NAŠI DELOVNI LJUDJE IN OBČANI O SEBIIN O SVOJEM DELU
DELO MORAŠ IMETI RAD
»V delo se je treba poglobiti in poskrbeti, da teče v redu. Se-veda pa vsak dan prihaja do raznih težav, ki jih je treba rešiti. Tega pa včasih z denarjem ki je na voljo, ni lahko napraviti. Domisliti si moramo kaj drugega. Zato imamo inovatorstvo, čeprav to ni v opisu mojega delovnega mesta, nekako kar za svojo dolžnost.«
Tako je elektroinženior Marko Frece, dobitnik letoš-nje prvomajske nagrade dela, sicer pa vodja priprave dela v centralnih delavnicah te-meljne organizadje za vzdr-ževanje lokomotiov pri Ijub-Ijanskem Železniškem go-spodarstvn, odgovoril na vprašanje, za kaj je prejel to nagrado. »Nisem edini«, je pojasnll, »Id se v našem po-djetju ukvarjam s tem. Takih je še precej.« Nato je skoraj v zadregi dopolnil: »Izbran pa sem bil jaz. Morda so menili, da so moje inovadje, izbolj-šave res dobre.«
Devet let je inženir Martto Frese zaposlen pri Železni-škem gospodarstvu in prav to-liko let se tudi že ukvarja z inovatorstvom. Inovadj in izboljšav, Id zagotavljajo večjo varnost na naših želez-nicah, se je v tem času nabralo približno devet ali deset. Na hitro nanareč niti inženir Frece ne more povedati nji-hovega števila. Naštel jih je nekaj: »Prva inovadja je bil načrt za prisiljeni vklop kon-taktorjev, kompresorjev in ventilatorjev za hiajenje na električnih uporih. Potem je tu še naprava za izdelavo novih ležajev. Prav za te le-žaje sem moral strojnike dalj časa prepričevati, saj so meni-li, da se na te stvari kot elek-tričar ne spoznam dovolj. Vendar sem čas izdelave tega ležaja zmanjšal za polovico. Samo s področja avto-stop
naprav imam štiri inovadje in izboljšave. Idej pa je bilo se-veda še več. Ko že imam idejo in vem, kako bi to bilo videti v praka, traja še leto ali dve, da jo uresakim.
Marko Frece
Omenili ste, da inovator-stvo pravzaprav ni vaša de-lovna doižnost. Kaj vas po-temtakem navaja k temu, da se ukvarjate z njiro?
Kolikor je tipov lokomotiv, toliko je tudi vprašanj, ki se pojavljajo v zvezi z njimi. Vlaki pa seveda morajo vedno voziti. Kot sem že po-vedal: Delo je treba imeti rad. Treba je imeti odnos do njega. Tisti, ki ti da neko na-logo, navadno ne pozna njene rešitve. Zato mu jo moraš poiskati.
Pogosto govorimo o spodbu-janju inovadjske dejavnosti.
V vašem podjetju, ste dejali, vas j« več takih, ki iščete izboljšave, novosti, da bi bila vožnja z našimi vlaki varnejša. Kako pri vas nagrajujete ino-vatorje?
Imamo komisijo za inova-cije in izboljšave. Komisija se sestane, kadar je potrebno, točkuje inovacijo glede na pravilnik in oceni, koliko de-narja naj zanjo dobi inovator.
Toda to najbrž ni toliko, da bi bil denar Dajpomembnefša spod-buda za nadaljnje delo?
Ne, kajti če hoieš nekaj dobro napraviti, potem gre za to veliko prostega časa. S prostim časom pa sami veste, kako je. Treba se je kdaj tudi spočiti. Odkar sem na novem delovnem mestu — prej sem bil tehnolog, zdaj pa sem vodja priprave proizvodnje — delam na inovatorskem področju nekoliko manj. To pa seveda še ne pomeni, da bom prenehal. Dopoldne mi mine, da sam ne vem kdaj. Proizvodnja in nabava materiala morata teči brez zasto-jev. Potem je tu še družbenopoli-tično delo...
...in konjkki v prostem času...
ki jih že tri leta nimam več. Pred dvema mesecema sem se preselil v Domžale, kjer smo si zgradili hišo, tako da imam z njo dovolj opravkov v prostem času.
Tudi zdaj snuje inženir Marko Frece nekaj novega. Ni sicer na-tančno povedal, kaj bo to, pa ne zato, ker ne bi hotel, temveč ker ve, da strokovni izrazi tistim, ki jih ne poznajo, bolj malo povedo. Vse je že pripravljeno, pravi, na-rediti mora le še nekaj poizkusov. Toda največkrat prav takrat, ko že misli, da je z delom na teko-čem, pride nekaj vmes in opravila ter dolžnosti ga zasu jejo kot plaz. In inovatorskodelo, z;i nckajčasa seveda, ponovno zastane.
Bcscdilo in slika: DARJA JUVAN