Stev. m.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K 26'— it pol leta „ „ 13'— u icirt leta „ „ 6-50 ja en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20-— ga pol leta „ „ 10-— U tetrt leta „ „ 5-— ja cn mesec „ „ 1*70
Za poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
0 Ljubljani, g četrtek, M 3. avgustu 1905.
Leto mm.
LOVENEC
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta & 26 h. Pri večkratnem ob-Javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo i« » Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez r	dvorISče nad tiskarno). - Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo J? v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. -
_ Vsprejema naročnino, Inserate ln
reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188.
Volitve v Srbiji.
(Izvirno poročilo.)
B e 1 g r a d , 31. julija.
Včeraj so bile zaključene ožje volitve in so imele ta rezultat: 5 radikalcev, 3 samostalnih in 2 nacij®nalca. Pri ožjih volitvah so torej zmagali stari radikalci. Sedaj, ko je znan skupni rezultat volitev, lahko podamo sliko nove skupščine. Sestavljena bo iz 55 radikalcev, 14 nacijonalcev, 4 naprednjakov, 3 liberalnih demokratov, 2 secijalistov in enega poslanca kmečke stranke. Neznan je samo še izid volitev v mestu Prokuplju; ker pa tam ni vladnega kandidata, bo gotovo izvoljen opozicijonalec. Vladnih je torej 80 poslancev, združena opozicija pa ima ravnotoliko.
Prejšnjo skupščino so razpustili, da bi dali narodu priliko izreči s pomočjo tajnega, slobodnega glasovanja svojo sodbo o zelo važnem vprašanju, katera stranka je po njegovem mnenju najbolj sposobna, da vzame v roke krmilo vlade in se loti težkih državnih poslov. Namen razpuščenja skupščine je bil ta, da se sestavi vlada iz solidne večine, ki bi ustvarila v Srbiji zdrave in krepke politične razmere in omejila nezdravo tekmovanje ter nepotrebni boj tolikih strank. — Mnogo jih je bilo, ki so dobro vedeli, da nove volitve ne bodo znatno izpremenile sedanjega parlamentarnega položaja v Srbiji in so bili protivni razpustu zbornice Ali j njihovi nazori niso prodrli. Tisti, ki so bili za ■ nove volitve, so dejali, da ljudstvo lahko ' napravi veliko politično napako, da bo pa j to storilo v svojo škodo; voditelji pa ne ; smejo računati na tak pogrešek. Ta struja ! je zmagala, skupščino so razpustili. Odredili j so nove volitve in sedaj so izvršene. Toda i namesto boljšega položaja so t e v o 1 i t - j ve povzročile zelo zmedeno | in skrajno slabo parlamen-j tarnosituacijo.
Položaj je tako težak, da vse navdaja j btjazen, samostalni pa so danes v tako ne- i prijetnem položaju, da bi mnogi od njih j bili raji ostali proti starim radikalcem v i manjšini. Samostalni so zašli med vsemi j strankami v največjo zagato. V nadi, da si j bodo gotovo priborili absolutno večino, so strastno napadali radikalce, tako da jim bo sedaj zelo težko, pozvati danes v pomoč tiste, ki so jih včeraj hudo razžalili. Edina nada samostalnih je sedaj ta, da morda pridobijo zase Savo Grujiča in ž njim še 10 do 15 radikalnih poslancev. Razgovarjal sem se z nekaterimi uglednimi radikalci in ti so me uvenli, da je ta nada trhla in samostalni ne bodo uspeli. Ni izključeno, da se Grujič sam pridruži samostalnim, toda od radikalcev ne bo sledil nobeden. Ako samostalni uvidijo, da je brez koristi hoteti z glavo skozi zid, pa sami ne bodo mogli vzdržati silnih udarcev močne opozicije, bodo mogli radikalce, ki so jim najbližji, uprav prositi za pomoč. Ce ne se bodo morale razpisati nove volitve.
Taka kompromisna večina bi lahko uspešno vladala, ker so si njene sestavine precej slične. Z n a c i j o n a 1 i s t i se samostalni ne morejo združiti, ker se je vodja nacijonalcev, R i b a r a c , v svojem poli tičnem delovanju zelo kompromitiral. Zveza med naprednjaki, ki so pravzaprav konservativni, in radikalnimi demokrati, kakršni so samostalni, tudi ni mogoča. Liberalna demokracija (liberalci) ima samo tri poslance, ostale stranke tudi nimajo več kot enega do tri poslance, torej samostalnim ne preostane druzega, kot združiti se z radikalci. Mnogi ne verujejo, da bi radikalci pristali na to, da stopijo zopet v zvezo s samostalnimi, ki so že večkrat radikalce izigravali, pa tako zšli v tako zmeden položaj. Jaz pa sem uverven, da se bo zveza posrečila, to pa zato/ ker ni verjetno, da bodo stari radikalci v svoji opoziciji do samostalne vlade šli tako daleč, da bodo zadajali težke udarce življenskim ir resom Srbije. Sicer je go tovo, da bodo IBzlovoljeni radikalci izpočetka
mladim radikalcem (samostalnim) nasprotovali in jim vračali vse udarce, toda ti stari in izkušeni politiki imajo toliko rodoljubja, da ne bodo svoje strankarske koristi cenili višje kot obče blagostanje kraljestva. To tem bolj, ker je bilo na Srbskem že dovolj notranjih kriz, ki so Srbijo spravile v težak položaj. Izzivljati vedno nove boje bi zna-čilo tirati zemljo nalašč do propada, ljudstvo pa v bedo in nesrečo.
Uprav veliko z!6 je, da volitve skupščino niso preustrojile in ustvarile kako močno večino, toda to zl6 treba odpraviti ali vsaj omejiti s tem, da se radikalne stranke uklonijo, ena drugi pametno in trezno popuščajo in pozabijo na nasprotstva, ki so nastala med njima. V skupščini ne sme biti več igranja in izigravanja ene stranke proti drugi, da se ne zlorablja s težavo pridobljenih parlamentarnih pravic in ustavnih sredstev. Vse narodove sile se morajo združiti in uporabljati v to, da se kraljestvo povzdigne v kulturnem in gospodarskem oziru ter reši Srbijo iz njenega položaja, ki gotovo ni lahek. Vsaka stranka, ki bi ovirala redno delo zbornice, bi povzročila nove krize v državi, ki še starih bojev ni docela prebolela in bi izzvala srd ljudstva. Permanentnih kriz mora biti konec. Vsaka kriza s svojimi posledicami zadržuje napredovanje in ustavlja pravilno delovanje državnega ustroja. Doslej je provzročilo v Srbiji vsako malenkostno in ničevno vprašanje krize, ki bi se morale pojavljati le ob velikih vprašanjih. Razmere v Srbiji so take, da treba resno prevdarjati, kaj storiti in pripraviti se na vsako eventualnost. Zapirati oči pred temi dejstvi in tešiti se z varljivimi pričakovanji, bi lahko postalo pogubo-| nosno, kajti tla, na katerih stojimo, so po-! dobna vulkanu, ki skoro zna izbruhniti.
Sedanja skupščina ima veliko večjo in i važnejšo nalogo, kot prejšnje, ker mora re-j šiti mnogo perečih vprašanj, ki se tičejo i učvrstenja Srbije. Ce bi se poslanci v se-' danji skupščini ne zavedali te velike naloge ! bi pokazali, da so plitvi, ne razumevajo res-; nosti položaja, duha časa in bi povzročili i zle posledice za narodovo bodočnost. Prvo i vprašanje, ki stopa pred zbornico, je vpra-I šanje o posojilu. Stvar je pereča in se I brez občutne škode ne more odložiti. Ar-| mado je treba oborožiti z modernim orož-: jem, ker to sedaj delajo po celem Balkanu j pri vseh naših sosedih. Denarja ni in zato j je treba to vprašanje rešiti tako, da bo čim-; preje vse urejeno in državi v korist. Razun ;posojila in oboroženja ar-! m a d e je na dnevnem redu sklepanje ! novih trgovinskih pogodb z Avstrijo, Bolgarijo, Turško | in Črnogoro ter zgradbe no-v i h železnic. Ta vprašanja so tako j važna in poleg tega tako pereča, da jih je i treba rešiti hitro in brez omahovanja. Kdor bi delal drugače, bi se pregrešil nad bodočnostjo kraljevine. Ce Srbi ne oborožijo o | pravem času svoje armade, si nastavijo sami nož pod grlo, poslanci pa, ki bi se pri tem vprašanju ne združili, bi hotč šli na to, da Srbijo najdejo neizogibni dogodki na Balkanu popolnoma nepripravljeno. Ravnotako so prepetrebne nove prometne zveze. Raz vej države nujno in brezpogojno zahteva od upraviteljev in zastopnikov Srbije, da precej začno z grajenjem novih projektiranih železnic, ki bodo za trgovino in ves obrt ogromne koristi, ki se sedaj še ne da primerno oceniti. Trgovinski interesi so za Srbijo usodne važnosti. Z njimi ni moč odlašati, ker bi to povzročilo veliko škodo državi, ki ekonomsko itak ni krepka.
Take ogromne naloge ne more rešiti slaba vlada, ki ji nasprotuje jaka opozicija. Zato je potrebno in neizogibno, da se ustvari koalicija obeh močnih radikalnih strank, ki bodo mogle voditi državne posle, kakor zahteva korist narodova
To mora biti iskrena želja vseh prijateljev Srbije. Mi, ki smo iskreni prijatelji srbskega naroda, se bodemo radovali, ako
se izpolni ta domoljubna želja, kijomiprvi izražamo, in ako bomo čimpreje v stanu, pozdravljati novo koalicijo. Ponavljamo: Edini srečni izhod iz te mučne in težke situacije, ki so jo ustvarile nove volitve, je ta, d a s e brez eksperimentiranja, ki nikoli Srbiji ni koristilo, spojita obedve radikalni stranki in ustvarita pretežno in silno večino 136 glasov proti 24. Eksperimentiranje pa nikoli ne bo pripeljalo do srečnih rezultatov, ker se s tem trati dragocen čas in izzove nova nesporazumljenja, usodna za Srbijo, njeno stališče in njen razvoj. Ce se pa izpolni želja vseh pravih rodoljubov, tedaj šele bo Srbija jela živeti — srečnejše življenje, kot doslej. _
Roško-japonsko vojsko.
Položaj na bojišču.
O 1 g i n s k i j poroča „ Novemu Vremenu" iz Hersua na cesti proti Kirinu: 1. Del japonske armade se zbira na vzhodu z namenom, da prodira potem proti Kirinu in Ninguti. 2. Dežuje silno, kar v zvezi z vročino neugodno vpliva na zdravstveno stanje; množe se želodčne bolezni in legar, ki pa vendar doslej še ni epidemičen. 3. V ar madi raste zanim nje za dogodke v notranji Rusiji. 4. Glasi se, da brzojavna zveza ni pretrgana le s oahalinom, ampak tudi z Ni-nolajevskim. Vsekakor so se v okolici zadnjega in v zalivu Castries izkrcali manjši oddelki, manjši ko en bataljon. To pa se je zgodilo najbrže vsled tega, da Japonci lahko rečejo, da so zasedli tudi en del našega ozemlja. 5. Pobegli Kitajci se vračajo na svoje domove. Iznov« trde, da se pojavlja med prebivalstvom Mukdena in Ljaejana kuga.
Kaj Japonci nameravajo.
Dunaj, 1. avg. General Linevič je poročal o prodiranju ruskih lovcev proti prelazu Vusalong Vusalong pa je od Tu-mena oddaljen 60 km, kar priča, da Japonci še niso prišli blizu ruskih postojank ob tej reki in da Rusi stoje še vedno, saj nekaj oddelkov, ob južnem bregu. Prelaz Vusalong pa so Japonci, ki so ondi v premoči, že zasedli. To sumljivo počasno prodiranje Japoncev v severni Koreji pomeni, da japonski general Hasegava sploh ne misli resno na napad tumenskih postojank, ampak hoče spolniti važnejšo nalogo, zasedel bo namreč vse prelaze južno od Tumena. Potem pa bo svoje čete peljal proti Kirinu, vodeč jih od reke Jalu na korejski meji v dolino Sungari. Tam bi zadel skupaj z levim ruskim krilom in ga lahko obkolil, če se Linevič ne umakne. Močen japonski oddelek pa bi ostal ob Tu-menu in ondotne Ruse prisilil, da bi ne mogli Lineviču na pomoč. Japonci ob Tumenu in Vladivostoku sploh samo demonstrujejo, da Ruse premotijo in potisnejo svoje kolone v Sungaridolino.
Mirovno vprašanje. Berolin, 2. avgusta. „LokaIanzei-ger" poroča iz New Yorka: Program za vsprejem mirovnega poslanstva je določen. Ruski pooblaščenci bodo imeli prvo mesto. Ameriške Zvezne države bo pri konferenci zastopal tretji državni tajnik Peirce, ki seveda ne bo imel ne posvetovalnega ne odločujočega glasu.
Bojeviti oar. London, 2 avgusta. „Times" poročajo iz Peterburga, da je car, odgovarjajoč neki udanostni izjavi iz Kabarovka, dejal, da se mora vojska nadaljevati, dokler sovražnik ne bo docela uničen. Predvsem se ne sme odstopiti ped zemlje ali plačati odškodnine. Okrog Vladivostoka. »Peterburški brzojavni urad poroča iz Vladivostoka: Kitajci se vozijo v čolnih proti Slavjanki, odkoder gredo peš po kitajski poti proti Tjencinu-Cifu. Ze en mesec se Hunhuzi tu živahno gibljejo. Sredi
julija je 6 Hunhuzov ustavilo čoln s 70 Kitajci in 1 Rusum. Najprvo so Hunhuzi ubili Rusa, potem 10 Kitajcev, oropali druge ter zbežali. Mimo pa je priplula ena torpedovka, ki je izvedela, kaj se je zgodilo, ter jela zasledovati Hunhuze, ki jih je vjela in pripeljala v trdnjavo. Poveljnik trdnjave je razglasil nove ukaze v varstvo prebivalstva za slučaj bombardementa ter požara, ki bi v takem slučaju lahko nastal. Prebivalstvo, ki je zmožno za delo, je dolžno sodelovati pri brambi in mesto je v ta namen razdeljeno v distrikte.
Proti pijancem v ruski armadi.
Peterburg, 2. avgusta. „Novosti" poročajo, da je generalni štab pozval upravitelje vojnih okrožij, da odslej odpustijo precej iz službe vse častnike, ki so neozdravljivi alkoholiki, ozdravljive pijance naj pa zaradi upijanjenja kaznujejo z najstrožjimi disciplinarnimi kazni. Alkoholike med podčastniki se ima izročiti vojnemu sodišču.
Položaj na Sahalinu.
Peterburg, 2. avgusta. Peterbur-ško poštno in brzojavno ravnateljstvo javlja, da so na Sahalinu nehali poslovati vsi poštni in brzojavni uradi.
Ruski vzhodnoazijski podkralj.
Peterburg, 1. avgusta; Car baje namerava imenovati za Mandžurijo podkralja, dasi mu je Witte to odsvetoval, ker bo Japonce ozlovoljilo in preprečilo sklep miru. Za podkralja hoče imenovati generala S u b o t i č a , sina rajnega hrvaškega poslanca.
Kaj je Steselj vse zakrivil.
Peterburg, 2. avgusta. Vojni poročevalec N o s k i n objavlja stvari, ki zelo kompromitujejo Steslja. Steselj je dopustil, da so portarturski trgovci iz mesta izvažali prepotrebna živila in jih strašno drago prodajali ruski severni armadi. Ko so se pojavili Japonci, je Steselj izgubil ves pogum. Častniki niso niti poznali potov do obrežnih baterij. Sele ko je prišel Kondrantenko, se je položaj izboljšal. Mesto da bi Steselj utrjeval zuianje trdnjave, je utrjeval staro mesto, kar je bilo brez pomena, carju pa je poročal o velikih uspehih.
Govorice o bitki.
Peterburg, 1. avgusta. „Listok" poroča iz Harbina, da so tam razširjene vesti o veliki bitki na prednjih črtah. Japonci imajo baje velike izgube.
Svobodomiselna blaznost.
Pred tridesetimi leti je francoska zbor-bica sklenila zgraditi na najvišji točki Pa riza, na Montmartru, cerkev srcu Jezusovemu. Sedaj pa je sklenil pariški mestni svet, postaviti tik pred glavnimi vrati cerkve spomenik nekemu vitezu de laBarre. Ta mož je neznatna osebica v zgodovini, leta 1766. so ga kaznovali, ker ni hotel pozdraviti mimoidoče procesije. Zato ga bodo sedaj ovekovečili. „Svobodomiselci" se bodo pač sami zadušili v svoji finatičnosti.
Kriza na Ogrskem.
„Magyar Nemzet" poroča, da niso bile resnične vesti o jesenskem sestanku našega cesarja z nemškim vladarjem, na katerem bi se bila razgovarjala o krizi na Ogrskem.
Načelnik nove stranke, Banffy, obišče danes grofa Julija Andrassyja na njegovem posestvu, pri katerem sta že grof tLidik in Ignacij Daranyi. V Budimpešti sodijo, da se bodo posvetovali o združitvi strank, ki se strinjajo z načeli nagodbe iz leta 1867 Ko-šutovi pristaši so nejevoljni na Barffyja, ker se boje, da bo škodoval združeni opoziciji.
Liberalni poslanec Semsey je povabil včeraj na zaupno posvetovanje v Budimpešto 36 liberalnih poslancev, od katerih se
jih je udeležilo posvetovanja 24 Posvetova-
nje je bilo tajno. Razgovarjali so se o strankarski konferenci, pri kateri bi sklepali, kako naj postopa stranka, da se reši kriza. Baje so tudi sklepali, naj poslanci izstopijo korporativno iz liberalne stranke in ustanove posebno stranko, ki bi sodelovala z združeno opozicijo za rešitev krize, ne da bi se ji pridružila. Izvolili so odbor, ki bo obvestil vse člane liberalne stranke o včerajšnjih sklepih in jim naznanil, da se vrši 17. avgusta shod vseh liberalnih poslancev, ki bo sklepal o rešitvi krize na podlagi načel iz leta 1867. Ce se na skupnem shodu ne potrdijo včeraj odobreni sklepi, nameravajo liberalni poslanci, ki so se udeležili včerajšnjega posvetovanja, izstopiti iz stranke. Na nameravanem shodu bo predsedoval bivši trgovinski minister Hieronymi, ki bo tudi načelnik nove srednje stranke.
Baron Fejervary se povrne 15. avgusta iz Karlovih varov. Dne 18 avgusta, na vladarjev rojstni dan, priredi Fejervary slavnostno pojedino, h kateri je povabljenih mnogo poslancev in magnatov.
Hvala avstrijske armade.
O avstrijski armadi piše v polemiki z berolinsko „Staatsburgerzeitung" kolinska »Kolnische Volkszeitung": „Vemo zanesljivo, da v merodajnih berolinskih vojaških krogih prištevajo avstro-ogrsko armado k najboljšim na svetu, le da je v primeri z armadami Francije, Nemčije in Rusije po številu premajhna."
Maroko.
Španski politiki trdijo, da bo zborovala konferenca, ki se bo pečala z rešitvijo maroških spornih vprašanj v Madridu, kjer so tudi shranjeni spisi konference, ki se je vršila 1. 1880 Konferenca se vrši meseca novembra.
Francoski ministrski predsednik Rouvier je izročil nemškemu poslaniku knezu Rado-linu francoske predloge glede Maroka.
Novo švedsko ministrstvo.
Na Švedskem se je sestavilo novo koalicijsko ministrstvo. Ministrski predsednik je načelnik večine v švedski zbornici Lun-d e b e r g , minister za zunanje stvari pa grof Wachtmeister.
Pozdrav italijanskega kralja našemu cesarju.
Letos se vrše velike vojaške vaje na Južnem Tirolskem v bližini italijanske meje, h katerim pride tudi cesar Franc Jožef I.
Ob tej priliki pozdravi našega cesarja v imenu italijanskega kr?lja laški general Gobboro. To se zgodi zaradi uljudnosti, ker je svojčas izročil pozdrav našega cesarja laškemu kralju tudi neki avstrijski general, ko je bil pri italijanskih vojaških vajah v bližini avstrijske meje navzoč italijanski kralj.
Vaje nemške mornarice.
Berolin, 2. avgusta. Glavne vaje nemške mornarice se bodo vršile v prvi polovici septembra v Vzhodnem morju. Za gotovo se pričakuje, da se bo pri tej priliki srečalo nemško brodovje z angleškim ka nalskim brodovjem, ki bo plulo v Vzhodno morje.
Bela nevarnost.
Generalni guverner Indo-Kine je došel na Francosko, da med drugim izpo-sluje pri vladi, da smejo Francozi prosto uvaževati v kraljestvo S i a m s k o opij. Za tem tiči namen, osvojiti si polagoma Siam, ki se bo sam pač težko ubranil francoskih vojakov. Francozi pač ne računajo z Japonci, ki že dalj časa grdo gledajo Francoze, in z Indokitajci samimi, ki so skrajno nezadovoljni z brutalnim francoskim go-spodstvom. Generalni guverner Indo Kine je sicer na nekem banketu v Marzilji dejal, da se Japoncev ni treba bati, pa se je zelo zmotil. Veliko vprašanje je, ali bodo azijski narodi sploh trpeli, da se sme uvažati opij in tako razširjevati vpliv tujcev. V Asiji že govore obeli nevarnosti. Evropci so po gledu Angležev jeli zastrupljati ljudi s prostim uvažanjem opija in azijski narodi imajo prav, če se ustavljajo takemu „kul-turnemu" delu.
Balkan.
V Monastiru prično izdajati italijanski list, ki bo zastopal politične in gospodarske koristi Italije. Turčija je že dovolila, da sme list izhajati.
Zemunski francoski list „Le Rayon" trdi, da ima pismo rajnega avstro ogrskega civilnega agenta dvornega svetnika Miillerja, ki dokazuje, da je Miiller malo pred smrtjo postal — mohamedanec.
Katoliški misijoni na Japonskem.
Na Japonskem je pet katoliških misijonskih okrožij. Enega (v Sikotu) upravljajo španski dominikanci, štiri ostale: n a d -škofiji Tokio, škofije Nagasaki, Osaka in Hakodate pa francoski »Mission etrangčres". Statistika leta 1904. poroča: Nadškofija Tokio šteje 9178 katoličanov, 34 misijonarjev, 42 cerkva in kapelic, Nagasaki
41.458 katoličanov, 34 misijonarjev, 55 cerkva, Osaka 4000 katoličanov, Hakodate pa 4235 katoličanov, 23 misijonarjev in 31 cerkva.
Rusija.
Nezadovoljnost med kazaki. „Ruska korespondenca" poroča iz Novočerskega, da ob Donu ni hotel nastopiti neki kazaški polk v pomoč policije proti prekucuhom. Brzojavni ukaz vojnega ministra, naj se napravi red, je ostal brezuspešen. Tudi v Lodzu so kazaki nezadovoljni. Poltavski policijski načelnik je moral odpustiti dva kazaka, ker sta hujskala svoje tovariše.
Splošno stavko nameravajo proglasiti v Sosnovi-c a h. Doseči hočejo, da priznajo upravne oblasti osemurni delavnik. V Rodolfovi tovarni že stavkajo.
Napadnaječo. V Revalu so napadli delavci poslopje, v katerem je preiskovalni zapor. Kazaki in policija so odbili napad.
Krvav boj med rudarji in kazaki je bil na novorosij-skem kolodvoru. Delavci so hoteli preprečiti odhod nekega vlaka in niso na poziv odstranili tračnic, ki so jih položili na tir. Kazaki so zato pričeli streljati; več oseb je bilo ubitih in ranjenih.
Napad na vojaško stražo v Varšavi. Neznani storilci so streljali iz revolverjev na' vojaško stražo ob vhodu na kraljev dvor. Vojak, ki je stal na straži, je ranjen, napadalci so pobegnili.
Prijeti prekucuhi v Varšavi. ,Cjas" poroča, da se je posrečilo varšavski policiji, prijeti osrednji odbor judovskega prekucijskega socialistiškega lista »Zveza". Vojaki in policisti šo zasedli hišo in posrečilo se jim je, prijeti osem odbornikov.
Skrivnostna listina.
„Echo de Pariš" poroča iz Peterburga: Po razgovoru med nemškim cesarjem in ruskim carjem na ^Severni zvezdi« je poklical car admirala Birileva v jedilnico, kjer sta bila oba vladarja tri ure sama. Car je ukazal admiralu, naj podpiše polo papirja. Admiral je to storil in je pozneje rekel, da sta se poznala na pivniku odtisa podpisov obeh vladarjev. Iz tega sklepajo, da sta vladarja podpisala listino, katere vsebina pa Birilevu ni znana.
Izseljevanje.
Ameriške združene države objavljaj«, da se je v prvi polovici letošnjega leta naselilo v Združenih državah 1,027 421 oseb. Največ oseb, namreč 275.693, se je naselilo iz Avstrije, katerim slede Italijani, Rusi in Angleži.
TopllJke nouice.
Odlikovanje. Tukajšnji farni cerkovnik Franc Gutman je prejel svetinjo za 401etno zvesto službovanje. V god sv. Ane, farne patrone, mu jo je župnik vpričo fi-ranov izročil. Gutman že 43 let opravlja cerkovniško službo pri firni cerkvi sv. Ane ter je blizu in daleč znana oseba. Osem let je služil kot vojak pri ljubljanskem peš-polku ter se udeležil bojev 1. 1859. na Laškem. Ni se sicer boril s sabljo in puško, ki jo je sploh samo enkrat sprožil, ko je bil pri „Recruten-Abteilung", a mahal je je vedno z regimentom kot godec. Žs v mladosti je znal peti in gosti, zato so ga pri vojakih vtaknili h godbi. Pihal je na male trompeto in se prav dobro izvežbal. Ko je 1. 1862. prejel vojaško odhodnico, je takoj vstopil v službo kot cerkovnik pri fari v Toplicah, ki jo je poprej njegov oče Anton Gutman oskrboval. Rad je pa tudi še pozneje kot godec sodeloval v družbi z drugimi tovariši, kakor so bili stari Podlipec, podturnski Gorše itd., ter godel pri cerkvenih slavnostih in svatbah. Na stare dni je vse drugo opustil in se drži le cerkve-nije. Čeravno so mu leta hrbet upognila, vendar točno in natančno opravlja svojo službo ter rad streže gg. duhovnikom, ki jih mnogo pozna, zlasti one, ki se hodijo kopat. Kot pravi Dolenjcc je vedno veselega srca in rad katero zapoje, kedar ga pokličejo k čašici vina. Pripoveduje, kaj je vse doživel pri vojakih in pozneje kot cerkovnik pod raznimi gospodi duhovniki. Dobro govori nemški in laški jezik ter opravlja tudi službo mrliškega oglednika. — Odštel je 72 let, pa je še pri dobrem zdravju in spominu. Pravi, da bi rad še nekaj let pri cerkvi služil. Naj mu Bog njegovo željo izpolni.
Sezona. Zadnji čas se je nabralo precej topličarjev, vendar ne toliko kot prejšnja leta v dobi počitnic in dopustov. Prišlo je pa mnogo duhovnikov: g. profesor Pančur iz Kopra, gg. dekana Trček iz Šmarja in Murovec iz Cirknega, župnika Slatinšek in Petek iz Koroške, naš rojak Bukovec iz Istre, župnik Šašelj iz Šmarja pri Kopru, dalje p Polak nemšk. vit. reda in Salezijanec p. Valjavec. Tekom tega tedna pride duh. svetnik Spendal iz Tržiča. Ravno sedaj je za kopanje najugodnejši čas,
ko vnanja temperatura potenje prav izdatno pospešuje. Velik uspeh kopeli je dosegel g Rovšek iz Dolskega, ki je prišel ves trd in zvezan v Toplice. Voda mu je vzela skrnino iz udov in zdaj že prav dobro ko raka.
Nov župan. Novoizvoljeni občinski odbor je dne 31. jul. izvolil z 18 glasovi za župana g. Ivana Sitarja, kandidata kat.-nar. stranke. Prejšnji župan je dobil 9 glasov, 2 nasprotna glasova sta bila razcepljena. Volivni boj je bil precej hud in nasprotna stranka je zadnje dni, zlasti 19. julija z vso močjo agitovala. Glavna ost agitacije je bila obrnjena proti g. Ivanu Sitarju, e katerem se je slutilo, da utegne zasesti županski stol. Vsakovrstne reči govorijo o njem, katere narekuje edinole zelena zavist. G. Ivan Sitar je nenavadno razumen in marljiv gospodar ter si čimdalje bolj pomaga naprej. To nekatere najbolj bode. Imel je ves čas in povsod mnogo prijateljev, ko je pri vojakih služil in po zneje. Odkar je odločno stopil v tabor kat.-nar. stranke in prijazno občuje z duhovniki, se je začela gonja proti njemu. Upamo, da bo kot župan na svojem mestu in opravičil nade, ki jih stavijo nanj njegovi somišljeniki. Posebno mu na srce privežemo, naj skrbi za nočni mir ki ga topličarji tako zelo pogrešajo. Mnogi pridejo bolni v Toplice ali vsled kopeli zbolijo. Radi bi po noči mirne počivali, a nemogoče je zaradi hruma in šundra po gostilnah, ki ne poznajo policijske ure. Toliko ozira bi vendar trebalo imeti do bolehnih gostov, da bi se jim penočni mir privoščil. Žabe, ki regljajo v jušici, se ne dajo odpraviti in gostje se jim nazadnje privadijo, a vrišča in hrušča do dveh ali celo štirih po pol noči ne more nihče prenašati. Ponočnega miru, pa hladne vode — tega najbolj manjka na Toplicah.
Otuoriteu »narodnega Doma" u Podjradu u Istri.
Kdor ve, s kakšnimi težavami se je morala boriti zadružna misel v gospodarsko zanemarjeni Istri, kdor ve, kolika treznost in požrtvovalnost je potrebna pri vodstvu zadružnih ustanov, vedel bo ceniti tudi moment, ki se približuje za „Podgradsko posojilnico in hranilnico" s 27. dnem t. m.
27. dan avgusta bo za Podgrad in vso severno Istro slovesen dogodek. Posojilnica odpira svojo krasno stavbo po desetletju svojega obstanka. Nič ni izdalo vse ruvanje in besnenje naših narodnih nasprotnikov, nič predsodki nekaterih domačih omahljivcev. S ponosom zre sedanje starešinstvo na uspehe desetletnega obstanka te koristne ustanove. Globoko v slovenskem in hrvaškem narodu severne Istre tičijo korenine gospodarskega napredka, in našemu kmetu je odleglo, ker mu ni treba obletati pragov raznih oderuhov in izsesovalcev, pri katerih je čestokrat zatajil svoje človeško dostojanstvo. Stavba »Narodnega Doma" v Podgradu je prava narodno - gospodarska trdnjava severne Istre. Ona je simbol naše politične in gospodarske moči, a ob enem simbol harmonije in bratstva slovenskega in hrvatskega naroda v Istri.
V Podgradu delajo za to slavnost velike priprave. Podrobnosti se zvedo v kratkem. Pripravljalni odbor je mnenja, da slavnost ne sme biti lokalnega pomena, nego manifestacija energije naše Istre. Slavnost naj vlije vsem prisotnim v dušo zaupanje v zmago naše misli namesto pesimizma, vsled katerega postajamo nadelavni in mlačni.
Pripravljalni odbor pričakuje velike udeležbe; radi tega prosi, naj se vsa društva, ki se mislijo udeležiti, priglasijo odboru do 18 t m. in naj ob enem naznanijo število oseb.
Zi društva, ki pridejo morebiti iz Istre, Krasa in Trsta, bodo brezplačni vozovi na postaji Herpelje-Kozina, a na postaji Trnovo-II Bistrica za društva iz Liburnije in Kranjskega
Priglasijo naj se tudi posamezne osebe, da se bo vedelo pripraviti pravočasno potrebne vozove za več oseb skupaj. Natančen program objavi pred slavnostjo »Pripravljalni odbor" za otvoritev »Narodnega Doma" v Podgradu v Istri.
Štajerske nouice.
š Pročodrimovci. V mesecu juliju je v Mariboru prestopilo 54 oseb k pro-testantizmu. Od novega leta sem pa skupno 196 oseb. To delajo socialni demokratje in nemški nacionalci Katoliška cerkev ni druzega nič zgubila kot številke.
š Shod slovenskih katoliških delavskih društev na Spod. Štajerskem in Koroškem. Za ta shod se je že javilo dvoje vrlih društev: 1. „ Katoliško delavsko društvo v Puščavi" in 2. »Slovensko k r š č. -socialno izobraževalno društvo v Studencih pri Mariboru." Prosimo ostala društva, da nam tudi hitro sporoče svojo udeležitev
š Enoatranost G: kr= štajerske dež. vlade. 31. julija so se vršile
v Oplotnici obč. volitve že v tretjič. Zadnji obč odbor je bil nemškutarski Ko so bile prvič volitve, zmagali so Slovenci; nemšku-tarji so se pritožili in takoj je vlada volitve razveljavila. Ko so v drugič zopet Slovenci zmagali, je vlada zopet volitve razveljavila, Dne 31. julija pa so, ker so se ljudje že naveličali volitev, ker jih vlada vedno raz-veljavi, če zmagajo Slovenci in vsled veli-kega pritiska nemčurjev in »ptujske giftne krote", zmagali nemčurji. Prepričani smo pa da vlada ne bo upoštevala naše pritožbe in zopet razveljavila volitve, ker so zmagali »deutschfreundliche". — V T e h a r j i h so imeli letos v zgodnji spomladi obč. volitve, Zmagali so Slovenci. A ker so se Nemci pritožili, vlada še sedaj ni potrdila volitev, ampak pusti še vedno vladati nemčuiskega župana. Slovenci so že večkrat zahtevali, da vlada hitro stvar uredi, a vlada se ne zmeni prav nič za slovenske zahteve. — V ptujski okrajni zastop so lansko leto zmagali posili nemški meščani. Slovenski kmetje s^ se pritožili pri upravnem sodišču, da je več nemčurjev neopravičene volilo. Upravno sodišče je uvidelo lumparijo Nemcev in razveljavilo 7 nemških glasov. S tem bi prišel ptujski okrajni zastop v slovenske roke. Vlada je to videla in noče razpustiti po nemški lumpariji izvoljenega okr. zastopa ptujskega, ampak mirno gleda, kako si je pred kratkim ta okrajni zastop v plenarni seji izvolil okr. šolski svet. Vlada se prav nič ne zmeni za sklep upravnega sodišča. Tako je na Štajerskem. Nemška deželna vlada deluje popolnoma v smislu vsenemške politike. No, saj ni čuda! Vse nemško c kr. uradništvo na Sp. Štajerskem odkrito in javno deluje v tem smislu D >kaz zato so nam ta dejstva, ki smo jih tu navedli in pa izvolitev Vse-nemca Wastijana, ki je bil le po odločni agitaciji c. kr. uradnikov izvoljen v državni zbor. Cas je, da naši poslanci stopijo pred vlado in odločno povedo taki vladi, da nismo na Nemškem, kjer nemški vladni kul-turonosci zatirajo na vse mogoče načine katoliške Poljake, ampak v Avstriji, ki ima na čelu »napisano* enakopravnost vsem narodom!
š „Sudmarkhofu" v St. Ilju se slabo godi. Sedaj ga je zopet zapustil najemnik. Najboljše bi bilo, da Nemci Slovencem to hišo prodajo, da jo pretvorijo v »Narodni dom". Potem bo v hiši več življenja!
š Dvojna mera. Okrajni zastop v Ljutomeru je votiral dve vsoti: za ustanovitev slovenske kmet. šole in za ustanovitev meščanske šole. Ces. namestništvo je ta sklep razveljavilo. Okrajni zastop na Laškem je določil 200 K za nemški »Schulverein", Slovenci so se pritožili, a ces. namestništvo tega sklepa ne razveljavi!
š Nesrečni padec. Z nekega voza je Martin Kunšek v Golobmjaku tako nesrečno nadel, da je bil takoj mrtev.
š Osebna vest. Davčni kontrolor g. Maks Koscher je iz Lierzna prestavljen v Celje.
š V srce je zasadil nož v vasi Verače kovaški pomočnik Kiumpah 45 let staremu posestniku Jugu. Jug je vrgel Krumpaha v jarek, kar je Krumpaha tako razjezilo, da je skočil za Jugom in mu za bodel nož v srce. Jug je bil takoj mrtev. Krumpah se je sam javil oblasti.
š Od Sv. Lenarta v Slov. goricah se nam poroča, da so v nedeljo, dne 30 julija ustanovili Nemci in nemčurji svojo »foršuskaso", v katero bodo vabili slovenske kmete. Toda našim kmetom je dobro znano, kako je pred par leti pod grabežljivimi rokami nemških goljufov propadla enaka »foršuskasa« in koliko slovenskih kmetov, ki so takrat še verjeli Nemcem, je prišle v nič. Rane še niso zaceljene. Zato pa kmetje, posestniki in vsi, ki imate denar, ne nosite ga Nemcem in njih lakajem, ampak v slovensko posojilnico, kjer še nikdo ni nič zgubil, in ker je posojilnica pod kontrolo »Zadruž zveze« v Ljubljani, ki večkrat v letu pregleduje račune.
š Slovenskim kmetom v okolici Maribora ! Trgovec S o s s na
Tegettholfovi ulici v Mariboru je dal zbrisati na svoji trgovini slovenski napis in napravil samonemški. Mož je s tem pokazal, da ne rabi več slovenskega denarja, ker ga ima zadosti. Toda to še ni dovolj. Njegov sotrudnik Leinschutz (Lajušič), ki je slovenskega rodu, se jako nespodobno obnaša proti slovenskim kmečkim odjemalcem. Zmerja Jih: .Verfluchte windische Bagage". Od moža se je naučila še žena njegova teh zabavljic, a je bila radi tega dne 19. julija obsojena na 80 kron kazni, ker je z istimi priimki z možem vred zmerjala slovenske sostanovalce v isti hiši. Sedaj pa, ker se jima zdi kazen visoka, hodita okoli strank in jih prosita odpuščanja, da bi te zanju prosile za znižanje kazni. Tako se tudi naj-strastnejše posilinemce užene.
š Neme: in Porcijunkula. Dne 1. t. m. je bila pri frančiškanski cerkvi v
Mariboru Porcijunkula. Zagrizeni Nemci so postavili svoje šotore, tudi nemško nacionalni Gotz je priredil v svoji pivovarni godbo, da bi privabil slovenske krajcarje. Toda „gšeft" ni bil prida. Jih že poznajo naši kmetje.
š Od divjih lovcev obstre-Ijen. Lovca posestnika gradu v Dornavi France P 1 o c h 1 in Jožef K r i s t a n i č sta te dni lovila divje lovce. Ko sta zapazila nekega divjega lovca sta se ločila, da bi ga obšla. Plochl se je divjemu lovcu vedno bolj bližal, kar ga lovec opazi in ustreli vanj. Strel je Plochla zadel v roko ter ga težko ranil. Divji lovec je drugič pomeril, hoteč bolj zadeti, Plochl je pa zbežal in se skril v neki koruzi, kjer ga je dobil tovariš Kristanič Divjega lovca so že prijeli v osebi posestnikovega sina Ignacija V e r š i č a iz Bukovice pri Ptuju
Dnevne novice.
f Dvorni svetnik dr. Gregor Krek. Včeraj zjutraj je umrl v Gradcu dvorni svetnik dr. Gregor Krek, star 65 let. Truplo njegovo pripeljejo v Ljubljano. Rajnik je bil rojen 1. 1840., obiskoval je gimnazijo v Ljubljani, ter postal 1 1867. na graški univerzi privatni docent za slovanske jezike in slovstvo. S tem je postal učitelj slovenščine, ki jo je poprej od 1. 1823. po učeval na graški univerzi Koloman Kvas. L. 1871 je bil Krek imenovan za izvanred-nega učitelja slovanske fllologije Redni profesor je postal 1. 1874., 1. 1877/78 je bil dekan filozofične fakultete. Nekaj let sem pa je živel v Ljubljani v pokoju V tem času je bil izvoljen v občinski svet ljubljanski in postal tudi član mestnega šolskega sveta. Nadalje je bil zunanji član češke cesarja Franca Jožefa akademije znanosti, slovstva in umetnosti v Pragi ter dopisujoči član jugoslovanske akademije znanosti in umet nosti v Zagrebu. Dr. Krek je znan tudi kot pisatelj in pesnik. Pred dvema tedni so ga prepeljali, kakor smo poročali, v Gradec na sanatorij. A na njegovo ozdravljenje ni bilo misliti. N. p. v m.!
Neki obskurni Y., ki si ne upa na dan s svojim pravim imenom, brez naj manjšega dokaza v »Slov Narodu" pogreva Haecklove trditve, ki jih je prepisal iz »Kampf um den Entwicklungsged.« in celo laži Hoensbroechove, ki ga ni upošteval noben znanstvenik zgodovinar razun liberalnih redakterjev. Mi nismo nobenih citatov falzi-ficirali, ker Haeckel proti Wasmannovim mislim ni zares navel nobenih protidokazov, ampak suponira monizem kot edino pravi. Kaj pa Haeckel razume o Spinozovem mo-nizmu, je razjasnil Paulsen. Y. je pozabil, da smo v našem listu še pred kratkim v ne kem feljtonu pokazali na pot, ki so jo ubrali odlični apologetje, kako izogniti se konfliktu med vedo in vero, ko smo pisali o principu razvoja, ki ga je v temelju označil že sveti Avguštin in Akvinec. — Y pa naj prebere preje Wasmanna, potem pa dotična mesta po kršč. modroslovcih, potem naj se pa zopet oglasi. Sicer pa kaže njegov članek, da je docela diletant. Skof Bonomelli je odločen zagovornik teistiškega in dualistiškega na-ziranja, Y. je o njem izvedel po kakih lib. brošurah. Naj si ogleda Bonomellijevo apo-logetiko. Anonymus je velika duševna reva, kakor je videti iz njegovega referata.
Izginil je iz Kranja bivši od govorni urednik „Gorenjca" in pomožni uradnik pri notarju Slambergerju, Gašper Eržen. Napravil je, kakor se govori, več sleparstev s ponarejenimi listi nami. Zadnji večer je opeharil še mestno hranilnico v Radovljici za par tisočakov. Sodijo, da jo je pobrisal v Ameriko, pustivši v Kranju soprogo in dvoje otrok. Napred njaki so ga visoko čislali in štulili v vsa društva, ker je bil na dobrem glasu v »Na-rodni tiskarni".
Nova maša. To nedeljo obhaja ob 9. uri zjutraj g. N i k o Jamšek, bogo-slovec IV. letnika iz Maribora svojo prvo sveto mašo pri sv. Petru v Ljubljani.
Zakaj je moral odstopiti Spadoni? Laški obč. svetnik Spadoni je moral izstopiti iz laškega političnega društva „Patria" iz sledečih razlogov: Bil je intimen prijatelj znanega Bonicciolija, ki je izdal afero bomb. Neodrešenec, poštenjak Spadoni se je hotel maščevati nad svojim drugom, dr. Venezianom zaradi osebnega sovraštva in ga je hotel zaplesti v afero bomb s tem, da je nagovarjal Bo-
nicciolija, naj celo stvar izda policiji. Izdajalcu so sedaj dali zasluženo brco. Tako Sole". Pač lepi bratci ti tržaški obč. svet niki, ki snujejo komplote, potem pa izdajajo eden drugega!
—	Vseslovanski gledališčni shod. Zatiranje Poljakov na Ruskem je sedaj nekoliko nehalo tudi v gledališčih; vlada je celo dovolila, da bi se poljsko gledališče po štiridesetletnem izgnanstvu vrnilo na Litvo in Ukrajino. Hvaležen za to in navdušen po velikih uspehih svojega društva v Kijevu izdal je ravnatelj poljskega gledališča v Lravu, g. Pawlikowski, geslo vse-slovanskega gledališčnega shoda. Hoče, da bi bil sklican v K'jevu, „kjer se stika kultura treh največjih narodov slovanskih, ruskega, poljskega in maloruskega". Predlaga, da bi vsi slovanski narodi z izbranimi dru štvi in z izbranimi igrami tekmovali na shodu v Kiievu za vzajemno izpoznanje in priznanje. Ruski listi spremljajo to misel z nekoliko dvomi, ali niso jo absolutno za vrgli.
—	Stiridesetletnico mašni štva bodo obhajali na Brezjah 7. avgusta zvečer in 8 avgus a zjutraj leta 1865. oziroma 1864. posvečeni duhovni sošolci.
—	Tržaški Slovenci imajo 12 t m. posvetovanje, kako se udeležiti Prešernove slavnosti v Ljubljani. Sestavili bodo odbor za organizacijo izleta.
—	Avstralska jabolka. Letoš nje leto so po velikih mestih na prodaj tudi že jabolka iz Avstralije. Dosedaj so se dobivala tu in tam jabolka iz Amerike, letos so pa začeli že iz Avstralije vpeljavati jabolka. Ta sad je tam že zrel. Kakor se sliši, so jabolka lepa in dobra. Eno jabolko stane po 30 do 60 h na Dunaju in se prodaja pod imenom „Munroes favorite". Jabolka so precej velika, po eni strani rumena, po drugi pa svetlo rdeča.
—	Sumljiva smrt deklice. Dne 27 m. m. umrla je v Biljah 8 mesecev stara deklica Elizabeta Perič, od Florjana in Alojzije Perič. Toda o smrti deklice govorilo se je marsikaj in nje mati je sama pravila, da je oče deklico črtil, ker je sumil, da je ta hči koga drugega. Da je hčerko res črtil, pričalo je dejstvo, da je svoji ženi strogo prepovedal, da jo zdravi, ako je bolna in tako je nekega večera zapodil iz hiše ženo in hčerko. Med tem časom je Perič vedno izražal željo, da bi hčerka umrla ter komaj pričakoval nje smrt. Ko je deklica 27. m. m. umrla in jo je prišel ogledat ogledovalec mrličev Avgust Prinčič, se je ta izrazil, da ni deklica umrla naravne smrti, ampak ker jo je oče mučil in pretepal. Radi tega podala se je v sob»to v Bilje komisija, obstoječa iz dr. Schniderja, enega diurnista ter dveh zdravnikov, da preišče vso stvar.
—	Poštna vest. Razpisuje se mesto odpravnika pri c kr. poštnem in brzojavnem uradu (HI/5) v Hotederšici (politični okraj Logatec) proti pogodbi in kavciji 400 kron Letna plača 500 kron; letna plača za oskrbovanje brzojavne službe 100 kron; uradni pavšal 125 kron in letni pavšal 140 kron za lokalno dostavljanje poštnih poši ljatev. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu.
—	Slavnosti 300letnice Ma rijinih družb se udeleže dalje: 60. Mla-deniška družba v Semiču; 61. Mladeni-ška družba v M e t 1 i k i ; 62. Mladeniška družba v Ajdovcu pri Žužemberku; 63 Mladeniška družba v Železnikih; 64 Mladeniška družba v S t u d e -nem; 65 Mladeniška družba v L e š a h 66. Dekliška družba vStudenem; 67 Dekliška družba v L e š a h. — Pripomnimo še, da je najskrajneji rok za priglasitve do 10. avgusta toda za one, ki se udeleže obeda, treba istočasno poslati dotični znesek, ker se poznejšim priglašencem nikakor ne bo moglo preskrbeti kosila.
—	Na llelehradu. Sijajno se je vršil danes, 1. avgusta občni zbor »Aposto lata sv. Cirila in Metoda". Poleg krasnih čeških govorov smo slišali pozdrave slovenske, hrvaške iz Bosne in banovine, poljske, rusinske, slovaške iz Ogrske in Amerike Vsi zborovavci so bili prešinjeni duha sv. bratov Cirila in Metoda. Zastopana je bila na zboru tudi »Straža" z Dunaja in akad. društvo .Danica".
—	Samoumor ženske. V Ukvah na Koroškem se je obesila 37 let stara go zdarjeva vdova Doroteja Wedam. Zapustila je troje nepreskrbljenih otrok.
—	Na vajah si je zlomil nogo poveljnik 3. bataljona 97. pešpolka, major Jožef Zoppetti na potu iz Trsta v Sežano. — Odpeljali so ga v tržaško vojaško bolnišnico.
—	Na tržaškem tramvaju se
vozi mesečno nad pol milijona ljudi.
—	Iz Višnje gore in okolice.
Strela. Dne 22. julija je udarila strela v hlev in v pod v Dragi po domače pri La-hovci. Pogorelo je vse do tal. Zgorelo (je tudi več sto stotov mrve. —Z zgradbo nove šole se je pričelo dne 24. julija. Dosedaj gre še bolj počasi, pa bo že šlo,
ker mora biti zgradba do 1. oktobra pod streho. Prevzel je zgradbo Franc W e i 1 -goni deset odstotkov pod prnračunjeno ceno.
—	Proti muham. Najboljše in naj-cenejše sredstvo proti muham je sak, s katerim se love po hlevih. V kmetijski šoli na Grmu se poslužujejo tega sredstva z najboljšim uspehom. Proti mraku, ko se usedajo muhe na strop, se v par minutah vjame neverjetno veliko te nadležne golazni. Sak mora imeti ll/» metra obsega in bodi 1 meter globok in spodaj špičast. Vjete muhe je popariti na ta način, da se spodnji del saka, ki je špičast in kjer se muhe zbirajo v kepo, potisne v škaf vreče vode.
—	Zadavljena. Proti večeru dne 1. avgusta je peljal Pavel Voljkar iz Z,gor. Tuhinja voz pšenice domov. Sel je pred živino. Zi vozom pa sta nesli njegovi hčerki zravnano vrv, jo potem privezali za voz, jo odvijali, kar se pri majhni češplji 6 in polletna Ivanka tako nesrečno zamota z vrvjo za vrat, da je bila v trenutku zadavljena. Ubogi starši !
—	Prosi se one gospode, kateri hranijo iz svojih šolskih let knjigo: Po-korny Erjavec „Zivalstvo", katera je med tem v knjigotrštvu pošla, da jo blagovolijo prepustiti gojencem knezoškofljskih zavodov. Knjige naj se blage volje dopoši-ljajo »Katoliški Bukvami" v Ljubljani, katera plača prejete izvode, če treba, tudi nad prvotno ceno.
-	Telefon bodo pocenili na Ogrskem. In v Avstriji?
—	Nova bolezen. Iz Trsta poročajo: Kakor na Reki, tako se je tudi tu pojavila neka sumljiva bolezen, ki zahteva svoje žrtve. Tri hčere nekega paznika v starem mestu so naglo obolele pod raznimi znaki in vse tri so umrle za isto boleznijo. Potem sta oboleli dve teti umrlih deklic, njihova četrta sestra in ena deklica v sosedstvu Vse so takoj oddali v bolnišnico v ločen prostor ter odredili najstrožje od redbe, da se bolezen ne razširja.
—	Glagolica. Spljetsko »Naše Je-dinstvo" piše, da se zopet razširjajo vesti, da se glagolica uvede v vse cerkve, v katerih je bila v navadi sto let nazaj.
-	Korni poveljnik general Succo-vaty je došel v Gorico, da nadzoruje vojaško vajo med deželnimi brambovci in pehoto.
-	V Soči je utonil Franc Brankovič iz Crnice, ko se je blizu Solkana Jkopal.
—	Zena mučenica. Lep zakonski mož je Karol Kreiner v Trstu. Kreiner je železničar na južnem kolodvoru. Policijski stražniki so v ulici Belvedere zapazili, da ima Kreiner vso roko onesnaženo s krvjo. Ko so ga izpraševali, kaj je počenjal, se je zelo neumno izgovarjal. Zato so stvar preiskali in prišli naposled na to, da Kreiner svojo ženo vedno pretepa do krvi. Zverinskega moža so zaprli.
—	Sodalitas starološke de-kanije ima svoj sestanek na Prtovču v ponedeljek ob pol 11. uri dopoldne namesto v sredo. Dne 24. t. m. ima pa mesečni shod v Poljanah ob 10 uri.
—	Šolska vest. Provizorična učiteljica gdč. Marija Znane v Ribnici je imenovana za definitivno učiteljico v Dober-niku _
—	Ogenj na Črnučah je bil delo berača Antona M e r č u n a , katerega so že prijeli in izročili sodišču.
—	Ukradel je posestniku Janezu M i r t u na Gorenjem Pijavskem pri Krškem neki človek, ki se je izdajal za vinskega trgovca 450 K.
—	Dva cigana pomagala nekemu vojaku k begu. V goriške sodnijske zapore so prignali dva cigana, Hudoroviča, ker sta baje pomagala nekemu vojaku, ko je dezertiral.
Ljubljanske novice.
lj Petdesetnica katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani. Vspored koncerta društvenega pevskega zbora in ljubljanske društvene godbe. V soboto,
5.	avgusta, ob 8. uri zvečer („Rokodelski dom", Komenskega ulice, št. 12) : Društvena pesem, zbor. H. Sattner: Za dom med bojni grom, zbor. B. Ipavec: Savska, zbor. F. Juvanec: Pastir, zbor s tenor in bariton solo (soli pojeta gg. F. Globelnik in J. Herman). D. Jenko: Na moru, zbor. -Dr. Dvofak : »Slovanski plesi", koračnica. Suppe: „Slavnostna" ouvertura. Schmidt: »Spominski listi", valček. Genvais: »Slovenske pesmi", potpouri. Zaje: Predigra k operi »Zrinski". Smetana: »Prodana nevesta" (sekstet). Balfč: Duet iz opere »Ciganka". Aletter: »Rococo", Morcean gra-ciense a la Gavotte. — Slavnostno zborovanje v dvorani „Sta rega strelišča". V nedeljo,
6.	avgusta, ob 12. uri: 1. * * * Društvena pesem, zbor — pojo vsa društva. 2. F. Fer-jančič: Slavnostna kantata, zbor s tenor in
bariton solo. (Soli pojeta gg. L. Bajde in J. Herman.) — 1. Ljudska veselica s petjem in godbo. V nedeljo, 6. avgusta, ob 5. uri popoldne (na vrtu .Rokodelskega doma"; vhod: Komenskega ulice št. 12 in sv. Petra cesta št 27). 1. Društvena pe sem, zbor. 2. F. S. Vilhar: Na vrelu Bosne, zbor z bas solo (poje g. R. Bukšek). 3 B. Ipavec : Kdo je mar ? veliki zbor s tenor-in bariton-solo ter spremljevanjem orkestra (soli pojeta gg. F Globelnik in R Bukšek). 4. K. Bendl: Svoji k svojim, zbor — pojo vsa društva. Godba: Fučfk : .Triglav", koračnica. 2. Zaje: »Čarovnica iz Boisy", ouvertura. 3. Kovafik: »Na bregu Radbusy", valček. 4 Kubišta: »Slovenske pesmi", potpouri. 5 Reiterer: Pfeif Lied a d. Optt. »Friihlingslufc" 6. Meyerbeer: »Hugenot ten", potpouri. Odmor. 7. Leqnq: „Mali vojvoda", ouvertura 8 Dvofak: »Moldau-klange", valček. 9. Komzak : »Vesele koračnice", podpouri. 10. Schubert: .Podok-nica". 11. * »Hoffmanns Erzahlungen", potpouri. 12. ' Eilenberg: »Petersburger Scblittenfahrt", Gallop. — Pevske zbore vodi g. P. G o r j u p , »Društvena godba" igra pod vodstvom g. J P o u 1 k. Vstopnina h koncertu in za ljudsko veselico po 40 v.
Umrla je Marjeta Z a 11 a r , gostija. — V b o 1 n i c i je umrla Marica Z o r o v a.
lj Imenovan je računski revident gosp. Alojzij Verderberza računskega svetnika pri deželni vladi v Ljubljani.
lj Prememba posesti. Gosp. Primož Casserman krojaški mojster v Ljubljani, je kupit od g. Matije P e r n e t a hišo št. 3 v Židovskih ulicah za dogovorjeno ceno v znesku 28 500 K.
lj Obsojeni agent. Ivan Hiti, agent iz Liubljane, baranta s kapelicami z godbo. Avgusta meseca lanskega leta je iiti oguljufal Ferd. Winklerja iz Lokev na Goriškem za neki avtomat s tem, da mu ga je prodal za 42 K, vreden je bil pa samo 12 K. Opeharil je tudi neko Brglez iz Dobrunj za neko podobo, ki jo je od Hiteja naročila za 4 K. Tudi druge stranke je goljufal s tem, da ko so stranke naročile podobe z godbo, so dobile podobe brez iste. Na ta način so bile razne stranke znatno oškodovane. Ivan Hiti je bil obsojen na 14 dni zapora z dvema postoma.
lj Delavski shod se vrši jutri v petek ob 7 zvečer v prostorih »Slov. kršč. soc. zveze". Na shodu govori gosp. phil. Robida.
lj Mesto venca na krsto pokojne matere g. Leskovica, podaril je gosp. Josip Jeglič, škofijski upravitelj, Vin-cencijevi družbi sv. Petra v Ljubljani znesek 10 kron, za katero darilo izreka se g. darovatelju najiskrenejša zahvala.
lj Tatvina. Pred nekaj dnevi je ukradla služkinja A. G. iz Saleža pri Sežani svoji prijateljici Mariji Vagajevi 29 kron obleke in pobegnila. Včeraj jo je policija zasačila in jo aretovala.
lj Ponesrečilo se mu je. Dne 26. julija je prišel neki nepoznan človek v prodajalnico delikatesnega trgovca g Buzzo-linija in si nabral več blaga. Nato je zahteval račun, češ, da ga bode doma pokazal, po blago bode prišel pozneje in ga plačal. G Buzzolini mu je izgotovil račun, nakar je tujec z njim odšel. Tujec je potem ta račun z neko kemično rečjo izbrisal, samo Buzzo-linijev podpis je pustil. Na to je napisal na listek, naj se dd temu tujcu knjig, kakršnih zahteva, račun naj se pošlje njemu (Buzzo-liniju). S tem listom je prišel potem tujec v papirno trgovino g. Igliča na Mestnem trgu in zahteval raznih knjig Iglič, kateremu se je stvar zdela malo sumljiva, je natihoma odšel iz prodajalne in stopil k Buzzoliniju se poprašat, kaj je na stvari. Seveda je tam izvedel, da Buzzolini ni nikogar poslal po knjige. G. Iglič si je mislil, »Sedaj pa imam tička", ko je pa stopil v prodajalnico je videl, da tujca ni več tam. Domači so gosp. Igliču povedali, da je šel tujec Buzzolinija vprašat za koliko, da sme knjig vzeti. Pre-frigani tujec je bil najbrže Igliča opazil, ko je šel iz prodajalne in se s tem izgovorom izvil iz preteče nesreče.
lj Nevaren gost. Vincenc Zima, pečarski pomočnik, je dne 19. julija natakarici Fr. Anžler pri »Črnem orlu" v Go-spodskih ulicah s silo vzel iz žepa 4 krone gotovine ter povrhu še zlomil gostilničarki srebrn nož, vreden 3 K 60 h. Dne 23. julija je pa zvabil natakarici Fr Hauptman v Cerkvenih ulicah zlat prstan, nadalje mu je dala srebrno uro, vredno 17 kron, da naj jo nese v popravilo. Zima je pa uro prodal za 5 kron, prstan ji je pa odnesel. Sodišče ga je obsodilo na deset dni zapora.
lj 2500 kron izgubil in povrh še obsojen. Josipu Golevščeku, trgovcu iz Gorice, je bilo baje dne 30. junija ukradenih 2500 kron v stanovanju v Vodnikovi hiši v Kolodvorskih ulicah. Pri tej priliki je obdolžil vratarja Iv. Cerarja na južnem kolodvoru, da mu je ta denar ukradel, ker je imel samo on prost vhod v vjegovo sobo. Ivan Cerar je bil dne l. ju-
lija aretovan in izročen deželnemu sodišču. Bil je 17 dni v preiskavi in potem izpuščen radi pomanjkanja dokazov. To je dalo povod, da je vložil Cerar tožbo proti Go levščeku radi žaljenja časti, ker ga je pe krivem obdolžil hudodelstva tatvine. Josip Golevšček je bil obsojen na deset dni zapora, katera kazen se izpremeni v 100 kron denarne globe
lj Neumna šala. Krojaški vajenec Ivan Vivoda se je dne 29. t. mes. kopal na „Pasjem bredu* v Gradašici. Tu sta prišla tudi mizarska vajenca Martin Kovačič in Rudelf Kreč, ki sta Vivodo prijela in ga vrgla v najglobokejšo vodo. Vivoda ni znal plavati in se je vsled tega začel potapljati. Utonil bi bil gotove, ko bi tega ne bil opazil črevljar Anton Tomšič, ki ga je potegnil iz vode.
Razne stvari. Najnovejše.
Ženski doktorjina klinikah. Profesorski zbor medicinskega oddelka v Krakovu je sklenil zagovarjati misel, naj bodo zdravnice kot asistentije na klinikah.
Velikanski pežar. Iz Budimpešte poročajo, da je v Bartfeldu pogorelo 142 hiš. Vsled suše je nedestajalo vode za gašenje.
Drugi dan pe poroki je ženo umoril. Posestnika Nikolaja Kost a n a v Aradu so aretirali. Dolže ga, da je umoril svejo ženo. Oženil se je pred petimi leti. Dva dni po poroki je njegova žena nenadoma umrla. Sedaj je prišlo na dan, da je svojo žene zadavil. Mož je že priznal zločin.
Uničeni bankovci. Starih bankovcev pe 5 gld. so sežgali do konca julija v vrednosti 109,539.675 gld., onih po 50 gld. pa v vrednosti 1,123.150 gld.
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunaj, 3. avgusta. V „Slovanski korespondenci" piše voditelj čeških radikal-cev, dr. Baxa, o prihodnjih volitvah na Češkem, da če ne bodo žrtvovali Mladočehi nekaj svojih oseb, bodo vsa dotična posla-niška mesta zanje izgubljena. Gotovo je, da bo pri prihodnjih državnozborskih volitvah prodrla radikalna struja, a oslabljeni bodo pristaši zmernih strank.
Budimpešta, 3. avgusta. Konferenca liberalnih poslancev bo trajala 5 do 6 dni. Iz dosedanjih razprav je skoro gotovo, da bodo navzoči liberalni poslanci proglasili razpust liberalne stranke, dajoči vsakemu svobodo, da se pridruži brez kake obveze kaki opozicijonalni stranki ali pa ostane izven stranke.
Budimpešta, 3. avgusta. Vsi listi komentirajo predstoječi morebitni razpust liberalne stranke. .Budap. Hlrlap" piše: Po dolgotrajni agoniji liberalna stranka se končno vdaja narodovi volji in prestalo bo najstarejše politično združenje, ki je domovini napravilo več slabega nego dobrega. Nadejamo se, da bo s tem prestal tudi sistem korupcije, servilizma in nepotizma. — „Pesti Naplo" pravi: Domovina more sedaj svobodno dihati. Težko breme, ki jo je tiščalo. ne eksistira več.
Budimpešta, 3. avgusta. Hiero-nymi poizkuša ustanoviti nekako „srednjo stranko", ki bi zastopala liberalna načela.
Rim, 3. avgusta. Volilni boj za pro-vincijalne zbore in mestne zastope na Italijanskem je skoraj povsod zmagonosen za katoličane. V Benetkah, na starodavnem trgu sv. Marka je pred palače patriarha nešteta množica proslavljala zmago. Mir se ni kalil. V Romanji tudi zmagujejo konservativci, tako v Sant'Angelu, Sanvignanu, Meldoli, Ferrari. V Mercato Saraceno so zmagali združeni katoličani in neodvisni demokratje. V Sarnicu je bil izvoljen za deželnega svetovalca duhovnik Bortolotti, urednik lista „Eco di Bergamo". V Cata-niji so „popolari" dosegli večino z nasiljem, več duhovnikov so napadli in pretepli. Tudi v Piemontu zmagujejo katoličani. Vlada je nepristranska in postopa z vzorno korektnostjo.
Peterburg, 3. avgusta. V včerajšnji seji ruskega ministrskega sveta je govoril dosedanji nasprotnik rt form grof Igna-tijev za obširne in hitre reforme. Navedel je dejstva, ki so bila doslej carju neznana. Ko je končal, je car takoj zaključil debato. — Ministrski svet je sprejel
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva,
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1904.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.	1545 1—1
6.	Izprememba pravil.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ob določeni uri zbor ne bil sklepčen, vršil se bo ob 5. uri na istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki sklepa ne glede na število udeležencev.
Načelstvo.
prvi del reformnega načrta brez debate.
Varšava. 3. avgusta. Blizu postaje Jaktorov je bila položena bomba, da razstreli vlak, v katerem se je vozil orožniški poveljnik Karnakovski. Neki Ziomek je to preprečil in bombo izročil policiji. Izgred-niki so na to Zioneka ubili.
Varšava, 3. avgusta. Da se zatre te roristiška agitacija je v 200 poljskih krajih na Ruskem proglašeno obsedno stanje.
London, 3 avgusta. „ Times« priob-čuje, da je angleška vlada obvestila Nemčijo, da bo njeno ibrodovje prišlo v Severno morje. Nemčija je odgovorila, da je bo gostoljubno sprejela. Duhovi so se začeli pomirjevati.
Pariz, 3. avgusta. „Gaulois" poroča, da je Nemčija diplomatiškim potom protestirala pri francoski vladi proti temu, da toliko francoskih časnikov, ki so na dopustu, poseča Alzacijo-Lotarinško.
New York, 3. avgusta. Ob 11. uri dopoldne je dospel semkaj na parniku „Kaiser Wilhelm der Grosse" ruski mirovni pooblaščenec W i 11 e.
Szatmar Nemeti, 3. avg. Oge nj povzročen od utrinkov iz lokomotive, je uničil 700 juter gozda.
Inomost, 3. avgusta. Velikanski vihar je napravil na poljih v inomoški okolici ogromno škodo.
Atene, 3. avgusta. Iz Seresa poročajo, da so se spoprijele grške in bolgarske čete. Bolgari so ubili v Starčevem 5 Grkov.
Madrid, 3. avgusta. Nad Salamanko se je utrgal oblak. Skeda je v mestu in okolici velikanska.
New York, 3. avgusta. Svetnik tukajšnjega avstro-egrskega poslaništva baron G i s k r a je imenovan za poslanika v Pe-kinu.
Bazel, 3. avg. Sionistiški kongres je sklenil, da se vdovi pokojnega dr. Herzla ; dd vsako leto 4000 frankov. — Končne je j sklenil, da v Palestini ne kupuje zemlje, j dokler ni osigurana avtonomija židovske kolonije.
Stockholm, 3. avgusta. Danes je bilo zaključeno izredno zasedanje švedskega parlamenta.
Atene, 3. avgusta. Bolgarska vstaška četa je v selu Rade ubila nekaj Grkov. V selu Sartovu je ubila pet grških odličnja-kov, v selu Ravnovice je ubila brate Mu-sevdže.
Carigrad, 3. avgusta. Turški general poroča iz Jemena, da so vojaki pri Bei-lul - Mekdi porazili vstaše in jim prizadeli težke izgube.
Carigrad, 3. avgusta. Ker je prete-tekel rok, v katerem naj bi se udali vstaši, brez uspeha, so proglasili generalni konzuli združenih velevlasti preki sod na Kreti.
Berolin, 3. avgusta. V Carigradu so zaprli nekega sultanovega dvorjana, katerega dolže, da je v zvezi z napadom na sultana.
Tržna poročila
od dne 2 avgusta 1905.
Budimpešta. Pšenica za okt. K 15.98 do 16—; rž za okt. K 12.88, do K 12.90; oves za okt. K 1152 do 11.64; koruza za avg. K 15.86 do 15.88.
Vabilo
na
redni občni zbor
»Gospodarske zadruge na Češnjici"
registrovane zadruge z omejeno zavezo,
kateri se bode vršil
v nedeljo, dnč 20. avgusta, ob 4. uri popoldne
v prostorih gospodarske zadruge.
Pregloboko užaljen naznanjam v svojem in v imenu svojih bratov in sestre vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je danes ob 8. uri dopoldne naša prisrčno ljub\jena
mati
po kratki, a strašno mučni bolezni v 72. letu svoje starosti sladko v Gospodu zaspala. Nepozabna rajnica priporoča se v blag spomin in molitev. Sela pri Šumbergu, 2. avg. 1905.
Josip Kos,
župnik.
Marljivo
prodajalko
z nekoliko prakse, zmožno obeh jezikov z dobrimi izpričevali
9MT išče	1532 3-2
tvrdka Jos. Schumi
Ljubljana, Gradišče.
Hlapec
trezen ter tiren in vešč slov. in nem. jezika se sprejme takoj. Plača 10 do 12 gld mesečno.
Za
hotel pri zlatem jelenu v Gorici
iščem sledeče osobje: 1 računski natakar (Zahlkellner) s primerno kavcijo, 2 donašalca (Zutrager), 1 točaj (Schankbursche), 1 sluga (Lohndiener), 1 sobarica.
Pogoji: Znanje slovenskega, nemškega in italijanskega jezika. Solidnost!
Pismene ponudbe s fotografijo, ali osebno predstavljenje do 15. avgusta 1.1.
Nastop 1. septembra t. 1. i58o 3-2
A. Razberger, restavrater Ljubljana.
prodaja posestva
na Koroškem.
Lajčaherjevo posestvo, Ie 15 mjnut oddaljeno od postaje nove želežnice Žihpolje (Maria Rain), se vsled družinskih dogodkov proda. Posestvo obsega 35 oralov, in sicer 15 oralov gozda, katerega tretjina je godna za posekanje. Pohištvo in gospodarske priprave so v najboljšem stanju. Prodajalec je posestnik
Jakob Hafner, pošta Žihpolje
pri Celovcu. 1541 3-2
POSUŠENE
Ign. Paar, tovarniški restavrater 1539 3—2	Jesenice - Fužine.
ijaMiMiMani
se dd na račun vestnemu natakarju.
Služba se nastopi dnč 31. septembra 1905. Prednost imajo oženjeni, katerih žena je dobra kuharica.
Ponudbe na: Ante Kocjan, restavrater v Narodnem domu, Maribor. 1537 1—1
malo rabljen
se ceno proda. Q
1547 Poizve se v Streliških ulicah 12, I. nadstr.
Trgovski pomočnik
1546 5-1 mešane stroke
želi svojo službo premeniti kam na deželo.
Naslov pove upravništvo »Slovenca".
JEDILNE SOBE
(prima kakovost)
kupi v vsaki množini v vrečah 20—25 kg.
A. Smyra, 146020-12
Dunaj XVH./1. Elterleinplatz 7.
Lepo stanovanje,
obstoječe iz 3 sob, pritiklin in delom vrta,.
Je oddati v novi hiši na Resljevl cesti 5f. 26 takoj ali s 1. novembrem.
Več poizve se na Resllevl cesti 30 v pritličju.	1534 3-2
mizarslin pomočnika
se sprejmeta takoj
na Vrhniki št. 101. Martin Klemenčič, mizar.
1540 3-2
licenca
poštenih starišev,
ne pod 14 let stara, s primerno šolsko izobrazbo, čvrstega zdravja,
sprejmeta se takoj v trgovino mešanega blaga	1535 3-2
Jakob Petrovčič-a v Trebnjem.
O k 1 i
Hiša, umrle Mete Perše v tfovemmestu pripravna za vsako obrt z vrtom in go/dom ul. št. 142 kat. občine Novomesto prodala se bode v smislu sklepa c. kr. okrajnega sodišča 16./III. 1905 A 51/5/5
na prostovoljni dražbi
18. avgusta 1905 od 10. do 12. ure dopoldne
v notarski pisarni v Novemmestu, kjer so tudi pogoji na ogled. Rudolfovo, dnč 1. avgusta 1905.
1544 1~1	Dr. Albin Poznik, c. kr. notar, sod. poverjenik,
Velecenjene gospodinje!
Zahtevajte pri nakupovanju makaron in nudelno v Vam v korist edino le spodaj označene, -ga®
1045 26—12
TS7S/V//V
LJUBLJANSKE TESTENINE
ripoznano najboljše!
A BMUMt.