i;a Lojze Adamič in Mirko Kuhelj od SANSa 1 steno potegnila nase ljudi, ki so zbirali sta-obleko po Ameriki. Ladje, ki bi imela od-uti 15. novembra, ni nikjer. I York Journal-American poroča z dnem 22. decem-idnje zanimive stvari o tisti ladji, ki je bila napoja 15. novembra, da bo odpeljala staro obleko Tito-cftunistom v Jugoslavijo. Ladja še danes ni prišla v rk, kakor se je bobnalo po listih in je tudi ne bo. cvbili naši ljudje, ki so tako vneto zbirali po Ameriki ei to ladjo, pošteno potegnjeni. Kaj bodo napravili z s'obleko, kako jo bodo odploslali, če jo sploh bodo, ne v gori imenovanem 0 lasi: ; se je doznalo, da se je vfelika kritika proti pro-lPJugoslovanske relifne je bila določena, da jDmoč Titu, vodji komune partizanov. Kritika je njena v krogih za vojaki komitej za jugoslo-,-lifno ladjo, pri katerem komunistov in simpa-je bil uradno posvar-^aka ladja sploh ne ob-™ ne bo nobene na raz-cele mesece. Komitej 58 Park Ave., New 1 Brunot, izvršni direk-^sednikovega vojno-re-ndseka, je telefonično po-f-Journal-American iz tona, da takozvani "la-•jpiitej'' ni deležen Na-(ivo j nega sklada, t,jih virov se pa doznava, lSaited Yugoslav Relief if America, ki ima urad fest 57. St., registriran Sodnikovem odboru in rf smatra kot uradno in sl agencijo, ki nima no. piunističnih ali sopotni. «ov na odboru. t je tudi, da se je Thomas ;i>n, ki je predsednik te agencije, pritožil na nlikov odbor, da "ladijski , ne mara sodelovati v \ namenu za odpomoč Ji ji. gt>a je bila tudi radi tega, jja" sploh ni nikdar ob-n je bilo vsako zbiranje javo obleke za isto laž- 1 a "ladijski" komitej ima tmo za Tita, komunisti->ditelja, ki ga je poslala | ,v| da vodi levičarsko kri- ' sariov, toda prezira dru-j^lovanske voditelje ki se •«!>ti Hitlerju. A Adamič, pisatelj in vnet fMj Tita, je napravil ura. li1 za javno podporo tel l ško vladavino ali ne. Zakaj vedeli so da če ne bodo skupaj držali, bodo posamezno propadli in prav to se bo zgodilo tud is Slovani. Ali ni to bedasto, ko danes Anglija vsiljuje na Grškem, v Belgiji, Franciji in Italiji tiste vlade .katerih dotični narodi še pred to vojno niso marali, a sedaj pa jo hoče prinesti nazaj z vojaško silo Anglija. Ali ni narod upravičen zavreči tako vlado, ki je v%katastrofi zbežala iz dežele in v izbegstvu udobno živela kje v Londonu in sedaj, ko je pa narod izgnal sovražnika, bi se pa zopet rada vsedla na gorko. Ali nimajo ljudje ,ki so prenašali vse vojno gorje sedaj tudi pravico si postaviti tako vlado, kakršno si želijo? Seveda Anglija že ve zakaj sili tiste stare vlade nazaj. Strahopetci so bežali, ko bi se morali boriti za svojo deželo, a sedaj pa hočejo zopet nazaj. Angleži pravijo: saj boste imeli svoje-Volitve . . . Saj vemo kakšne volitve so v Evropi, kjer postavijo samo eno listo in to moraš volit. Sedaj je čas, da si narod postavi svojo vlado tako, kakršno si želi, zakaj potem bo prepozno, če se enkrat spet usede stara vlada nazaj. H koncu pa želim vsem skupaj veselo novo leto s željo, da bi se že skoro končalo to strašno kla-| nje. Vas pozdravljam, Frank Opaskar, Sr. Triglav in njegov človek (Dr. Jože Rus) Zrak, svetloba, nekoliko toplote, voda, rastlinska in živalska hrana ter tla, to je šest či-I niteljev, ki zavisi od njih človeško bivanje na zemlji. Nobeden izmed njih ne smfe manjkati. Tudi naš človek okoli Triglava je ob izbiri stalnega bivali-i šča povprašal zlasti po treh stvareh. Prvič, da bodo tla do-jvolj rodovitna in da mu bodo i njive, glavni element, ki si na njfem prideluje hrano, kolikor mogoče blizu. Drugič, da mu bo prebivanje čim topleje, in tretjič, da bo bivališče dovolj pristojno. S teh vidikov so prišle v poštev zgolj najniže ležeče proge zemljišč ob glavnih triglavskih rekah, ob obeh Sa-vah na eni, a ob Soči na drugi strani velikega razvodja. A tudi po teh dolinah se je človek ustanovil zopet samo tam, koder so bili nekdanji ledniki dolinske strani strmo izpodrezali in izgrebli široke, prisojne kotanje. Bohinjska So-eska Kar se tiče sončne lege, je triglavskemu človeku deloma zadosti, da ima sonca le v dobi j vegetacije, to je spomladi, poleti in v jeseni. Cerkev v Soči J je n. pr. brez sonca od vseh svetih do Svečnice, a na Bo-'hinjski Beli so pozimi na son-'cu najvišje hiše le okoli štivi ure na dan. Temu nasproti je soteska Save Bohinjke od Obrn (dve kmetiji) do Nomenja tudi spomladi in v jeseni toliko osojna, da je še danes prav slabo naseljena. Od skrajnih nomenjskih njiv se razprostirajo po njenem dnu do Mokrega loga sami rovti z desetimi seniki, še dalje proti Bledu pa je dno tako tesno in osojno, da daje prostora le prometu in lesni industriji. Stara in danes opuščena tovorna pot "V štengah" je bila izsekana skozi stene visoko nad prisojnim levim bregom zlasti zaradi tega, da jo je sonce držalo pozimi čim dlje prehodno. Sedanja cesta kakor železnica držita po dolinskem dnu in prečkata reko vsaka po dvakrat. V sredi Soteske stoji najsamot-nejša postaja slovenskih železnic, saj so gamsi vsakdanji gostje njene okolice. Lesna industrija se izživlja na veliki vodni žagi in treh žičnih napravah, po katerih spuščajo zlasti pozimi hlode z visokih skalnih robov Jelovice, oziroma Pokljuke. Bohinj, Bled, Dovje in Trenta; 15,000 ljudi na 660 kv. km. Soteska loči naseljeno dvoj-nato kopanjo Bohinja in kraljevega Bleda, ki se širi med obema Savama in v vznožju Pokljuke in Mežakle. ,Jeseniškega dela Gorenjske Done k Triglavu ne moremo računati, ker ju ostro drži vsaksebi razcapana Mežakla. Zadaj ležeta gornja Radovina je zopet redko naseljena, dela pa drugo dolinsko zvezo Bleda do Mojstrane in Dovjega, dveh vasi, ki čepita pred vhodom v triglavska Vrata, A gospodarita tudi delu južnega pobočja Karavank. Izliv Zadnjice v Sočo in ustje Triglavske Bistrice v Savo sta si narazen skoraj za 20 km zračne razdalje, a na vsem tem prostoru ne najdeš niti ene kmečke hiše. šele ob šumni Soči se tenkata vasi Trenta in Soča v trdem boju s prirodo. Ljudje, ki se trudijo tod v vsakdanjem delu predstavljajo po svojih telesnih in duševnih svojstvih poseben rod. Triglavski človek je po naštetih štirih delih triglavskega znož-ja razpostavil okoli 2500 hiš v 48 bolj ali manj strnjenih vaseh in 105 vaških delih. Samostojne kmetije so pa prav redke, največ jih je ob Soči, v divji Trenti, raztresene v nadmorskih višinah 600 do 1100 m po štirih dolinah na tri ure hoda. Ljudstva vsega skupaj po teh vaseh ni več ko 15,000 duš. Ta peščica nam postane še celo majhna, če pomislimo, da merijo njeni prostori, ki se po njih giblje, celih 660 kv. km. Med .25 okraji Slovenije jih je le devet, ki so tolikšni, oziroma večji ko ta rostor. Po njih živi in dela po 32 tisoč (okraj Dravograd) do 140,000 (ljubljanska okolica z mestom vred) po triglavskih gorskih tleh pa gospodari in dela komaj toliko ljudi, kolikor jih šteje mestna občina celjska. Po štirih dolinah ležijo njive, travniki, pota in vasi gosto drugo poleg drugega, v njihovem okvirju pa se dviga tako malo razčlenjen visok gorski svet, da se drži skupaj na ogromne prostore, ki jih ni mogoče deliti. In ti prostori so vsi brez stalno naseljenega človeka tako na široko kakor nikjer drugod med Slovenci. Dokler niso bile razpostavljene turistovske postojanke, razen nekaterih lovskih hiš, planšarskfh stanov in gorni-ških kolib še nedavno ni bilo sledu človeškega bivanja. Tam je razprostrta dežela planšar-jstva, gozdarstva in lova ter se i v njej roka človekova komaj opazi, še nedavno si mogel , tod hoditi po ves dan, ne da bi 'srečal živo dušo. Triglavsko svetišče i Pašne in gozdne planjave, zgnetene v eno samo visoko in široko gorsko gmoto, vladajo za Bohinjem in Bledom. Tam dalje na severu, med Mojstrano in Trento, pa: Triglava blišče se vrhovi! Razpletene so na strme, težko dostopne grebene sivih, opoklih hribin, na njihovem levem krilu pa štrli v nebo veličastna piramida Triglava. Liki triglavskih vrhov so tako mnogovrstni, a ploskve planot v njihovem ospredju tako pisane, da bi zastala vsaka roka, ki bi jih hotela podrobno in dostojno opisati. Da jih doumemo vsaj približno, za-menjajmo jih v duševni predstavi z liki in ploskvami enostavnejših oblik, spremenimo trup gorovja v idealno obliko, ki se bo resnici najbolj približala. Ves ta gorski svet se nam zazdi kakor streha ogromnega svetišča, streha, ki je na severu najvišja, a nagnjena proti jugu. Severnozahodne ga vogala svetišča pa se tišči visok gotski stolp Najvišjega med visokimi, podprt z nekoliko nižjim, vendar prav tako daleč vidnim stebrovjem strogo gotskega sloga. Višina strehe in ogromne mere svetišča ti bodo stopile pred oči, posebno živo, če se zamisliš v bivališče triglavskega ljudstva. Te vasi so v primeri s Triglavom kakor pritlikavi na'rod pravljične dežele Liliputa, narod, ki mrgoli in gomazi okoli orjaka Gulliver-ja.' Sam vrh Triglava stoji nad njimi tako visoko in od njih tako daleč — vrhu tega je prav malokje prilika, da bi ?a opazovali neovirano iz sre de vasi — da so bile te razdalje nekdaj naravnost neskonč-le. Saj ti je treba še danes, ko so razpeljane do njega Sterilne udobne poti, najmanj 6, a največ 12 ur trde hoje, da prideš na njegovo visoko te-ne. Kraljestvo Zlatorogovo Dolgo vrsto stoletij srednjega veka je bilo ljudstvo maloštevilno ter ni imelo po trav-lih planotah še nikakšnih gospodarskih opravkov. Kar se tiče sami'h golih, skalnih vrhov, je pa treba naglasiti tole. Maši predniki romantičnih čustev, ki bi jih vlekla na vrh ?ora, niso poznali, pač pa se jih je dojmila njihova puščob-aa stran, ki ne nudi nobenih neposrednih gospodarskih koristi. Priroda, ki se v dolini smeje, sedi tam zgoraj v odvratni molčečnosti Do višjega poznavanja gorske prirode ter njenih zakonov in sil se ljudstvo ni moglo povzpeti, zato je živelo poleg njih v otroško naivnem brezkritičnem razmerju kakor palček ob kolenih velikana. V tej skrivnosti polni temi se je lotilo naših prednikov občutje magičnega strahu. Posledica, ne pa vzrok, kakor misli E. Iieclus, pa >je bila, da je dal človek vsem pojavom in celo svojim strastem oblike nadprirodnega. Čar nedosež-nosti gorskih velikanov se je v duhovnem življenju spremenil v kraljestvo nadnaravnih bitij, demonov, dobrih in zlih, stopnjeval se je torej kar v nedotakljivost visoke gorske prirode. J. Kugy piše: "Čez ves gorski svet, ki ga je priroda človeku vedno in povsod zastirala, je ležala temačnost neznanega in skrivnostnega, ki je dala povoda tolikeremu strahu in praznoverju." Temačnost, ki je vladala prvotno že za robmi gorskih planot, se je umikala navzgor spo-redno, kakor so prodirale gospodarske potrebe človeka, končno se je skrčila skoraj samo na triglavski vrh. Najstarejši podatki o vražah v zvezi z njim, zapisani pri Valvasorju, nam kažejo, kako gosta je bila mreža praznoverja, ki je bilo vanjo zapleteno javno mnenje 17. stoletja s samim pisateljem vred. Da, še v prvi polovici preteklega stoletja so šteli Bohinjci 1 triglavske višine i no skušan,je ali P' seganje v domeno f srečni divji lovec i je po pripovedki p|c je kraljestva Zl^j spada med prve žr| j predrznosti. Zad\. mnenju tedanjega % sil kelih sličnega Ijy je bil Tonej Koroš^. nika, ko ga je 6. 0t vrh Triglava ubilale Sedež boga T|e Do konca 18. stfoj kult naše gore zgole prostega triglavsk^a Tedaj pa je dobilid stran visoke izobrazi, Zojsa, Linhart in p so si izbrali TriglaVj« nadaljnjega razisii razmišljanja. m Vse dotlej se je gl salo v dijalektičniT1 glou ali Terglau, 'li pa drugem zlogu,11 Zoisovega krožka v da ga je treba po fc' mološkega pravopis Triglav, zopet z & drugem zlogu. A P5e speljalo naprej v ^ no smer, ki jim je bro došla. 'f1 Pri Valvasorju so3 čilo o bogu Trigla'1 ga častili severni S^' nes nemškem mesw1 enakosti imen, ta' pri nas pa gore, i'1' imena Bohinj, čes 1 kdaj častili "velikef se je rodila v njih'*1 domneva, ki je ni kazati, a jo drži r Slovenec še danes i nico: da go si stari ^ so bili še pogani, f_ na naši gori sedež I' va in da je od tega' gora svoje dično iflf* Ta veličastna gl'n zlatila "snežnikoV. sivga poglavarja,"; obledela in tudi p<>3( kladu Bogatina si L, če' več skomin.1 A|jt rodnim preporodi^ pesnikom in pisatelj darle treba šteti v flj0 slugo, da je ta z$n razdrobljen po vC skem. Sleherni izrt . ni v svoji duši poj'; bec ter ga po svoj'^( goji. •,<■ UPHOLD ITS IDf Duhovni kult Tr| j naposled razživel %c tvarno negovanje. x tom raste število tis':a, jo, da postaja njeg<.z narodna božja pot.o, takljivosti se ne d'le njegovih prepadnih mladci so jih vser Vendar te'h drznih !'g( gre devati v isto vr( j, lovcem, ki se je P^.i tuhnjeno tam iz T% ugonobil Zlatoroga b< stil od njega čuvaMt< Šteti jih moramo K;r žini Zlatorogovi, % bdi ob triglavskih jih' straži. |d -O--jB Srečen čloU Prvi: "Ali se spofy poda Krivca, ki se,K dan zavaroval za Ž%1 Vi?" — Drugi: "Se*a minjam. In kaj je VI Prvi: Danes zjutraj} j Drugi: "Srečen čloV's eno leto je plačeval v seda,j mora zavaroV*? čati celo zavarovalne Junaštvo in zvestoba Rablji (France Bevk) 3S i Santerre-jevo ime je ko še malo znano. Tedaj jilral tja malega Proven- ru nj Varjenega človeka, pa sli ži |a politika, da je za ti- od s i vse potrebno naročil, je rj|čanem delu smo odšli til fk Santerre-ju. Ta je ne »oračen pred svojo go- m ,gi nas pozdravil z grom- pi jječim glasom. Po viso- li (rj|ti mi je bil pač enak: a v : ;|em obsegu in teži me ti ,,o za dvojnato prekosil. | J mož! In njegove ve- j in . so zrle iz rdečega obra- m ^pblastno, da je bilo na m :led očitno, kako zelo je m ak o svoji veljavi. ti Gniška soba je bila pol- g; tovrstnega ljudstva iz ss ^ntonskega predmestja, te n'k ^prijazen pogled me ' lj . ; zakaj že moja neko-' z Jša obleka se je zdela vj Jdem sumljiva. A nosil p lojno kokardo za kiobu- n< I r bi bilo nevarno za živ- p %ez nje hoditi po Pari- . J tega so bili moji tova- ri ls-aj dobri znanci. Tako n % zapreke prišli v sose- ž; j,0' kamor nam je San-Prinesti naročeno ve- n II er je bila pičla, vendar ;,go lačnih oči poželjivo n klobase in gnjat, kruh s PJi so prišli na našo mizo. 1< steklene duri so ločile r 1 bo od gostilnice za vse, " ajteri so prihajali pogle- j ^ri k nam. Nam je med t Ogrizek šel v slast, in sve-%erre-jevo pivo se je k i dobr& prilegalo. i -'jem mahoma opazil med s tmneži obraz, ki ga ni bilo ^grešiti — Žida Baruha curterja! Že ko sem ko-z3koz gostilnico, se mi je 8 a znana zdela, dasi sem . j ' zadaj videl. Ostro me I pogledal, a je odšel, ne )V spremenil obraz. Morda "Vendarle spoznal! In kaj • O njegovi maščevlno-. Prav nič dvomil. Do-^ ;je rokel tem ljudem tu -g da sem pritajen plemič, rf ' in stvar je utegnila ' za^e zelo neprijetne, 1 fel° nevarne posledice! udarjal sem, kaj storiti, je odstraniti od tovarišev, Sal°- Teda) sem rekel go-Barju, ki je pohajal sejn Ba. da zehm 'državljanom' lunaj kar je v moji moči, veselje napraviti. S temi lmi sem Santerre-ju stis-tm, Voko ter ga prosil, postreže ljudem s kosom > klobaso i„ požirkom pi_ ia sreco Francoske domo- vine." Taka vzajemna pogosce-nja in bratovske pojedine so bile tačas močno prišle v navado. Santerre mi je motreče pogledal v oči in zacvenkal s cekinom ob mizo. Nato ga je vtaknil v žep pri telovniku, odprl steklena vrata ter zaklical z gromkim glasom: "Državljani! Mlad rodoljub je pod mojo streho. Tu stoji, ta državi j an-slikar. Zaslužil je s svojo umetnostjo cekin in ga pokla-da na oltar bratovske ljubezni. Ni s prokletstvom obložen cekin aristokrata, ki se ga drže potne in krvave srage ljudstva — takega cekina bi se niti s prstom ne taknil — ne, to je pošteno zaslujženi zlat delavca, moža iz ljudstva, našega brata! In on hoče, da skupaj z njim pijemo na srečo Francoske domovine. Ta dar je v čast njemu in nam. Bog živi mladega rodoljuba v naši sredi!" To je bilo živio-klicev! Vsi ti 'državljani' so mi hoteli podati svoje čedne roke ter so mi praskali lica s svojimi slabo obritimi bradami pri neizogibnem bratovskem poljubu. K sreči je kmalu prišlo na mizo pivo s klobasami in kruhom, in usta rodoljubo viz Sveto-anton-skega predmestja so zdaj imela koristnejše opravilo. Zdaj je vse v najboljšem tiru jedlo in pilo, in jaz sem mislil, s kakšnim izgovorom bi se odstranil; zakaj Židov obraz mi je bil še vedno pred očmi, in čutil sem naprej, da se mora kaj neprijetnega zgoditi. A ni se mi posrečilo, iznebiti ki so bili prišli že zelo v dobro voljo. Ma li Provencal je bil začel petje v kolobarju, in moral sem držati z drugimi, sicer bi ga užalil. Tu so se nakrat odprle duri, častnik je pomislil: "Izberite jih dvanajst." "Po vrsti, prosim." "Ali ima kdo kazen?" "Teh ni težko najti, gospod poročnik," je dejal narednik v civilnem tonu in z nasmehom domačnosti na obrazu. "Izberite take, ki se plazijo krog voglov, ki nimajo v redu obleke, ki . . . sploh, pripravite mi jih dvanajst." "Kakor zapoveste, gospod poročnik." Narednik je pozdravil in šel. Ko je stal pred dolgo vrsto, je dejal: "Vsi, ki ste sinoči vasovali, en korak naprej!" V vrsti se je zganilo, nehote je klecnilo par kolen. Naredniku je skoraj ušel smeh. "Kdo je bil sinoči zunaj?" Deset mladih fantov je stalo pred njim, njih obrazi so bili silno nežni in še beli, komaj br-čice so jim poganjale. Enemu je šlo skoraj na jok. Narednikovo oko je iskalo: "Ti, tam, ki zehaš. Sem!" Ta se ni zganil. V narednika je strmel z nedolžnimi očmi, ko : da vsega tega ne razume. Ni ! verjel. Zdelo se mu je, da se je narednikovo oko ustavilo na debeluhu poleg njega, zdravem in bogatem, ki je popival in razsipal vse večere. "Ali ne slišiš, jetika?" Pogledal je strmo. "Ti — da! Suni ga ti, ki si poleg!" Narednik je zapisal imena vseh. Nato je javil poročniku: "Gospod poročnik, pokorno javim, dvanajst mož." "Dobro. Popoldne ob štirih na dvorišču!" Ob napovedani uri so zabili Ta spomin mi še vedno teži srce: Šest vojakov je bilo obsojenih na smrt. Neki večer so se bili napili, zapeli so in dejali par revolucionarnih besed. Vse, kar se je potem zgodilo, so storili drugi. Niti streljal ni nihče izmed njih, ne ropal. Tisti, ki so streljali in ropali, so pričali zoper nje. Sodniki niso bili občutljivi. Čas je bil strog. Vojaški sodnik je prebral obsodbo in pripravili so prostor, s peskom posut, v j ozadju z deskami obit. Štiri: krogle za vsakega, dve v glavo! in dve v prsi. še rabljev ni bilo treba. Stotnija mladeničev je stala j na dolgem, od smrdečih poslopij i obdanem dvorišču, ko je stopil! perd njo narednik in jo preme-i ril z dolgim, hladnim pogledom:.; "Popoldne bomo streljali pun-j tarje. Kdo se javi?" Vsi so molčali. Lahen trepet je šel skozi vrste, onemelost je sijala iz razposajenih oči. Do tega hipa še niso videli človeške krvi, od njih roke prelite. Narednik je čakal par trenut. kov, nato se je razhudil: "Ali ste mevže? Kdo bo streljal? No?" Zopet je bilo vse tiho. Pol obrazov je pobledelo. Eni so gledali naravnost, toda vsi v pozo-ru, roke ob bokih ko da čakajo kazni. Narednik jih je pozval še enkrat z neizbranimi besedami, nato je Stopil k častniku. "Pokorno javim, nihče se noče priglasiti." | in Santerre je naglo stopil k meni. "Mladi prijatelj," šepnil mi je v uho, "mirovni sodnik mestnega oddelka s policijo je tukaj in hoče na obtožbo nekega Žida prijeti nekovega Muo-sa, ci-devanfea, častnika prokle-te Švicarske straže, zavoljo goljufije in dolgov. Recite mi le ' z besedo, da niste noben ci-de-vant, in porok sem vam, da bo prej Žid visel na prvi laterni, nego da eden teh biričev roko položi na vas." "Jaz nisem aristokrat," sem rekel. "Žida nisem ogoljufal in mu nobenega vinarja nisem dolžan." "Torej niste bili nikoli častniki Švicarske straže?" je še enkrat vprašal Santerre. Laž v zadregi bi me bila utegnila rešiti. A smatral sem pod svojo čast, pomagati si s takim sredstvom iz zagate. "Jaz nisem častnik!" sem odgovoril. "Ako vam ta izjava ne zadostuje, pustite v božjem imenu, naj briči pridejo.i' Santerre je skomignil z rameni in mrmral: "Pa vendar imate nekaj aristokratskega na sebi!" ter je šel ven. Trenotek pozneje je vstopil mirovni sodnik z Židom, in oborožena straža se je postavila na vrata. Petje v našem kolobarju je utihnilo, hrup v veliki sobi polegel, vse je stegovalo vratove in gledalo na nas. "Tu je tisti, državljan sodnik, tu je tisti, ki me je ogoljufal za 800 louisdorjev! Spravil me je na beraško palico! Zakaj njegov čedni prijatelj, či-devant baron Reding, se je branil izplačati ponarejeno menico, ki mi jo je obesil ta goim, in za katero sem mu jaz dal 800 louisdorjev, sam zlat denar, celo moje premoženje! O jaz nesrečni človek! Torej uklenite ga vendar, da prejme za to svoje plačilo, moj ljubi gospod—o prosim odpuščanja, reči sem hotel: moj ljubi državljan mirovni sodnik! Primite ga vendar, da pride, kamor tiče; v ječo La Force in na vislice ali na kolo." (Dalje prihodnjič) štirioglat prostoren prostor z vojaki onih oddelkov, pri katerih so bili prideljeni obsojenci.) Bili so zraven oni, ki so skupaj spali, pili, prepevali, delili si vsak novec in še košček komisa. Postavljeni v vrsto kot šahove pigure so morali proučevati min-! Ijivost človekovo. Za vojaki so stali civilisti in gledali, kaj se zgodi, če hodi kdo' po poti, ki je ne piše železni za-' kon. Na sredi kvadrata so stali vojaški dostojanstveniki, mra-1 čni in resni kot zakon, bolj ne-| usmiljeni kot zakon. Med njimi, je bil duhovnik, bled s križem v J roki in razmišljal, kaj ima opra.' viti križ na tem mestu, ko je že j vse opravljeno z Bogom. Rablji so stali v vrstah. Bili so beldi kot smrt. Bolj bledi kot obsojenci, ki jim je duhovnik šepetal zadnje besede o posmrtnem življenju. Ko je stopil prvi pred kol in ga je črna zaveza na očeh ločila od vidnega sveta, so nabili rablji puške. Neenakomerno so škr-tale zaklopnice, roke so trepetale. Na migljaj so pristopili štirje bliže . . . Dvignili so puške k oče. su . . . čisto blizu . . . Trentek ... Na koncu muhe je "klečal človek, zvezan, nedolžen kot jagnje, čisto tuj, a vendar tako bližnji, kot da je brat onega dekleta, ki mu je sinoči šepetal besede o ljubezni. Glava tega človeka je rastla in kot da se je obesila za brado na puškino cev, je ta po-1 stala silno težka in je skoraj: kolnila k tlom . . . Oči so žarele skozi črne zavese, usta so se širila . . . Zadnje znamenje . . . Trok-to. rok se je razleglo neenakomerno in zamolklo, črna zavesa se je zarezala prvemu v čelo, črna kri se je vlila po teh . . . Drugi — tretji — četrti . Pritajena sapa med ljudmi, j mračna čela med vojaki, rablji so pristopali in odstopali . . . Pri četrtem je padla enemu' rablju puška iz rok. Oči je zavil j v čudnem motnem blesku, njegov! obraz je bil bled kot namizni prt. ........... Dostojanstveniki so se zgrozili in pogledali temno, ko da je nekdo pljunil na lepo svečanost sredi najlepše napitnice. Odnesli so ga, narednik ga je ozmerjal. Ko so odpeljali mrliče, so šli; rablji in so se napili. Ko so prišli pozno ponoči domov, so se tovariši odmaknili na ležiščih, ko da so garjevi. Nihče ni zinil besede. (To črtico je napisal goriški pisatelji France Bevk v spomin na radgonske žrtve, ko je avstrijska soldateska streljala slovenske vojake samo zato, ker so bili Slovenci). --—o-- BELO DOBIJO DELO DOBIJO THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. ŽENSKA POMOČ Punch Press operatorice Plača od ure 5 dni v tednu Guarantee Specialty Mfg. Co. E. 96 & New York Central Railroad (7) Ženske ZA ČIŠČENJE URADA V MESTU Dobra plača od ure. Stalno dsio Zagotovljeno delo po vojni Vprašajte za Forelady 12. nadstropje HIPPODROME BLDG. 720 Euclid Ave. ženska za čiščenje POLN CAS PLAČA Zglasite se v 5. nad. Employment office Wm. Taylor Son & Co. (2) Kitajska orožarna. — V teku sedemletne voje z Japonci so se Kitajci navili izdeloati municijo in orožje v-zavetju, kjer jim ne morejo škodovati napadi iz zraka. Gornja'slika nam predstavlja vhod v podzemsko tovarno orožja in munizije v južni Kitajski. Tovarna je vsekana v živo skalo in ima vso potrebno električno razsvetljavo in pogonsko moč ter proizvaja nemoteno in stalno tako potrebno orožje. FOR ICT0RY BUY UNITED STATES STAMPS Gornja slika nam predstavlja del ameriškega nosilca letal. Na krovu je videti večje število bombnikov in torpednih letal. Ta ladja sredi morja pričakuje povratek še ostalih svojih vojnih ptičev z napada na japonsko le talsko bazo na Formosi. V ozadju pa je še več bojnih ladij. (5) PUNCH PRESS OPERATORJI in ASISTENTI Dnevno ali nočno delo ELEKTRIKAR Potrebni v važni industriji za zmago! Dobra plača GEOMETRIC STAMPING CO. 1111 E. 200. St. IV 3800. (7) General Brehon R. So turner vek je povedal članom narodne organizacije tovarnarjev, da mora Amerika poslati več in še več muni-cije in orožja ■na razne fronte. -o-- Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. Priporočilo Našim naročnikom v Geneva in Madison okolici naznanjamo, da je prevzel zastopništvo dnevnika "Ameriška Domovina" dobro poznani farmar Mr. Joseph Grame Mr. Grame ima polno pravico pobirati naročnino od starih na-1 rožnikov in sprejemati tudi no-j vo naročnino, kakor vršiti še dru-! ge posle, ki so v zvezi z našim t podjetjem. Našo slovenske far-' marje v Lake, Ashtabula in j Trumbull county, 'ki so naročniki, prosimo, da plačajo pri Mr. j Gramcu, ali pa jih bo Mr. Grame j sam obiskal in dal uradno potrdilo. Našim ljudem ga toplo pri- ■ poročamo. — Uprava Ameriške Domovine. MALI OGLASI" Pohištvo naprodaj Proda se 3 komade za spreje-j mno sobo in preprogo; 2 poste-! lji .springs in modroce, 1 dres-; ser; kuhinjska peč, miza in 4; stoli in ledenica. Vse v jako do-; brem stanju. Proda se skupno; j ali posamezno. Zglasite se med1 < 9 .in 12 dopoldne na 1112 Addi-' Uon Rci; zgorej, zadej. (2) j Ohijska vina! Prodajamo na debelo in drobno . I Joseph J. Smole, Jr. 6112 Glass Ave. I (W„ S.-x) Dovoljeno nam je uposliti pri vhodu POTREBUJEMO PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE OPERATORJE ,' turret lathe OPERATORJE RADIAL DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA TEŽAKE Stalna dela sedaj in po vojni. Visoka plača od ure in overtime. LEMPCO PRODUCTS DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS (3) Lathe operatorji Tool Makers in Tool mašinisti Arc Velderji Nočno delo Visoka plača od ure in bonus za nočno delo The Yoder (o. 5500 Walworth Ave. 2 cesti južno od Lorain blizu W. 53. ceste (5> Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. iovinski roman iz časov francoske revolucije. "ijstere pokrajine sem i 'A posamezne kartone v i "kakršno bi imele dobi- 1 m jih priložil ostalim 'Marillier je bil jako f Dal mi je pet louis- i • ot posebno nagrado, i ^e risbe v veliko map- j Msel v Tuilerije, da jih j t'ninistru kraljeve hiše. j o'e sem bil spomnil, da s Nariši v delavnici ime- s ikdevanta ter me niso \ a!i- A mojstrovo odli- ( ■ti me je doletelo o pri ] lVjega naročila iz Tui- 1 Milo še olja v ogenj za- ] 3r so mi očitno pričali - ! gledi in zasmehljive j liTedaj sem sklenil po- i jM ne bi mogel doseči i j, ne že dobrega tovari- 1 mojimi sodelavci; saj i i ve muke, če mora kdo s lijlati z ljudmi, ki njega i lO trpeti. j psem povabil pol tucata tki so skupaj z menoj 1 ifsti dvorani, na svoje i nkrat na večerjo. Go- ; ;oi Si sami izbero, le da -i|na hiša. Brez odlaša- Sprejeli moje vabilo ter ; Santerre-jevo pivo-at ni bila daleč od naše if, in kamor so večkrat a načrt, in njegove kretnje so izpričevale bojazen in obup. Nastajla je čedalje bolj tema in to je vedno bolj vplivalo nanj. Počasi in prav tiho vstane iz postelje. Bil je samo za silo oblečen, vendar pa on ni mislil na to, da bi se popolnoma oblekel. Brez da bi starega služabnika prebudil, ki je sladko spal, stopi trdno Jozua na pod. On se je vedno oziral plašno okoli sebe, kot bi se bal kake sovražne sile. Sključen k tlom zapusti Jozua svoje ležišče. Stari Willy-pa se še vedno ni prebudil. Po sobi razširjena tema pa je čedalje bolj vplivala na Jozuata. Njegov bledi obraz in motne oči, pa so izpričevale, kot da je osmojen. Ko se je prepričal da se Willy ne gane, da se zamore nemoteno premikati, on, ki se je ponavadi z energično zapovedjo z lahkoto odstranil vsako nad-ležnost, stopi sedaj prav nati-ho v sosedno sobo. V ti sobi pa se je nahajala omara z orožjem. Jozua je hitel k nji ves sključen in jo odpre. Sedaj pa poseže z roko v njo. Je-li bil to slučaj, da je njegova roka pograbila za srebrni samokres, ali si ga je vedoma izbral? On se ni popolnoma nič brigal, kako orožje da drži v roki, on sploh ni imel časa, ker njegove oči so švigale na vse strani kot bi se bal, da bode kdo prišel — katerega je vedno pred očmi imel. Ko se je Jozua enkrat oborožil, mu stopi na obraz nasmeh-ljaj; toda. njegov nasmehljaj je bil nekaj nenavadnega. Njegovo obličje je izgledalo v tem trenutku strašno. Kdor bi ga v tem položaju videl, bi se ga gotovo prestrašil. Vendar pa ni bilo nobenega v sobi, ne poleg njega. Stari Willy pa je spal vsosedni so- "Usmilite se me, ostanite!" kriči on proti oni skali, "poslušajte me!" Vendar pa oni stari mož v sivosrebrnem plašču ni hotel dalje poslušati njegovega klica. Ali pa se mu bo po kakemu ovinku približal? Težko dihajoč in z nestrpnostjo navdan, stoji Edward na mestu in gleda za njim. Ona postava tam se je vedno bolj ifi bolj oddaljevala, in kmalu izginila v nočni tmini. Edward je pričel krčevito ro-k eviti — on čaka, on je še vedno upal, da se ga je oni nenavadni človek usmilil, in da se mu bo približal-- Nastajalo je temno in vedno temnejše. Edward je zastonj pričakoval — ura za uro je potekal čas — starca pa le ni bilo! Šele proti jutru se je Edward vlegel do smrti izmučen in takoj trdno zaspal. Ko se je čez nekaj ur prebudil. je bil že beli dan. Njegov konj je stal pri njem in ga ne-strpljivo pričakoval, da ga zopet za j aha. Z globokim vzdihom vstane Edward. No, sedaj velja zopet pot' nadaljevati. Edward dospe končno zopet srsčno v creeške prepade in brez vodenja starčka v lepo tiho dolino med visokimi skalnatimi stenami. Elizabeta ga je že težko pričakovala, dan za dnem je hodila gledati, kje ga bo zagledala. Vsa srečna mu hiti nasproti, njene oči pa so ga vprašaje zrle, kaj da je opravil, medtem pa jo Edward ljubeznjivo pritisne k sebi. "Je samo ena pot, da doseže-va najin tako zaželjeni cilj, Elizabeta," reče on, "midva morava onega moža v sivosrebrnem plašču poiskati, ker samo on zamore dokazati, da si ti Elizabeta Wilson, katero je on rešil," "Vsa presenečena in s srčno boljo navdana pobesi oči, in vroče, debele solze ji porose bleda lica. "Jaz se nisem motila," šepeta ona, "moje sumničenje je nastopilo! Mi dva ne bova nikoli več našla najine prejšnje sreče!" "Ne pusti naju še obupati, Elizabeta," odgovori Edward in jo pogladi po lepih svitlih laseh, od tu hočeva iskati onega doberga starčka, kateri je edina priča tvoje rešitve. Mora se nama posrečiti, da ga naj deva, in ga pripraviti do tega, da bode resnico izpovedal. In ko se nama posreči, da ga najdeva, in ga pripraviva do tega, da bode resnico izpovedal. In ko se nama to posi-eči, bo takoj vse drugače; potem se ne bodo tudi sodniki mogli več upirati, da bi te ne pripoznali! Ne obupaj, midva sva se zopet našla in končno bova tudi zmagala! Potem bova dobila tudi najinega ljubega otroka nazaj, po katerem tvoje dobro srce tako tajno hrepeni." Srebrni samokres. Obnašanje Jozuata je bilo za starega Braddocka velika uga-njka. Nato ko je navidezno oboleli nekaj časa ležal nepremično kot mrtvec, se je zopet nekoliko opomogel, toda njegovo obnašanje je kazalo, da je resnično bolan, ali pa, da ni pri pravi pameti. Njegove oči so bile globoko udrte in so se plaho ozirale na vse strani, njegove ustnice pa so brez prestanka nekaj mrmrale, in bilo mu je videti, da je strašno preplašen. Stari dušni pastir z Wilson City mu je prinesel nekaka pomirljiva zdravila, in stari Willy je bil noč in dan pri postelji bolnega gospodarja Wilson Castla. Jozua ni rekel niti ene besede staremu služabniku, on je vedno le nekaj v brado godrnjal. Strašna, iieverojetna sprememba se je zgodila z njim. Njegovo obnašanje je kazalo strah in ne več sovraštvo do ljudi, kot poprej. Stari Willy' je zmajeval z glavo in se trudil, da natančno vse tako izpolni, kot mu je Mr. Braddiock naročil. Jozua jie največkrat izbil staremu, zvestemu služabniku ponujana zdravila z žlice, da so se razlile po postelji, vendar pa ga je Willy katerikrat prevaral, da mu jih je v ustavlil, kadar se je Jozua kam zazijal. Ko je Willy vedno dalje ponoči in podnevu pri Jozuatovi postelji stražo držal, se je polastila tudi njega nekaka trud-nost. Tudi od njega je zahtevala narava svoje. On se je trudil na vse načine, da bi premagal spanec, vendar pa, ko se je približeval večer, in se je Jozua nekoliko umiril, so tudi njemu od časa do časa oči skupaj nadle. Ves, v nekaki hipnozi se zopet prebudi in skoči ves preplašen pokonci. On se prepriča o stanju Jozuata, — kateri pa je imel oči zaprte, kot mrtvec. Po prepričanju se zopet po-tolažen vsede v gugalni stol, j in objel ga je zopet pri vsem zoperstavljanju sladak spanec. Zavladala je v veliki sobi globoka tišina — tudi po celi palači je nastal mir, ko jie postal večer. Nobena stvar se ni ganila v okolici. Sedaj pa trenutno odpre Jozua oči, katere so mu poizveda-vo krožile naokoli. Ko pa Jozua opazi, da Willy spi, se vzravna natiho pokonci. Izgledal je, kot da ima nekak OBLAK MOVER HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 10 zj. do 4:30 pop., razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. (Wed. — x) JOHN OBLAKA 1146 E. 61st St. HE 2730. Jozua, ki je drža] ^rebrni sa Kadar potrebujete zavarovalnino proti ognju, viharju, za avtomobile, šipe itd, se lahkp in zanesljivo obrnete na L. Petrich - IV 1874 19001 KILDEER AVE. CLEVELAND ORCHESTRA FRITZ REINER, dirigent SEVERANCE DVORANA Četrtek, 4. januarja, 8:30 Sobota, 6. januarja. 8:30 TOSSY SPIVAKOVSKY, violina Vstopnice: Severance Hall, CE 7300 Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV ŠTIRINAJSTE OBLETIy NESREČNE SMRTI tf* ŠEGA LJUBLJENEC^ IN NIKDAR POZAB-L LJENEGA SINA iN r BRATA V BLAG SPOMIN SEDME OBLETNICE SMRTI LJUB LJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! Albin ZakrajŠi ' ' m ko je v najlepši mladost' ugasnilo njejfovo mlado ^ Ijenje dne 3. januarja 11 Štirinajst let se žalostno ^e minjamo kako zapustil si svoje dr*0 Nam vsem težko je orl src*1 ker prenaglo smo Te lzffU^ Edina, tolažba nam je ost*' da proslS pri Bogu za nas- Žalujoči ostali: Frank Krall ki je umrl 3. januarja, 1938 Sedem let je sedaj poteklo, kar Tebe več med nami ni. a nismo Te še pozabili, vsem v spominu si ostal. Z Bogom! Ti sedaj želimo, na Tvoj Rrob spomini hite, počivaj mirno, blaga duša. in prosi ljubega Boga za nas. « Žalujoči: SOPROGA in OTROCI Cleveland. O., 3 januarja, 1945, \ > PETE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA Joseph Beseničar ki je mirno v Bogu zaspal večno spanje dne 30. decembra 1939. Pet let v hladnem grobu, predragi soprog že počivaš, a nismo Te še pozabili, v srcu živi blag spomin. Večni Bog Ti plačilo, spavaj v grobu zdaj sladko. Žalujoča SOPROGA Cleveland, O. 3. januarja, 1945. Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini MATI in BRATA TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN 1 ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. DR. PAUL W.WELSH Vabilo na delniiko sejo < Tem potom se naznanja vsem delničarjem in f kam North American Bank Co., da se bo vršila let^ ška seja v sredo 10. januarja 1945 ob osmih zvečer v1 skem narodnem domu, 6409 St. Clair Ave., spodil rana. Na tej seji bo volitev direktorija za leto druge zadeve, ki spadajo na letno sejo. Za THE NORTH AMERICAN BANK { R. G. KOVATCH, tajnica. POSEBNOSTI TA MESEC ' Spremenite svoj tank za vodo v avtomatičnega. Mi vam i-snap-action termostat z lučko in pokrovom. Enako tudi močasi) asbestosa. Čistimo in adjustiramo burner na vašem grelcu. terial za vse to je $26.00. Mi imamo tudi avtomatične grelce za vodo mere 20 in 30 f]j Rodney Adams Heating Serviced 21601 West port Ave. KEnmore 54611 ŽENSKE SUKNJE Naročite si fini FUR-COAT ali Sterling suknL volnenega blaga direktno iz tovarne po veliko ni^ kakor kje drugje na WILL-Call pri BENNO B. LEUSTIG-U ENdicott 3426 1034 Ad< BANČNA ; !!== s. NAZNANILA i 1 i« Iz urada slovenske bainke, The North Air! ican Bank Co., se naznanja, da bodo spremen* ne ure za petek popoldne. Dozdaj sta bili $ banki, to je glavna na 6131 St. C,lair Ave. in P družnica na 15619 Waterloo Rd. odprti od 9'* dopoldne do osmih zvečer. To je bilo pa za uslužbence na banki prehu" ker niso imeli niti časa za prigrizek. Zato je "te določeno, da bosta banki v petek popoldne 5 2:30'do 6 zaprti. S tem bodo dobili uslužbeJ malo oddiha za okrepčilo. Banki bosta pa odp'i potem zopet od 6 do 8 zvečer. ; To naj cenjeni vlagatelji in odjemalci baffl upoštevajo. Ta odredba velja že za prihodnji f tek 5. januarja. ODBOR. V BLAG SPOMIN Ali iščete delo? Se priporoča, da ga pokličete vsak čaa, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca se mu je bliščal v roki. Kam hoče Jozua? Kaj zasleduje on? Ali je sklenil, da se oprosti onega, pred katerim ima strah? Ali je to njegovo početje vezano z umobolstvom _? V tem času pa pride stari Abraham Braddock iz Wilson Cityja sem. On je bil zatopljen v globoke misli. On ni hotel starega Willyja brez njegovega navdušenja pustiti, zato se je napotil, da pogleda bolnega Jozuata in njegovega služabnika. Trenutno > pa obstane Mr. Braddock. Dozdevalo se mu je, da vidi nekaj v neposredni bližini, kar pa si ni vedel tolmačiti. "Moj Bog in gospod — kaj boril, onega, ki je i srebrni samokres, ofl del Joe, ali spoznati gel! fl J. G. Electric t HEnderson 7