk — tuberkuloze! V tem edinstvenem filmu nastopajo poleg E. Janningsa še VVerner Kraus, Viktoria Ballasko, Lucie Hoflich, Theodor Loos in drugi. Zaradi dolžine filma se predstave vrše danes ob 14.45, 17., 19. in 21.15 uri, jutri ob 16., 19. in 21.15 mi. Preskrbite si takoj potrebne vstopnice Kino Union, 22-21 Janes ob 10.30 (po gni*»nih cenah) nepreklicno zadnjikrat Jota. Strauss — kralj valčka % ? ' -M a ohrani zdrave, suhe, tople noge — š t e d i nogavice m čevlje. Vrečica samo 2.— Din. u— Na red ~e;n. 25. obenem zboru Društva riC(i'clncev 25. novembra je bil izvoljen naslednji odbor: pre^ssdn k Kovač T udvik. podn:edce''nika Cvathe Sa*a in Musek Viktor. tajn5ka Vrabič Janko in Gom'J Fran*'. T?" ga" M:rko in DeVn F^rrV '--'-•Vv'- ia Urši* Marjan in r <*-spo-"-\r Adamič Lron. o^borrt!k'? Jr.zis Marija '-n žitko u— Naval n? fc"!r!*r!co. Včeraj, zadnlcra novem br?. so v spre^e^nem uradu splošne bo'ni*-' ~ nja in pozornosti vreden rekord. Do vče- raj je bilo na razne oddelke zavoda sprejetih za 2850 bolnikov več kakor lani v istem času in vse kaže, da bo do konca leta število sprejetih bolnikov zraslo do 34.500. Ta bilanca je slika razvoja, ki drvi v neizbežno katastrofo. Rastoči naval bolnikov na naš osrednji zdravstveni zavod je brez dvoma v zvezi s stalnim padanjem zdravstvenega nivoja širokih množic našega naroda, na drugi strani pa je v zvezi z upadanjem zdravstvenega skrbstva in nege. Splošna bolnišnica lahko vsako leto sprejme po nekaj tisočev več bolnikov, pač samo zato, ker jim vzdržema krajša pravico do bivanja v bolniški oskrbi. Sredi vrta splošne bolnišnice že kakšna tri leta stoji mrtvo, zapuščeno poslopje novega kirurškega oddelka — živa slika, kako se pri nas rešujejo tako važna vprašanja, in opomin, kako se ne bi smela reševati. Dolžnost poklicanih je, da sramoto našega osrednjega zdravstvenega zavoda brez odlašanja spravijo s sveta. Rokavice, nogavice, Karnlčnik, Nebotičnik. u— V društvu »Soča« bo predaval to soboto, 2. decembra t. 1., ob V29. uri zvečer v dvorani pri »Levu« v proslavo ujedinjenja g. dr. Dinko Puc o »Hrvatin pred Jugoslavijo in v njej«. Tema je ravno v sedanjem času aktualna. Treba je obnoviti spomine na veličino svoječasne Hrvatske kraljevine, na njen propad, na dolgotrajne borbe Hrvatov za svobodo, da pravilno presodimo staiišče Hrvatov po prevratu in sedaj. Predo vanje bo velezanimivo. Ta večer sodeluje pod vodstvom g PremelCa tudi oddelek pevskega zbora »Sloge«. Deklamacija male naše rojakinje Vabimo k polnošte-vilni udeležbi ne samo vse odbornike in člane »Soče«, temveč tudi vse prijatelje društva Vstop prav vsem prost. Vsi dobrodošli. (—> . .. u— Žrebanje loterije Sokola Liubljana-Siška je preloženo na poznejši čas. (—) u_ Starši, ki žele razveseliti malčke z cb skom sv. Miklavža na dimu. naj spo-roče cenjeni naslov oglasnemu oddelku »Jutra« do 4. decembra. (—) u— Sokol L Ljubljana - Tabor priredi v torek 5. t. m točno ob 16. v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru, miklav-ževanje za deco s pestrim sporedom. Da-r la se sprejemajo v torek od 9 do 12. in od pol 14. do pol 16. v ženski garderobi na Taboru (vhod nasproti vojašnice). (—) PREDAVANJE O AMERIKI 15.000 km čez USA SE BO PONOVILO V FRANČIŠKANSKI DVORANI 11. t, m« ob 20. zv. u— Sijajen »P°red v kinu Unionu. Prijatelji lepih filmov imajo danes dopoldne ob 10.30 zadnjo prilko videti film o velikem muziku Joh. Straussu. Film »Joh. Ctrausa kralj valčka« Je danes zadnjikrat na sp'rof. dr. Milajn Vidmar o temi »Delo in stroji«. Opozarjamo Občinstvo na to zanimivo predavanje. e— šahovski brzoturnir. Celjaki šahovski klub je odigral v sredo zvečer svoj redni brzoturnir za prvenstvo v mesecu novembru. Prvenstvo sd je priboril g. inž. Sajov c z 10 točkami in pol od 12 dosegljivih. Sledita g. prof. Tavčar z 10 in g. Tine Kocmur z 8 točkami. Prireditev je vzorno vodil reditelj g. PešiČ. e— Veliko zborovanje proti draginji fal za povišanje prejemkov nameravajo v kratkem prirediti vse delavske in name-ščenske strokovne organizacije v Celju na zahtevo svojega članstva. e— Iz policijske službe. G. Ivan Veflca-vrfc, komisar pri predstojndštvu mestne policije, ld je bil več mesecev na praksi v Ljubljani, je zopet prevzel svoje posle. e— Iz odbora za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije v Celju bo v sporazumu s svobodnimi strokovnimi organizacijami izstopil tovarniški delavec g. Martin Plankar, ki je bil imenovan v ta odbor kot namestnik nekega čla~a, kg po mnenju svobodnih strokovnih organizacij ne zastopa delavstva. e— Javna mestna knjižnica v Celju bo danes zaprta. e— živinske soli v doglednem času ne bo, ker primanjkuje sredstev za deoatu-riranje. To sporočilo je prispelo včeraj iz Zagreba v Celje. e— Andrejev sejem. Včerajšnji kraanar-sld sejem v Celju je obiskalo mnogo prodajalcev. Tudi kupcev je bilo precej. Kupčija je bi1'' v snlošnem povoljna. e— Miklavževanje Sokola Celja I. za članstvo bo v soboto ob 20.30 v dvorani Sokolskega doma v Gaberju. Darila ae bodo sprejemala ta dan od 18. dalje. Miklavževanje za deco bo v nedeljo 3. t. m. ob 14., za naraščaj pa ob 16. Darila se bodo sprejemala v nedeljo od 10. dopoldri dalje. e— Miklavžev obisk na domovih bo tudi letos opravila prostovoljna gasfilska četa v Celju. Naročila je treba oddati najpozneje do nedelje 3. t. m. v Gasilskem domu na dvorišču mestnega poglavarstva. e— Društvo »Soča« priredi v soboto 2. t m. ob 20. pri »Turški mačk:« poslovilni večer svojemu članu, odborniku in podpredsedniku g. Adolfu Reyi, sreskemu pod-načelniku v Celju, ki odide na novo službeno mesto v Radovljico. e— Požar. V torek okrog 16.30 se je v Cretah nad Rimskimi toplicami vnel kozolec posestnika Alojza KoSiča. Ogenj se je hitro razširil in uničil ves kozolec. V kozolcu je zgorelo 100 stotov sena, vozove pa so rešili s tem, da ~~ j'h spustili po hribu. Na kraj požara so poklicali gasilce z Dola, o^ Sv. Jederti, iz šmarjete in Laškega, ki pa niso stopili v akcijo. Skoda znaša okrog 40.000 d'n, a je le malenkost-no krita z zavarovalnina Vzrok požara ni znan. Iz Maribora a— Spremembe pri mariborski podružnici Delavske zbornice. Kakor znano, je nova uprava Delavske zbornice v Ljubljani odpovedala službo uslužbencem podružnice Delavske zbornice in sicer vodji podružnice g. Čehu, voditeljici knjižnice Rezki Krištofovi in knjižničarki Pavli Reberškovi. Za vodjo podružnice je bil imenovan znani organizator ZZD g. Ma-stinšek, razen tega sta nastavljeni še dve moči. a— Plače in mezde zvišujejo. Spričo vse bolj naraščajoče draginje so mariborska zasebni podjetja po večini že zvišala svojim nameščencem in delavcem plače in mezde. Povišek je v skladu s povišnim ključem, ki se ravna po draginjskem stanju. Danes ob to. SLAVNOSTNI PLES ▼ Sokolskem doma a— Zaprisego novega članstva in proslavo zedinjenja ima Sokol Maribor L jutri 2. decembra ob 20. v prostorih vojašnice kralja Petra Osvoboditelja. a— Ogromne količine živil in prešičev gredo vsak dan preko Maribora čez mejo. a— Vojne dobrovoljce poziva sreska organizacija v Mariboru, da se obvezno udeležijo sokolske proslave zedinjenja v Sokolskem domu danes ob 11. a— Nova postojanka Maistrovih borcev. V prostorih hotela »Beograd« v Slovenski Bistrici je bil ustanovni občni zbor ta-mošnjega odseka ZMB. Poročala sta zve-zin podpredsednik g J. Malenšek ln zvezan tajnik g. Cimerman. V vodstvu so bili izvoljeni starešina sreskega sodišča dr. F. Muhič za predsednika, Drago Fric za podpredsednika, Franjo Lorber za tajnika, Ivan Kmetec za blagajnika. a— Gledališke novice. Pri jutrišnji premieri »Lepe Vide« bo navzoč tudi njen avtor, naš zaslužni skladatelj Risto Savin, Friderik Sirca, general v p. Vsebina opere bo natiskana na gledaliških lepakih, ki jih prodajajo biljeterji- Kakor pri vseh večjih operah, sodeluje tudi pri tej krasni domači operi priznani mariborski umetnik na harfi g. Lukež. — Prihodnja novost v mariborskem gledališču bo drama »Via mala«, ki jo je spisal švicarski pisatelj John Knittel. a— Maistrovi borci iz Maribora in bližnje okolice se vabijo, da se polnoštevilno udeleže slavnostnega plesa, ki ga priredi Sokolsko društvo Maribor-matica drevi ob 20. v Sokolskem domu. Odbor. a— Naslednje spremembe veljajo od L decembra v mestnem avtobusnem prometu: Na progi Maribor - Sv. Peter se ustavi promet do preklica. Potniki na tej progi se lahko poslužujejo avtobusov na progi Maribor - Ljutomer. Na progi Maribor - Pekre - Limbuš: odpadejo vožnje ob sobotah iz Maribora ob 15, z vrnitvijo iz Limbuša ob 15.30, ob nedeljah in cer- kvenih praznikih pa ob 10 in 13 iz Maribora ter z vrnitvijo iz Limbuša ob 10.30 in 13.30. Ostale vožnje na tej progi po veljavnem voznem redu. Na progi Maribor -Celje se izenači voznina z voznimi cenami na ostalih progah. Spremembe so malenkostne in ne tičejo vse postaje. Na mestnih progah se ukinejo prestopne vozovnice in jutranji dinarski cenik. Cena mesečnim legitimacijam se zviša za din 25 oz. din 50. a— »Asi« so ie tekmovali. Naslov bi-ljardnega prvaka Maribora si je pridobil v prvi kategoriji tekmujočih biljardnih »asov« g. Hobacher, ki je napravil 2000 poenov. Drugi je Bender s 1841, tretji Le-pej s 1736, četrti Koser s 1194, peti Poš s 1160 poeni. Tekmovalci v drugi in tretji kategoriji končajo svoja tekmovanja v soboto. V kavarni »Jadran« je vsak večer polno kibicev, ki z velikim zanimanjem sledijo poteku biljardnih tekmovanj. a— Zdravniško dežurno 4uibo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem ima danes dr. Ivan Turin, Linhartova 12, v nedeljo pa dr. Alfonz Wankmuller, Frančiškanska št 8. a— Tast in zet. Ivan Vindiš iz Limbuša je v prepiru z zetom 31 letnim Alojzijem Rantašo zgrabil za sekiro, s katero je udaril Rantašo po glavi, da se je zgrudil ves krvav na tla in obležal v nezavesti. Stanje poškodovanega Rantale je precej resno. Zadevo razčiščujejo orožniki. a— Robinzonov rod. V Maribor je prispela 161etna Danica R. Dekletce je pobegnilo staršem iz Beograda. Hotela je preko meje, pa so jo pravočasno zajeli in jo spravili nazaj v Beograd. Iz življenja na deželi KRANJ. Običajna mesečna slovenska služba božja bo v nedeljo 3. t- m. ob 11. uri v Narodnem domu v Kranju. JESENICE. Zvočni kino Radio predvaja danes ob 3. uri popoldne in 8. uri zvečer velefilm iz bojev ob irski revoluciji »Ovaduh«. Po znanem romanu L. O. Flaherty-ja »Noč po izdaji«. Med dodatki zvočni tednik in domač kulturni film. Sledi »Večna karavana«. (—) NOVO MESTO. Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes in jutri, obakrat ob 20.15, ter v nedeljo ob 16., 18. in 20.15 zabavni zvočni film »Pogoj že-nitev«. Vesele dgodivščine mladega zakonskega para, ki vzbujajo v vsakem gledalcu veselo razpoloženje. Pride odličen glasbeni film: »Koncert v Tirolu«. (—) Iz Novega mesta n— v spanju se je obesil na kavelj. Na potu čez Gorjance je obšla velika utrujenost mladega brezposelnega delavca Kljuna Viktorja. Zato se je ves premražen napotil v bližno Vinjo vas, kjer je dobil prenočišče in jed pri nekem posestniku. Telesno izčrpani Kljun je na ležišču na skednju hitro zaspal. Zaradi mučnih sanj se je v spanju premetaval in se po naključju zvalil skozi neko odprtino. Pri padcu pa se je njegova desna roka nataknila pod komolcem na oster kavelj, zabit v tram. Na fantovo obupno kričanje so prihiteli domačini in nesrečneža močno ranjenega rešili kavlja. Fant je moral v bolnišnico. n— NI čutil, da ima noge ožgane. V Za-gradcu pri žužemberku je prišel ves pre-zebljen k pastirjem 25 letni Pečjak Tomaž. Fant je stopil k velikemu pastirskemu ognju, si pregreje premrzle ude. Na svojo nesrečo je fant stal tik močnega ognja, ki mu je čez čas ožgal obe premrzli nogi, ne da bi bil siromak občutil, šele, ko se je nameraval odstraniti od ognja, je videl, da je po nogah ožgan. Poškodovanca so pripeljali v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer mu zdaj zdravijo hude opekline. n— Grozna nesreča družinskega očeta. 49 letni sodar Globavs Franc lz Brezovice pri št. Jerneju je bil te dni zaposlen pri nekem posestniku. Marljivi sodar je bil baš gotov s nekim manjšim sodom, kateremu je vstavil dno, in začel je sod obdelavati s parafinom. Iz doslej še nepojasnjenega vzroka pa se je možu pri tem delu zgodila huda nesreča. Nenadno se je z velikanskim pokom novi sod razletel in težko dno je z vso silo priletelo v sodarjevi nogi ter ju zdrobilo. Na kraj nesreče je prihitel pozvani zdravnik dr. Reja iz št. Jerneja in hudo ranjenemu sodarju nudil prvo zdravniško pomoč. Nato pa odredil takojšen prevoz ranjenca v bolnišnico usmiljenih bratov. Iz Zagorja z— FrotldraginjsKi odbor in drugo. Poročilo, ki ga je »Jutro« prineslo o tej stvari pred nekaj dnevi, je Občinski upravi v Zagorju dalo povoda, da nam Je dostavila nekaj informacij, šele zdaj bodo Zagorjani lahko zvedeli, da se je krajevni protidra-ginjski odbor konstituiral že 26 oktobra, žal pa moramo ugotoviti, da je bila doslej sklicana le ena seja, pa še ta ni mogla sklepati, ker ni bilo ne predsednika ne župana. V svojem dopisu smo trdili, da bi odbor imel dolžnost, nadzorovati uvožene življenjske potrebščine, da bi se prebivalstvo preveč ne izkoriščalo. Gospodje pa zatrjujejo samo, da povečani uvoz znižuje cene. Ce bi odbor v resnici posloval, M lahko ugotovil, kdo dela draginjo. — Občina Je večkrat intervenirala na odločilnih mestih za nastavitev drugega živinozdravnika, ko je bilo to mesto nezasedeno, nam pojasnjuje občina v svojem sporočilu. Mi pa smo objavili samo zanimivo pripombo občinskega odbornika in kmetijskega veš čaka, da se občina bolj zavzema za namestitev ko-njača, kakor M se morala za namestitev živinozdravnika. Iz Ptuja j— Odbor za pobijanje draginje *in brezvestne špekulacije v Ptuju tvori šest članov in sicer: predstavnik mestnega poglavarstva g. Zavedla! Mihael, magistratni ravnatelj; predstavnik konsumentov dr. Muha Vladimir, sodnik; predstavnik zadrug g. Skaza Ognjeslav, poslovodja, predstavnik trgovcev g. Cvikl Ivan, trgovec, predstavnik proizvajalcev g. Grelfoner Jožko, čevljarski mojster; predstavnik stanovanjskih najemnikov g. Prapor Franc, bančni uradnik. j— Napadi v pijanosti. V Ljubstavi pri Sv. Vidu je bila v ponedeljek poroka, pozne je pa gostija, na katero je b.1 povabljen tudi 201etai Anton šeruga iz Ljubstave. Proti večeru so prišli na gostijo neki vinjeni fantje, ki so začeli izzivati. V zmedi je Vincenc šmigoc zadal z nožem šerugi tri vbode v vrat, ki so smrtno nevarni in bo le težko okreval. Konrad Obran, 181etni kmečki sin iz Bu 18.30: Kvartet mandolin. — 19: Pevski koncert. — 21: Orkester. — 21.20: Plošče. — 22: Lahka godba in ples. — Dunaj 17.10: Melodije o mraku. — 19: Plošče. — 20.15: Zabaven spored. — 20.45: Operetni odlomki. — 22.20: Nočni koncert. — Berlin 20.15: Iz operet in zvočnih filmov. —* 22.30: Zabaven spored. — 24.10: No&tf koncert. • Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljani Dotrpel je po dolgi in mukepolni bolezni naš ljubljeni soprog, sfcrbni in predobri oče, brat in tast, gospod Mihael BItenc MEST. TROŠAR. NADPAZNK V POK. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto 2. decembra t. 1. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Cernetova uL 19, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 30. novembra 1939. Globoko žalujoči: LUCIJA, soproga; ALBINA por. ČATER, MIHAELA, hčerki; JOSKO ČATER, zet — in ostalo sorodstvo. KOLESA NAJNOVEJI OTROŠKI VOZIČKI MOTORJI m I B I O I K L 1 S SIV. STROJI > IGRACN1 VOZIČKI, SKBtOJI, AVTOMOBILČKI, KOLES. DELI TRIBUNA F.B.L. Ljubljana, Karlovška c. 4 Podružnica: Maribor, Aleksandrova M — Ceniki franko KJE JE KAJ? letošaje vseplošno priznano bizeljsko isdefle vino in rizling, kakor tudi na edino pravilen tržaški pripravljene be in polenovka — pater epikurejsbih dobrot — dobite v GOSTILNI RA2EM na Žabjaku [ed Rusijo in Finsko se je začela vojna s:-------:----I« ......... ■ I" -BMM Na levi: Helsinki, prestolnica Finske s pristaniščem — V sredi: Oddelek finske vojske s težko strojnico — Desno zgoraj: Finski strelci — Spodaj: Finsko topništvo na meji Tri pisma obenem Ženska z »mnogimi možgani" Da je mogoče človeško voljo z dolgo vajo osredotočiti na izvrševanje skoraj nemogočih stvari, kaže neka artistka po imenu Thea Alba, ki zbuja s svojimi spretnostim splošno občudovanje. Thea Alba je sposobna istočasno z vsako svojih rok pisati po eno pismo in pri tem tretje še diktirati, a to celo v treh jezikih. To pa še davno ni vse, kar zmore. Na vsakega svojih deset prstov pritrdi po en svinčnik in je zmožna potem napisati istočasno deset različnih števil. Za to žensko z »mnogimi možgani« je malenkost napisati kakšen stavek z bliskovito brzino v obratne smer. Prava šala ji je sesti h klavirju in zaigrati z desno roko valček, z levo pa polko, pri čemer lahko zapoje še kakšno pesem. Kjerkoli je Thea Alba nastopila, in v 17 letih je prepotovala že pol sveta, zbuja presenečenje m pozornost Mnogi ljudje namreč menijo, da dela s kakšnim spretnim trikom. Ni pa nobena čarovnica, pripoveduje sama, temveč si je morala svoje spretnosti pridobiti 6 težkim delom, čeprav sa je zmožnost za mnogovrstno istočasno do-lo kazala pri njej že zgodaj. Kot otrok je bila zelo raztresena, mislila je istočasno na sto različnih stvari in -v soli je imela zavoljo tega mnogo sitnosti. A kar se tiče iger s spretnostjo in kombina-cijskih nalog, je bila že tedaj majhna mojstrica, dokler je niso napotili, naj te svoje talente razvije. S svojimi sposobnostmi je edinstvena. Doslej še ne vemo za človeka, ki bi mogel tako dovršeno posnemati njene zmožnosti Zakaj se rastline obračajo k svetlobi? Tudi rastline imajo svoje hormone - Rastna snov avksin Nenavadna lastnost rastlin, da se obračajo proli svetlobi, kakor tudi dejstvo, da v temi hitreje rasejo, sta dobila novo pojasnilo. Znanost je ugotovila, da obstoje tudi rastlinski hormoni, med tem ko v splošnem mislimo, da so hormoni le v živalskem svetu, iz rastlinskega pa izvirajo vitamini. Najzanimivejši med rastlinskimi hormoni je rastna snov avksin. V vršičih trav in kali ovsa so to snov odkrili že 1. 1914. Iz vršičev potuje v nižje dele rastline in povzroča njeno rast. Vsaka upognitev rastline, ne samo tista, ki jo povzroča svetloba, temelji na močnejši rasti na strani, ki je odvrnjena od upognitve. Ugotovili so, da je ha zunanji strani upognjene rastline več avksina nego na notranji strani, stopnja upognitve pa je odvisna točno od količine j te snovi. j Za kako majhne količine pa gre tudi pri tem hormonu, je razvidno iz tega, da vsebuje miligram v kristalni obliki pridelanega avksina 50 milijonov enot. Spoznali so nadalje, da se avksin po osvetlitvi spremeni v lumiavksin, snov, ki je za rast neučinkovita. Tako povzroča sonce spremembo avksina na osvetljeni strani rastline in to pojasnjuje povečano rast na senčni strani ter naklon rastline proti svetlobi. Pred kratkim so opazovali rastlino, ki je rasla v globokem vodnjaku in je v kratkem postala 16 m dolga, da bi dospela do svetlobe. Drugače zrase ta rastlina samo pol metra visoko. Njena rast je postala tudi takoj normalna, čim je zrasla preko roba vodjnaka. Tudi v te mprimeru je razlaga ta, da so se ohranile velike množine avksina, , ki svetloba nanj ni vplivala uničujoče. Iz | istega razloga zrasejo tudi krompirjevi po-I ganjki v temni kleti tako hitro. Vrhovni poveljnik rdeče vojske maršal Vorošilov Rajska drevesa Trgovec s senzacijami Ob vzhodni meji Liberije v Afriki — Skorja z uspa-vilom, ki je podobno hašišu Mr. George Hamid iz New Yorka — Akrobati z dovršeno spretnostjo Nadebudni dečko Ce hočete postati akrobat smrti, se morate obrniti do mistra Georgea Hamida v New Torku, ki je »manažer vseh vra-tolomnikov« in ld vam lahko dobavi vsak dražljaj za živce po naročilu. Mister Hamid je agent tistih, ki prezirajo po svojem poklicu smrt. Skrbi za motorne vozače, ki divjajo skozi steklene šipe, za drzne letalce, ki skačejo iz gorečih strojev, kakor tudi za ljudi, ki uprizarjajo avtomobilske dirke ter skačejo z visokih ploščadi s konji v vodo. Samo za življenje se ti ni treba bati. Biti moraš spreten akrobat ter obvladati tehniko padanja, kajti za to tehniko gre tu: in potem si za Hamida pravi mož. »Trill-Merchantc je zapisano na vratih Georgea Hamida. To pomeni nekako »trgovec s senzacijami«. Ameriško občinstvo ima močne živce in je, kar se tiče senzacij, zelo razvajeno. »Skrivnost vseh teh predvajanj,« pravi Hamid, »je umetnost padanja. Ce pade navaden smrtnik iz avtomobila, ki drevi z brzino 60 km na uro, tedaj sd v -večini primerov zk*mi vrat. Moji avtomobilski akrobati pa se spuščajo pri brzini 100 km na uro iz avtomobila s hrbtom na tla in se smeje spet dvignejo, kakor da se ni nič zgodilo. Imajo poseben čut za ravnotežje in obvladajo umetnost, da znajo v kritičnih trenutkih računati z desetinkami sekunde.« Rekord v porodih na švedskem Pravkar so objavili uradne številke o rojstvih v prvem polletju letošnjega leta na švedskem, in te številke predstavljajo rekord, kakršnega tam že pet let niso imeli. Rodilo se je 9464 živih otrok. Kako visoko gre ta številka v primeri z povprečjem zadnjih let, kaže najbolj dejstvo, da so imeli v isti dobi lanskega leta samo 8378 porodov, a v prejšnjih letih še manj. Stalin se daje častiti Stalinov rojstni kraj Gori v Gruziji bodo po načrtih najboljših gruzinskih arhitet-tov in umctnHtov prenovili na najrepre-zentativnejši načn. Po otvoritvi nove železniške proge, postane Gori pomembno središče tega ozemlja. Od postaje bo vodila do Stalinove rojstne hiše široka cesta, ki jo bodo na obeh straneh krasili kipi najožjih diktatorjevih sodelavcev. Tu je n pr. Lucky Treeter »kralj avtomobilskih akrobatov«. Vozi z brzino 70 km v starem, cenenem avtomobilu proti betonski steni in si pri tem ne skrivi niti prsta. Trenutek pred sunkom skoči na zadnji sedež. To gre tako hitro, da smatrajo gledalci ta skok že za posledico sunka. Lucky Treeter se na Doševni ploskvi z avtomobilom lahko trikrat prekopd.cn«, da zletijo razbitine 100 m daleč: toda sam ostane po zaslugi svojega posebnega čuta za ravnotežje in svoje spretnosti v padar nju nepoškodovan. V filmih je videti česrto motorne vosa-če, ki vozijo samo z azbestnim šlemom na glavi skozi Stekleno šipo ali gorečo steno iz desk. Spretnost, drznost in brezpogojno obvladanje telesa omogočajo takšne po-dvige, ki v Zedinjenih državah po njih zelo povprašujejo. Akrobat mora voziti ta*> ko hitro, da zletijo drobci stekla ali goreče deske v smeri njegove vožnje, te oviro mora zadeta v natančnem pravem kotu. Najmanjša sprememba v tem bi pomenila smrt. Enako nevarne so akrobatske spretnosti z živalmi. Zvezdnik med temi vrato-lomniki, Lorena Carver skače že dvanajst let na konjskih hrbtih z 20 m viaoldb ploščadi v vodo. Tu gre za to, da med pa« dan jem ne izgubiš ravnotežja in da aa dobro oprimeš grive, živali se pri takšnih skokih le redko poškodujejo, jahačem pa se dogaja, o'a si pri tresku na vodo ta alt oni ud polomijo. V zadnjih petih letih se je pri luštctOi predvajanjih, ki jih je posredoval mislec Hamid, zgodilo le sedem smrtnih primerov dokaz, kako dobro obvladajo akrobati smrti svoj poklic. ANEKDOTA Clemenceauja je obiskal neki prijatelj in mu v razgovoru pripovedoval, da je bfl prejšnji večer v hiši nekega znanega industrij ca. »Kakšni ljudje so bili tam?« je vprašal Tiger. »Nu, običajni: eni, ki vedno seja jo la ničesar ne sklenejo, in drugi, ki molče.« »Razumem,« je dejal Clemenceau, »biki so ženske in moški.« VSAK DAN ENA V Pittsburgu je prišel na policijo desetleten deček in prosil za zaščito pred nekim svojim devetletnim sošolcem, ker temu ne more plačevati tedenskega trlbuta v znesku 10 centov. Izkazalo se je, da tisti dečko, ki je za svojih devet let Izredno dobro razvit, pobira tribut od mnogih svojih sošolcev in sicer pod pretnjo, da jim drugače polomi vse kosti v telesu. Podjetnega mleč-nozobca, ki ima pred seboj nedvomno veliko bodočnost, so za sedaj odstranili s kraja trenutnega delovanja. »To je najboljše sredstvo, ki ga po najkrajši poti pripelje domov.« (»JudftoJl , Pred nekaj časa je Američan John Dru-gue ob afriški Zlati obali iz zamorskih ust cul o »rajskih drevesih«, ki rasejo ob zgornjem toku reke Sv. Ivana ob vzhodni meji Liberije. Svoje ime so dobila po neki čudni lastnosti. Kdor namreč leže pod takšno drevo, zaspi m v sanjah doživi potem vse radosti tega sveta. Drugue, ki je lovil divje živali za neko ameriško tvrdko. je prispel med svojimi potovanji tudi do zgornjega toka omenjene reke in je sklenil, da si gozd teh dreves ogleda. Sedaj je poročal pred učenjaiki Harvar-dovega vseučilišča o svojem potovanju. Korakal je šest dni skozi grozoten pragozd, končno je dospel do neke jase, skozi katero je tekla bistra reka. Onkraj reke se je dvigal precej redek gozd. Drugue se je vzpel na neki grič in je opazil, da se gozd širi precej daleč. V vsem tem gozdu ni bilo videti ali slišati niti ene živali. Pozneje ni v njem opazil niti mravljinca, čeprav je teh živali v Afriki povsod več nego preveč. Drevesa v gozdu so bila drugačna nego zunaj njega, bila so podobna platanaim, imela pa so čudno rdečkaste li-ate. Lovec je legel zvečer pod takšno drevo in je kmalu zaspal. Ko se je po treh urah sbudil, je svoje sanje takoj zapisal v dnevnik- »Prav za prav nisem sanjal nič določnega,« pravi dnevnik, » a čim sem zaspal, sem imel občutek velikanske sreče. Gledal sem čudovite barve, slišal prelepo glasbo in govoril sem z ljudmi nadzemelj- Mjimui« Nemci odhajajo v Nemčijo Preseljevanje Nemcev iz balt-atdh držav Se vedno ni končano. Dan za dnevom odhajajo iz Rige proti Nemčiji ladje z Nemci in n£h lastnino — V pristanišču nakladajo tovore na ladje z velikimi Domača lekarna Pripomočki, ki naj bi ne manjkali v nobeni urejeni hiši Domačo lekarno predstavlja zaboj ali omarica, ki jo postavimo na posebno mesto tako, da otroške roke ne morejo zraven. Tu hranimo za prvo silo vsakovrstne pripomočke, in sicer: pomirjevalne: n. pr. špajkove (baldriano-ve) kapljice, špajkov čaj; pripomočke, ki lajšajo bolečine: n. pr. v podobi raznih tablet ali praškov, ki jih dobimo v lekarnah. Na zunaj uporabljamo lahko kafrov špirit, francosko žganje ali ar- nikovo tinkturo; pripomočke za rane, zlasti opekline: va-zelin, lanolin. obvezila različnih vrst in oblik; odvajalne pripomočke: ricinovo olje, se-nesovo listje, senesove stroke, prsni prašek; primočke zoper drisko: posušene borovnice; pripomočke za znojenje: španski bezeg ali čaj iz lipovega cvetja; pripomočke zoper kašelj in zasluzenje: prsni čaj, slezove korenine islanski in irski mah; pripomočke za grgranje: kaduljevo listje ali hrastovo skorjo (obenem pripomoček zoper ozebline), vodikov prekis in ocetno kislo glino (pri obeh snoveh za eno čajno žličico na kozarec vode). Domača lekarna naj vsebuje nadalje ka-milični čaj in čaj poprove mete, sladki janež kot splošno zdravilo za otroke, dvojno ogljikovo kisli natron, glicerin, salicil, posipalni prašek za rane. jelenov loj (zlasti za utrujene, odrgnjene noge), vato, škatlico varnostnih zaponk, toplomer za mrzlico, jodovo tinkturo, gumast ogrevalnik ali lončen vrč, in kar je še takšnih drobnih reči, ki jih v družini vedno potrebujemo za vse primere. Pospešene poroke na daljavo Nemške oblasti so vojakom olajšale poroke na daljavo in odpravile razne formalnosti, ki so jih doslej zadrževale. Vojakom ter njihovim nevestam ni treba predlagati listin za izkaz plemenskega izvora in spričeval o sposobnosti za poroko. Tudi glede ostalih dokumentov so podrejene oblasti prejele nalog, naj postopajo čim Sirokogrudneje. i ske lepote. Nikoli v svojem življenju nisem bil tako popolnoma srečen kakor v spanju pod tistim čudnim drevesom.« Drugue je prinesel nekaj skorje in listov tega drevesa s seboj v Ameriko. Profesor Clyfford, znani ameriški botanik, je oboje preiskal in izjavil, da ima drevo dve nenavadni lastnosti. Prvič vsebuje njegova skorja neko uspavilo, ki je zelo podobno hašišu, drugič je v skorji neka vrsta žlez, ki prično delovati šele zvečer v neki določeni svetlobi. Te žleze izločuje io hašišu podoben strup in povzročajo sanje. Na manjše živali, kakor na metulje, učinkuje ta strup ubijajoče. To pojasnjuje, zakaj je »gozd blaženih sanj« brez živali. Poveljnik finske vojske maršal Mannerbeim Zmaga v osemnajstih mesecih? Neka velika londonska pisarna za stave ponuja stave v razmerju 10 proti 1, da bo Velika Britanija v sedanji vojni zmagala v času 18 mesecev. ^k- isSSSaa^aL* fes? ŠPORT Danes bodo tekli po ulicah Start ln cilj za „Tek zedinjenja" bosta ob ll*3o pred Narodnim domom Kakor že dolga leta bo tudi letos na današnji praznik zedinjenja izvedel ASK Primorje svoj tradicionalni »Tek Zedinjenja« po ljubljanskih ulicah. To je velika propagandna prireditev naših atletov, na kateri vsako leto tudi športniki dostojno proslavijo naš največji narodni praznik. Tekmovanje se vrši na dveh progah, in sicer na daljši, ki vodi tudi preko Gradu, in pa na krajši, ki je dolga približno 2700 m. Start in cilj za obe progi bo dopoldne ob 11.30 pred Narodnim domom. Za dalj- šo progo potrebujejo tekači okoli 18, za krajšo pa okoli 10 minut. Ker se prijave za ta tek sprejemajo še tik pred tekmovanjem, ni mogoče navesti natančno, koliko bo udeležencev, vsekakor pa je gotovo, da bo udeležba v obeh kon-kurencah prav lepa. Občinstvo na ulicah se naproša, naj v času, ko bodo tekači na cestah, samo od sebe vzdržuje red in upošteva navodila rediteljev, ki bodo postavljeni na vseh prometnejših točkah. V plavanju — samo še Hrvati Zanimiv potek nedeljskega občnega zbora JPS, potem ko so slovenski in srbski delegati zapustili zborovanje Slovenski in srbski delegati so na nedeljskem občnem zboru JPS slednjič izjavili, da smatrajo svoje sodelovanje kot nepotrebno in so spričo dejstva, da je predsedujoči dopustil ponovno glasovanje o dopoldne že odločenem vprašanju, t. j. da bodo pravila vrhovne zveze določili po i treh mesecih delegati narodnih zvez, zapustili zborovanje. Tako okrnjena skupščina je seveda najprej soglasno razveljavila za Hrvate usodni dopoldanski sklep in izbrala začasno predsedništvo izmed onih prisotnih, ki niso bili delegati klubov. To predsedništvo so tvorili gg. Bartole, Peric in Simovič. Najprej so si skupščinarji zavarovali hrbet z nizom formalnih sklepov, nato pa so spremenili dnevni red skupščine, tako da so že kot naslednjo točko postavili volitev nove uprave in — seveda soglasno — izvolili bivši upravni odbor, ki naj mu mandat traja do sprejema novih pravil. Ta ukrep skupščine pa je pri vsej previdnosti prisotnih kamen spotike, ki se je le izmuznil pazljivemu očesu. Izvolitev je namreč nepravilna, ker določajo še veljavna sa-vezna pravila, da morajo vsi izvoljeni pri izvolitvi biti prisotni ali pa dati v naprej pismeni pristanek, da Izvolitev sprejmejo. Vsa savezna uprava je torej izvoljena nepravilno. Ob tem času nekako je prišlo na skupščini do zanimivega intermezza: eden najglasnejših hrvatskih pobornikov, mr. Pra-unsperger, je namreč, menda z namenom, da se iznebi občutka nesigurnosti o legalnosti skupščine, vprašal navzočega predstavnika oblasti, kakšno je njegovo mnenje ln da-li se on strinja s potekom skupščine. Močno je bil razočaran, ko je ta predstavnik oblasti izjavil, da se sicer ne namerava vmešavati v zadevo, da pa smatra, da bi bilo po odhodu Srbov in Slovencev edino pravilno, skupščino prekiniti, ker je mnenja, da ni vse v redu in skupščina nI več kompletna. Seveda so ga hiteli potolažit in ga poslej iz previdnosti niso več spraševali za njegovo mnenje. Reakcija Morda je baš ta izjava predstavnika politične oblasti bila vzrok, da se je naenkrat med skupščinarji pokazala močna reakcija Pričeli so ugibati, kako bi le še pridobili Slovence in Srbe za sodelovanje. Delegat sušaške Victorije, znani Vazmo-slav Pavešič, ki edini ves čas skupščine ni izgubil razsodnosti in objektivnega, res športnega stališča ni hotel opustiti, je sestavil kompromisen predlog, ki se je le toliko oddaljil od dopoldne sprejetega in pozneje razveljavljenega, da je predpisal, da postanejo pravnoveljavni le tisti sklepi, ki bodo na konferenci enakopravno zastopanih narodnih savezov soglasno sprejeti, kjer pa soglasnost ne bo dosežena, pa bo odločala nova Izredna skupščina saveza, ki jo bodo tvorili delegati klubov. Ta predlog bi bil za obe strani sprejemljiv In verjetno je, da bi bil tako še dosežen sporazum. Vendar so zagrizenejši odločno nastopili proti temu predlogu, zlasti ga je nepopustljivo napadal in pobijal član bivše savezne uprave, v Zagrebu živeči Du-brovčan Zlošilo, ki se mu je ves čas pridruževal splitski delegat dr. Ožanič in slednjič še znani Simovič, ki je jasno povedal, da je za hrvatski pokret bolje »drži ga, nego lovi ga« in izrazil mnenje, da ne bi bilo tudi tri mesece pozneje boljše, še eno bojazen je Simovič glasno povedal, bojazen namreč, da se ne bi pozneje le kako moglo pripetiti, da bi plavalna zveza potovala iz Zagreba, medtem ko si danes, ko so Hrvati na skupščini sami, sedež vrhovne plavalne organizacije lahko zasigu-rajo dokončno. Zlošilo je zahteval, da se takoj prične debata o predloženih pravilnikih, dočim mu je bil postavljen nasprotni predlog Pave-šič-dr. Ožaniča, ki je bil soglasno sprejet, da mora uprava saveza pozvati ljubljanski in beograjski podsavez ter že osnovani hrvatski savez, da v roku 15 dni Izberejo po enega predstavnika klubov svojega področja. Ti predstavniki naj predlože predlog novih pravil vrhovne zveze. Obenem s tem pozivom dostavlja omenjenim organizacijam uprava saveza svoj predlog za nova pravila. Definitivno bo nova pravila sprejela izredna glavna skupščina saveza, ki se bo vršila 14. januarja 1940. Mesec dni po tej skupščini morajo narodni savezi predložiti vrhovnemu savezu na odobrenje svoja pravila, nakar bi se po njih konstituirali. Ta sklep, M je bil sprejet na pošteno ln Iskreno pobudo PavešiČa ln dubrovniškega delegata Količa, označujejo Hrvati sedaj kot odprta vrata za sporazum med vsemi tremi deli našega plavalnega saveza. V obliki, kakor ga je Pavešič zamislil, bi to v resnici mogel biti, z dodatkom dr. Ožaniča pa Je samo Se »Bluff«, pesek v oči, varanje poštenosti — zlasti Se po vpošte-vanju nadaljnih poznejših sklepov Iste skupščine. — Kakšna bo plavalna sezona 1940? Skupščina Je imela na dnevnem redu tudi Se čisto tehnična vprašanja za sezono 1940. Mnenje nekaterih je bilo, da naj se vsa ta vprašanja prepuste izredni skupščini, ki bo sprejemala pravila vrhovne zveze ln naj bi Jih torej obravnavala po doseženem sporazumu a slovenskimi In srb zkimi klubi. To pa ultra-Hrvatom seveda ni Slo v račun. To vprašanje so namreč ča& er^j že reševali ln za gebe rešili^ zate so zahtevali, da se vsa ta vprašanja rešijo takoj. Za vse, kar so o tem vprašanju sklepali in sklenili, so imeli pripravljen točen koncept in če je kdo kedaj malo zašel lz tega koncepta, so ga takoj opozorili, češ: »Kaj pa govoriš — saj smo vendar sinoči sklenili drugače«. — Najprej so določili, da ostane tekmovanje za prvenstvo poedincev v celoti takšno kakor je bilo letos. Le toliko naj bo popolnejše, da bo tekmovalce v resnici pozval savez in vsem pozvanim tudi plačal stroške, ne glede na to, bodo li predpisani minimum dosegli ali ne. Tudi je bilo odrejeno, naj se prvenstvo za moške in za ženske obenem vrši na istem mestu, razen, če bi drugače zahtevale, podobno kakor letos, posebne prilike. Na prvenstvo poedincev tudi klubi lahko prijavijo svoje tekmovalce, ki jim po obstoječem pravilniku savez plača stroške, če bodo dosegli predpisani minimum. Datum te prireditve in mesto, kje bo, naj bi določila savezna uprava. Lahko si predstavljamo, da ga dogleden čas v Sloveniji ne bol Udarec za udarcem po slovenskem in srbskem plavalnem športu če je vse doslej športni interes že bil potisnjen daleko v ozadje, je pa poslej čisto moral umolkniti pred brezobzirnostjo, s katero so se poslej uveljavljale subjektivne hrvatske ambicije. V tej situaciji so seveda vse koristi izbili zase hrvatski mali klubi, ki so se na račun hrvatstva vendarle enkrat mogli postaviti ramo ob ramo velikim, obenem najmočnejšim V Jugoslaviji, kar jim doslej nI uspelo. Skupščina je najprej z glasovi malih klubov proti Jadranu, Jugu ln Victoriji odločila, da ne bo več juniorskega državnega prvenstva, ampak se bo juniorsko prvenstvo vršilo samo v organizaciji narodnih savezov. Argument: juniorje hočemo vzgajati v hrvatskem duhu in ne bomo dopuščali, da prihajajo v stik s drugimi narodnostmi! Prihodnji sklep je bil, da se ukinejo pokrajinska prvenstva, ki jih je uvedla lanska skupščina in so se obnesla v splošno zadovoljstvo. Mesto njih naj bi se vršila prvenstva poedinih narodnih savezov. Nič ni pomagal ugovor tajnika Farela, češ da so pokrajinska prvenstva bila ustanovljena zato, da ne bi bilo dolgih potovanj za male klube, ki jih finančno ne zmorejo (n. pr. potovanje iz Dubrovnika ali Hercegnovega v Zagreb ali obratno). Da ne bi morali hrvaški klubi v zapadni pokrajini tekmovati s slovenskimi, je ta argument moral pasti — pokrajinskega prvenstva nI več. Mesto medpasnega prvenstva je uvedeno tekmovanje prvakov poedinih narodnih savezov, ki ga priredi savez. Zmagovalec v tem tekmovanju ima pravico, Izzvati po pravilniku za ligaške tekme poslednji li-gaški klub na kvalifikacijsko tekmo sa vstop v ligo. Določeno je še bilo, da na prvenstvu narodnih savezov smejo nastopati tudi moštva ligaških klubov, ne prejmejo pa za to nikake odškodnine, kakor ostali tekmovalci. Morajo pa ligaški klubi javiti savezu pred pričetkom tekmovanja v ligi vse tekmovalce, ki bodo v teh tekmah nastopali In ti tako prijavljeni tekmovalci ne smejo na narodna prvenstva, na ligaških tekmah pa smejo startati samo ti in nobeni drugi. Za konec pa so si spretni režiserji prihranili državno prvenstvo moštev — ligo. Tu se je razživel predsedujoči mr. Prauns-perger, sicer tudi predsednik Zagrebškega plavalnega kluba. Dolgo je govoril, dokazoval in prepričeval vse navzočne, pa tudi samega sebe, da si je njegov klub, ZPK, v pretekli sezoni pridobil polno kvalifikacijo za vstop v ligo, pa tudi, da si je Ilirija s svojo odsotnostjo v pretekli sezoni, ki jo je prikazal kot nesportnl trik, to kvalifikacijo zapravila in v ligo ne spada več. Ni mogel preko dejstva, da je savezna uprava, v kateri je on bil podpredsednik, sama proti volji Ilirije odločila, da je Ilirija ligaški klub, ugotovil pa je, da je Ilirija bila ligaški klub samo do skupSčlne, sedaj pa ni več. Delegat ligaškega Juga je v vsem, kar se je tikalo Ilirije podprl Praunspergerja, zahteval pa je, da naj v sezoni 1940 kot v pretekli bodo samo trije ligaški klubi, medtem pa naj s tour-retour tekmo ZPK in Ilirija odločita med seboj, kdo bi morebiti mogel za prihodnje leto biti sprejet kot četrti v družbo llgašev. Nič ni pomagalo, da so objekttvnejši zmajevali z glavo, ker niso mogli razume, ti vsega tega. Predsedujoči je dal na glasovanje samo dva predloga: aH samo trije ligaši (Victorija, Jadran to Jug), ali pa štirje z ZPK kot četrtim. Nikogar ni motilo, da so vsi vedeli, da je Ilirija po moa najmanj pred Jadranom to ZPK — likvidirali so Slovence popolnoma. Prodrl j« Praunspergerjev predlog — ligaši za sezono 1940 so štirje hrvatski klubL Za usodo Slovencev to Srbov se td zmenil nihče več. . « Dvakrat Ljubljana-Hermes Popoldne od 18.30 dalje na Igrišču ob Tyrševi cesti SK Ljubljana bo danes za trening priredila domači spored. Nastopila bo z mešano mlajšo garnituro, pa tudi z llgašklm moštvom, obakrat proti Hermesu. Vodstvo kluba se sajge&t d* men eMMaH Hpflkp enajstorico v treningu zaradi bo—taega gostovanja ▼ tujini. Juniorji nastopijo ob Tjrrievi cesti ob 13.30, ligaško moštvo pa ob 14^0, vsi na igrišču. Slabi pojavi med smucarji-tekmovalei Ali se v smučarstvu tudi že začenja tihi prof esionaiizem ? Nedavno smo zasledili v zagrebških listih kratko vest, da je znani smučarski tekmovalec in dosedanji član SK Ilirije Andrej Kerštajn stalno angažiran kot trener zagrebškega kluba Marathona in bo v letošnji sezoni najbrže tudi aktivno tekmoval za barve tega društva. Ko smo se informirali pri vodstvu smučarske sekcije SK Ilirije kako je prav za prav ta njen član prestopil v zagrebški klub, smo prejeli o tem nekaj podatkov, ki mečejo zelo čudno luč na športno kvaliteto tega smučarskega tekmovalca. 24 letni Kerštajn, ki mu je zibelka tekla v Ratečah, je bil od mladih nog v smučarskih vrstah SK Ilirije ln je tamkaj dosegel polagoma tako odlično formo, da je bil lani sprejet v državno reprezentanco in je z uspehom zastopal Jugoslavijo na Fis prvenstvu v Zakopanih in tudi na nekaterih mednarodnih tekmah dosegel najvidnejše uspehe. Letos poleti pa je Andrej, ki je bil sicer aaposljen v tovarni KID na Jesenicah, poslal svojemu klubu daljše pismo, v katerem je stavil nekatere neamaterske zahteve in obenem napovedal, da namerava, če ne bo dobil povoljnega odgovora, oditi v Zagreb. Temu pismu je pozneje sledilo še podobno, v katerem energično zahteva povračilo nekih stroškov, potem pa grozi klubu, da bo razen njega izgubil — če ne bo pazil — še druge tekmovalce. SK Ilirija na vse to zaenkrat ni ukrenila ničesar in Kerštajn je medtem, kakor smo čitall drugje, res nastopil svoje mesto v Zagrebu. Kolikor je znano, je to pr* vi primer med zimskimi športniki, ki je precej podoben številnim aferam pridobivanja aktivnih članov v ostalih športnih panogah, iz katerih je nastala marsikatera nevšečnost za klubova vodstva, imele pa so tudi za športnike same mnogo slabih posledic. Kakor kaže, so se te metode začele torej uvajati tudi v smučarstvu to bi bilo stvari gotovo v korist, da bi ji nekaj pozornosti posvetili v vrhovnih zim-skosportnih organizacijah, če že ne gre drugače, da si morajo nekateri klubi pomagati s pridobivanjem tekmovalcev iz drugih klubov, potem naj se za takšne prestope uvede natančen postopek kakor je določen tudi v ostalih športnih panogah. še bolj pa bi bilo želeti, da bi ta tihi profeslonalizem po možnosti ne našel tal med zimskimi športniki! V nekaj vrstah Občni zbori podzvez 8NZ bodo v nedeljo 10. decembra. Na zadnji seji upravnega odbora SNZ so bili sprejeti dokončni sklepi glede ustanovitve štirih podzvez v okviru SNZ, in sicer v Mariboru, Celju, Trbovljah In v Ljubljani. Ustanovni občni zbori teh podzvez bodo nepreklicno 10. decembra t. 1. Za delegate SNZ so bili k tem občnim zborom določani: v Ljubljano dr. Kuhelj, v Maribor dr. K5stl, v Celje Martelanc in v Trbovlje Kralj. Športnih zvez in podzvez je vsak dan več. Zgledu bratov Hrvatov, ki ao kot prvi začeli reorganizirati naš šport ln si že ustanovili vrsto raznih hrvatskih športnih zvez, bo zdaj v naglem tempu začeli slediti tudi Srbi, ki so sprva nekako od strani gledali na ta razvoj. Tako je bil preteklo nedeljo v Beogradu prav na tihem ustanovljen Srbski motoclkllstični savez, v katerem so včlanjeni vsi motoklubi v državi razen lz Hrvatske to dravske banovine, ne glede na to, da je motociklizem na našem Jugu še precej v početkih to smo fle malo slišali o športnih uspehih iz vrst teh klubov. Zvezo pa le Ce ima! Drug savez v Beogradu bodo dobili prihodnjo nedeljo, in sicer Srbski teniški savez. Te dni se je pojavil akcijski odbor, ki je v kratki spomenici obrazložil, da nI zadovoljen s dosedanjim delovanjem teniškega saveza v Zagrebu to bo v nedeljo, 8. XII. že ustanovna skupščina Srbskega teniškega saveza. Tako gre to dalje to nihče se ne vpraša, koliko jih bo te to kaj bomo vse z njimi... Srbi tn Hrvati «e sa nogometni spored na naš narodni praznik niso mogli zedi-niti glede tradicionalne medmestne tekme med Beogradom to Zagrebom to tako bo ta dan ostal bres pravega sporeda. V Beogradu bodo odigrali nekaj tekem sa pod-savezno blagajno, v Zagrebu pa počakali na termina S. to 10. decembra, ko bosta odigrani s napetostjo pričakovani tekmi med najboljšim srbskim in hrvatskim klubom, BSK to Gradjansklm, prva v Zagrebu, druga pa ▼ Beogradu. Za zmagovalca je določen dragocen pokal, sodnika za obe tekmi pa bodo naročili lz tujine. Italija bi hotela sodelovati na balkanskih igrah 1940. Nekateri listi so zabeležili vest, da bi hotela Italija, če olimpijskih iger prihodnje leto v Helsinkih ne bo, sodelovati na Balkanskih igrah, ld bodo leta 1940. v Ankari. Vest, ki pa še ni ofi-cielno potrjena, pri nas pa sploh ne vedo ničesar o tem načrtu, je izzvala med balkanskimi atleti veliko zadoščenje. Sicer pa je do Balkanskih iger še daleč to bo do tedaj še marsikaj drugače kakor Je danes. Razpis eroM-eotmtryja SK Reke po Bolnika SK Reka priredi v nedeljo dne 3. t m. cross-country po Rožniku s startom ta ciljem sa Strelišču pod Rožnikom. Tekmovanje se bo začelo ob 10.90. Tekmovalci bodo razdeljeni v dve skupini, to sicer ▼ seniorje (na 6 km) to Juniorje (na S km). Prva dva plasirana v vsaki skupini bosta prejela Učne diplome. Pravico nastopa imajo vsi člani športnih klubov ne glede na to, aH to kje so verificirani. Prijave za to tekmovanje se bodo sprejemale dO nedelje ob 10.15 na startu. SK Ljubljana. Postave obeh garnitur Jnmifciji tekmi so na običajnem mesto. Hermežani! Zaradi nepredvidenih okot-nosti je občni zbor preložen od 10. deoem-bra na poznejši datum, ki bo objavljen v listih. — Moto-Hermes. Kulturni pregled Razstava umetnostnega kluba »Lada« Za tesnejše sodelovanje umetnikov na slovanskem jugu Lada je v slovanski mitologiji boginja pomladi. Njeno simbolično ime so si izbrali pod vtisom uspeha L jugoslovanske razstave v Beogradu leta 1904. zastopniki Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov, ko so si osnovali društvo, oziroma štiri društva z enakim programom, ki naj bi prirejala skupne razstave v Sofiji, Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Razmeroma kmalu po prvi razstavi sta sledili razstavi v Sofiji In Zagrebu, Ljubljana pa je ostala s svojo razstavo do danes na dolgu. Glavni propagator za ljubljansko »Ladino« razstavo, Ferdo Vesel, se je znašel pred nepričakovanimi ovirami političnega ta gmotnega značaja V ilustracijo takratnih razmer oživljamo prigodo Veselove konfinaclje na ljubljanskem gradu. Naš umetnik je Ml na I. jugoslovanski razstavi prodal eno Izmed svojih najlepših slik »Pravljice« blagopokojnemu kralju Petru I. Osvoboditelju za denar, ki je po naših pojmih prav lep. Kupon nakaznice iz kraljeve dvorne pisarne, ki ga je umetnik, ponosen na to odlikovanje, hranil med svojimi spomini, je -postal za Ferda Vesela usoden. Značilno za takratno justico je bilo, da Je zadostoval ta edini nedolžni corpus delicti za njegovo aretacijo ta internacijo na ljubljanskem gradu. Tako je bilo usojeno slovenski »Ladi«, da Je prenehala živeti, preden Je imela priliko prirediti četrto jugoslovansko razstavo v Ljubljeni. Sledili sta Ji sofijska ta zagrebška »Lada«, medtem ko se je v Beogradu »Lada« po vojni zbudila k novemu življenju. Lepa ideja svobodnega sodelovanja Južno-slovanskih umetniških skupin je počivala dolga leta, a je našla nekako nadomestilo v delovanju društva prijateljev umetnosti »Ovijeta Zuzorlč« v Beogradu, ki prireja leto za letom razstave umetnikov iz naše države. Organizacija teh razstav se pa razlikuje od »Ladinih« predvojnih razstav v tem, da ne sodelujejo Bolgari ta da posamezna središča ne izbirajo sama svojih Kolekcij. Ta dva vzroka sta napotila skupino naših umetnikov, da je stopila v stik z beograjsko »Lado« ter sondirala teren za obnovitev skupnega dela na način predvojne organizacije »Ladinih« razstav. Storili so ta v pričakovanju, da bo mogoče pridobiti za podoben korak tudi likovne umetnike v Zagrebu in v Sofiji. V ta namen so se naši umetniki po skrbni izberi članov odločili za ustanovitev slovenske »Lade«, ki so ji dali ime »Klub slovenskih umetnikov Lada«. Pod to firmo bodo stopili v nedeljo, dne 3. decembra prvič pred slovensko javnost s svojimi deti. V dokaz tesnega sodelovanja z društvom srbskih umetnikov »Lada« v Beogradu je to društvo izbralo enega svojih najstarejših članov, slikarja Borivoja Stevanoviča, ki je poslal kolekcijo svojih del na to našo razstavo ta se je tako udeležuje kot gost Idejni program slovenske »Lade« se da po vzoru bratskega društva v Beogradu izraziti z besedami: Spoštovanje kvalitete ta svobodnega dela ne glede na umetniške struje. »Lada« ni ta noče biti izrazito konservativno društvo, a tudi nima namena propagirati programa« čna gesla, temveč hoče iti po edino upravičeni srednji poti, to je, to ka-ti kvalitetno delo v vseh načinih izražanja. »Lada« Je zato propagatorica prave svobode ustvarjanja ter ne priznava razlik, pa naj ustvarjajo »stari« aH »mladi«. »Ladine« razstave se bodo zatorej — kakor se bo ljubljansko občinstvo lahko prepričalo že v nedeljo — odlikovale po zanimivi mnogovrstnosti tn pestrosti, o čemer že pričajo imena približno dvajsetih raz-stavljalcev od našega staroste Ferda Vesela do najmlajših Batazma, Jakoba in Uršiča. Nedvomno bo ta razstava sftucSla v Ljubljani živahno zanimanje ta bo gotovo zadovoljila vsakega obiskovalca. Prva skupna razstava slovenske »Ladec v Ljubljani (priredila je doslej že kolektivno razstavo svojih članov Remčeve, Gorv. jupa ta Kogevška) ima — kakor rečeno — namen, da vzbudi tudi v zagrebških in sofijskih umetnikih željo po oživitvi svojih »Lad«, katerih namen bi bil poleg prirejanja domačih razstav skupno nastopanje v vseh Štirih južnostovanskih kulturnih središčih. Kolikor se bo želja osnovateljev ljubljanske »Lade« izpolnila, bo pokazala že bližnja bodočnost. —nt— Moške shneke suknje, hobertnse In ne delne plašče nudi najceneje tvrdks F. I. GORIČAR LJUBLJANA « SS, SS1SA GBKA M Kosovo v narodni pesmi (Srpske narodne pjesme. K<*ovo) Iz zbirke narodnih pjesama Novice Sau-liča. Beograd 1939, strani 279.) Med najznačilnejšimi deli, ki so bila objavljena ob 6551etnici kosovske bitke, je nedvomno zbirka ftauličevih narodnih pesmi o tej tragični epizodi srbskega naroda. Kot vesten zbiralec je pisatelj zbral mnogo nove snovi v pesniški obliki, dasi so mislili, da je bila izčrpana že z Vukom Karadžičem. Delo ni bik) lahko, kajti taka snov je kočljiva in rada zapelje v diletantazem. Toda g. fiauliču se je nesporno posrečilo podati celotno zasnovo pričujoče knjige na umetniški višini tako, da vrednote srbskih narodnih pesmi, izklesane v živem narodnem duhu, očitujejo vso umetniško to intuitivno silo ustvarjanja. Uvod knjigi Je nekak kritičen pregled dosedanjih znanstvenih naziranj o narodnih pesmih sploh, zlasti pa iz kosovskega cikla, utemeljen na dejanskih dokazih to verjetnih filozofskih in psiholoških zaključkih. Skrbno zbrane gradivo, Sistematično razdeljeno. opremljeno a jezikovnim komentarjem, z raznimi podatki in opazka^ mi ter večinoma ob strani pesmi z debelo tiskano vsebinsko razčlembo — predstavlja veliko, natančno in sintetično podano snov, ki pa obenem razkriva, kako Je srbski narod doživel kosovsko tragedijo ta kako Jo Je izoblikoval v spomin poznim rodovom. Slikovitost Jezika to umetniških figur, variante posameznih motivov po-kazujejo marsikje do mojstrstva narodno pripovedništvo in Jasno eemačujejo veličino duše srbskega naroda. Motivi so zajeti v Junaštvih, viteških idealih z močnimi herojskimi tipi, poteg njih as pa vrste globoko doživi jene ženske figure. Zato ni čuda, da so bile srbske narodne pesmi tista neusahljiva globina, iz katere je črpal narod svojo vero to moč; pa tudi dar nss so neusahljivi vir študija. Zbirko pesmi zaključuje opis kosovske bitke v prozi. V tem najnovejšem delu se Je pokazal g. Novica AauHč ne samo kot zbiralec in častilec narodnih penui, temveč tudi kot večstranski kritik s resno fllološkD, sistematično, estetsko metodo to brez romantike tam, kjer ni na mestu. Poleg tega očftuje tudi svojo iesuW.no pesniško naravo, zato ni čuda, da ga imenujejo nekateri Vuk Karadžič broj 2. Radi pomanjkanja prostora ni možna analiza posameznih pesmi, kakor tudi ne opozarjanje na podrobnosti v kommentarju itd. Vse to pa Je sila' zanamivo to bi utegnilo napotiti marsikaterega našega Obiralca — ljubitelja slovenskih pesmi na metodično in kritično obdelavo tovrstne zbra-ne snovi Ne morem zamolčsti da Je k Izdaji te pomembne knjige pripomogel mecen g. IMJa Ranfamč, veliki Idealist, ki se nI ustrašil stroškov. Idealizem gg. Novice flanttča ta »Je Rankoviča sta nov dokaz ▼ času zmed ta zablod, da vendar stoji nad vsem, kot velika, edinstvena vrednote — narod ta njegove ustvaritve. SLIK, Zapiski _____seporteša v Zagrebu, H se bo prihodnji teden zaključita z izjavami dr. NUooto Andriča ta s obiskom pel pesniku dr. Alojziju Gradniku, ___oo pozornost v hrvatskem ti- ____»Hrvatski dnevnik«, ki je takoj priobčil r celoti lasttuvur s predsednikom Društva hrvatsidb književnikov g. dr. ngem JakovUsvtfam ta opozodi po-■ v svojem pobtlčnem dela nr-- »JutrovBi« reportaž o hrvatski kulturi, prinaša v včerajšnji številki dobeseden prevod našega prvega članka o slovensko« hrvatski kulturni vzajemosti. Deset tiSoč izvodov. Kakor izvemo, Je bilo doslej — v dobrih devetih mesecih, Izmed katerih so bili trije v mrtvi sezoni — prodanih deset tisoč izvodov miniaturne, v usnje vezane izdaje Prešernovih ta Gr». gorčičevih pesmi (Akademska založba). Za božič pripravlja založba izbor slovenskih narodnih pesmi v redakciji dr. J. Glonarja. Novele Rudolfa Kresala v knjigi z nS> siovom »Vejica španskega bezga« napoveduje založba »Slovensko delo (LJubljana, Knafljeva 5-1.). Knjiga bo obsegala nad dvajset tiskovnih pol in izide v opremi akad. slikarjev Nikolaja Pirnata ta Franceta škodlarja. Stala bo v platneni vezavi 100 din. — O romanu Rudolfa Kresala »Študent Štefan« je objavil Anthony J.Klančar (Cleveland) v listu »Books Abroad«, ki ga izdaja univerza v Okla -homi v Zedinjenih državah simpatično oceno. Delo je po sodbi ameriškega kritika »med najbolj originalnimi ta močnimi, kar jih Je izšlo v slovenski literaturi«. Razodeva. »mladega, nadarjenega novelista«, ki dobro pozna življenje mlade generacije. Sodba ameriškega slavista in kritika je nedvomno lepo priznanje pisatelju R. Kre-sslu. Jože Borko, Osvobojeno gledališče. V lepo opremljeni knjižici na 80 straneh z ilustracijami na posebnih prilogah je izdal mladi režiser Jože Borko svoje zapiske o gledališču. V knjigi, ki Ji je spisal predgovor Milan Skrbinšek, razpravlja o gledališkem prostoru, o igralcih, o predstavi O tej zanimivi ta originalni knjižni-novitetl nameravamo še priobčiti podrobnejše poročilo. B<>lgarska umetnika Petja Gerganova Stamatova ln Vladimir Trandafilov, prvaka sofijske drame, sta te dni z lepim uspehom gostovala v zagrebški drami. Nastopila sta v Shakespearovi »Zimski pravljici«. Poročevalec »Hrv. dnevnika« piše: »Bratska bolgarska gosta sta bila povod ovacij, kakršnih še ne pomnimo. Gledališče se je treslo od ploskanja, a občinstvo ju Je vprav zasipalo s cvetjem ta z tovor-jem, okrašenim s hrvatskimi trobojmea-mt« Nova izdaja Herčegove »Abeeedarkec. Pravkar je Izšla šesta izdaja najbolj razširjenje hrvatske knjige, o kateri smo že pisali v »Jutru« ob priliki poročila o boju, ki ga vodi Seljačka Sloga v Zagrebu zoper analfabetizem med Hrvati Je to Hercego-va znamenita »Abecedarka«, ki Je bila leta 1922. natisnjena v deset tisoč izvodih, L 1926 zopet v isti nakladi, L 1929 50.000 izvodih, L 1937. v isti nakladi ta nato (brez Miškinove pesmi o Matiji Gubcu) v 35.000 izvodih, sedaj pa zopet v 50.000 izvodUi. Potemtakem je ta abecednik izšel že v več kakor 200.000 izvodih. Iz Trbovelj fc— V restavraciji »FOrtec v Trbovljah Je priredila »Radio« družba z o. z. v Ljubljani razstavo najmodernejših radijskih aparatov. Razstavljeni ao aparati znamke »Radione«, »Telefunken«, »Orion« in »Blau-punkt« itd. Razstavo vodi zastopnik tvrdke Ivan Guček, Zidani most Razstava bo trajala od 1. do 10. decembra t. L Vstop Je proet. Postani in ostani Član Vodnikove družbe! MARKOVE KAPLJICE Ogl 8. br.. JOTO/1958. ie več kot 150 le« presbnšene ta priznane kot najboljše zdravilo za lelodee, zoper bolečine, napetost, pomanjkanje teka itd. Oe bolujete na islodeu — 1 steklenica din — pfflte takoj ost G R A D S K O LJEKARNO, ZAGREB, Oornj! grad 5 Sedanja vojna — vojna znanosti in računa Sodobne vojaške operacije zahtevajo od moštva bolj ko kdaj Izurjenosti, hladnokrvnosti in znanja Nedvomno stoji v središču vsaike vojne človek in njegove telesne in duševne sposobnosti so bile vsikdar znatnega pomena za uspešno vojskovanje, toda še nikoli se ni zahtevalo od borca tolikšne tehnične izobrazbe in duševne bistrosti ko danes. Zato lahko trdimo, da ima sedanja vojna čisto svojski poudarek, ker je vojaka zelo preoblikovala, dala mu je v roke nove iznajdbe, nove metode. še v zadnji svetovni vojni je bila divizija pešcev sestavljena predvsem iz. in-fanterije, ki jo je podpirala konjenica m artiljer-ja, ki so ji bili dodeljeni še nekateri oddelki strojnic. Te tri sestavine divizije so tvorile popolno enoto, ki ji je poveljeval isti poveljnik, šele proti koncu vojne so se pridružili tem sestavinam Se posebni oddelki tankov. Danes je stvar v marsičem drugačna. Ogromni polet tehnike v ' zadnjih dvajsetih letih, nenavaden razvoj v oboroževanju, novi načini utrjevanja, nova obrambna tehnika in podobno, vse to je povzročilo da se današnja vojna vedno bolj izpre-minja v ogromen spopad tehnikov, računanj ev, mehanikov in inženjerjev. Skratka. podoba te vojne je v bistvenih potezah drugačna, kar opazujemo lahko že v njenem dosedanjem poteku. Doslej še nismo zabeležili v vojmi kroniki orjaških spopadov pehote, kakor se je to dogajalo v bitkah pretekle svetovne vojne, ampak imamo opravka zgolj s topovskim ognjem, s poleti avijonov, in opaziti je, da se obe vojskupoči se stranki skrbno izmikata težjim krvavim spopadom, ki bi povzročili velike izgube človeških življenj. Videli bomo, kako je človek postal za sodobno armado dosti večja vrednota ko kdajkoli prav za to, ker je izguba izobraženega, preiskušenega borca dosti pomembnejša ko v prejšnjih vojnah, ko so večkrat padale cele mase, ne da bi bilo to prelivanje krvi koristno za položaje prizadete armade. človeška kri je dragocen sok V zadnji svetovni vojni smo videli, kako so se cele armade zarile v zemljo in se zakopale v strelske jarke. To se dogaja tudi zdaj, že v začetku te vojne. Tudi sedaj rijejo oddelki v podzemlje in se skrivajo pod površino, odkoder se le redkokdaj prikažejo na beli dan. Človeka je treba zaščititi, zato ga skrivajo za premičnimi zakopi, za utrdbami na kolesih, ga zavijajo v debele oklepe, da je neranljiv za krogle in da mu celo granate precej visokega kalibra ne pridejo do živega. Bolj ko kdaj gredo vsi napori za tem, da se ohrani v bitki to, kar je danes najvažnejše: človeška življenja. In jasno je, da bo zmagal ali prej izsdSil (zmago, kdor bo bolj hranil človeško kri in jo bo prelival le v nujni potrebi. Danes posamezen voj-ščak ne stoji sam zase v borbi ko v prejšnji vojni, danes mora podpirati, vzemimo, strojničarja cel ducat delavcev. Prav tako zahteva pdlot, ki vodi svoje lovsko letalo, še bolj pa, če vodi bombnik, celih štirideset ljudi na zemlji, raznrih delavcev in mehanikov ,ki so mu vsak v določeno pomoč. Če pomislimo na stare viteške čase, ko je odhajal plemenitaš .opremljen s sulico in odet v jekleni oklep, na boj in mu je kvečjemu sledila že peščica njegovih hlajp-cev, pa primerjamo tega vojščaka z organizmom, ki ga tvori današnja, tudi najmanjša vojaška edinica, nam postane jasno, kako se je organizacija tudi v tem pogledu ne zmerno zamotala, in postavlja pred vsakogar, ki v tej organizaciji sodeluje, ne majhne zahteve. Niti navaden pešec, ki so ga nekoč poganjali meni nič tebi nič smrti v žrelo, ne more izhajati brez neke mere inteligence in znanja, ld se je od svetovne vojne znatno stopnjevala Stroji in računi Osnovna poteza današnje borbe je njena mehanizacija, precfiznost, njena specializacija. Danes lahko zatrdimo, da je postal že vsak navaden borec v neki meri specialist. Pa naj vzamemo za potrdilo in osvetlitev te naše trditve katerokoli področje vojaškega udejstvovanja, eno je povsod treba podčrtati: ljudje, ld jim je poverjeno upravljanje tega ali onega posla v vojaških operacijah, pričenši od premikanja velikih armad pa do neznatnih in navidez enostavnih nalog v prehrani in podobnem, ti ljudje morajo biti odlični vodje, marajo biti sposobni, da stroj, ki jim je podeljen v upravljanje, v resnici v vsakem slučaju hitro in pravilno spravijo v pogon. Vzemimo moža, ld sedi v lahkem na-skakovainem tanku. Njegova naloga ni samo, da ta tank upravlja, to je, da ga vodi, on mora biti poleg pilota tudi strelec, on mora voditi radijsko postajo, ki je v tem tanku, obvladovati mora vse neštete priprave, ki tvorijo zamotana mehanizem modernega tanka. Predočimo st tank težkega kalibra, nekako premikajočo se trdnjavo! Ni tako enostavna stvar, obenem opazovati sovražnika, upravljati voz in uporabljati strelno orožje. Pomislimo samo na to zadnje delo, koliko opravka je že pri sami strojnici. Pa to še ni vse! Posadka v tanku mora skrbno beležiti povelja, ki ji prihajajo po radijskem sprejemniku, biti mora prav tako po radijskem aparatu v neprestanem stiku z drugimi tovariši v borbi, nadzorovati mora vse neštevilne številnice in ročice, hkrati mora kar se da hitro popravljati morebitne poškodbe in konec koncev se mora boriti proti neposrednemu sovražniku, bodisi proti topništvu, bodisi proti pehoti. Koliko budnosti in živčnega napora zahteva točno opravljanje vseh teh dolžnosti, če se hoče taka moderna trdnjava uspešno udejstvovati v borbi! Labirint v bombnSku Pravcati strojni oddelek pa je aparat modernega bombnega letala. Ozrimo se pred sedež pilota, pa se zamislimo v to električno tovarno v miniaturi, ki je pred njim: dvajset različnih kazalcev, dvajset ročic, potem še razni vzvodi, najraazio-vrstnejše zaklopke, maSke za vdihavanje, radijski aparat, različni oddajni aparati, pravcata hipermodema zmes, kf nestrokovnjaka že na prvi pogled preplaši. Saj se mora v resnici vprašati, kaj neki počne pilo* z vsemii temi iglami ia kako mu je mogoče nadzorovati vso to letečo maši- nerijo . »Kako se vendar znajdete sredi te komplicirane aparature, kako morete imeti v evidenci vse te prijeme in kako je možno, da se poleg vsega tega še v zraku spopri-mete s sovražnikom ?« je povprašal francoski časnikar mladega letalskega poročnika, ki se je pravkar pripravljal na polet nad sovražno ozemlje. »Seveda ni lahka stvar, voditi borbo, manevrirati, meriti in streljati obenem, vse to je stvar vaje, premisleka in poguma!« je odvrnil poročnik. »Jasno, da se tega ni mogoče navaditi v nekaj tednih, niti v nekaj mesecih, to je zadeva treh let. Dobrega lovskega pilota ni mogoče izfabricirati kar čez noč. Celo zdaj, v vojnem času, ko je potreba po izvežbanem letalskem moštvu tako kričeča, je za tehnično izobrazbo odrejen kot najmanjši rok osemnajst mesecev. Razumeli me boste zategadelj, zakaj poveljstvo tako previdno pripravlja operacije in kako se na vso moč trudi, da fegubo človeških življenj omeji, kolikor mogoče. Vidite torej, da človeška kri ni tako cenena tekočina!« je smehljaje se zaključil častnik-pilot. Podzemljska oklopnica Pravo sliko o značaju sedanje vojne pa si šele ustvarimo tam, kjer sta človeški um in človeška roka zgradili pravo čudo dvajsetega stoletja, namreč v eni izmed novih glasovi tih. trdnjavskih linij, ki si kot dva pripravljena leva prežita nasproti. Celo ljudje, ki so bili več ko samo v glavnih obrisih poučeni o razvoju moderne vojaške tehnike, izjavljajo, da so ostrmeli, ko so prestopili prag teh čudovitih trdnjav. Takole poroča o svojem obisku v tem podzemeljskem blodišču eden izmed onih, ki jim je bilo dano, pogledati si njegovo lice: »Priznavam, da sem, čeprav mfi niso vojaške zadeve španska vas, presenečen obstal, ko sem komaj naredil par sto metrov na podzemeljski železnici teh neznansko dolgih hodnikov, ki se raztezajo v daljavo do šest kilometrov. Znašel sem se, ko sem se povzpel po polževo po železni lestvici, ki čudovito spomšnja na ladijsko lestvico iz konopca, pred nekakšnim jeklenim stolpičem, ki ga je ravnal en sam mož, z roko držeč kratko ročico s tako lahkoto, ko da bi jemal vodo iz vodnjaka. Mčslite si velikanski stroj, zgrajen v treh nadstropjih, ki ga vzvod, ld sam teh- ta nič manj ko deset ton, dviguje tn ^et pogreza kakor mu je zapovedano. In vse to gibanje se vrši tako tiho, vse drsi ko po olju, brez sunkov in brez Škripanja da človek ostrmi. Ali morda menite, da je še v navadi tisti že zdavnaj zastareli način streljanja, da se namreč strelja kar tako tja v dan brez pravega preudarja? Danes streljajo, ne da bi videli in sovražnika opazujejo posredno. Računi, podatki, preizkusi, vse to gre iz sobe za streljanje petnajst metrov pod brezltčno površino, ld ne nudi sovražniku nikakršne koristne točke za obstreljevanje. Tu globoko pod betonsko streho sede pri mizi štirje ljudje, ki na tabli s kredo ali pa na papirju dajejo s skoraj astronomsko naglico zbranemu materialu končno Obliko v povelju, ld ga telefon sporoči operativni edini ci pri strelnem orožju. Vse je matematika, znanost, račun.. .« Bistrejši bo zmagal V tej vojni, ki je kakor smo videli, prava v zemljo zakopana oklopnica, v kateri je vse urejeno na pogon elektrike, kjer je vse prepreženo s telefonskimi žicami, kjer noč in dan brne telefonski znaki — tu je človek postal del te mašinerije, postal je nekakšen misleči duh, razvil se je v možgane vse te mrke, jeklene aparature, ki mora na njegov povelje bruhati pekel na sovražno armado. Človeški um, ki je vpre-žen v ta organizem, se mora vsem njegovim funkcijam prilagoditi, ustvarjati mora čudeže. Zmagal bo tisti, ki bo to razpredeno mrežo tehnike držal na vajetih, ki bo znal spretno odkrivati pasti, ki jih nastavlja sovražnik, ki bo njegova razdiralna dela umel onemogočati . Zmagal bo, če bo v mrazu, dežju, poplavah in blatu znal ohraniti nadzorstvo nad vsemi odseki svojega delovanja in če bo do konca imel v Oblasti vse, tudi najmanjše kolesje stroja, ld se mu pravi vodstvo moderne armade, če bo znal ves ta mehanizem urejati s precizno, matematično metodo. Seveda ne zavisi vse od bistrine ln prožnosti duha, vendar je umevno, da vse gmotno bogastvo in materialna pre-skrbljenost ne pomenita nič, kadar ne razpolaga armada še z drugim, najbrž še važnejšim pogojeni, s fronto pogumnih, sposobnih ljudi. In zdi se. da bo v prav tej vojni, ki od vsakega poedinca terja maksimum njegovih sposobnosti, odločal ta od pradavnih dob velevažen moment. Luddas. Ugibanja o magnetičnih nunah Magnetične mine si je težko prav predstavljati Magnetični torpedi — Navadne mine povečanega učinka Ko se je po prvih tednih sedanje vojne na morju zlomila ofenziva nemških podmornic proti angleškemu in francoskemu vojnemu in trgovinskemu brodovju, je vse kazalo, da je poglavitna nevarnost na morju odpravljena. Iznenada pa smo doživeli vrsto novih pomorskih katastrof, ki jim je v pičlem tednu padlo kot žrtev skoraj 100 tisoč ton ladijske tonaže. Predzadno nedeljo se je pričelo. Prva žrtev je bil holandski potniški parnik Simon Bo-livar. Zadel je na mino. Okoliščine, kje in kako ga je doletela nesreča so takoj pokazale, da gre za neki nov način napada z minami. Mesto ob vzhodni angleški oba- mesta. Semkaj jih trosijo, kakor rečeno letala Mine so takega obsega in teže da lebde v vodi, to se pravi, da niti ne leže trdno na dnu, niti ne plavajo na gladini. Ako se jim od nekod približa velika gmota železa, kakor jo predstavlja ladijski trup, potlej začne magnetna sila vanj privlačiti mine od vseh strani. Ako jih je dovolj v okolici, potlej se pač eni ali drugI posreči doseči ladijski trup prej, predno jim ladja zaradi svoje brzine ne uide. Takole prikazano je vse dogajanje videti lepo razumljivo. Drugače pa je, če človek vzame v roko svinčnik in papir pa si skuša celo reč razložiti a številkami. Tu se »Magnetična mina« je gotovo precej drugačna kakor te H, kjer je parnik zadel na mino je bilo skoraj nepristopno za nemške polagalce min, bodisi za minske ladje, ali za podmornice, ki mine polagajo. Očitno je bilo torej, da so morale biti mine zatrosene na povsem nov način, za katerega prihajajo.v poštev samo letala. Usodna vrsta katastrof Po nesreči Simona Bolivara, so ladijske katastrofe naglo sledile druga drugi. Nikoli se v svetovni vojni ni zgodilo, da bi bilo na en dan potopljenih kar pet ladij na enem in istem mestu. Iz tega naglega sosledja so začeli strokovnjaki za pomorsko orožje sklepati, da morajo biti mine, ki so jih Nemci zatrosili v Severnem morju ob angleški obali, nekaj povsem novega Kdo se je prvi spomnil, da utegnejo biti to magnetične mine, ni znano. Zaradi zelo pogostih zadetkov novih min so pač ljudje začeli sklepati, da v tem primeru ni pri-puščeno golemu slučaju, kdaj se mina in ladja srečata, ampak da mine ladjo nekako poiščejo. To je seveda mogoče samo tedaj, če vlada med mino in ladijskim trupom neka privlačnost. Od tega sklepa je samo še korak do logičnega zaključka, da mora biti mina, ki ladjo poišče pač magnetična. Zagotovila, da je res tako, doslej še nimamo. Domneva magnetičnih min, čeprav se na prvi mah zdi povsem mogoča, je zgrajena na zelo rahli podlagi. Nje zagovorniki si celo reč približno takole predstavljajo: Kako zadevajo magnetne mine Globina morja med Nemčijo ln Anglijo, se menjava med 20 in 150 metri. Za zatrositev min prihajajo v poštev samo najbolj plitva pa naenkrat pokaže, da ao privlačne sile med ladjo in minami že na prav majhno razdaljo tako majhne, vodni upor, ki ga morajo mine na poti k ladji premagati pa tako velik, da M že na razdaljo 10 m polž skoro da preje prilezel do ladje, kakor pa taka magnetna mina Pri tem računu je vzeto, da je plašč mine narejen iz katere današnjih modernih zlitin aluminija ln jekla ki drže najmočnejši magnetizem, kolikor ga je danes moči doseči brez uporabe električnega toka Magneti lz takega jekla se uporabljajo n. pr. v radijskih zvočnikih, kjer je treba tudi doseči čim močnejši magnetizem. Od naključja Je vse odvisno Po tem preudarku je jasno, da Ima magnetična mina nekaj izgledov, da bo zadela, samo tedaj, če ji ladja plove nasproti ali pa če mina leži v prav plitvem morju, tako da drsi ladjin trup kvečjemu 5 do 10 m nad njo. Takih plitvin se pa ladje po možnosti izoglbljejo. Ce predpostavljamo, da ae take magnetične mine resnično uporabljajo, potem morajo imeti tudi silno občutljive nžigalnlke. Najrahlejši dotik z ladjo mora zadostovati, da se vname začetna eksplozivna snov, ld s svoje strani užge glavni naboj streliva Navadno Imajo pomorske mine povsem drugačne užigalnike, kakor pa recimo šrap-neli ln granate. Mina mora biti zmerom hermetično zaprta, da ae eksplozivni naboj v njej ne pokvari. Zaradi tega se kot uži-galniki uporabljajo električni elementi, v katerih se Ob trku z ladijskim trupom sap modelno vzbudi električni tok, ki užge inl-cialno strelivo. Kot eksplozivna snov v minah ae uradno MBorabiJajo mm mtv* strelnega bombaža, ki jih pa vsaka država drži strogo tajno. Magnetični torpedi Razen gornjih pruuitivnin magnetičnih plin, ki bi si s pomočjo magnetizma skušale najti svojo žrtev, bi bile mogoče še bolj dovršene »magnetične mine« ali bolje rečeno magnetični torpedi. Njim bi bil magnetizem samo v pomoč, da bi našli pravo smer k ladji, dočim bi jih gnal stisnjeni zrak, kakor navadna torpeda To bi pa bili seveda silno komplicirani in dragi projektih. Vsak tak magnetični torpedo bi moral imeti razen vseh organov, ki jih ima navadni torpedo, tudi še dodatno pripravo za iskanje smeri. S takimi torpedi so se že bavili razni izumitelji. Organ za iskanje smeri je pri njih sestavljen na podlagi izkustva, da vsaka železna gmota izpremeni, bolje izkrivl zemeljsko magnetno polje v svoji okolici. Najpreprostejši dokaz za to je navaden kompas, ki v bližini velikih železnih gmot ne kaže več v smeri sever—jug ampak se odkloni na levo ali desno. Odklon magnetnice se da s pomočjo zelo kompliciranih električnih naprav tako prenesti, da se tudi krmilo torpeda obrne v odgovarjajočo smer. Na ta način se da doseči, da plove torpedo zmerom v smeri proti železnemu ladijskemu trupu, dokler ga ne pogodi. Tako kompliciranih torpedov ln min še nobena mornarica ne uporablja in je povsem gotovo, da v primeru zadnjih ladijskih nesreč niso bili v akciji. Mine izredne eksplozivnosti Bolj verjetno gre v primeru »magnetičnih min«, ki zadnji čas povzročajo toliko razburjanja, za mine zelo majhnega obsega, toda izredno velike eksplozivnosti, ki se trosijo iz letal v zelo velikem številu. Na ta ali oni način je pri njih doseženo, da ne padejo na dno, ampak da lebde v vodi, ali da so vsaj obešene prav plitvo pod vodno gladino. Z modernimi inicialni-mi eksplozivnimi snovmi se da že z razmeroma majhnimi naboji in majhno množino jekla v plašču, doseči dovolj velika eksplozivna sila, ki brez težave prebije razmeroma tenko pločevino ladijskega oboda. Za enkrat smo, kakor rečeno, glede na nove mine navezani samo na ugibanja, ker doslej teh min, kolikor je znano, še nikjer niso polovili nepokvarjenih, tako da njih točnega sestava razen izdelovalcev nihče ne pozna. Prav gotovo pa je, da še zda-leka ne bodo tako skrivnostne, kakor jih zdaj v prvem iznenadenju slikajo časopisne vesti. Divji lovci na Kočevskem Dejanje In nehanje lovskih tatov premore mnogo romantike, pa tudi mnogo brezdušne krutosti Kočevska je znana po svojih loviščih, ki so še pred leti vabila lovske družbe iz raznih slovenskih in tudi tujih krajev na hrupne brakade. Teh zdaj ni več, lovišča pa so že vedno tu in lovskega plena tudi še ni zmanjkalo. Zato se poleg domačih lovcev poda na prežo še marsikak tuj ljubitelj lova celo iz sosednjih držav. Lov na Kočevskem ni več to, kar je bil, močno se je vse spremenilo. Zato pa tembolj proč vita naš »ilegalni« lov, ki kljub vsem strogim paragrafom nI in tudi ne bo izumrl. Skoraj v vsaki kočevski vasi imate enega ali običajno tudi več divjih lovcev. V posamezni vasi vedo drug za drugega, a si tega med seboj ne povedo, ker so si konkurenti. Kočevarji pravijo divjemu lovcu »rapšic«. Kočevski divji lovci ne hodijo v tuja lovišča zgolj iz lovske strasti, temveč bolj iz gmotnih ozirov. Pri nas ni tistega »divjega lovca«, kakršnega nam je predstavil Fin-žgar ln kakršen živi zlasti na Gorenjskem v ljudski domišljiji. Kočevski »rapšic« so bolj »fretarji«, ki jim ne gre za velika dejanja ln lovske korifeje, temveč zgolj za meso ln kožo divjačine. Pri svojem poslu prihajajo včasih hudo navzkriž z lovskimi zakupniki in paragrafi. Marsikdo je že svoje odsedel, a marsikak lovec se tudi ne upa ob vsakem času v svoje lovišče. Divji lovec ima dober nos in ve za čas, kadar prihaja zakupnih, tako da se Izogne neprijetnemu srečanju. Pogosto se pa zakoniti lovec sam rajši umakne in jo odkuri na nasprotno stran, če zavoha opasnega »divjega«, ki pozna v gozdu vsako stezico, da, skoraj vsako drevo. Divji lovec strelja vse, kar mu pride pod puško. Običajno se sploh ne ozira na čas, ko velja lovska prepoved. Med divjačino izbira ono z užitnim mesom ali dragoceno kožo. Največja brezvestnost divjega lovca Je nastavljanje zank. Nastavi ti jih celo vrsto, tako da pozabi na nekatere ali pa jih šele po dolgem času obide. 2ival, ki se ujame v zanko, se muči v njej do smrti. Ce se ne zaduši, pogine od gladu in prične gnitl, ne da bi kdo kaj Imel od nje. Spreten lovec takoj opazi zanko v gozdu, dočim gre navaden zemljan mimo nje, ne da bi jo opazil. Včasih postane zanka nevarna tudi človeku, ki ga lahko Občutno rani. Zankar je med lovci zaradi svoje brezvestne krutosti posebno osovražen in gorje mu, če ga dobi pravi lovec v rokč! Tudi sicer napravi divji lovec dosti škoda. Ustreli srno, jo spravi, pa je ne more neopazno prinesti domov, tako da brez koristi segnije. Znan kočevski lovski zakupnik si je postavil v svojem lovišču na nekaterih drevesih udobne preže. Eno si je namestil le nekaj sto korakov od svoje lovske koče. še istega dne so mu divji lovci posekali bukev, na kateri jo je postavil, in to v času, ko je v svojim tovarišem spal v koči. Ko sta se zbudila, sta naletela na podrto bukev. Pač skrajna drznost ali pa lahkomiselnost, ki bi lahko postala za storilce usodna, kajti pravi lovec je v takih primerih še posebno »krvav pod kožo«. Seveda ima divji lovec hude težave, preden konsumira svoj plen. Streljati je treba — strel se pa sliši. Nato je treba divjačino ponoči spraviti domov, kar pogosto ni tako enostavno. In nazadnje je treba meso previdno skuhati ali speči, da ne zavohajo nosovi za vidnih sosedov. Kože je treba spraviti v denar, kar pa ni posebno komplicirano. To mi je povedal znani »vild-šic« z gornjega konca. »Kako pa kaj s kožami, ali jih lahko prodaš?« »I, prodaš jih že lahko, samo imeti jih je treba. .Opilili' so me že za dvajset dni.« Ni čudno, da so ga ker ni bil posebno previden. Sam sem ga že srečal v gozdu s precej široko suknjo, izpod katere je slučajno kukala cev puške. Drugače je pa »kunde«, gozd pozna bolj ko svojo sobo. Zlasti v čislih so pri njem kune zaradi njihove dragocene kože. Lovski zakupniki pravijo, da se znebiš divjega lovca najlaže na ta način, da ga vzameš v službo. Potem ti postane zvest, da nihče tako. Pa bati se ti ga ni treba! Znan kočevski zakupnik je hodil pred kratkim po svojem lovišču, ko se mu pripodl pod noge pes. Bil je na sledi. Zakupnih, ne bodi len, poči psa. Zatem je pa spremenil smer svoje poti in jo mahnil čisto na drugo stran. Pa je korajžen možak! Tako je s kočevskimi divjimi lovci. Marsikatero srno »poderejo« in marsikatero lisico ujamejo, pa sorazmerno zelo malo pridejo navskriž s paragrafi. Izumrli ne bodo nikoli, ker imajo mnogi kljub koristi, ki jo iščejo, tudi nekaj lovske strasti v sebi. Te pa baje ne moreš, na noben način zatajiti. Vse prej, samo lovske strasti ne! Ker smo že pri lovu, naj omenimo, da je lovski zakupnik g. Tschinkel pred kratkim ustrelil v svojem lovišču blizu Dolenje vasi krasnega jelena. Bil je izredno lep primerek in je vzbujal splošno občudovanje. Z avtom po Ameriki Ljubljana, 30. novembra Več ko dve uri in ob ogromnem zakladu diapozitivov, številnih tudi v barvah, nas je v ponedeljek zvečer g. inž. Mitja Svigelj v svojem predavanju povedel na 15.000 km dolgo pot z avtomobilom po Severni Ameriki. Dvorana Je bila do zadnjega zasedena in gotovo bi bila še enkrat ki morda še večkrat, če bi vsi, ki jih zanimajo čudeži stvarstva in neznani novi svet, vedeli, kako prijeten ln kar tolažilen za današnji resni čas je bil ta večer. G. predavatelj, ki je v uvodu som ugotovil, da ne namerava podati sklenjenega potopisa o vseb pestrih doživljajih onstran morja, temveč le v besedi in Sliki bežno seznaniti poslušalce z glavnimi značfii-nostml nove čelne, je začel svoja izvajanja ob retistanku velikega prekomornika v New Torku, od koder je pokazal serijo edinstvenih posnetkov iz tamkajšnjega sveta nebotičnikov. Za tem je popeljal publiko, ki se ga je kmalu oklenila z veliko pozornostjo ln popolno tišino, dalje proti jugu v prestolnico Washington in nato naprej v vroče južne države ter na mejo proti Metalki. Od tod se je na svoji poti obrnil spet proti severu, v Arizono in skozi slovite kanjone reke Colorado do obale Ti- hega morja Kalifornija je dežela sanj vsakega Američana, kaj šele Evropca. Los An-geles in Hodlywood ter San Francisco so mesta ki jih po bogastvu slik in tehnični veljavi skoraj ni enakih na svetu. Na po-vratku je g. inženjer obiskal tudi divje in zapuščene predele severne Kolumbije, od koder je prinesel najazvirnejše posnetke iz tisočletnih pragozdov, nadaljeval potem skozi puščavske predele v osrčju Amerike. ter spet dosegel bogato dolino Missisi-pija. Govoril je še o Chicagu, o Niagari, o New Torku in njegovi svetovni razstavi, vmes pa o neštetih drobnih zanimivostih, med katerimi je bila marsikatera prijetna senzacija Tam v Ameriki je vrsta ogromnih tehničnih naprav kakor jih ni nikjer drugod, tam je kapica novosti in lepot, o katerih Američani govorijo samo v super-lativih in jim je res težko najti primere. Slišali smo mnogo tega o Ameriki, kakor jo je gledal mlad in podjeten inteli-gent in videli smo marsikaj, nad čemer so strmeli celo ljudje, ki so videli že mnogo sveta Kajti Amerika je drugi in drugačni svet kakor stara Evropa. Za svoja izvajanja je g. inženjer žel burno odobravanje ki morda bi bilo res ustreženo še, če bi večer ponovfl. Že lt let obljubljajo javorniški most Jeseni L 1926. je narasla Sava odnesla most, ki je vezal Javornik. odnosno občino Koroško Bek», in Blejsko Dobravo (občina Gorje). Tedaj ae je obljubilo, da se bo most, ki je važna zveza gosto naseljenih krajev, začel graditi takoj pomladi L 1927. Toda obljubiti in dati je preveč, sicer bi ob 13. obletnici ne bilo treba pisati te vrste. Dnevno gre preko zdajšnje zasffine brvi do 1000 oseb, od teta čez 300 tvornišklh delavcev, ki so dnevno navezani na to edino prometno zvezo. Ti delavci plačajo letno okrog 160.000 din davka Ker so ti delavci po večini tudi lastniki majhnih posestev in hiš, se davčna obremenitev zviša na 300.000 din letno. Razume se^ da so samo 13 interesenti upravičeni zahtevati most, kajti ob vsakem dežju gledajo, kdaj bodo odrezani od vsakdanjega kruha ali pa se jfan bo pot na delo podaljšala vsak dan za tri ure. Ce pomislimo, da mnogi izmed njih Se sdaj porabijo čez tri ure časa v obe smeri, ai lahko predstavljamo nujno potrebo novega mostu. Kfr so potem ■jrgjot gnteroe«, M Imajo nnšnioo, trgovino in drugo na javorniški strani? Škodo imajo od tega, ker ni mosti^ tudi kmetje, tujski promet in vojaška obla siva Prav ob 13. obletnici tečeta dve pravdi proti občinam v zvezi z mostom, in. sices zaradi smrtne nesreče in hude poškodbe Z mokre brvi ie bdi padel v Savo g. Zugo-vicfa in utonil, a neki voznik si je skušal skrajšati pot s tem, da je hotel s konjem prebresti Savo; ta poskus je plačal z utopitvijo konja Zaradi mostu so bile že neštete Intervencije županstev, banskih svetnikov in cel« kraljevega dvora Uspeh je bil tale: napravljeni so bili načrti pri banski upravi v Ljubljani. Prav tako proračun. Bil je menda tudi že odobren kredit. Le mostu še nL Pri vsakokratnih volitvah vsi kandidat je obljubljajo most. Po volitvah pa odnese voda vse obljube. Davčna obremenitev kraja je tako velika, da ljudje upravičeno terjajo po 13 letih spet ravno zvezo. CENE MALIN OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Dan S.— za šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 1&—. Dopisi ta ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Dbi 8.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5— za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno ebjave oglasa Dta l^s MaU&glasi Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če Oglasnega oddelka »Jutra« ASm odgovor, priložite *#*u > T od Vse pristojbine ca male oglase je ptečaii pri predaji ► oziroma fln je vposlati v pismu obenem z naročilom, au pa po poStni položnici na fekovni račun, Ljubljana štev^Oi^^. fioar sa zaračuna k zgoraj navedenim pnat^jbmam še madf ' Vsa naroaia in vftrašanfa, tidoča se maSh oglasov« |e naslavljati nas Oglasni Ljubljana* Kam pa,kam ? Gostilna Lloyd danes godba s plesom, v nedeljo 3. 12. istotako Dne 5. 12. na Miklavže vo! Kam? K Lloydu, ka mor pride ob 10. url ■večer sv. Miklavž. Dari la sprejema vsak dan gostilna Uoyd. 31583-18 Pri Putrichu Jutri in v nedeljo ples Odprto do 1. ure V to rek sv. Miklavž ob 8. uri po obdaritvi ples do 1. ure. Igra prvovrsten Jazz. Vljudno vabljeni. 31582-18 Ne pozabite danes obiskati gostilno pri Panju, Vegova ul. 10, katera Vam nudi fine domače krvavice in peče-nice ter razna druga top a in mrzla jedila, — toči se priznano izborni dolenjski cviček, fina štajerska vina, vedno sveže pivo, žganje, likerji itd. Danes in vsak večer igranje klavirja, petje ter razne druge domače zabave. Zato pridite še danes in ob vsaki priliki zahajajte samo v Vegovo ulico, kjer se boste vedno najbolje in najceneje zabavali. Na veselo svidenje — se priporoča — Tone Huč. 31568-18 Službe išče Tkalskega mojstra samo z dolgoletno prakso, ki dobro pozna delo na Ritlevih avtomatih in ki je dober organizator, išče Tekstilna industrija Branka Tokina, — Zemun. 31465-1 Krojaškega pomočnika sprejme takoj Diacci Franjo, Sv. Jedert, La ško. 31621-1 Absolventko trgovske šole začetnico iz Celja ali okolice za pisarniška dela iščem.— Ponudbe na' podr. Jutra Celje pod »Vestna« 31620-1 Pomočnico išče službe kot začetnica najraje pri krojaču. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva— hvaležna« 31598-2 Trgov, pomočnica 24 letna, išče kakrSnekoli primerne namestitve. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna in poštena«. 31590-2 Mlad mesarski pomočnik •strokovno ln teoretično naobražen, zmožen vseh v to stroko spadajočih del želi nastopiti službo pri dobri tvrdki. Ljubljana, Florjanska 19. 31522-2 Pisarniška moč popolnoma samostojna, X rfektEa v knjigovod-st.Ti, z znanjem dovenskega, srbohrvatskega in nemškega jezika, dobi takoj mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Perfektna«. 31530-1 Natakarico pridno in prikupljivo, sprejmem. — Ponudbe s sliko in točnimi podatki na podružnico Jutra v Celju pod značko »Dobra plača«. 31622-1 Kuharica stara 30 do 40 let, ki zna voditi samostojno gospodinjstvo in opravljati druga hišna dela, dobi službo pri boljši trgovski hiši. Nastop s 15. decembrom ali s 1. januarjem. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Po štena kuharica« 31600-1 Postrežnico od 8. do 3. pop. iščem. Naslov v vseh posl. Ju tra. 31599-1 Mizarski mojster tn mehanika išče Aero, Kolodvorska 18. 31573-1 Šc nekaj voznikov sprejme za takoj Tone Huč, Vegova 10. 31569-1 Postrežnico pošteno, snažno, pridno, sprejmem k 4-članskl družini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31605-1 Brivski pomočnik mlad m priden, dobi takoj mesto. — Filipovič, Hrastnik. 31597-1 Srajce in pidžame oddam šivilji v delo na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31527-1 Penzijsko mesto Iščem mehanika. Potrebno znanje: struženje, av-tomotorji, elektroinštala-cije, autogeno in električno varenje. Pismene ponudb«) je podati z navedbo najmanjšega zahtevka. Brez te navedbe se ponudbe ne upošteva' niti nanje ne odgovarja. Absolventi strojno delo-vodskega tečaja imajo prednost. Nastop službe takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober mehanik«. 31506-1 Frizerko dobro moč, sprejme takoj Plača 400 in oskrba. Lipuš, Črnuče pri Ljubljani. 31541-1 Trg. pomočnica dobi takoj stalno službo. Potrebna kavcija 15 do 20.000 din. Garancija (menica). Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lepa plača in obresti«. 31108-1 Kupim filter od 15 do 30 litrov. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31501-1 Šofer zmožen kavcije, dobi mesto kot družabnik. Tovorni avto, stara koncesija — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »šofer«. 31512-1 Natakarico prvovrstno, zmožno kavcije, sprejme takoj boljša gostilna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »V LJubljani«. 31534-1 Frizerko prvovrstno, popolnoma izvežbano, iščem za takoj ali 15. XII. Ponudbe na podružnico Jutra Ma ribor pod »Damski frizerski salon«. 31486-1 Posredovalce za prodajo odličnih ra-dio-aparatov sprejmemo. BANJAI, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20. 31117-1 Službo dobi Trgovski pomočnik vojaščine prost prosi na meščenja v trgovini ali mesto skladiščnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 5« 31562-2 Vzorčni risar zmožen strojepisja, lepa pisava, išče mesto hišnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Hišnik 036«. 31497-2 Dekle išče službe za 1. december k manjši družini. — Zna dobro kuhati in druga dela opravljati. Albina Zgonc, vas Brezje p. Begunje pri Cerknici. 31422-2 Manufakturist verziran isto mode, galanterije, konfekcije, pošten, vešč nemščine, išče mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Večletna praksa«. 31627-2 Za frizerko se želi Izučiti 15 letno dekle s 3. r. mešč. šole v boljšem salonu v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31516-44 Zaslužek Razpolagam z gotovino ki bi Jo rad vložU v siguren promet, ki se naglo obrača Od prometa in dobička zahtevam delež. Kapital mora biti zavarovan. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zavarovani kapital«. 31518-3 Pouk Strojepisni pouk Večerni tečaji, oddelki od pol 7. do 8. m od pol 8. do 9. zvečer. Pouk tudi po diktatu. Tečaji od 1 do 4 mesece. Novi tečaji se prično 5. decembra, šolnina zelo nizka. Moderna in največja stroj e-pisnica! Vpisovanje dnev no do 8. ure zvečer. — Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15, telef. 48-43. 31584-4 Instrukcije daje osmošolec poceni. Kamniška 20, H., Spodnja šiška. 31523-4 Potniki Posredovalci za prodajo odličnih radio aparatov se sprejmejo. — Banjai, Ljubljana, Miklošičeva 20. 31547-5 Pridelki Kislo zelje, repo samo prvovrstno in vsako množino dobavlja po konkurenčni ceni HOMAN, Ljubljana, Sv. Petra cesta 81, telefon 35-39. 299-33 Ia orehi tanke lupine, S0 kg din 285.-. Jedrca 10 kg 200 din. Ia suhe češplje 50 kg 225 din franko voz-nina razpošilja G. Dre-ehfller, Tuzla. ___,. gl«š-fi3 Radio Velika izbira radioaparatov od najcenejših pa do najboljših. Ugodni plačilni pogoji! »Tehnik« Banjai, Ljubljana, Miklo šičeva 20. 31548-9 »Mende« Super Radio model 195W za razvajenega poslušalca, 4 kovinske cevi (2 dvojni) 3 valovne dolžine, dvojna avtomatska regulacija fa-dinga, cena din 3.150. — Zastopstvo: Radiotehnik šetina Pr., Ljubljana, Domobranska 27. telefon 32-64. 31531-9 Oblačila Črno suknjo dobro ohranjeno, za srednje veliko postavo, poceni prodam. St. Potočnik, Ob Ljubljanici, nova Trdanova hiša, Ko-deljevo, LJubljana. 31471-13 Prehrana Dobro hrano domačo v centru Iščeta dva ev. trije boljši gospodje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pri bolj šl rodbini« 31566-14 Otroka sprejmem v dobro oskrbo.. Poizve se Bohoričeva 11 (trafika). 31453-14 Avto, moto Avto DKW dobro ohranjen zelo po ceni naprodaj. Informa cije v avtodelavnicl — Janko Grašič, Kolodvor ska ul. 25. 31575-10 Motor DKW 200 skoraj nov ugodno naprodaj. Obirska ul. 4. — Ljubljana VIL 31601-10 200 ccm Puch motor nov, 1 rabljen 350, dobavni ln osebni avto za vsak denar .naprodaj. — Aero, Kolodvorska 18. . . ' 31572-10 Krup Junkers Diesel 4% ton čiste nosUnostl, 90 KS, skoraj nov, naprodaj zaradi nabave večjega, dalje Blitz 3- in Chevrolet 2-tonski. O. 2U2EK, zastopstvo Krupp. Ljubljana, Tavčarjeva ul. 13. • 31498-10 Kapital Za Praštedione knjižice ca 500 do 600 tisoč kupimo donosno stanovanjsko hišo v Ljubljani. Ponudbe na: Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. 31591-16 Udeležbo z gotovino od 100 do 150 tisoč din želim v dobrem že obstoječem trgovskem podjetju. Samo resni re-Hektanti naj se obrnejo na Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12. 31593-16 Športni voziček dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31544-6 Praktična miklavževa božična darila, primerna tudi za vsako priliko: perilo, kravate, nogavice, torbice, Igrače, toaletne potrebščine, snežke, copate, dežniki itd. — vse v veliki izbiri ln nizkih cenah pri tvrdki P. M. SCHMITT LJubljana. • 31549-6 Zidno opeko rabljeno, velikega formata prodajajo Javna skladišča, družba e o. z. — Ljubljana, Tyrševa c. 33. 31550-6 Prodam čisto posteljo in dlvan. — Kersnikova uL 3, pritličje, Rus. 31532-6 Gramofone ln gramofonske plošče po izredno nizkih cenah dobite pri BANJAI, Ljubljana, Miklošičeva 20. 31546-6 Voziček moderen, globok, prodam Postojnska 20. 31519-6 Moške srajce, hlače kravate, nogavice, rokavice še vedno najceneje pri I. Tomšič, Sv. Petra cesta 38. 31543-6 Miniaturno železnico kompletno in dve lokomotivi prodam. Pogon na elektriko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 31447-6 Lep svilen plašč za Miklavža in obleka za Mefista, ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Miklavž 66«. 31505-6 Lep jaket s telovnikom, za velikega vitkega gospoda prodam. Delavnik: Ogled od 8. do 10. ln od 13. do 16.. Nedelja od 10. do 1. ure. — Dragičevič, Knafljeva 13. 31423-6 Lokali Gostilno z vsem gostilniškim in ventarjem na prometnem kraju v dravski do lini prodam. Natančnej ša pojasnila daje posojil nlca v Ruteh. _31616-19 Vinotoč vzamem v najem kjerkoli. Ivan Mačukat, Vodice, Dalmacija. 31555-19 Stroji Stroj za tamburiranje prodam. Naslov v vseh posl. Jutra 31606-29 Singer - Pfaff Adler, DGrkopp, Westa ln Se več drugih popolnoma novih šivalnih strojev naprodaj pri — Promet, nasproti križan ake cerkve. 31567-29 Šivalni stroji Tudi VI boste zadovoljni s Phoenix Šivalnim strojem, res kvalitetno blago, solidna izdelava, nizke oene ter na ugodne mesečne obroke; stare stroje vzamemo v račun. Nova trgovina, Tyrševa 36, nasproti Gospodarske zveze 31467-25» V najem Garažo lepo ln prostorno, z napeljanim vodovodom ln odtokom, oddam takoj. Poizvedbe ln ogled na Vodovodni cesti 41 pri g. Kosu. Isto tam oddam komfortno trisobno star novanje. 31392-17 Lepo parcelo v bližini Mirja, ca 800 kv. mtr. lepa solnčna lega. prodam za knjižict Praštedione ali kakega drugega zavoda. Oglasite se pri Rudolf Zore, — LJubljana, Gledališka 12. 31592-16 Kaolin veliko ležišče, prvovrstni,, kemično preizkušeni material, oddamo za izkoriščanje aH prodamo. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. 31594-16 Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno ln po najvišjih cenah in takojšnjemu plačilu. Rudolf Zore LJubljana, Gledališka 12 31595-16 Razpolagam z gotovino ki bi Jo rad vložil v siguren promet, ki se naglo obrača.. Od prometa in dobička zahtevam delež. Kapital mora biti zavarovan. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zavarovani kapital«. 31518-16 Družabnika sprejmemo za novo podjetje, siguren, znaten donos. Pismene ponudbe: Logos, Ljubljana, p. predal 209. 31533-16 Prodam Perzijske preproge nekoliko lepih komadov Ugodno proda tvrdka Pr. MalgaJ, Kolodvorska ulica 30. 31611-6 Prodam otroško harmoniko, goj-zarje St. 34 ln zimsko suknjico. Bohoričeva 24a _____, 31588-6 Otroške vOzičke najugodneje kupite pri BANJAI, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20. 31116-6 Kupim Stare moške obleke čevlje, perilo, pohištvo, modroce itd. kupujem. Alojzija Drame, Ljublja na, Gallusovo nabrežje št. 29. ' 31564-7 Leico model'm ali lila, dobro ohranjeno, kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Leica III«. 31543-7 Lepo gobelin za okvir, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31520-7 Mlin vodni pogon, štiri pare kamnov, stope, čistilni, luščilnl stroj, tik kolodvora, v večjem kraju, se odda kavcije zmožnemu. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Donosen«. 31072-17 Posest Nova vila komfortna velik „ vrt Pod gozdom ugod&(>naprodaj. Vrhovec 50, Vič — Ljubljana. 31581-20 Odrezke po eni strani kosmatega trikoja, tudi rabljeno, čisto triko perilo, kupujemo po najvišji dnevni ceni v pošiljkah od 5 kg naprej. Vzorce in ponudbe na naslov: Remec 60, Kamnik. 31401-7 Oprane cunje kupimo Ponudbe na — Učiteljska tiskarna Ljub ljana, Frančiškanska 6. 31153-7 Drva za kurjavo raznih vrst, postavljene na utovorne postaje, vagonske pošiljke kupujemo. Ponudbe z navedbo cene takoi na Publicitas, Zagreb, Ilica 9, pod »54782«. 31034-7 Koma športno kolo in damsko kolo obe novi in prvovrstne znamke ter pisalni stroj za vsak denar naprodaj. Aero, Kolodvorska 18 31574-11 Glashžlti Klavirsko harmoniko 80 basov ln register trikrat glašena skoraj novo ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra 31559-26 Dobro ohranjen klavir takoj prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31625*26 Klavirske harmonike popolnoma nove, štirikrat glašene, s 120 basi in dvema registroma — prodam. Na ogled v trafiki Kordiš, pasaža Nebotičnika. 31553-26 Pianine moderno Izdelane orehove pisane, harmonije evropski ln ameriški sistem — dobavlja najceneje tudi na obroke — IVAN KACIN, Domžale. 31389-26 Parcelo ob Celovški cesti desno pred remizo prodam. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna parce la« 31580-20 Parcelo ali staro poslopje kupim. Prevzamem tudi hipoteko ali plačam ta« ko j. Posredovalcem 2•/•-Ponudbe pod — »Nova zgradba 1940« na ogl. odd. Jutra. 31579-20 StavbišČe in posestvo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Ljubljana - predmestje«. 31629-20 Lepa parcela sončna ugodno napro daj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa parcela« 31570-20 Naprodaj HISA novozidana, tri- stanovanjska 800 m2 vrta. Cena 145,000 din št. Vid-Vižmarje. HIŠA novozidana, dvonadstropna, več komfortnih stanovanj, trgovski in obrtni lokali Netto donos 75.000, Cena 1,050.000. Hipoteka 200.000. Mesto. HIŠA novozidana, enonadstropna, tristano-vanjska, vrt. Cena 200 tisoč. Moste. PARCELI v Izmeri cca 800 m2 & din 45 Stožice PARCELA za trinadstrop nlco v lepem delu Ljub ljane a 560 din m2 PARCELA v izmeri 500 do 600 m2 k 100 din za m2 Bežigrad. KOMPLEKS v strogem centru LJubljane ter razne druge nepremičnine prodaja Reali-tetna pisarna ADAMIČ. Ljubljana, Gosposvetska št. 7, vis a vis Slamlča Telefon 48-79. 31596-2 Kupim v Ljubljani ali v neposredni bližini vilo ali manjšo hišo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V gotovini.. 31538-20 Manjše posestvo Iščem blizu Brežic proti DobovL Tanšek Marija, Lastnič 45. 31504-20 Obrt Pozor pletilje in šivilje! Izdelujemo gumbe, tam buriramo ln kosmatimo raznovrstno blago. Mela Ljubljana, Tyrševa 20. 31600-30 Gostilniška koncesija ugodno na razpolago.— Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »777« 31561-30 Stanovanje Stanovanje 2 sob s kabinetom, kopalnico, oddam za 1. januar. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31624-21 Stanovanje dvosobno, parketlrano, mala kuhinja oddam za dve, tri osebe. Florijan-ska 22-L 31565-21 Dvoje stanovanj s kuhinjo ln sobo, oddam. Velika čolnarska štev. 15. 31631-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje ln pritl-kUn oddam za 1. januar 1940. Poizve ae: Tyrševa cesta 86. 31915-21 Trisobno stanovanje s kopalnico, oddam takoj aH pozneje pri bežigrajski gimnaziji. Naslov: Beethovnova 16-IV Prešern. 31628-21 Dvosob. stanovanje kabinet, kuhinja, kopalnica ln vrt, oddam takoj ali pozneje. Za bežigrajsko gimnazijo, pri Pegan ~ ---- M, I. 31542-21 Carja Dušana Dvosob. stanovanje velik kabinet, komfortno oddam takoj ali pozneje. Beogradska 18, pri bežigrajski gimnaziji. 31604-21 Dvosob. stanovanje Trnovo 400, Ilirski blok, Tržaška, 1-sobno na Poljanski in Prulah odda: Realltetna, Gosposvetska 3, L nadstr. «16(0-21 napro- leiffifrj, Stanovanje sobe, kuhinje, prltiklin, solnčno ln suho na Do-cesU.jt bližini tramvaja, poceni oddam majhni družini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 31536-21 Dvosob. stanovanje enosobno ali prazno sobo iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno« 31557-21a Dvosob. stanovanje s kabinetom ali trisobno komfort, mirno ln solnčno, iščeta mlada zakonca brez otrok za Januar ali februar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dvosobno«. 31487-21» Za 1. n. 1940 Iščem 2—3 sobno stanovanje v bližini centra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31500-21a Sobo odda Sobo lepo opremljeno s posebnim vhodom oddam dvema osebama. Bizjak Mestni trg 3-IH. 31612-23 Opremljeno sobo zelo lepo oddam. Holz-apflova 7 (Tabor) 31610-23 Lepo sobo s posebnim vhodom od dam takoj. Zabjek 6-1, Straad. 31160-23 Lepo sobo novo, moderno opremljeno sončno v novi hiši, strogo separirano z uporabo kopalnice oddam. Grasselljeva ul.— Pokora Josip I. nad. dr. Orlova hiša izza Ravnikar je ve lesne Industrije (Bežigrad) 31577-23 Opremljeno sobo solnčno, s posebnim vho dom m s souporabo kopalnice. oddam stalni stranki. Ogled danes dopoldne do 42. ur«; ob delavnikih od pol 1. dalje. Ftlgnerjeva ul. 6, m. levo. 31630-23 Solnčno sobo s posebnim vhodom ln vso oskrbo oddam 2 solidnima osebama. Is Šotam oddam sobico. Naslov v vseh posl. Jutra 31576-23 Solnčno sobo s centralno kurjavo ln souporabo kopalnice v novi hiši oddam za januar boljSl osebi. Naslov v vseh posl. Jutra. _ 31578-23 Sobo opremljeno s posebnim vhodom, oddam v Lev-čevl 11 (pred Rožno dolino) dijakom ne. _31606-23 Opremljeno sobo komfortno, s posebnim vhodom, kopalnico, centralno kurjavo oddam v centru 1. ali 15, decembra le boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31003-23 Sostanovalca sprejmem v lepo zračno sobo takoj. Na željo z vso oskrbo. Brzin, Rožna dolina, Cesta m. 7. 31586-23 Sobo oddam, opremljeno, _ solnčno. Poizve as pri hišnici, Tyrševa 62. ___31587-23 Prazne sobe prikladne za manjšo Obrt industrijski tok m telefon v hiši, oddam takoj. Amartlnska cesta 10. _ 31535-23 Lepo svetlo sobo Cisto ln solnčno, oddam solidnemu gospodu. _ Isto tam sprejmem sostanovalca. Lahko vsa oskrba. Kopalnica: Stross-mayerjeva 4, I. desno — Nasproti poljanske gimnazije. 31457-23 Sobo separirano oddam. — Kranj, Jezerska 9, n. — Vprašati poldne in zvečer. 31452-23 Sostanovalko sprejmem. Trnovska nlca 3. 31455-23 Lepo solnčno sobo solnčno, s souporabo kopalnice ln telefona oddam. boljšemu * gospodu, na Miklošičevi cesti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31482-23 Zg. Opremljeno sobo s strogo ločenim vhodom opremljeno oddam takoj mirnemu stalnemu gospodu. Bolgarska ulica 17 L, levo. 31537-23 Sobe išče Sobo s posebnim vhodom vsa me takoj ali s IS. dec. v najem boljši gospod. Cenjene ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Takojšnji plačnik« 31558-23a Sobico s posebnim vhodom — Iščem v bližini Zmajskega mostu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Soliden«. sia07-23a Gospod l*6e sobo s uporabo kopalnice. Vhod separiran, po možnosti s stopnišča. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Stalen gospod«. 31481-23a Informacije Izjava Priznavam gdč. Zupan Justini, šivilji v Hrastniku, Log 167, da Je za izvrševanje Šiviljske obr ti polno usposobljena,— da je v redu položila mojstrski Izpit in da to rej ima pravico za obrt Jerman Alojz, Hrastnik, Kolonija. 31554-31 Sadje Jabolka prima zimske kanadke ugodno v trgovini štular Tyrševa 37b. 31623-34 Jabolka V soboto 2. decembra na dvorišču restavracije pri »Levu«, Gosposvetska c. naprodaj prvorstna štajerska Jabolka, boljših vrst od din 3.- do 3.50.-m kg. Tudi na drobno. 31431-34 Dopisi »Inga« ~ čakam 2. decembra popoldan na kolodvoru v 31403-24 Mlad Korošec Ž5 leten, ki Sivi v Dres-denu v Nemčiji, si želi prijateljskega dopisovanja z mlajšo gospodično, ki U mu bila zlasti v pomoč, da bi se zopet is-gladll slovenski jezik. — Prav hvaležen bo za fotografijo. — Ponudbe na ogl. qdd. Jutra pod šifro »Korošec v rajhu«. 31525-24 Ženitve Inteligentna vdova stara 40 let, z 19 letno hčerko rednim dohodkom 1000 din in prostim stanovanjem, želi poročiti boljSega gospoda primerne starosti. Prednost držav, uslužbenci. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miklavževo darilo«. 31456-25 Zdravstvo OKAMA MAZILO iz zdravilnih adišč. Čudo-vit uspeh pn ranah, ope* klinah. oiuljenjih (volku), turih, vnetim itd* u nego dojenčkov pri fcolficiS vnetja, izpuščajih in ki»-stah sa temenu, aa raipo* kane prsne bradavice. — Glavna aaloga lekarn Mz. J. Oblak, St, Vid nad Ljubljano. 71 Od odvisno^ da imate obleko vedno kot novo jo postite recb« čistiti al 1— v fitl v tovarni JO S. REICH LJubljana Poljanski nasip 4-6 PutAi — 8wiiuK|»Wp KlIŠUE ENO VECMVHE JDOOOEAHKA SLANAM Malo posestvo v okolici Ljubljane prodam. Pojasnila, Celovška cesta 180. 31526-20 Kupim hišo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »200.000 din'. 31540-20 -a____ Večji travnik v bližini Ptuja, kupim. Ponudbe na podružnico Jutra Ptuj pod značko »Travnik«. 31437-20 Če kupite ali prodate hišo, parcelo, posestvo, obrnite se na priznano, solidno in kulant-no realitetno pisarno Franjo PRISTAVEC, Brjav čeva cesta 4a. Vse informacije ae brezplačne. ____ - » ^ POZOR, posestniki tovornih avtomobilov! Preuredite pravočasno svoj tovorni avto na pogon z lesnim ogljem namesto z b e n € i n o s p o m o I i o OLT-generatorja OSJEČKA LJEVAOMICA ŽEUEZA M TVORNICA STROJEV A D. D«. OSIJEK Im Grejs 28 Zakon zapada Bil je vsekako zal fant, vitek, močan in odločnega, drznega obraza. Čeprav je plesal, kakor mnogo drugih, brez suknjiča in telovnika, se je njegova obleka vendar razlikovala od njihove in kaj slikovito vplivala na oči Imel je višnjevo, ohlapno srajco z rdečo ovratno ruto, pas mu je bil okovan s srebrnimi grbicami in iz zadnjega žepa širokih hlač mu je gledalo slonovinasto kopito samokresa. Temu se je Mary začudila in opozorila tudi Enoha, a ta se je le nasmehnil, rekoč: »Hatfield gotovo ni edini, ki ima nocoj pihalnik pri sebi.« Ko je Mary videla, da takšen resen mož povsem verjetno računa, da bo spopad z orožjem skalil nedolžno radost veselice, ji je bilo nekaj trenutkov kaj čudno pri duši. Potem si je pa dejala, da ima vsak človek prav toliko napak kakor čednosti, da je neobrzdano pretepaštvo kot dediščina minulih bojevitih dob tem ljudem v krvi in da je resen Izid takšnih prepirov zelo redka stvar, ker opravijo vročekrvneži največkrat samo z buškami in krvavimi nosovi. Otresla se je torej vseh mračnih misli in se izkušala brezskrbno veseliti po zgledu svoje okolice. Se štiri neskončno dolge valčke je zaplesala z Enohom, nato jo je povabil Wess na tako imeno- Ivani »grabež«, zelo priljubljen ples, pri katerem so smeli mladi moški, ki niso bili našli družice, ' vzeti plesalko srečnejšemu tovarišu, če jim je uspelo, da so ga »zgrabili«, to je, da so mu položili roko na ramo. Temu se je seveda vsak spretno in okretno izmikal — a vendar sta posebno Mary in Georgia nenehoma romali iz rok v roke. Bid Hatfield si je najbolj prizadeval, da bi ujel Georgijo, ker pa ni imel sreče, je »ugrabil« Ma-ryjo, ki se je tako prepričala, da je odločno najboljši plesalec izmed vseh. Precej dolgo je plesal z njo, predno mu jo je Enoh znova prevzel. »To pa res ne gre, da bi prav Hatfield iztezal roko po tebi«, ji je šepnil ;»vidim, da moram razglasiti najino zaroko.« »A vendar ne zdaj, med plesom?« je vsa prestrašena odvrnila, na kar je Enoh smehljaje se zmajal z glavo, baš ko mu jo je nekdo drug spet odvedel. Ko se je »grabež« vendar že končal, je bila tudi Mary vsa razgreta, zasopla in upehana. Komaj je sedla, da bi se oddahnila, so jo že obkolili otroci ter jeli strmeti vanjo, kakor da bi jima bila tujka, čeprav so bili vsi njeni učenci — tako vesele in razposajene je še niso pomnili. Vrhu tega so bili ubožčki že vsi bledi od dolgega bedenja, ki ga niso bili vajeni, in večini so se oči že kar same zapirale. Mary je nato pomagala ženi Garda Thurman a, da je v kotu za pečjo postlala svojemu dojenčku na odejah, ki jih je bila prinesla s seboj, in kmalu je otrok mirno zaspal, kakor pred njim že deset ali dvanajst drugih. Ko so se plesalci in plesalke vsuli nazaj v dvorano, je Henry Thurman vstal, zapraskal na svoje gosli nekaj rezkih akordov, nekakšen »tuš«, da bi zbudil občo pozornost, in rekel, ko je vse utihnilo: »Dragi ljudje, kot član šolske komisije sem že dolgo čakal priložnosti, da se naši dobri, spoštovani učiteljici, gospodični Stockwellovi, javno zahvalim za vse, kar dela dan za dnem v blagor na šim otrokom. Na žalost si bomo morali poiskati naslednico, kajti gospodična Stockwellova bo presedlala. Izgubili pa je hvala Bogu ne bomo, zakaj sklenil* je, da si tu med nami, v našem tontskem kraju, ustanovi lastno ognjišče — in tisti prekleto srečni človek, ki si ga je izbrala, je moj sin Enoh!« Zdaj je Mary videla, kako docela si je bila osvojila srca mladih in starih. Nepopisna radost se je vzdignila, vse se je zgrnilo okrog nje, vsak ji je stiskal roko in ji voščil srečo, starejše ženske so jo celo ganjeno objemale. Samo Georgije je pogrešala med trumo navdušenih voščilcev in voščilk — gotovo se je bila šla hladit, preden je Henry Thurman začel svoj govor. Sredi naslednjega plesa — Mary ga je izpustila, da je mogla nekoliko posedeti in pokramljati s svojo bodočo taščo — je Georgia vsa razburjena prihitela k nji. »Ali je res, kar slišim — da so razglasili tvojo zaroko z Enohom?« je hlastno vprašala. »Seveda, ljubica — ali nisi tudi ti vesela?« »Pač, pač — mislila sem le, da klati Hatfield neumnosti.« »Ne, resnico ti je povedal.« »Moj Bog — kaj bo potem z menoj, če se omo* žiš?« je vzkliknila Georgia vsa obupana. Preden je utegnila Mary odgovoriti, je Bid Hatfield, ki je bil prišel za svojo plesalko, pristopil k Maryji in se ji brezhibno priklonil, rekoč: »Dovolite, gospodična Stockwellova, da vam tudi jaz iz srca čestitam. Mož, kakršen je Enoh Thurman — « Vendar ni utegnil dokončati stavka, kajti Cal je planil k Maryji ter jo burno objel in poljubil »Tako srečen sem, da mi postaneš svakinja,« je rekel še ves zasopel. »Tudi jaz, dečko moj — samo nikar me ne zaduši,« je Mary smeje se odvrnila. »Da sem tako priljubljena si pa res ne bi bila mislila.« Sele zdaj je Cal opazil Georgijo in njenega plesalca. Posmehljivo mu je pokimala, Cal jo je za trenutek premeril z očmi in ji nato brez besede obrnil hrbet — Georgia je pod ličilom in pudrom zardela ko mak. »Pojdiva, Bid,« je rekla Hatfieldu, ki nekako ni vedel, kaj bi, »in pleši va dalje.« Hatfield se ni dal prositi, a če je Georgia mislila, da je Cala s tem pozivom razžalila, se je motila — vsaj Maryji se je zdelo tako. »Ali ne bi tudi midva zaplesala?« je zdajci vprašal Cal. »Drage volje, a šele prihodnji ples, tega bi rajši izpustila,« je dejala, »saj sem še od zadnjega ,potolčena', kakor pravi Tuck Merry.« »Res, Tuck je tudi tu — ali je že plesal?« Restavracija Grand hotel UNION v Ljubljani V SOBOTO ZVEČER, 2. DECEMBRA koncert salonskega orkestra V TOREK, 5. DECEMBRA Miklavžev večer z godbo Darila sprejemamo in rezerviramo mize vsak dan v restavraciji. Naše dnevne spechditete: ponedeljek: goveje DNEVNO torek: srbske SVEŽE sreda: telečje STONSKE četrtek: svinjske, domače koline KAMENICE! petek: ribe-morske in sladkovodne sobota: divjačina IZBORNA nedelja: perutnina. VINA! Se priporoča Matija Karba, restavrater Ujetnika v deželi lam 41 Na snočnjem razglednem obhodu je bil Madigan nekje iztaknil vrv, ki jo je zdaj čvrsto privezal sebi in sinu okrog telesa. Nato je povabil Johna, naj prvi spleza nizdol. »Dobro se drži in za Boga pazi, da ne pogledaš v globino! Zvrtilo bi se ti v glavi! Ce bi pa vendarle napak stopil, te bom z vso močjo držal, dokler se spet ne ujameš.« In zdaj se je pričel sestop, ki seveda ni bil lahak, zakaj skalovje je od solnčne pripeke kar žarelo. Od časa do čas sta se morala stisniti k skalni steni in počivati. Vse je šlo, hvala Bogu, po sreči. Stopnice v skali sicer niso bile vlekli, a vendar dovolj globoke, da se je imela noga kam opreti. POZOR! Kljub povišanju cen na surovine, dobite še vedno priznano, najmodernejšo OTOMANO za DIN 360.— pri E. ZAKRAJŠEK Ljubljana, Miklošičeva 34. Cenjenim odjemalcem sporočam — da je ravnokar prispela velika količina vseh vrst snežk. Aleks. Oblat veletrg. čevljev SV. PETRA C. št. 18 Telefon 24-35. Trgovci popust! štirje aparati letnika I940 zopet dokazujejo, da je znamka svetovnega slovesa. 1. RADIONE 740 super Osemelektronski veliki razkošni super Radione 740 ima predstopnjo, 7 krogov, 3 valovna območja, moderne jeklene elektronke, magično oko z dvojno občutljivostjo, zvočno kompenzacijo, regulator za selektivnost in barvo glasu, zmanjšano občutljivost za motnje, zaporo zoper kratkovalovne motnje. Tipa 740 W za izmenični tok rabi le 50 wattov. Cena din 5.600.— Tipa 740 GW za istosmerni in izmenični tok rabi 70 wattov. Cena din 5^00.— 2. RADIONE 540 super Petelektronski razkošni super Radione 540 ima: 7 krogov, 3 valovna območja, moderne jeklene elektronke, magično oko, zvočno kompenzacijo, regulator za selektivnost in barvo glasu. Tipa 540 W za izmenični tok rabi le 40 wattov. Cena din 4.200.— lipa 540 GW za istosmerni in izmenični tok rabi 58 wattov. Cena din 4.400.— 3. RADIONE 440 B super štirielektronski baterijski super Radione 440 B ima: sedem krogov: 3 valovna območja, 2 voltne štedljive elektronke, regulator za selektivnost in barvo glasu, odklopljivo razsvetljavo skale. Poraba toka (brez razsvetljave): 2 Volt, 0.42 A, 135 Volt, 13 ma, T Cena din 3.700.— 4« RADIONE R 2 super šestelektronski avto- in potni super Radione R 2 ima: predstopnjo, 7 krogov, 3 valovne dolžine: delan je za 6 ali 12 voltni akumulator in za vse napetosti izmeničnega toka; ima regulator za barvo glasu, zmanjšano občutljivost za motnje in zaporo zoper kratkovalovne motnje ter kovinsko kaseto. Poraba toka je neverjetno majhna in sicer: za Izmenični tok le 24 wattov, za 6 voltni akumulator le 3.5 A. Cena din 4.800.— d. z o. z. V LJUBLJANI — MIKLOŠIČEVA CESTA 7 Telefon 3190. t? p600a.a PREMOG KOKS — DRVA nudi I. Pogačnik BOHORIČEVA 5. Telefon 20-59 Postrežba brezhibna. Hubertus plašči a din 250 vse vrste dežnih plaščev, trenško-tov, sukenj, toplega perila itd. nudi po priznano nizkih cenah PRESKER, Sv. Petra c. 14. ntiiiiiMiiiiiiiiiiiiiKiiiimiii Iščemo res sposobnega, agilnega. vojaščine prostega mlalšega uradnika popolnoma veščega slovenščine, srbohrvaščine, nemščine in knjigovodstva. Nastop s 1. januarjem 1940. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Sposoben in agllen«. t!i ■Kiinitnfiimnmitn1. jii^h h • iiiiiiifif Himnu nnif if intiiniiiiiiiitimiiiiinumiiuiiiiiiiiiiii: ■ .iiiiiiiitiii i n ................ ''iiiiiiiitiiriiiiiitii^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiui^^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiii /j\lno<^gjMlwdwje' kako udobna, koristna in lepa je v kuhinji lična Junghansova kuhinjska ura. Okusne oblike, dolga trpežnost in nizke cene — to ao prednosti svetovno znanih Junghsuti UR Z ZNAMKO ZVEZDE DOBIJO se v vseh strokovnih trgovinah Z U V hladnih dneh Vas kozarček BERMET -VINA obvaruje hripe. — Gostilničarji ga lanko naroče že majhen sodček. — Zahtevajte povsod le BERMET B. MARINKO V A iz SREMSK1H KARLOVCEV, Fruška gora. <———— i mm i..... b—ma SAMOPRODAJO angleškega blaga za Slovenijo lz tovarne S. Collier & Co. Ltd. Trovvbridge ima M. JEVAK - LEVANTE, Ljubljana — Miklošičeva 34. 42 Nazadnje sta bila spet v dolini, in kmalu sta našla tudi pravo pot, ki ju je morala privesti iz soteske. Čez nekaj časa sta srečala člane svoje odprave, ki so ju iskali in so biti vsi srečni, ko so ju videli živa in zdrava. Imeti so konje s seboj in po nekaj urah hitre ježe so spet sedeli okrog tabornega ognja ter se krepčali s tečno večerjo. Oče in sin pa sta odgovarjala na vsa vprašanja zelo skopo, kajti sklenila sta bila, da ne bosta nikomur pravila o čudnih ljudeh, ki sta jih bila spoznala, niti ne bosta izdala lege njihovega mesta. Naj le še naprej živijo po svoji volji! Kmalu potem je odrinila karavana dr. Madigana v druge kraje. — KONEC — glavno zastopstvo za dravske banovino Ak^ITe IfB^JSl^IBC* CELJE, Miklošičeva 2 — te!. 202 Kupujte aparate direktno v trgovini, ker dobite znaten popast. f Dotrpel je moj ljubljeni mož oziroma oče, gospod Križan Ferdo notar v pokoju K večnemu počitku ga bomo položili v soboto, dne 2. decembra 1939 ob 15. uri na Frančiškansko pokopališče na Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek 4. decembra 1939 ob pol 9. uri v Frančiškanski župni cerkvi. Maribor, dne 30. novembra 1939. Žalujoča žena ANGELA roj. PAVLIC; hčerka MICA — ter ostalo sorodstvo. Mestni pogrebni zavod Občina LJubljana f Dotrpela je naša ljubljena mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa APOLONIJA PESTOTNIK roj. Jevnikar VPOKOJEN KA TOBAC. TOVARNE Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 2. decembra t. L ob 4. uri popoldne Izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska c. 9) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana—Kranj, dne 30. novembra 1939. Žalujoči otroci in ostalo sorodstvo. Poste«»» Perje lo p^ kemično čis*- P"" »WEKA«, Maribor, ^eksaodrova 16 Agilne trgovske potnike išče renomirano ln dobro vpeljano industrijsko podjetje pohištvene stroke v Sloveniji za prodajo v celi državi. Samo mlajše moči z večletno prakso, ki so dobro uvedene ter posedujejo prvovrstne reference in so sposobne večje garancije, pridejo v poštev. — Znanje jezikov potrebno, nastop čimprej. Ponudbe s potrebnimi dokumenti pod »Izurjen« na ogl. odd. »Jutra«. v vsako stanovanle Na ugpdna mesečna odplačila VELETRGOVINA Ign. Volt Ljubljana — Tavčarjeva ulica ? Urejuje Davorin RavJJen, — iadaja m konzorcij »Jutra« Stanko Viranu — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskamarja Fran Jeran — Za inseratni del Je odgovorni Alojz Novak. — Vaj s Ljubljani. Veselja In radosti za Miklavža in Božič ca otroke, je v »Jutrovih« min/UrmbOi knjižicah na pretek. — Letos bo Miklavž še posebno lahko obdaroval vse otroke; saj kupuje te priljubljene knjižice po Din 6.— v Tiskovni zadrugi v Ljubljani in v vseh poslovalnicah »Jutra«, po pošti pa jih razpošilja uprava »Jutra«, Ljubljana, Knaf-Ijeva 5. Na zalogi so sledeče knjige: Kralj Debeluh in sinko Debelinko. Prigode porednega Bobija. Skok, Cmok ln Jokica. Janko In Stanko. Prigode gospoda Kozamurnika. Potovanje in čudovite prigode Tomija Popkinsa. Samo in Joka Osel gospoda Kozamnrnika. Zgodba o Vrtismrčku in SilonoskL Jelarjevi čnvarjL Naročite jih še danes! Petkov začetniško-nadaljevalni plesni tečaj Jenkove šole v Kazini ae drevi zaradi prireditve izjemoma preloži na torek, 5. decembra ob 20. uri v veliki dvorani Kazine skupno s torkovim tečajem in miklavževanjem. (—) u— K Sokolu Ljubljana m. pride sv. Miklavž v torek 5. t m. ob pol 18 za deco in ob 20. za naraščaj in članstvo Darila bomo sprejemali v društvenem načelstvu v torek popoldne. Podpisano Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani razpisuje eno mesto HIŠNEGA ZDRAVNIKA v sanatoriju »Slajmerjev dom«. Prošnjo je vložiti do 12. decembra 1939. Pogoji so interesentom na razpolago pri TBPD, Ljubljana — TyrSeva cesta St 5 (palača banke »Slavije«) med uradnimi urami. Ljubljana, 30. novembra 1939. Predsednik: E. GOMBAC, L r. Tajnik: LOJZE SITAR, L r. u— Miklavževa plesna vaja JASO bo jutri ob 20 uri v Trgovskem domu Sv Miklavž pride na smučeh in bo obdaroval pridne plesalce. Igral bo plesni orkester Swing-Rhytm Vodi mojster Jenko Lač-lim bo na razpolago dobro založen buffet 7si ste iskreno vabljeni! Darila sprejemamo v soboto od 14. do 18. ure v Trgovskem domu. — Dve nesreči. Včeraj so v spIoSno bolnišnico pripeljali Štiriletno Lidijo Bregar-jevo, hčerko tovarniške delavke iz Smar-tna pri Litiji. Na cesti jo je podrl kolesar to ji prizadejal zelo hude poSkodbe na rokah in nogah. Na Betajnovi pri Sv. Joštu nad Vrhniko so v sredo zvečer godovali Andreja. Domači fantje so napravili veselico velikega stila, bilo je pijače ln jede-če, godbe in plesa, povrhu pa so Se mo-žnarji pokali. Pri tem se je 25 letnemu mizarskemu pomočniku Lojzetu Sečniku možnar razletel in mu prizadejal nekaj nevarnih san po glavi. Iz Celja HRANILNICA DRAVSKE RANOVINE podružnica CELJE, nasproti pošte — Cankarjeva cesta. Domač pupilarno varen zavod, izvrSuje vse denarne posle. Najbolj varna naložba. — JAMSTVO DRAVSKE BANOVINE. Pojasnila brezplačno. Iz življenja na deželi KRANJ. Običajna mesečna slovenska fllužfoa božja bo v nedeljo 3. t. m. ob 11. uri v Narodnem domu v Kranju. JESENICE. Zvočni kino Radio predvaja danes ob 3. uri popoldne in 8 uri zvečer velefilm iz bojev ob irski revoluciji »Ovaduh«. Po znanem romanu L. O Flaherty-ja »Noč po izdaji«. Med dodatki zvočni tednik in domač kulturni film. Sledi »Večna karavana«. (—) NOVO MESTO. Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes in jutri, obakrat ob 20.15 ter v nedeljo ob 16.. 18 in 20.15 zabavni zvočni film »Pogoj že-nitev«. Vesele dgodivščine mladega zakonskega para. ki vzbujajo v vsakem gledalcu veselo razpoloženje. Pride od.ičen glasbeni film: »Koncert v Tirolu«. (—) Iz Novega mesta n— V spanju se je obesil na kavelj. Na potu čez Gorjance je obšla velika utrujenost mladega brezposelnega delavca Kljuna Viktorja. Zato se je ves premražen napotil v bližno Vinjo vas, kjer je dobil pre- nočišče in jed pri nekem posestniku. Telesno izčrpani Kljun je na ležišču na skednju hitro zaspal. Zaradi mučnih sanj se je v spanju premetaval in se po naključju zvalil skozi neko odprtino. Pri padcu pa se je njegova desna roka nataknila pod komolcem na oster kavelj, zabit v tram. Na fantovo obupno kričanje so prihiteli domačini in nesrečneža močno ranjenega reSili kavlja. Fant je moral v bolnišnico. n— Grozna nesreča družinskega očeta. 49 letni sodar Globavs Franc iz Brezovice pri St. Jerneju je Dil te dni zaposlen pri nekem posestniku. Marljivi sodar je bil baS gotov z nekim manjšim sodom, kateremu je vstavil dno, in začel je sod obdelavati s parafinom. Iz doslej še nepojasnjenega vzroka pa se je možu pri tem delu zgodila huda nesreča. Nenadno se je z velikanskim pokom novi sod razletel in težko dno je z vso silo priletelo v sodarjevi nogi ter ju zdrobilo. Na kraj nesreče je prihitel pozvani zdravnik dr. Reja iz št. Jerneja in hudo ranjenemu sodarju nudil prvo zdravniško pomoč. Nato pa odredil takojšen prevoz ranjenca v bolnišnico usmiljenih bratov. Iz Zagorja z— ProttdraginjsKi otn>or in drugo. Poročilo, ki ga je »Jutro« prineslo o tej stvari pred nekaj dnevi, je občinski upravi v Zagorju dalo povoda, da nam je dostavila nekaj informacij. Sele zdaj bodo Zagorjani lahko zvedeli, da se je krajevni protidra-ginjski odbor konstituiral že 26 oktobra, žal pa moramo ugotoviti, da je bila doslej sklicana ie ena seja, pa Se ta ni mogla sklepati, ker ni bilo ne predsednika ne župana. V svojem dopisu smo trdili, da bi odbor imel dolžnost, nadzorovati uvožene življenjske potrebščine, da bi se prebivalstvo preveč ne izkoriščalo. Gospodje pa zatrjujejo samo, da povečani uvoz znižuje cene. Ce bi odbor v resnici posloval, bi lahko ugotovil, kdo dela draginjo. — Občina je večkrat intervenirala na odločilnih mestih za nastavitev drugega živinozdravnika, ko je bilo to mesto nezasedeno, nam pojasnjuje občina v svojem sporočilu. Mi pa sme objavili samo zanimivo pripombo občinske ga odbornika in kmetijskega veščaka. da se občina bolj zavzema za namestitev ko-njača, kakor bi se morala za namestitev živinozdravnika. Iz Litije i— Uspelo predavanje CMD. Pohvalno omenjamo, da je otvorila letošnjo predavateljsko sezono naša marljiva CMD. Delegat ljubljanske centrale CMD znam manjšinski delavec g. France Ostanek nas je povedel s skioptičnimi slkami na Kočevsko. Posvetil je šolski mladini posebno popoldansko predavanje. Pred večernim predavanjem, ki je bilo namenjeno odrasli mladini, je pozdravi simpatičnega gosta podpredsednik podružnice CMD g. notaJ dr. Grašič. G. Ostanek je nato prikazal delo CMD in nas seznanil s podrobnostmi, ki bodo marsikoga pritegnile v vrsto naše narodne obrambe. Razgrnil je pred nami za nimivosti s Kočevskega in so besedo zelo poživljale lepe slike. Vsa prireditev je trajala polni dve uri. Svoje čase smo imeli pri predavanj h več poslušalcev, kakor to pot. Prav taka predavanja pa so najboljše sredstvo za razbijanje malodušja v današnjih dneh. Prepričani smo, da bo imel predavatelj, ki je znal tako čvrsto pritegniti poslušalstvo prihodnjič nabito predavalnico. T stim ki se predavanja niso udeležili, je res lahko žal. Za uspeh večera naj omenimo sklep, da bo priredila naša podružnica CMD na pomlad skupno avtobusno potovanje v zanimive kočevske predele. 1— Miklavževanje za odrasle bo v Sokolskem domu v nedeljo 3. decembra ob 20. uri. Darila naj se izroče do 19. hišniku. Sokolsko mladino pa obišče Miklavž kakor običajno 5. decembra ob 16. Darila je prav tako treba 'zročti tega dne do 15. hišniku Kakoi smo zvedeli, do letos spremljal Miklavža nov zbor prekrasnih angelčkov v popolnoma novi opremi. Tudi peklenščki nastopijo z novim poglavarjem. Čeprav je pomanjkanje bencina, se vendar pripeljeta Miklavž in njegovo spremstvo z letalom, peklenščki pa z avtomobilom naravnost v Sokolski dom. K sprejemu pridite vsi in točni bodite! Iz Hrastnika h— Pri Dragu Logarju, Hrastnik je priredila tvrdka * Radio« dr. z o. z v Ljubljani razstavo najmodernejših radijskih aparatov. Razstavljeni so aparat; znamk »Radione«, »Telefunken« »Orion« in »Blau-punkt« itd. Ra stavo vodi zastopnik tvrdke Rotar Avgust Hrastnik. Vstop na razstavo je prost. Naše gledališče DRAMA Petek, 1. decembra, ob 15.: Emil in detektivi. Mlad nska predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Sobota. 2.: Kozarec vode. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja 3. ob 15." Princeska in pastirček. Mladinsk predstava. Nastop sv Miklavža in njegovega spremstva. Zni- žane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Hudičev učenec. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nova mladinska igra »Emil in detektivi«, ki je pri premieri v nedeljo tako navdušila mlade poslušalce, hudi otrokom v razliki s pravljičnimi igrami in njihovo romanaiko mnogo zdravih in koristnih naukov. Prva repriza bo danes ob 15. uri v drami. Sv. Miklavž bo prišel z vsem svojim lepim spremstvom pozdravit vse. ki bodo j v nedeljo popoldne prisostvovali v dramskem gledališču Golievi pravljici »Princeska in pastirček-«. Nagovoril bo svoje j ljubljence in jim naznanil, da bo v torek j popoldne, ko bodo v drami igrali Golievo | pravljico »Sneguljčica«, prišel ponovno v [ gledališče, in sicer z zvrhanimi koši daril, ki jih bo razdelil pridnim otrokom. Pri »Princeski« bo v nedeljo popoldne izvajan zopet tudi balet O P E B A Petek. 1. decembra, zaprto. Sobota. 2.: Gorenjski slavček. Red A. Nedelja, 8. ob 15.: Sveti Anton, vseh aa ljubljenih patron. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20.: Ero s one-ga sveta. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 2. decembra.: Košček sreče. Nedelja. 3. ob 15.15.: Košček sreče, popoldanska predstava. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 1. decembra ob 15. uri: »Celjski grofje«.' Brezplačna predstava za mestne reveže. — Ob 20. uri: »Hlapec Jernej in njegova pravica.« Globoko znižane cene Sobota, 2. decembra, ob 20. url: »Lep*. Vida«. Premiera. Poro&ta naše n. izdaje: Sokol Ljubljanski sokol bo skupno s Sokolom n proslavil državni in sokolski praark Zedinjenja 1. decembra ob 11. v društveni telovadnici v Narodnem domu, na kar opozarja članstvo, naraščaj in deco obeh društev, zlasti člane ki bodo 8 svečano zaobljubo dali tudi vidnega izraza svoj* pripadnosti. Obleka za vse udeležence meščanska z znakom, razen za praporščake, ki morajo biti v kroju. Akademija Sokola Ljubljana—VIČ. Prv december bo viški Sokol tudi letos proslavil na zelo svečan način. Kot uvod je bila od 27. do 29 t m. Idejna Sola za novo članstvo ki so v njej bratje starosta, pro-svetar in tajnik seznanil dane in članice ? osnovnimi pojmi o sokolski organizaciji, zgodovini in ideCogiji. Danes ob 11. bo v Sokolskem domu slavnostna seja društvene uprave, ob 20. pa slavnostna akademija s pestrim sporedom. Petek 1. decembra Ljubljana 9: Napovedi, poročila. — 9.15: šolska ura: Proslava narodnega praznika. — 10: Prenos iz ljubljanske stolnice. — 11: Koncert jugoslovenske glasbe (Radijski orkester). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Bežigrajski pevski zbor. — 14: Po naSih gorah in dolinah (plošče). — 17: Medved: Viljem Ostrovrhar (člani rad. igr. družine). 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19.50 Mlakarjevi zbrani spisi (Dr. Josip Wester). — 20: Rezervirano za prenos. — 22: Napovedi. — 22.15: Dvorakovi slovanski plesi a plošč. Beograd 18.20: Zborovsko petje. — 19.40: Narodne pesmi. — 20: Koncert beograjske filharmonije ln zbora ljubljanske Glasbene Matice. — Zagreb 17.15: Vojaška godba. — 20.30: Koncertni večer. — 22.20: Lahka ln plesna muzika. — Praga 19.25: Orkester. — 20: Pester spored. — 21: Foersterjev festival. — 22.30: Moravski skladatelji. — 23: Češka glasba. — Dunaj 17.10: Pester glasbeni spored. — 19.15: Plošče. — 20.15: Simfonična glasba. — 22.20: Nočni koncert Sobota, 2. decembra Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, veseli zvoki. — 12: Vesela glasba s ploSČ. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi in plošče. — 14: Poročila. 17: Otroška ura: Račko in Lia (dr. Magajna) ter lutkovna igra Pavliha. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci ■ 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac ura. — 19.40: Objave. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Pisan večer. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za dober konec igra Radijski orkester. Beograd 18.20: Plošče. — 20.10: Orkester in narodne pesmi. — 20.40: Lahka godba. — 22.15: Plošče ln plesi. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Pester glasbeni program. — 21.30: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.25: Godba na pihala. — 20.05: Pester spored. — 23: Češka glasba. — Sofija 18: Orkester in solisti. — 18.30: Kvartet mandolin. — 19: Pevski koncert. — 21: Orkester. — 21.20: PloSče. — 22: Lahka godba in ples. Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana f Dotrpel je po dolgi to mukepolni bolezni naS ljubljeni soprog, skrbni in predobri oče, brat in tast, gospod Mh?e! B tenc MEST. TROŠAR. NADPAZNIK V POK. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto 2. decembra t 1. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Cernetova ul. 19, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 30. novembra 1939. Globoko žalujoči: LUCIJA, soproga; ALBINA por. CATER, MIHAELA, hčerki; JOŠKO CATER, zet — in ostalo sorodstvo. KOLESA NAJNOVEJ1 OTROŠKI VOZIČKI MOTORJI T B 1 O I K L 1 SIV. STROJI S a l IGRACNl VOZIČKI, SKIROJ1, AVTOMOBILČKI, KOLES. DELI TRIHUNA F.R.L. Ljubljana, KarlovSka c. 4 Podružnica: Maribor, Aleksandrova 26 — Ceniki franko. KJE JE KAJ? Izborno letošnje vseplošno priznano trizeljsko rudeče vino in rizling, kakor tudi na edino pravilen tržaški način pripravljene morske ribe in poienovka — poleg drugih epikurejsldh dobrot — dobite v GOSTILNI RAŽEM na Žabjakn Borba malega naroda za svobodo in neodvisnost Izkrcanje sovjetskih čet v mestu Hangoju London, 30. nov. s. (Reuter.) Doslej je ugotovljeno, da so roške čete v Finskem zalivu zasedle otok Seiskari in mesto Te-rijoki v bližini ruske meje v KareHjL Pred zasedbo sta ruska vojna monuurtea in letalstvo bombardirala mesto. Tudi pri Hang5ju ao ae po močnem obstreljevanju izkrcale ruske čete. Pri prvem in dragem letalskem t**1 a Helsinke, pri katerih na mesto samo niso bile vržene bombe, je sodelovalo po leat sovjetskih bombnikov. Tretji bombni napad Je veljal predvsem kolodvora. Radi nkkft oblakov in teme so letala opazili šele v zadnjem trenutka ter je ba letalski alarm dan sama minuto pred napadom. Danes ae je odpeljal iz HeMnkov eel vlak beguncev v Stockholm. Po poročilih, ki ao prispela semkaj iz finske prestolnice, prodirajo sovjetske čete doseda j brez vsakega odpora, ker so finske čete povsod prostovoljno izpraznile obmejno ozemlje ln ae umaknile ▼ utrjene pozicije. Prva sovjetska poročila Moskva, 30. nov. s. Pod naslovom »Spopad sovjetske vojske s finsko vojsko« objavlja agencija Tas naslednji komunike z dne 30. t. m. iz Leningrada: Dne 30. novembra ob 2. zjutraj Je pri vasi Kovojno na severu Ladoškega jezera skupina finskih vojakov v smeri od vasi Manesila prestopila mejo in napadla sovjetsko prednjo stražo. Naše čete ao Jo vrnile na finsko ozemlje in JI prizadejale nekaj izgub. Ob S.15 zjutraj so na Kaietetd ottni pri vasi BananH otvorile finske strojne puške ogenj, nato pa Je večja skupina finske pehote napadi* vas Emkornljataki. Po kratkem boju so bili napadalci odbiti, njetBi Je bde 10 finskih vojakov in en podofidr. Ob 4. zjutraj so prekoračili pri vasi Termolova na Kardstd ožini finski vojaki sovjetsko mejo. Odbiti so MU s stro^st-fihlm ognjem. Z odrom na te nove provokaelje Je glavni poveljnik leningrajskega vojnega okroft-Ja odreffl, da Je sovjetska vojska ob 8. zjutraj prestopila finsko mejo v KareBJI ln v vrsti dragih točk. Pri Rebefi tat Por-socera ao sovjetske čete napredovale za lf do 15 km na napad od državne meje. Tako so v Petrozavodskem okrožja pri Saojarvi na Karelaki ožini zavzele vasi MotsapirtU, Kanjo« in Terijold. Zajele so več deset ujetnikov. Ne glede na neugodno vreme Je aovjet-sko letalstvo izvedlo nekoliko izvldnišklli in bombnih poletov. Bombardirani sta bili letališči v mestih Vlborg In Helsinki. Moskva, 30. nov. s. Agencija Tas objavlja pod naslovom »Kallio je objavil Sovjetski uniji vojno« naslednji komunike: Dopisnik agencije Reuter javlja iz Helsinkov, da je predsednik Kallio objavil sledeči proglas: V cilju izvedbe obrambe Finske objavljam Sovjetski uniji vojno. BerHn, 30. nov. br. Nemški poročevalski urad objavlja vest iz Moskve, da na merodajnem mestu priznavajo, da vesti o bojih med ruskimi in finskimi oboroženimi silami v zraku to na kopnem odgovarjajo dejstvu. Anglija obžaluje zavratni napad na Finsko Predsednik angleške vlade o naporih finske vlade za mirno in pošteno ureditev spora z Rusijo London, 30. nov. a. (Reuter.) Odgovarjajoč na vprašanje poslanca Attleeja o položaju na Finskem je predsednik vlade Chamberlain izjavil: Spodnjemu domu je znano, da se že nekaj časa vrši med sovjetsko ta finsko vlado izmenjava misli glede gotovih vprašanj, predvsem strategičnega značaja, ki jih je podkrepila sovjetska vlada. Sovjetska vlada je Izrazila gotovo bojazen zaradi bližine finske meje pri Leningradu. Zaradi tega Je predlagala, da se izvrši poprava meje na tem delu, Finska pa bi dobila za odškodnino kompenzacije na severu. Isto je predlagala sovjetska vlada glede gotovih otokov, Id ležijo v Finskem zalivu in glede nekega finskega pristanišča ob vhodu v ta zaliv, da bi se na ta način zavaroval položaj Sovjetske unije. Misli se, da so bile izražene tudi gotove zahteve glede finskega dela Ribiškega polotoka, ki obvlada to Ščiti edino finsko pristanišče ob Severnem morju, Pečengo. Zadržanje Finske je bilo že od samega začetka nelzzivalno ter Je Finska branila samo svojo suverenost In neodvisnost. Znano Je, da je bila finska nota v Moskvi izročena pred sporočilom o prekinitvi diplomatskih odnošajev tn da je imela naj-pomirijlvejšo vsebino. Finska vlada je predlagala, naj ae spor predloži razsodišču, finske čete pa M se med tem časom umaknile s meje v Karellji, izvzemši carinikov in obmejnih straž. Navzlic temo ie sovjetska vlada odpovedala v torek zvečer aovjetsko-finski nenapadalnl pakt, či- gar glavni cilj Je bil, da se zagotovi nrfr-na rešitev vseh sporov. Angleška vlada je spremljala te dogodke z vedno večjo pozornostjo ter je bOa prepričana, da so strategični ukrepi tako velikega obsega za zaščito Sovjetske unije pred tako malo državo, kakor je Finska, gotovo nepotrebni. Pozno ponoči je Molotov po radiu uradno demantiral vesti tujega tiska, da namerava Sovjetska Rusija napasti Finsko, že nekoliko nr po njegovem govora pa so sovjetske čete prodrle na finsko ozemlje na več krajih, sovjetska letala pa so metala vžigalne bombe na letališče v bližini Helsinkov. Pozneje se je zvedelo, da so bila mesta kakor Helsinki, Vibor to druga središča bombardira^ na to da je bilo pri tem tudi človeških žrtev. Angleška vlada je toplo pozdravila posredovalno ponudbo ameriškega zunanjega ministra. Po njenem mnenju vprašanja, ki so na dnevnem redu med Finsko to Sovjetsko Rusijo, niso take narave, da bi opravičevale vojne ukrepe. Vlada globoko obžaluje ta najnovejši napad na malo in neodvisno Finsko, ker bi to lahko dovedlo do novil trpljenj in človeških žrtev malega ln nedolžnega naroda. Vodja opozicije Attlee je nato vrpašal, ali je angleška vlada sprejela od Sovjetske unije kako izjavo o razlogih za ta akt neizzvanega napada, ki se z ničemer ne more opravičiti. Chambrelato je na to vprašanje odgovoril: Sploh nobene. Hitlerjevi posveti Berlin, 30. nov. a United Press. Kancelar Hitler je imel včeraj zopet dolga posvetovanja z visokimi vojaškimi osebnostmi, papeški nuncij pa je imel dolg razgovor z zunanjim ministrom Ribbentropom. Kakor poročajo, bo nuncij v kratkem sprejet pri kancelar ju Hitlerju. Franeoski rušilee potopil Pariz, 30. nov. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je nocoj objavilo naslednje 172. vojno poročilo: Na fronti običajno delovanje Izvidnic. Neki francoski rušilee Je uspešno napadel nemško podmornico. London, 30. nov. s. Letalsko ministrstvo objavlja, da sta včeraj dve angleški lovski letali nad Severnim morjem izsledili nemško vodno letalo tipa Dornier ter ga sestrelili. Posadka je rešena. Amsterdam, 30. nov. Nad jugozapadno Nizozemsko je danes veter zanesel neki balon za obrambo proti letalskim napadom, ki se je moral odtrgati nekje v Franciji. Balon je veter nosil z brzino 70 km na uro. Na njem je visela dolga veriga, ki je povzročila veliko škodo. Razdejala je celo vrsto anten in električnih napeljav. Balon je pristal pri Midembemstru. Voja- ška oblast je izpustila plin in balon zapisa nila. Oslo, 30. nov. s. (Reuter). Nemški bombnik je včeraj moral zasilno pristati na norveškem ozemlju pri mestu Mandal ob južni norveški obali. Posadka mož je bila internirana. Mislijo, da gre za isto letaki, ki je včeraj v bližini norveške obede napadlo nek angleški rušilee. London, 30. nov. & (Reuter). Nemfto bombno letalo je včeraj zasilno pristalo na danskem otoku Far Oer. Posadka fš bila internirana. Francoskim fc^FfffffliiffhMU ' odvzeta imuniteta ■ Pariz, 30. nov. br. Francoska poslanska zbornica je nocoj sprejela vladni predlog^ da se 11 komunističnim poslancem odvzah me imuniteta. Poslanik bivše komunistične___ Florimon Bonte je bil aretiran v trenutka, ko je zapustil skupščino. Tifus v Varšavi Bukarešta, 30. nov. s. (Havas). V V* vi je izbruhnila epidemija tifusa, ki je vzela že zelo velik obseg. Zlasti v židvr-skem delu mesta je bolnih že več sto oseh. Epidemijo je zelo težko omejiti, ker ni m. razpolago potrebnih zdravstvenih pripomočkov. f Izdihnil je svojo plemenito dušo naš predragi, srčno dobri mož, roma brat, gospod Otmar Pavlinič vBJI carinski t—pelrtor, odUkovaa g redom sv. Save IV. stopnje po dolgi, trpljenja polni bolezni dne L XH. 1939. ob 1.30 ponoči. LJUBLJANA, L decembra 1889. NEUTOLAŽLJIVA SENA IVANKA; UNIV. PROF. DR. P1JO in MILAN, BRATA. Med Rusijo In Finsko se je začela vojna Na levi: Helsinki, prestolnica Finske ■ pristaniščem Oddelek finske vojske ■ tetko strojnico — Desno zg strelo! — Spodaj: Finsko topnlttve m* m* Zakaj se rastline obračajo k svetlobi? Tudi rastline Imajo svoje hormone — Rastna snov avksin Nenavadna lastnost rastlin, da se obračajo prou svetlobi, kakor tudi dejstvo, da v temi hitreje rasejo, sta dobila novo pojasnilo. Znanost je ugotovila, da obstoje tudi rastlinski hormoni, med tem ko v splošnem mislimo, da m> hormoni le v živalskem svetu, iz rastlinskega pa izvirajo vitamini. Najzanimivejši med rastlinskimi hormoni je rastna snov avksin. V vršičih trav ln kali ovsa so to snov odkrili že L 1914. lz vršičev potuje v nižje dele rastline in povzroča njeno rast. Vsaka upognitev rastline, ne samo tista, ki jo povzroča svetloba, temelji na močnejši rasti na strani, ki je od vrnjena od upognitve. Ugotovili so, da je na zunanji strani upognjene rastline več avkslna nego na notranji strani, stopnja upognitve pa je odvisna točno od količine te snovL Za kako majhne količine pa gre tudi pri tem hormonu, je razvidno iz tega, da vsebuje mlllgram v kristalni obliki pridelanega avkslna 50 milijonov enot. Spoznali ao nadalje, da se avksin po osvetlitvi spremeni v lumiavksin, snov, ki je za rast neučinkovita. Tako povzroča sonce spremembo avkslna na osvetljeni strani rastline ln to pojasnjuje povečano rast na senčni strani ter naklon rastline proti svetlobi. Pred kratkim so opazovali rastlino, ld Je rasla v globokem vodnjaku ln je v kratkem postala 16 m dolga, da bi dospela do svetlobe. Drugače zrase ta rastlina samo pol metra visoko. Njena rast je postala tudi takoj normalna, čim je zrasla preko roba vodjnaka. Tudi v te mprimeru je razlaga ta, da so se ohranile velike množine avkslna, M svetloba nanj ni vplivala uničujoče. Iz istega razloga zrasejo tudi krompirjevi poganjki v temni kleti tako hitro. Rajska drevesa Ob vzhodni meji Liberije v Afriki — Skorja z uspa-vilom, ki je podobno hašišu Pred nekaj časa je Američan John Drugue ob afriški Zlati obali tz zamorskih ust čul o »rajskih drevesih«, ki rasejo ob zgornjem toku reke Sv. Ivana ob vzhodni meji Liberije. Svoje ime so dobila po neki čudni lastnosti. Kdor namreč leže pod takšno drevo, zaspi m v sanjah doživi potem vse zadosti tega sveta. Drugue, ki je lovil divje živali za neko ameriško tvrdko. je prispel med svojimi potovanji tudi do zgornjega toka omenjene reke in je sklenil, da si gozd teh dTeves ogleda. Sedaj je poročal pred učenjaki Harvar-dovega vseučilišča o svojem potovanju. Korakal je šest dni skozi grozoten pragozd, končno je dospel do neke jase, skozi katero je tekla bistra reka. Onkraj reke se je dvigal precej redek gozd. Drugue se je vzpel na neki grič in je opazil, da se gozd liri precej daleč. V vsem tem gozdu ni bilo videti ali slišati niti ene živali. Pozneje ni v njem opazil niti mravljinca, čeprav je teh živaili v Afriki povsod več nego preveč. Drevesa v gozdu so bila drugačna nego zunaj njega, bila so podobna platanam, imela pa so čudno rdečkaste H-ate. Lovec je legel zvečer pod takšno drevo hi }e kmalu zaspal Ko se je po treh urah zbudil, je svoje sanje takoj zapisal v dnev-S&. »Prav za prav nisem sanjal nič določnega,« pravi dnevnik, » a čim sem zaspal, sem imel občutek velikanske sreče. Gledal sem čudovite barve, slišal prelepo in govoril sem z ljudmi nad zemelj- ske lepote. Nikoli v svojem življenju nisem bil tako popolnoma srečen kakor v spanju pod tistim čudnim drevesom.« Drugue je prinesel nekaj skorje m listov tega drevesa s seboj v Ameriko. Profesor Clyff»rd, znani ameriški botanik, je oboje preiskal in izjavil, da ima drevo dve nenavadni lastnosti. Prvič vsebuje njegova skorja neko uspa vilo, ki je zelo podobno hašišu, drugič je v skorji neka vrsta žlez, ki prično delovati šele zvečer v neki določeni svetlobi. Te žleze izločujejo hašišu podoben strup in povzročajo sanje. Na manjše živali, kakor na metulje, učinkuje ta strup ubijajoče. To pojasnjuje, zakaj je »gozd blaženih sanj« brez živali. Vrhovni poveljnik rdeče vojske VoroAUov Poveljnik finske vojske maršal Mannerhetan Zmaga v osemnajstih mesecih? Neka velika londonska pisarna za stave ponuja stave v razmerju 10 proti l. da bo Velika Britanija v sedanji vojni zmagala v času 18 mesecev. Domača lekarna Pripomočki, ld naj H ne manjkali v nobeni urejeni hiši Domačo lekarno predstavlja zaboj ali omarica, ki jo postavimo na posebno mesto tako, da otroške roke ne morejo zraven. Tu hranimo za prvo silo vsakovrstne pripomočke, in sicer: pomirjevalne: n. pr. špajkove (baldriano-ve) kapljice, špajkov čaj; pripomore, ki lajšajo bolečine: n. pr. v podobi raznih tablet ali praškov, ki jih dobimo v lekarnah. Na zunaj uporabljamo lahko kafror špirit, francosko žganje ali ar- Nemci odhajajo v Nemčijo Preseljevanje Nemcev la tatt-gMi. držav ie ve- •dhajajo Iz Bige proti Nemčiji fedje z Nemci ln ■Jih lastnino — V dajo tovore na ladje c velikimi žerjavi nikovo tinkturo; pripomočke za rane, zlasti opekline* va-zelin, lanolin. obvezila različnih vrst in oblik; odvajalne pripomočke: ricinovo olje, se-nesovo listje, senesove stroke, prsni prašek; primočke zoper drisko: posušene borovnice; pripomočke za znojenje: španski bezeg ali čaj iz lipovega cvetja; pripomočke zoper kašelj in zasluzenje: prsni čaj, slezove korenine, islanski in irski mah; pripomočke za grgranje: kaduljevo tistje ali hrastovo skorjo (obenem pripomoček zoper ozebline), vodikov prekis in ocetno kislo glino (pri obeh snoveh za eno čajno žličico na kozarec vode). Domača lekarna naj vsebuje nadalje ka-milični čaj in čaj poprove mete, sladki janež kot splošno zdravilo za otroke, dvojno ogljikovo kisli natron, glicerin, salicil, posipalni prašek za rane, jelenov loj (zlasti za utrujene, odrgnjene noge), vato. škatlico varnostnih zaponk, toplomer za mrzlico, jodovo tinkturo, gumast ogrevalnik ali lončen vrč, in kar je še takšnih drobnih reči, ki jih v družini vedno potrebujemo za vse primere. Pospešene poroke na daljavo Nemške oblasti so vojakom olajšale poroke na daljavo in odpravile razne formalnosti, ki so jih doslej zadrževale. Vojakom ter njihovim nevestam ni treba predlagati listin za izkaz plemenskega izvora in spričeval o sposobnosti za poroko. Tudi glede ostalih dokumentov so podrejene oblasti prejele nalog, naj postopajo čkn firakogrudneja. Tri pisma obenem Ženska z »mnogimi možgani44 Da je mogoče človeško voljo t dolgo vajo osredotočiti na izvrševanje skoraj nemogočih stvari, kaže neka artistka po imenu Thea Alba, ki zbuja s svojimi spretnostmi splošno občudovanje Thea Alba je sposobna istočasno z vsako svojih rok pisati po eoo pismo in pri tem tretje ie diktirati, a to celo v treh jezikih. To pa ie davno ni vse, kar zmore. Na vsakega svojih deset prstov pritrdi po en svinčnik ki je zmožna potem napisati vtočasno deset različnih števiL Za to len-sko s »mnogimi možgani« je malenkost napisati kakšen stavek i bliskovito brzino v obratno smer Prava šala ji je sesti h klavirju in zaigrati z desno roko valček, s levo p« polko, pri čemer lahko zapoje ie kakšno Kjerkoli je Thea Alba nastopila, h t 17 letih je prepotovala ie poi rvota. zbuja presenečenje tn pozornost Mnogi ljudje namreč menijo, da dela • kakšnim spretnim trikom. Ni pa nobena čarovnica, pripoveduje sama, temveč si je morala svoje spretnosti pridobiti s težkim delom, čeprav se je zmožnost za mnogovrstno istočasno delo kazala pri ajej že zgodaj. Kot otrok je bila celo raztresena, mislila je istočasno na sto različnih stvari in 4o-li je imela zavoljo tega mnogo sitnoeti -A kar se tiče iger s spretnostjo ta kocnbtna-oijakih nalog, je bila ie tedaj majhna mojstrica, dokler je niix» napotili, naj te svoje talente razvije. S svojimi sposobnostmi je edinstvena. Doslej ie ne vemo *« človeka, Id bi mogel tako dovršeno posnemati •jene prožnosti. Trgovec s senzacijami Mr. George Hamid iz New Torka — Akrobati z dovršeno spretnostjo Oe hočete postati akrobat smrti, ae motate obrniti do mistra Georgea Hamlda v New Torku, ki je »manažer vseh vra-tokrninikov« ln ki vam lahko dobavi vsak dražljaj ca živce po naročilu. Mister Hamid je agent tistih, Id prezirajo po svojem poklicu smrt. Skrbi za motorne vozače, ki divjajo skozi steklene šipe, za drzne letalce, ki skačejo tat gorečih strojev, kar kor tudi za ljudi ki uprizarjajo avtomobilske dirke ter skačejo s visokih ploščadi s konji v vodo. Samo za življenje se ti ni treba batL Biti moraš spreten akrobat ter obvladati tehniko padanja, kajti aa to tehniko gre ta: tn potem si za Hamida pravi mož. »Trill-Merchant« Je zapisano na vratih Georgea Hamida. To pomeni nekako »trgovec s senzacijami«. Ameriško občinstvo ima močne živce in Je, kar se tiče senzacij celo razvajeno. »Skrivnost vseh teh predvajanj,« pravi Hamid. »Je umetnost padanja, če pade navaden smrtnik lz avtomobila, ld drevi z brzino 60 km na uro, tedaj si v večini primerov 2&diml vrat. MoJi avtomobilski akrobati pa se spuščajo pri brzini 100 km na uiro lz avtomobila s hrbtom na tla tn se smeje spet dvignejo, kakor da se ni nič zgodilo. Imajo poseben čut za ravnotežje ln obvladajo umetnost, da znajo v kritičnih trenutkih računati z desetinkami sekunde.« ____ Rekord v porodih na švedskem Pravkar so objavili uradne številke o rojstvih v prvem polletju letošnjega leta na švedskem, in te številke predstavljajo rekord, kakršnega tam že pet let niso imeli. Rodilo se je 9464 živih otrok. Kako visoko gre ta številka v primeri z povprečjem zadnjih let kaže najbolj dejstvo, da so imeli v isti dobi lanskega leta samo 8378 porodov, a v prejšnjih letih še manj. Stalin se daje častiti Stalinov rojstni kraj Gori v Gruziji bodo po načrtih najboljših gruzinskih arhitet-tov in umetn;kov prenovili na najrepre-zentativnejši načn. Po otvoritvi nove že-; lezniške proge, postane Gori pomembno središče tega ozemlja. Od postaje bo vodila do Stalinove rojstne hiše široka cesta, ki jo bodo na obeh straneh krasili kipi najožjih diktatorjevih sodelavcev. Nadebudni dečko v Pittsburgu Je prišel na policijo desetleten deček in prosil za zaščito pred nekim svojim devetletnim sošolcem, ker temu ne more plačevati tedenskega tributa v znesku 10 centov. Izkazalo se je, da tisti dečko, ki je za svojih devet let izredno dobro razvit, pobira tribut od mnogih svojih so-šolcev ln sicer pod pretnjo, da jim drugače polomi vse kosti v telesu. Podjetnega mleč-nozobca, ki Ima pred seboj nedvomno veliko bodočnost, so sa sedaj odstranili • j kraja trenutnega delovanja. Tn Je n pr. Lncky Treeter »kralj avtomobilskih akrobatov«. Vozi z brzino 70 tam v starem, cenenem avtomobilu proti betonski steni tn si prt tem ne skrivi niti prsta. Trenutek pred sunkom skoči na zadnji sedeZ. To gre tako hitro, da aroa-trajo gledalci ta skok že za posledico sm»> ka. Lucky Treeter se na ooševni ploskvi z avtomobilom lahko trikrat prekopicne, da zletijo razbitine 100 m daleč: toda sam ostane po aaslugi svojega posebnega čuta za ravnotežje in svoje spretnosti v padar nju nepoškodovan. V filmih je videti čeato motorne rotem-če, ki vozijo samo z azbestnim Slemotn na glavi skozi Stekleno šipo ah gorečo steno lz desk. Spretnost, drznost tn brezpogojna obvladanje telesa omogočajo takšne po dvige, ki v Zedinjenih državah po njih zalo povprašujejo. Akrobat mora voziti teko hitro, da zletijo drobci stekla ah goreče deske v smeri njegove vožnja, tn oviro mora zadeti v natančnem pravna kotu. Najmanjša sprememba v tem Upe« menila smol. Enako nevarne so akrobatske spretno sti z živalmi Zvezdnik med temi vieto-Iomniki, Lorena Canrer skače že dvanajst let na konjskfc hrbtih z 20 m vlsoldto ploščadi v vodo. Tu gre za to, da med padanjem ne Izgubiš ravnotežja ln da ss dobro oprfmeš grive. žtvaB se prt taktnih Skokih le redko poškodujejo, Jahačem p« se dogaja., da si pil tresku na vodo ta afl oni ud polomijo. V zadnjih petih Mfh se Ja pet predvajanjih, ki jih je posredorval Hamid, zgodilo le sedem smrtnih P«troe-rov. dokaz, kako dobro obvladajo ti smrti svoj pokUc. ANEKDOTA Clemenceauja je obiskal neki prijatelj in mu v razgovoru pripovedoval, da je bl prejšnji večer v hiši nekega znanega industrij ca. »Kakšni ljudje ao bili tam?« je vprafai Tiger. »Nu, običajni: eni, ki vedno seja jo ta ničesar ne sklenejo, in drugi, ki molče.« »Razumem.« je dejal Clemcnceau, »bil* ao ženske in moški.« VSAK DAN ENA »To je najboljše sredstvo, ki ga po najkrajši poti pripelje domov.« (»Jnrtg-4 Petrolej, kurivo vojne Angleško petrolejsko brodovje, najmočnejše na sveta - Država v vojnem stanju f i n i •*»>i dvakrat toliko petroleja kakor v mira Petrolejskj cevovod lz Iraka k Sredozemskemu morja Nenavadno zgrajene majhne ladje zapuščajo počasi palestinsko pristanišče Haifo v smeri proti Gibraltarju. To so na oko plitke, a zelo globoko v vodo segajoče ladje, z dimnikom in poveljniškim mostom daleč zadaj. Rov. ki vodi v tovorni prostor, je zaprt z dvojnimi padal-nimi vrati in obdaja ga pas, v katerem ne sme nihče kaditi. TI mali parniki, ki jih takoj za gibraltar-fcko pečino sprejemajo torpedovke v varstvo in jih spremljajo do Liverpoola, so tankovni parniki. ki vozijo petrolej iz Haiie, končni točki slovite »pipe line«, petrolejskega cevovoda. Brodovje angleških tankovnih ladij je najmočnejše na svetu. Obsega 400.000 ton več nego drugo najmočnejše petrolej sko brodovje na svetu, ameriško. Tretje najmočnejše, norveško, zaostaja za cel milijon ton. Druge države imajo neznatna tankovna brodovja in uporabljajo ladje teh treh držav, v kolikor ne uvažajo petroleja po kopnem, kar se pa dogaja le v majhni meri. Tankovno brodovje z več nego tremi milijoni ton tovornega prostora je eden največjih zakladov Anglije. »Ce hočeš dobiti vojno, moraš imeti denar, denar, denar,« so govorili največji vojskovodje dva tisoč let. Danes velja ta stavek samo pogojno. Sam denar danes ne zaleže, če si zanj ne moreš kupiti potrebnih vojnih potrebščin, pred vsem najvažnejše vojne sirovine, petroleja. Imeti pa moraš tudi možnost za prevažanje tega petroleja. To niso majhna vprašanja v dobi, ko velja kakor v Ame-r'Jci -formula »Cash and carrj« plačaj ln si odpelji svoje blago. Petrolej Je v vseh svojih oblikah in proizvodih življenjske važnosti za motorizirano armado. Računajo, da rabi država v vojnem stanju dvojno količino svoje mirovne potrošnje, narodni gospodarji govore celo o trojni količini. Velika Britanija je v mirni dobi potrebovala 12 milijonov ton petroleja, Nemčija 7 in poi milijona ton, Francija približno toliko, kolikor Nemčija. Ce podvojimo, potrojimr te množine, dobimo majhno predstavo o tem, kako važen je črni življenjski sok. Narava je svoje petrolejSke zaklade razdelila zelo svojevoljno in nepravično zlasti kar se tiče Evrope. Razen romunskih petrolejskih polj, malih galiSrih vrelcev, ki dajejo letno komaj pol milijona ton, nekoliko nepomembnih izvirov v Albaniji in drugod, Evropa nima tega naravnega zaklada. Bolje je s Sprednjo Azijo. Tu imajo bogata mosulska petro-lejska polja, ki jih izkorišča Anglija. V Perziji pridobe letno okrog 5 milijonov ton petroleja, kavkaška nahajališča pri Bakuju pa zadostujejo popolnoma za petrolej ske potrebe Rusije v mirnem in vojnem času ter dovoljujejo celo majher izvoz manj nego 1 milijona ton. Vse to pa postavlja v senco Amerika ki proizvaja tri četrtine vsega petroleja na sveta Mehika daje tudi 10 milijonov ton letno, a v Venezueli, kakor mano. ljudje ne plačujejo nobenih davkov, ker živi vsa dežela od letne produkcije 10 milijonov j dogaja v sedanji vojni ln kar ton petroleja. Omeniti bi bilo še nekoliko zgodila manj bogatih petrolej^dh polj, kakor v Holandski Indiji, kjer pridobe letno tri milijone ton. Francija krije 40 odstotkov svoie potrebe po petroleju iz MoSula, 35 odstotkov iz Severne Amerike, 20 odstotkov iz Južne Amerike in 5 odstotkov iz ostalih dežel, zlasti u Rumunije in Rusije. Anglija dobiva skoraj polovico svojega petroleja iz Venezuele. 20 odstotkov iz Perzije, 18 odstotkov iz Zedinjenih držav, 3 odstotke iz Rusije, 12 odstotkov iz ostalih dežel, zlasti Rumunije, Mehike, Holandske Indije. Nemčija Je dobivala doklej samo neznatne količine sprednjeazij-"kega petroleja, 70 odstotkov svoje potrebe je krila iz Zedinjenih držav. Mehike In Venezuele, a 11 odstotkov iz Rumunije in nekaj manj iz Rusije. Amerika ji je zavoljo blokade sedaj popolnoma zaprta ;n celo če bi Rumunija in Rusija mogli oodvojiti svoj izvoz tekočega zlata v Nemčijo, kar pa ni mogoče, M ostalo Se vedno 10 milijonov ton, ki Jih Nemčija '"»d nikoder ne more dobiti... Pač, Nemčija si skuša pomagati z 'metno pridelanim petrolejem Nieni laboratoriji ga proizvajajo z destilacijo črnega premoga, ki ga ima dežela dosti. Toda to pridobivanje Je neracionalna ^aj je umetno pridelani petrolej štirikrat dražji od naravnega, razen tega pa ga more pridelati Nemčija letno komaj 2 milijona ton, kar je malenkost v primeri z njenimi potrebami. Ce si obdržimo vsa ta dejstva pred očmi. bomo razumeli marsikaj, kar se se bo še Kako hodijo ženske Zanimive ugotovitve ameriškega opazovalca Več nego polovica ženska stopa s prsti naravnost naprej, pri 41 odstotkfe žensk so stnpaia obrnjena navzven in samo 5% jih hotfi z na znotraj obrnjenimi stopali, torej preko palca. Te številke je ugotovil neki ameriški raziskovalec, ki Je opazoval več nego 11.000 žensk v razn h dehh Zedinjenih držav. Meni, da ta številke ne veljajo samo za Američanke, temveč tudi za Evropke. Svoje gradivo je dni tako, da se Jepo-stafftt v prostih urah na vogal kakšne prometne ceste ter opazoval mimoidoče ženske. Raziskovalec pravi, da so predniki ln prednice človeškega roda stopali po vseh štirih ln njih noge so morale biti obrnjene na znotraj, ker so plezali kakor opice na imajo dojenčki na zno- traj obrnjene noge in pogostoma obračajo podplat proti podplatu ter ju celo pritiskajo drugega na drugega. Ta na znotraj obrnjeni način hoje pa kmalu izgine, ženske hodijo naravnost naprej, v mnogih primerih tudi maflo navzven. Američan je, kolikor je bilo mogoče, do-ločal tudi starost opazovanih žensk kx jo ugotovil, da je bilo med ženskami, ki so kazale več nego štrideset let, tri četrtine takšnih, ki so hodile s prsta navzven. Ta prirast te vrste hoje v starejših letih je po njegovem mnenju v zvezi z večjo telesno težo, ki pritiska na noge ia jih ali V ta položaj. 80 odstotkov obilnih žensk nad 40. letom hod navzven, med vitkimi ženskami iste starosti pa jih kaže to hojo Jm 40 odstotkov. Rženi kruh proti trganju v kolkih - Nevarni iSias Med neprijetne spremljevalce hladno vlažnega vremena spada trganje v kolkih, išiaa, ki ostane pogostoma kot posledica navadnih nahodov in hrip ln povzroča, da napadenec potem vso zimo ne ozdravi. Ker ja smatrati išlas za vnetje živcev na nogi, so že dolgo sumili, da gre pri tem za ne-dostajanje vitamina B, kajti z eksperimenti se je pokazalo, da se takšna vnetja pojavljaja če je premalo tega vitamina in da se da marsikatero živčno vnetje po drugi strani ozdraviti z dovajanjem vitamina B. S številnimi poskusi so mogli sedaj odkriti tudi zveze med vročičnimi katarji ln išiasom kot posledice nezadostne količine vitamina B. Pri tem ima neko ulogo često tudi zmanj šano uživanje hrane med mrzlicami in to, nost za išiaa je namreč vedno takrat večja, kadar je potreba telesa po vitaminu B večja, a to se dogaja zlasti v primeru mrzličnih obolenj. Ta nevarnost obstoji sploh vedno, če dobiva telo manj nego 1/1000 g tega vitamina dnevno vase. Telesu pa ta vitamin tudi v zimskih mesecih lahko vedno dovajamo v zadostni količini, ln sicer v obliki rženega kruha. V 100 g takšnega kruha je namreč 0.3 tisočinke grama vitamina B, 300 g na dan nam zadostuje torej popolnoma. Osebe, ki so v prejšnjih zimah trpele zavoljo trganja v kolkih, naj sedaj torej poskrbe, da bodo imele v zimskem času dovolj vitamina B v svoji hrani, zlasti v kruhu. Pri tem opozarjamo, da imajo podobni momenti v ostalem ulogo tudi pri nasta- da bolniki tedaj po nepotrebnem dajejo i janju sicer dosti bolj redke obrazne naprednost tako zvanl »lahki hrani«. Nevar- 1 vralgije. t-. 1 '.-.-• .''- :-'. •.—-%..-x •.■•: : • ; •• t r - , - -' V/ • - , - * v i ■■'-v''''■.' Petrolejskl vrtalni stolpi m zakonski tovariš Prva zahteva žensk in moških je zdravje Kakšen je Idealni zakonski drug? Odgovor na to priljubljeno temo ameriških magačinov so izračunali iz nekoliko tisoč odgovorov žena in moških, ki so j_h prejeli na vprašal no polo. Zanimivo je pri tem, da je najvišja zahteva tako ameriških moških kakor žensk, zdravje. V podrobnem naj bi idealna ameriška žena izpolnjevala sHedeče pogoje: zdravje 23 procentov, lepota 16, volja do sreče 14, dobra obleka! 12, čut za družino In ljubezen do otrok 11, smisel za domačnost 10, pr lagodlJEvost 9, značaj ln energija 5 odstotkov. Stoodstotni idealni zakonski mož pa sestoji iz 20 odstotkov zdravja, 15 odstotkov materialnega uspeha, 13 odstot-kot družinskega čuta, in .13 odstotkov pridnosti in volje do dela, 13 odstotkov energije ln značaja, 10 viteštva, 8 odstotkov dobre volje, 8 odstotkov dobre obleke. V tem seznamu > dobrih lastnosti« zaman fteeš duhovnih vrlin. Inteligenca ln bistro- umnost sta enako kakor Izobrazba po vsej priliki nevažni sestavini za idealen ameriški zakon. Med tem ko gre pri ženi očitno bolj za zunanje lastnosti, polagajo pri moškem več važnosti na mater alne stvari In čednosti, kakor čut za družino, voljo do dela, energijo ln viteštvo. Za žensko zadostuje 5 odstotkov značajnosti popolnoma, dočm naj bi je moški imel še vedno 13 odstotkov. Na moško lepoto Američanka, kakor kaže tabela, ne da mnogo. Sicer jo časti na filmskem platnu, toda v zakonu ima rajši pridnega zaslužkarja. Seveda pa je vprašanje, ali se da zakonska sreča v resnici izraziti v odstotkih. Američani delajo iz ljubezn; in zakona radi neke vrste znanosti ki se z njo resno bavijo. Da so recepti za srečo, ki iz tega izvirajo, nekoliko problematične vrednosti, je najbolje razvidno iz tega, da ni nikjer na svetu toliko ločtev zakona, kakor baš v Zedinjenih državah. 57*000 mrtvili vran V Kanadi so se vran« v zadnjih letih tako razmnožile, da so oblasti odred le posebne ukrepe proti njim. Da bi vse prebivalstvo podžgale za »vojno proti vranam«, so priredile neke vrste loterijo. Eno izmed ptic so označile ter jo izpustile. Kdor bi jo ujel, bi prejel nagrado 5000 dolarjev. Nato je nastal prav; pokol med vranami. Pobili so 57.000 vran. preden je padla ti-sta, ki je bila označena. Novi dalai-Iama V pozlačeni nosilnici do pavjega Šotora Pred nedavnim smo poročali o Izvolitvi novega dalal-la/me, vrhovnega vodje posebno v Tibetu in na Kitajskem razširjene lamatotiftna vere. Novi dalai-lama je štirileten deček, ki so ga v svečanem sprevodu privedli iz njegove rojstne vasi na zapadnem Kitajskem v tfbetsko prestolnico Lhaso in so tam določili za njegovo visoko funkcijo, potem ko ga je svet najvišjih zastopnikov tibet-ske cerkve spoznal za utelešenega Budho. O ceremonijah pri njegovem prihodu v Lhaso poroča neki poročevalec londonskih Times sledeče: Majhna četa kitajskih vojakov z zaprašeno obleka ki je na hrbtu podložena z vata se je počasi bližala, za njo je jahala večja skupina mož v pestrih svilenih Oblačilih in z velikimi mongolskimi klobuki. TI možje so nosili zastave. Proti sredini sprevoda so jahaM čedalje višji uradniki v čudovitih brokatafh oblačilih, sredino pa je prestavljala z rumeno svilo pokrita no-silnica. Za njenimi steklenimi okni je bilo videti malega dalai-lamo, ki je z mirnim zanimanjem opazoval množico. Za nosilni-oo so jahali njegov oče ki mati ter dva brata. Po kratkem počitku so prenesli dalai-lamo v veliki, pozlačeni nosilnici nad katero se Je zibala pahljača iz pavjih peres, piroti taborišču dve milji vzhodno od Lhase, ob vaiožju gore. na kater se dviga samostan Rlgja. Sredi tega taborišča se je dvigal Odličnost ženske fo teži uhan Navade pri plemenu Karobatakov v Sumatri Globoko v sumatransfkem pragozdu so d 'dame »boljših krogov« napravile ušesa za nosilce čudnih bremen. Pri plemenu Karobatakov označujejo visoki izvor in odličnost kakšne ženske a težo njenih uhanov. 2enake nosijo tam srebrne ušesne okraske, ki tehtajo do 3 kg. Raziskovalci so primerke takšnih uhanov prinesli v Evropo, pa ni nevarnosti, da bi naš ženski svet navdušili za novo modo, evropske ušesne mečice bi taksne obtežitve ne vzdržale. Zlatarji domačini izdelujejo takšne uhane z mnogo umetniškega okusa itn ni čudno, da jih cenijo tudi na 200.000 dinarjev. Zenstvo nižjih slojev se pa mora zadovoljiti seveda z lažjimi in manj lepimi ušesnimi obeski. »Draga žena, zdaj pa kar sled svojo poskusno lutko, jaz mora takoj na koncert.« (»Judge«.) vendar pa nosijo poročene žene še vedno do poldrugi kilogram težke uhane, čeprav pri ubožnejših ženah ne iz srebra, temveč iz lesa ali kosti. Dekleta se morajo zadovoljiti z lažjimi uhani, a ie pred poroko si natikajo za poekušnjo tudi težje, da si pridobe pravočasno potrebno moč. Starost in zmogljivost Mlad, še ne popolnoma razvit Človek je za trajno telesno obremenitev dosti manj odporen nego dozoreli mož. Bolezni so zavoljo tega najbolj pogoste pri delovnih ljudeh v dvajsetih letih. Seveda pa ni odločilno samo število obolelih, temveč tudi stopnja ln trajanje poedinih bolezni. Statistike nam v tem oziru kažejo, da število dni, ko človek ni sposoben za delo, z rastočo starostjo počasi, toda stalno narašča. Mladina Je torej pogosteje ln krajši čas, starina pa dalj časa bolna. Opica na sprehodu Na postaji v nemškem mestu Ulmu so potniki nagajali neki opici, žival se Je zavoljo tega tako razljutila. da je razbila kletko in pobegnila. železniški uradniki In drugi ljudje so begunko zasledovali, a opica se jim je spretno umikala. Ustavila se Je končno pred izložbo trgov ne s sadjem. Rada Je sprejela sadje, ki so JI ga ponuja«, toda prijeti se ni dala. Končno je nekemu vojaku uspelo, da je poveznil nanjo velik, praaen zaboj, na kar so jo mogli spet spraviti na postaja Greta Garbo in njene zaroke Ali se bo Greta Garbo končno poročila? Ali bo postala gospa Stokowska? Menda ne. Zdi se. da jo je mojster Stokowski malo preveč zabaval z Wagnerjevo, Beethovnovo in Verdijevo muziko Sedaj ga je nadomestil zdravnik Benjamin Gaylon, ki se je specializiral na vitamine in druge redil-ne elemente. AH se bo »božanstvena Greta« podredila sedaj racionalni prehrani pod vodstvom svojega bodočega moža, da si ohrani svojo »linijo«? Po vsej priliki ji postaja to že potrebno, kakor ji je že precej nujno potrebna reklama, kakršno si izmišlja s svojimi zarokami. Vsekako so v zadnjem času zapazili na njenem prstu zaročni prstan. IVERI To, kar moti, je na žalost večinoma tisto, kar učinkuje. Neizrabljene priložnosti se le redko vrnejo. Baš rešitve v slh so pogostoma najboljše. Kjer nI vprašanj, so odgovori nesmiselni. Z A P I s K I Kdo govori o sreči, ko gre za usodo! Najdražja spoznanja niso vedno najdragocenejša. Marsikaj nam drugI na zamerijo, česar si sami ne moremo nikoli odpustiti. Velik kit Iz Bruslja poročajo, da je morje vrglo na belgijsko obalo 18 m dolgega kita. Belgijski ribiči Se ne pomnijo tako izdatne živali v svojem življenju. Pustolovski zamorec Negušev minister" v ženevi — »Ahsned paša" v Parizu M Pred kratkim so prijeli enega največjih pustolovcev naših dni, zamorca Leona Bugata. Bugat. ki se je rodil na otoku Guadeftou-pu, je začel s to svojo kariero 1. 1936. Njegove pustolovščine so polnile stolpce evropskega tiska, toda prijeti ga n so mogli. Spočetka je pridno izkoriščal svojo temno kožno barvo in se je v ženevi izdajal za »neguševega opolnomočenca«. Osnoval je »pomožni odbor za abesinsko neodvisnost« in je Izginil, ko so mu tla v ženevi postala prevroča z znatnimi vsotami V Parizu se Je pojavil kot »Ahmed paša« in je igral isto tako ulogo visokega abesinskega dostojanstvenika. Kazal je celo dokumente z neguševim podpisom. Bili so seveda ponarejeni. Spet mu je uspela vrsta donosnih sleparstev, pri čemer ae je polic ji vedno z veliko spretnostjo izmuznil. L. 1938. ni bilo z negušem mogoče delati nobenih dobičkov več. Bugat je prišel spet v Pariz in je začel trgovati s ponarejenimi potnimi listi. Posl so cveteli, toda kmalu se je moral zamorec zopet umakniti oblastem, ki so postale pozorne nanj. šele ko se je začela vojna, je stopil spet na francoska tla. Nastanil se Je v elegantnem pariškem hotelu in se predstavil -vo- jaškim oblastem kot zastopnik velikega zapadnoafriškega častnika. Kot takšen je prosil za dovoljenje, da bi smel na fronto. Francoske vojaške oblasti, ki Jim Je predložil ponarejene dokumente, so mu ljubeznivo ustregle. Kot gost francoske vlade -odšel v spremstvu več častnikov na fronto. V glavnem stanu so ga celo posebe pogostih. Med tem pa je neki referent v informacijskem ministrstvu dognal, da tistega zapadnoafr škega časopisa. Id naj bi bil Bugat njegov dopisnik, sploh nikjer nI Brzojavka v glavni stan je prekinila na-dallnjo zamorčevo kariero. Imel bo sedaj malo drugačne opravke tn sprejem« s policijo ln oblastmi. Bostonski list »Appeal to Boston« odtočno zavrača m sel, da U se naj Amerika udeležila sedanje vojne. Nekomu, ki je za ameriško Intervencijo, je Ust dal sledeči nasvet: »Kakor vidimo, ste prijatelj vojne. Tedaj vam priporočamo, da si na svojem vrtu zkopljete jarek, da napolnite s vodo In ostanete v njem dalj časa, ne da M al preoblačili obleko ln perilo. Potem dajte kakšnemu norcu povelje, naj strelja a vsemi mogočimi orožji na vas. če boste sledili našemu nasvetu, boste zadovoljni, ne da U morala pri tem krvaveti brez ga baska vsa deAela.« krasni, svileni pavji Šotor. Tam so ga posta vih na prestol, na katerem je sprejo, mal poklone svojih novih podtožnikov. Vsak se je pred njim tr.krat priklonil, regent je bil prvi med vsemi, vsak mu je ponudil belih svilenih trakov hi je za to prejel njegov blagoslov. V rumeni brokat odeti deček, ki je nosil koničast klobuk Iz rumene, s krznom obrobljene svile, je sedel svečano in dostojanstveno na svojem prestolu ter je stegoval svojo ročico, da se je dotaknil čela tistih, ki so se mu poklanjali. Njegova do-stojanstvenost In samopremagovanje sta napravila globok vtis. Mirno je gledal naokrog ln na videz ga ta svečana krasota prav nič nI zadevala Cele ure je vzdržal, šele ob koncu ceremonije je b i videti utrujen. Niti enkrat se m nasmehnil. Vedno znova je gledal s pozornostjo na član« brltske misije, kakor da se skuša spomniti, kje bi bil že nekoč prej videl takšne ljudi Dve no« je ostal deček v samostanu Rigji. potem so ga slavnostno odvedli r Lhaso. Tega dne so ceremonije trajale šest ur. Potem so mu dali mesec dni počitka, da bi ga nato sprejeli spet svečano kot meniha v budhističmo cerkev. Njegova mirna gotovost, ki ga ves čas dolgih ceremonij niti za trenutek ni zapustila, je tibet-sko ljudstvo spravljala v začudenje ter jih krepila v trdnem prepričanja da so nje-govi menihi našli res pravo inkarnacijo Budho. KVALITETNO BLAGO je trpežnejše. zate tudi cenejše! Z obleko pa imate veselje te, če Vam dobro pristojal Obiščite znano domačo tvrdko DRAGO SCHWAB LJUBLJANA. ALEKSANDROVA O. 7 •tjer Vam strokovno postrežejo po zmernih cenah ANEKDOTE Aleksander Veliki je nekega dne sodil in podal besedo najprvo tožitelju. Medtem ko je ta govorid, si je kralj zatiskal eno uho. Vprašali so ga, zakaj tr dela, in je odgovoril: »Drugo uho hranim za obtoženca.« Znana italijanska igralka Dina GaTH je kar se da mršava. Po letih tudi ne spada več med najmlajše Razvajajo in častijo Jo pa kakor nobeno drugo italijansko igralko Njena garderoba Je vedno polna obiskovalcev. Tako se Je zgodilo nekega večera, baš ko se Je umetnica v nezaklenjeni garderobi po predstavi slekla, da je vstopila Skupina mladih, za umetnost navdušenih ljudi. »Oprostite!« In so se hoteli naglo umakniti. Dina Galli pa Jih je mirno pozvala: »Nimam ničesar, kaj naj bi prikrila .. Pri meni v resnici ni ničesar več videti!« VSAK DAN ENA »Koliko pe porabi tvoje kolo?« »Vsako leto dve zaplati na hlačah.« (»U Travaso«4 Potok, 1. XZL 1930. Naša žen s (ca stran Nase žene za žensko volilno pravico Nade žene, kt eo, v svestt si resnosti današnje dobe, v poslednjem času posvetile vso skrb ln delo zaščiti človeka pred vojno, vendarle niso izgubile lz vidika svojega davnega cilja — doseči ravnupravnost z moškim na podlagi aktivne ln pasivna volilne pravice. V zadnjih tednih aa vrle po vsaj Jugoslaviji shodi, na katerih so ponovno iznesle vae svoje težnje zastopnice intelektualk, delavk, kmetic in gospodinj. Vršila so se zborovanja v Nlta, Cačko, Leskovcu in drugod. Pole« ženskih govornikov so na teh zborovanjih nastopali tudi moški. V Banjaluki je na primer govoril član glavnega odbora Samostojne demokratske stranke prota Kecnianovič ln Izrazu upanje, da bo žena prinesla v naše politično življenje več morale kakor ano Je poznali doslej. Kot zastopnik Zemljo-radnikov se mu je pridružil tudi ing. Sveto Vojšič, in se odločno izjavil za to. da ae da ženam volilna pravica V Zagrebu prirejajo zborovanja delavka ter se pri svojih argumentacijah opirajo na izjave podpredsednika vlade dr. Mačka Največje tovrstno zborovanje, na katerem »o govorile zastopnice lz vae Jugoslavije, se Je vršilo v nedeljo 28. nov. 193« v Beogradu. Obe veliki dvorani Inženjer-akega doma z vsemi preddvoranaml sta bili nabito polni ženskega in moškega občinstva. Zborovanje je otvorila predsednica Alianse žen. pokreta ga Alojzija Ste-bljeva, ki se je v svojem govoru spomnila žalostnega zborovanja v maju 1920. L in opisala ves dolgi boj žena za dosego državljanskih pravic. »Važno je da prav razumemo, kaj Je nelzkrivijena demokracija ln kaj Je njen« najgloblja vaebina Prepričane smo, da Je rešitev človečan-sta v nekompromisnem ln poštenem izdvajanju pravih demokratičnih načel v političnem, pravnem in gospodarskem življenju. To, kar danes po svetu Imenujejo demokracijo, Je samo kulisa, tzz« katere navadno politiki pripravljajo neprebuje-nim množicam docela nedemokratične odredbe in ustanove Ne želimo si. da bd iona povečevala množico teh neprebu lenih mas, marveč hočemo, da postane politični činitelj tisti, ki bo zastavil svoje sile sa to, da se poruši, kar Je slabega. Dokler ne omogočimo neokrnjenega življenja slehernemu Človeku, ne moremo govoriti o pravi civilizaciji tn kulturi, kajti Ve človek, ki mu ni treba skrbeti za težko vsakdanje Življenje, lahko postane delavec za dosego civilizacije in kulture ln samo narod ki mu je popolnoma ugotovljena neodvisnost ln svoboda, mora biti njen izvor bi zaščitnik.« Nato Je govorila o položaju žene-držav- Ijanke odvetnica Katarina Marinkovič lz Novega Sada. O vprašanju, zakaj zahtevajo žene volilno pravico, Je govorila Dušica Džukič, pristav Okrožnega sodišča v Nlšu, o doprinosu žena h kulturi pa ga. Žarka Karadžič. Za skupino žena, ki se zbirajo okrog lista »Zena danas« ja govorila pisateljica Milka Zidna Izvajala Jo*. »Zahteva po pravici do glasovanja ni Izšla 1* enega mr mega takega kroga, marveč Je zrasla iz nazadnjaškega in neopravičenega stanja, v katerega so pahnili ljudstvo — polovico prebivalstva v državi. V našem boju, boju za pravico žene, nismo same; z nami je vse ljudstvo. In ta nai skupni boj politične pravice je del boja m boljša tn pravičnejše življenje Zatorej ne mor« a-viseU od nikakega razpoloženja ali nazi-ranja vprašanje: ali bi dali ženam, ah bi dali ljudstvu pravica, ki mu pripadajo? Mi • svojim delom. s svojimi življenji predstavljamo pojem ljudstva ki se ne more, niti noče odrekati pravice, marveč zahteva življenje — v miru ln svobodi Tukaj, na svojih zborovanjih, z enotnostjo svojih zahtev glasujemo — pa najsi tega glasovanja tudi ne priznajo: za mir, za kruh za demokratsko svobodo ljudstva« . Za go. Zidno Je v Imenu mladinske sekcije Ženskega pokreta govorila gdčna Boba DJordjevičeva, ki je iznesla poglede ženske mladine na sodobne probleme te njin odnoe do trenotnih zahtev žena Ga. Milena Atanackovlčeva, šef oddelka ministrstva za socialno politiko, oddelek za zaščito matere in otroka, pa Je z »Uspehi feminističnega boja« zaključila zborovanja Slovenske žene Je na tem zborovanju zastopala ga. Milena Mohoričeva. ki Jo je za to pooblastila sekcija Jugoslovenske ženske zveze v LJubljani V slovenskem Jeziku Je govorila o socialno,političnih zahtevah žene Naglasi la Ja da ima žensko gibanje v Sloveniji že svojo polstoletno tradicijo ln da so se predstavnice tega gibanja vedno zavedale, da Je žensko rpra-tanje smo del obsežnega socialnega vprašanja Govorom Je sledila debata tn ob koncu Je bila sprejeta zahteva naj se v novi volilni zakon sprejme določba po kateri bodo tudi žene dobile aktivno in pasivno volilno pravico na podlagi splošnega ln tajnega glasovanja v vae zakonodajne ta samoupravne korporacije pod enakimi pogoji kakor veljajo za^ moška T bližnjih dneh bodo tudi aftovenake žene sklicale zborovanje po vseh več jh krajih naše banovine Na zborovanjih bodo govorile zastopnice delavk intelektualk in kmetic Zahteve naše žene po volilni pravici so za nas vkljub (ali pa prav zaradi) resnosti časa tem pomembnejše ker se snuje nov volilni zakon in ker nam ne more biti vseeno, ali bo tudi naša žena uživala iste politične in državljanske pravice kakor moški, ko ima tudi iste dolžnosti P«** Slučajno mladinske knjiga, ki Js na tajam trg. Ocfcrta čitala: »Mizarju tuzxsfM Ja prlAo r pečeno, ki > cv*ik> s Nekoč, * davnih tiudb . Sn obračate Hat aa batom, dokler rišeta v sol prebrala vtjeto 117 strani knjig* Knjiga Je prevod znanega ruskega pisatelja AJekaeJa Tolstoja. Nasfcar: »Zlat* ključek ah Burattaova dtogodhreetna« Za-katita Modra ptica v Ljubljani, tiskala tiskarna »Slovenija*. Is roščane prevedel Edvard Kokalj. Aleksej Tolstoj Je prlmsa ras« pisatelj za odraste v tej kajgl pa se nam predstavlja kot nenadkrUjtar mojster tudi V otroški povesti »Buratinoc Je v Bolgariji najbolj čltana otroška knjiga tn Je dc&ivefta 15 rada J. Vsebina? Burattso > leseni dtovek, ki ga Je stari Karte izt&sal lz podana. Siromak je prodal svoj suknjič, tea a drobtlnovlml gmočfri Brstno sel Je zabelje-no a maslom tn drobtinicami, garnlrano s prlprosto jajčno jedjo. Kostanjev Večerja« Sagova prežganka. M riba Zelenlna te flžolova solata. SOBOTA Obed: Riževa juha a oa Govedina s različnimi prikuhaml tn praženlm krompirjem. Maaklrana Jabolka — Večerja: Panlranl telečji ~ tn NEDELJA: Obed: Ma J«d* cmoki Mrežna pečenka Višnjevo sel Je. Maslen krompir. Mandljev čokoladni na-rastek s vanlljlno krema — Večerja« Mr-all narezek: mrežna pečenka od opoktae ln gnjal CaJ. Drobno čajno peciva Kako moram kuhati, ker • • • PONEDELJEK. Obed: Na adrob. rašlrana pečenka. Pražen krompir. — čerja: Prepražen močnik- TOREK. Obedt Cvetačna >d»a Uroki rezanci s orehi — Večerja: Sptnačnl rtž BREDA Obedi Na goveji j«M Ječmeo-ček Govedina Sladka repa. — Večerjal Flžolova solata a redkvica _. Sirov savttsk. — Večerja: Polenta aabeijena a ocvirki. Zelena solata. PETEK Obed: Pretganka Ajdovi «1 Palačinka — Večerja: Zdrobov ase. Cešpljevea SOBOTA. Obadi Riževa mtaertra a tačo. Mesna kroglice v omaki Krompirjevi žličnlki — Večerja« Begedlnakl golaž. NEDELJA Obed: Na goveji juhi jetrni emočkl Kuhana govedina tn pečena sveža svinjska krača, garnlranl a praženlm krom plrjem. Indivlja. — Večerja« Krvavica Par jen riž. Recepti (Kottčlna aa 4—6 oseb) Čokolada! aaraatek s mandljl VmečiiJ. da aa spenl. B dkg presnega mar T dkg sladkorja a štirimi rumenjaki Temo dodaj 4 dkg otupljenlh, drobno zre-ifnih mandljev, 7 dkg z mlekom zmehčane čokolade, 4 dkg Onih drobtinic, savltek vanlljnega sladkorja ta sneg od treh bd Jakov. Zmes vtoH v dobre namasan narast-kov model ta speci Zraven aervlraj vanl-ljtao krema ftplaaftal rt« »otna krožnika sveže prebrane špl- __prevrt odcedl sesekljaj ta prepražl n olja, mashi aH masti, kakor aa pri-kuha toda brea moke. Posebej skuhaj v krop« na vsako osebo dve pesti rila, ga odcedl ta primešaj med tptnača dodaj Ae malo presnega masla ta parme-aana ta takoj postavi na miza Lepe Srne obleke Obletca, ki Jo potrebujemo bolj kakor vsako drgo, obleka, ki nam pride prav ob vsaki priliki in ki se Je nikoli ne naveličamo, je ena sama Seveda, v mislih imamo preprosto črno obleko. Ne moremo Je pogrešati, zlasti če smo navajene na razgibano mestno življenje. Pa tudi na deželi nam zaleže za tri druge To Je bil doslej privilegij mikavnih Parižank, da so bolj kakor vse druge žene sveta cenile malo črno obleko, ki združuje v seb brezhibno eleganco s praktičnim pomenom Letos pe naznanja moda ki je Pariz njeno prvo glasilo, da bo pred vsemi ostalimi zimskimi barvami upoštevala črno — ne morda iz žalosti, temveč zgolj zaradi solidne splidne, splošno veljavne elegance tega odtenka. Kajti moda se v teh nes:gumih časih ne zadovoljuje z novostmi ki bi Jih ie Jutri lahko zamenjale i drugimi, moda prinaša trajne vrednote, ker računa s štednjo, ki je po sili razmer zavladala v vsej Evropi. Preprosto črno blago, elegantno krojeno, lahko omilimo z različnimi laskavim) podrobnostmi, da ne učinkuje preveč strogo. Svila ln žamet ae zanimivo odražata r motne podlage črnega tvoriva Bleščeči kovinasti ali stekleni gumbi ga razsvetlijo in dvojni šivi povdarjajo sloko sestavljene črte kroja. Na črno obleko pa lahko nanesemo tudi žepe iz satena, prav kakor večje satenaste vložke, ki se s svojim bleskom zanimivo odbijajo od motnega črnega tkiva In na vse zadnje — če se nam povsem črna obleka zdi preveč na, jo lahko poživimo x barvasto ruta tvetlim robčkom ali s ocklm usnjenim pasom Letos predlaga moda k črnim oblekam okraske v umazano rumeni barvi ki Jo Je posnela po barvi odmrlega listja Vsekakor pa se lepo poda k črnemu blagu tudi rdeča garnitura te sicer mora biti rdeča barva skrbno Izbrana, da Je v skladu z barvo naše polti Črno obleko, ki Jo spredaj osvetlimo t malimi steklenimi gumbki lahko preve-žemo z ozkim pasom tz črnega žameta Ce so gumbki barvasti (zeleni modri ali rdeči), potem Izberemo tudi pas v odgovarjajoči barvi. Život Je spredaj » Bvi razdeljen v dva štirikotna stranska dela a. skica). Se bolj pu epa usta Ja obleka t lepim rvoočastim krilom Id Jo spredaj nprn-mo z gumbi lz enakega tvoriva Pod diagonalnima šivoma, ki razpolavljata obe sprednji poli života. Je blago rahlo nabra no, prav tako tudi postrani pod ozkim pa som Pentlja ob vratnem tzresu te na pasu ja is belega, prešitega satlna O skica). Vsled svoje rafinlrane enostavnosti je posebno učinkovita naslednja obleka ki sestoji lz zvončastega knla te Is dokaj dolgega života brez pa«« Ovratnik c malimi reveri oba prana žepka in spodnji rob života so obrobljeni s dva prsta Uroko progo iz črnega žameta ali pa tudi is nis-ke, črna kožuhovlna Lavi pa lahko Izpolnimo s svilenim šalom v enaki barvi (3. skica). Jako zanimiva Je obleka, ki Ji vet sprednji del života izpolnimo z velikim všitim vložkom is barvastega žameta Tu gre seveda sa posebno nežno ali diskretno barvo, n. pr. za umazano rožnato, tir-Idzno modro ali svetlo vijoličasto. Vložek ima obliko malega telovnika in ga spredaj zapnemo z enakimi gumbi. Ovratnik je dvojen, spodnji del Ja črn, zgornji pa barvast (4. skica). ZA MIKLAVŽAI MODERNI KRZNENI g l a a d i. OVmATNIKi, ion rm ijeeaeje fef LRot LJUBLJANA, MESTNI TBOft Podobue » sestavljena obleka, ki Jo vidimo na zadnjem mestu. Tu se pualužlmo satlna, ki pe mora biti zaradi velike ploskve črne barve, da ne izpade preveč kričeča Zavoljo kontrasta smo narisali sa-tinasto partijo v črticah, ostalo obleko pa fUWA KO NFS KCtJ A l ^^ MAR/BOP PtimsKVEDNO NAJ Novejši enotno črna Pod pešam bc blaga se sa-tinastt telovnik končuje v dveh odprtih koncih, dučim )e zgornji del zapet z gumbi Pusebna zanimivost tega telovnika SO ozka, nekoliko štrleča krilca na rameni-nih, ki pe ne pokrivajo docela rokavov (zadnja skica). N&nedriCL sMlic/i upliva na ves organizem. Dobro sredstvo trn odvajati, Id zanesljivo deluj« In ima prijeten okus, je Moderni so dolgi kepi Naj nobena ne reče. da dolgi kepi rdao praktičnil Ogrnemo Jih hitreje, kakor plašče ln topil zrak, ki se nabere pod velikim zvoncem takšnega kepa ns» ograje kakor kožuh Posebno prav pa nam pride kep pozimi ker nam omogoča, da kod njim nosimo še naprej nai jesenski kostum, ki hi nam bil brez topla zaščita kepa vaekako prehladen. Archibald J. CrontM h knjige »The Citadel« Ko je prišel Andrej k Bryngowe»uvtm — bila je že skoraj polnoč — Je opazil pred hišo Jožefa Morgana; stopical je med zaprto ordinacijo ln hišnim vhodom Ko ga je zagledal se mu Je na njegovem gromov-niSkem obrazu prikazal Izraz olajšanja »Veseli me, da že prihajate, gospod doktor! Že celo uro hodim tu. K moji ženi morate — prišlo je nekoliko preje, kakor mislili« Andrej, ki Ja Ml ves aatopl jea v misli se je lztreznU Prosfl je Morgana, naj malo počaka, M Je v hišo po kovčeg ta že sta korakala proti Blalnaskl terasi Noč je bila hladna, globoka ln tajlnstveno tiha Molče sta prišla pred vrata hiše ŠL12. Jožef ae Je ustavil »Jas ne bom šel notri« — njegov glas je izdajal nemir — »vem, da boste dobro opravili«. Po ozkih stopnicah je prttel Andrej v majhno, čisto, a skromno opremljeno spalnico, ld jo Je razsvetljevala petrolejka Pri pacljentkl je bila njena mati — gospa Mor-ganova, sloka osivela, sedemdesetletna žena ter debela poštama babica Sledili sta slehernemu Andrejevemu gibu ln nista spustili oči z njegovega obraza »Skuham vam čaj, gospod doktor,« Je Spregovorila prva žena Andrej se je nasmehnil. Vedel Ja da Izkušena starka ve, da ne bo Bo h« čakanja ln se je zbala da ne bi rekel da pride kasneje ta bi zopet odšel , ^ »Nikar ae na bojte, mamica, na bom »Sel Je v kuhinjo ta lzpO čaj. Bil je utrujen, a,vedel Je, da bo moral posvetiti temu slučaju vso pozornost. Polaščala se ga je neobičajna duševna otopelost. Sklenil je ostati, dokler ne bo vse končano. Oes dobro uro je šel znova gori tn pogledal, kako proces napreduje. In spet se je vrnil v kuhinjo, k ognjišču. Bilo je tiho, le ura Je tiktakala ln v štedilniku je prasketalo oglje. Da, ln Se en glas je bilo slišati — topot Morganovlh korakov pred hiša Njemu nasproti je negibno sedela v črno oblečena starka Njene začuda živahne ta pametne oči so neprestano raziskovale njegov obraa Andrejeve mlsH so bde mlačne ta neurejene. Mislil je na Bramwella, ki je globoko vdan svoji ženi, ona pa ga podlo vara; mislil je na Edvarda Pagea, priklenjenega k čarovnici Blowdeni tn na Den-nyja, ki je ločen od svoje žena Razum mu je pravil, da so vsi ti zakoni žalosten fla-sko... On M pa najraje gledal na zakon kot na idilo — in, ali je sploh mogel drugače gledati ko pa Je videl pred seboj Krlstlnln obraz? Radost, ki jI je sijala la oči mu nI dala, da bi mislil drugače. . . Dolgo Je sedel tako ta njegove misM so bile tako polne Kristine, da se js zdrznil, ko Je starka, ki je še vedno sedela tam, lspregovorila. »Suzana je rekla, da bi jI ne dajali kloroforma, če bi to škodovalo otroku. Ko pa jI je toliko do otroka. . . In mislim, da nam vsem«, je dodala tiše. Trudil aa ja, da U sa zbral »Narkoza ne škoduje,« jI je zagotovil s ljubeznivim glasom. »Ne materi ta ne otroku«. Zgoraj se je zaslišalo bablčlno klicanje. Andrej je pogledal na uro; kazala Je pol štirih Vstal je ln šel v spalnico. Minila Je cela ura. Bila Je dolga in trda borba Ko se je otrok porodil, so skozi razpok one oknlce že prodirali prvi prameni svetlobe. Toda otrok Je bil mrtev. Andrej Je gledal mrtvo telesce in se komaj otresel groze. Toda vse jim je bil obljubljal! Njegov vročični obraz je poetal naenkrat mrzel ko led. Bil je v zadregi. Rad bi poizkusil oživeti otroka, a čutil Je, da mora pomagati materi, ki Je bila v obupnem stanju. Nagonsko Je podal otroka babici ln se ves posvetil Zuzanl Morganovl, ki je onemogla ležala na boku, še vsa omamljena od etra Njena žila je komaj da Se bila; njene sile so naglo popuščale. Zlomil je grlo steklene ampule in dal porodnici pltnitrinako Injekcijo. In že je odvrgel Injekcijsko Iglo in počel vse mogoče, da bi še vedno negibna žena prišla k zavesti. Sledilo je nekaj minut vročičnega truda potem Je videl, da jo lahko mirne duše pusti. Srce jI Je bilo dovolj močno. Okrenil se je; bil je bres suknjiča, na mokro čelo so se mu lepili lasje. »Kje je otrok?« Babica mu je odgovorila s preplašeno kretnjo. Otroka Je bila že položila pod posteljo. Pokleknil je ln grebel z rokami v premočenih papirjih. Otipal je otroka ln ga privlekel na svetlo. Popolnoma razvit fantek. Negibno telesce je bilo mehko ln belo kakor tej. Naglo prerezana popkovina ja bila pobeSena kakor polomljen pecetj. Koža je bila gladka ta voljna ta Je imela krasno tkivo. Glavica na drobnem vrat« ja omahnila Udje so bm kakor bres kosti Andrej je Se vedno klečal ta neodločno ln mračno gledal otroka. Belina Je pričala samo o enem: asphyxia palllda. Beano je pričel listati po svojih nečloveško napetih možganih, kje Ima zabeležen primer, ki ga je bil nekoč videl t bolnici! In le ja bil na nogah. »Prinesite vročo te mrzlo vodo! Ja aar klical In umivalnike! Hitro!« Popadel ja odeja potom aa njo ln pričel po znani metodi a oživljanjem. Prinesli so mu umivalnike, vrč tn velik železen lonec. Prepaden je vili v en umivalnik mrzlo vodo, v drugega pa tako vrela kolikor so njegove roke le mogle prenesti. Polagal je otroka zdaj v mrzlo vodo in takoj nato v vročo, lz katere aa Ja kar kadilo. Preteklo je četrt vre. Andreja se je eadO ' pot vo oči, da nI mogel več gledati Is enega rokava, ld mu Je bil dežel navzdol, je kapela voda Pa kaj ja pomagal ves njegov trud, ko pa velo otrokovo telesce nI niti enkrat zadihalo! Težil ga je brezupen občutek poraza. Neprestano je čutil na sebi strmeči pogled babica Starka, ld je stala ves čas v ozadju, se je naslanjala na zid tn st tiščala roko na grlo. Niti besedice ni izpregovorila, a njene oči ao ga prežigale. Niti za hip nI Andrej pozabil, da njeno hrepenenje po vnuku ni nič manjše od hčerinega hrepenenja po otroku. A vse se je nevzdržno podiralo, vse je bilo zaman. Na mokrih tleh Je vladalo pravo stošenja Andrej se je z nogo zapletal v premočeno brisačo tn otrok mu Je malone padel tz rok Zdaj Ja bil moker ta spolzek v«!"* neznana bela riba »Toda, aa boga« gospod doktor,« se Je zacmerila babica« »saj se je že mrtvo rodilo!« Andrej je sploh nI opazil Oeprav ae Js po polurnem trudu čutil poraženega ta zd le nič več upal je vendarle vztrajno tava Jal Se poslednji poizkus: s brisačo ja tri otroka ta b obema rokama Izmenja ja stiskal ta popuščal otrokovo oprsje, da bi testeoo telesce zadihalo bi tedaj so ta drobna prša kakor po /Sadežu napravila krčevit kratek aunek In znova In Se enkrat. Andreja Je obšla vrtoglavica Pod njegovimi prsti, ki ao ae tako dolgo zaman trudili se je naenkrat začelo prebujati življenja Vročično je podvojil svoj napor. Otrok Je dihal — vedno globlje ta globlje. . . Udje že niao bili ve« kakor bres kosti. Glavica ni bila več pobeSena In zgodilo se je nekaj presenetljiva-ga: otrok je zajokali »Nebeški bog!« je histerično zajokala babica »rodilo. . . rodilo se je živo!« Andrej ji je podal otroka. Čutil ae ja oslabelega in omamljenega. Pregrinjala, brisače, umivalniki zamazano orodje — vse to je brez reda ležalo na tleh Injekcijska igla Je bila zabodena v llnoJej, vrč ta lonec sta bila pre vrnjena, na tleh je bUa prava povoden j. Na razmetani postelji sa je prebujala mati lz svojega narkotičnega sna Starka se je Se vedno naslanjala na steno. A zdaj so bile njene roke sklenjene ln njene ustnice so se nemo pregibale: Uo< ma Ja. ..