/Primorski Št. 231 (15.332) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST-Ul Montecch 6-Tel. 040/7796600______ GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - UL Rktori 28 - Tel. 0432/731190__ PO$n«A PIACANA V GOTOVM SPH>. NAM. POST. GR. 1/50% Hranilna pisma I0%amm 8.75% neto 1500 LIR bcIkb ba^ca di credit° di tr|este NEDEUA, 27. AVGUSTA 1995 Tunld podplati naših ntirovnhv Sercu Premru V vasickah Apeninov, kjer sem preživel nekaj dni dopusta, ni cerkve ali krožka, kjer nebi z veliko vnemo, in to že več let, zbirali pomoči za Bosno in druge od vojne prizadete kraje nekdanje Jugoslavije. Tudi v Trstu je bilo marsikaj storjeno: številne organizacije in posamezniki zbirajo pomoč, nudijo solidarnost beguncem, pa tudi drugače aktivno izražajo odpor proti, najhujšemu nasilju - vojni. V našem mestu je bila celo prva manifestacija v Italiji proti vojni, in to še med spopadom v Sloveniji, 30. junija 1991 (pri tem ne gre pozabiti na odločilno vlogo, ki so jo takrat odigrale slovenske organizacije). V naslednjih letih pa Trst ni znal obdržati vodilne ali vsaj pomembne vloge v mirovniškem gibanju. Razlogi so številni in zapleteni; nenazadnje vplivata tudi ideološka in nacional(-ističjna naravnanost, ki marsikomu onemogočata jasno ločevanje med napadalci in napadenimi. Z včerajšnjo demonstracijo pred hrvaškim konzulatom pa je tržaškemu mirovniškemu gibanju zmanjkalo še nekaj: nepristranskost Po »Nevihti«, s katero je Hrvaška odpravila srbski upor v Krajini, kaže zagrebška demokracija vsak dan globlje gube: hitri in izredno uspešni (morda celo preveč hitri in uspešni, in zato sumljivi) vojaški udarec, s katerim je zbrisala srbsko Krajino, bi bil sprejemljiv samo, če bi mu sledilo dosledno spoštovanje človekovih pravic. To pase ni zgodilo - kot se v resnici na koncu vojaških spopadov nikoli ne dogaja - in nasilje, ki ga nikakor ni mogoče opravičiti, je vrglo na hrvaško stran Cmo senco. Včerajšnji protest tržaških mirovnikov bi bil upravičen, če bi podobno demonstrirali ob ostalih primerih pošastnega nasilja v nekdanji Jugoslaviji, od Vukovarja do izgona zadnjih Hrvatov in Muslimanov z banjaluškega območja, ki poteka te dni, in če bi vsaj enkrat stopili tudi pred srbski konzulat in glasno obsodili razne Miloševiče, Karadžiče, Mladiče in ostale »kriminaloviče«, ki so zagrešili grozote, ob katerih Tudjman izpade kot vajenec. Včeraj so demonstranti zavračali očitek o mlačnosti in pristranskosti: »Za manifestacije proti vojni smo si obrabili podplate.« Kako tanki so ti podplati, da so jih obrabili na nekaj manifestacijah in niso vzdržali poti do konzulata na Furlanski cesti! ■ Zlato za Italijo I in Slovenijo TAMPERE - V finskem Tampereju se je končal drugi dan finalnih odločitev na veslaškem svetovnem prvenstvu. Prvo zlato kolajno na svetovnih prvenstvih je osvojila tudi Slovenija, ki jo je v enojcu priveslal Iztok Cop, med četverci pa so naslov svetovnih prvakov ubranili Italijani. V posadki »azzurrov« je bil tudi Tržačan Riccardo dei Rossi. Na SP so pred zadnjim dnevom najuspešnejši Američani in Italijani, največje razočaranje dosedanjega poteka prvenstva pa so Nemci. Na 32 strani ZADNJA VEST Priebke pristaja na izročitev Nemčiji BUENOS AIRES - Esesovski stotnik Erich Priebke je pristal na to, da ga Argentina izroči Nemčiji, kamor utegne odpotovati pred koncem septembra. Nemci mu bodo sodili zaradi poboja v Ardeatinskih jamah, po mnenju nekaterih pa naj bi ga potem izročili italijanskemu vojaškemu sodišču. Vojnega zločinca so včeraj ponoči v Barilocheju vnovič priprli. JAVNI ZAVODI / STANOVANJA Rimsko pravdništvo odprlo preiskavo o privilegiranih najemnikih RIM - Italijani so že skovali izraz: »affittopoli«. Gre za najemnike stanovanj javnih skrbstvenih zavodov, katerih sezname je v petek in soboto objavilo ministrstvo za delo in na katerih so novinarji odkrili celo vrsto »zvenečih« imen. Največ je sindikalistov, tako pripadnikov konfederalnih kot avtonomnih organizacij, ne manjkajo pa niti imena politikov in parlamentarcev, največ iz prve, precej pa tudi druge republike. Sezname je ministrstvo za delo poslalo tudi v parlament, kjer desnica pripravlja nezaupnico za ministra Treua, včeraj pa jih je dostavilo rimskemu državnemu pravdništvu, ki je o zadevi odprlo preiskavo. Preveriti želi namreč, ali so bili pri dodeljevanju stanovanj v najem spoštovani zakonsko predpisani kriteriji, javno mnenje pa seveda pričakuje, da bodo skrbstveni zavodi poskrbeli za prilagoditev - v veliko primerih prav smešno nizkih najemnin - tržni vrednosti stanovanj. Na 2. strani S poroko danes višek Kraške ohceti TRST - Danes dopoldne se bosta v starodavni cerkvici na Repentabru vzela Peter in Nevenka. Poroka bo višek štiridnevne Kraške ohceti, ki privablja v repentabr-sko občino veliko ljubiteljev ljudskih običajev. Po poroki bo tradicionalna predaja neveste v Kraški hiši, popoldne pa bodo lahko vsi prisotni zaplesali z novoporo-Cencema. Na 4. in 5. strani | Nizka »kultura« slovenskih I univerzitetnih diplom RIM - »Cas lahkih univerzitetnih di- vlja, da je Famesina posegla za omejitev plom v tujini se bliža h koncu in za Stu- pojava v tujini doseženih univerzitetnih dente, ki so pomanjkanje dobre volje diplom prek »kulturno nizko vrednih nadomeščali s skrajšanim in poenosta- študijskih smeri«, in pri tem omenja su-vljenim univerzitetnim študijem v tuji- spenzijo priznanja diplom slovenskih ni se pripravljajo težki časi,« je zapisala univerz. ANSA pri tem pozablja, da je agencija Ansa v poročilu o analizi, ki jo bil italijansko-jugoslovaski sporazum o je računsko sodišče izvedlo o finančni priznanju diplom recipročen m da je bi-dejavnosti italijanskega zunanjega mini- la možnost diplom z »nizko kulturno strstva v lanskem letu. Sodišče ugota- vrednostjo« na obeh straneh... HRVAŠKA, BOSNA IN HERCEGOVINA »Vlak svobode« iz Zagreba v Split Tudjmon napovedal novo Nevihto Britanski pripadfniki OZN so se na poti iz Tuzle v Zagreb ustavili na beograjskem letališču (Ap) ZAGREB, SARAJEVO - »Vlak svobode«, ki je včeraj zjutraj krenil iz hrvaške prestolnice, se po nekaj urah vožnje zaustavil na kninski železniški postaji in nato nadaljeval pot do Splita, je simbolično označil »končno in dokončno združitev« do nedavno okupirane jugozahodne Hrvaške z drugimi deli države. Najuglednejši potnik, kdo drug kot predsednik Tudjman, je na sleherni postaji, zlasti pa v Kninu, v zmagoslavnem tonu nagovoril »Hrvate in Hrvatice«, jim spregovoril o zgodovinskosti trenutka in obljubil skorajšnjo osvoboditev vzhodne Slavonije -»tudi s silo če bo treba«. Zaostrovanju razmer se skuša izogniti tudi 90 pripadnikov britanskih mirovnih enot, ki so včeraj iz Goražda pri-speli v Split. 2e čez nekaj dni jim bodo sledili še zadnji pripadniki modrih čelad iz oblegane enklave, ki jih bodo odslej branile le grožnje mednarodne skupnosti z natovimi letali. Na 11. strani ____________GORICA / DANES OB ZAKLJUČKU FESTIVALA________________________ Po goriških ulicah sprevod folkloristov z vsega sveta V Gorici, kjer je od četrtka 25. svetovni folklorni festival, pričakujejo danes desettisočglavo množico. Ob 16. uri se bo namreč po obeh korzih odvijal trideseti sprevod folklornih in glasbenih skupin, godb na pihala, metalcev zastav, ki se bodo ob 18. uri zbrali na Battistijevem trgu, kjer bo zaključna slovesnost s podelitvijo priznanj in kjer bo ob 21. uri še zadnji nastop. V tekmovalnem delu je v četrtek in petek nastopilo sedem folklornih skupin iz Južne in Srednje Amerike, Oceanije in Evrope. Na sliki Studia Reporta-ge romunski plesalci iz Ploestija. Na 8. strani Danes v Primorskem dnevniku DSL za politično razčiščenje Tajnik DSL D’Alema meni, da se Dinijevi vladi izteka mandat. Po njegovem je treba zdaj osnovati novo široko koalicijo za ustavne reforme ali pa razpisati predčasne vohtve. Stran 2 Pasoliniju v spomin V Vili Manin v Passarianu so včeraj odprli razstavo o življenju in delu Pier Paola Pasolinija. Razstavo sta organizirali Pokrajina Pordenon in Dežela Furlamja-Julijska krajina. Stran 2 Mirovniki demonstrirali Manjša skupina tržaških mirovnikov je protestirala pred hrvaškim konzulatom, konzul Bertoša pa jih ni sprejel stran 3 Priprave na 504etnico ZSKD Za svojo 50-letnico ZSKD snuje prosloavo, ki bo bila celovit prikaz ustvarjalnosti Slovencev v zamejstvu. Stran 6 Začetek v nogometni A ligi Danes popoldne se bo začelo italijansko nogometno prvenstvo. Istočasno bodo štartah tudi drugo in tre-tjeligaš!. stran 31 Nedelja, 27. avgusta 1995 ITALIJA 2 JAVNI ZAVODI / NOVI SEZNAMI NAJEMNIKOV Med imeni tudi veliko »zvenečih« Rimsko pravdnišivo začelo preiskavo DSL / STAL1SCE TAJNIKA D'ALEME »Dinijevi vladi se izteka mandat« Tajnik DSL za osnovanje široke koalicije ali pa za volitve v prihodnji pomladi RIM - Ministrstvo za delo je včeraj objavilo nove sezname najemnikov stanovanj javnih skrbstvenih zavodov, pa Čeprav je imelo kakih 50 novinarjev in fotoreporterjev, strpanih v eno samo sejno sobo, le tri ure Časa za ogled enega samega izvoda neskončnih seznamov. Prerivanje je bilo tako neizbežno, seznamom zavodov INPS, INAIL in INPDAP pa so se včeraj pridružili Se seznami profesionalnih skrbstvenih zavodov, kot npr. novinarski BMPGI, na katerih je bilo veC kot 60 tisoč imen. Pregled seznamov je bil torej razumljivo težak, Ce že ne nemogoč, k Čemur je prispevala svoje tudi možnost homonimije, zato včeraj ni prišlo na dan ravno veliko »zvenečih« imen. Med tistimi, ki jih navajajo Časopisne agencije, je dedec največ sindikalistov, precej pa je tudi poslancev, sindikalistov, pripadnikov široke politične palete od levice do desnice. Najvidnejše včeraj objavljeno ime je ime Lamberta Cardie, podtajnika v predsedstvu vlade, ki za 194 kvadratnih metrov stanovanjske površine plaCuje 1.094.000 lir na mesec; v seznamu najemnikov zavoda INP- DAP je tudi nekdanji poslanec KPI Giuseppe D’Alema, nedavno umrli oce tajnika DSL, ki je za 201 kv. meter stanovanja plačeval oziroma zdaj plačujejo njegovi dediči 709 tisoC lir. Od Tržačanov so novinarji izsledili senatorja Claudia Magri-sa, ki naj bi za 143 kv. metrov plačeval 886 tisoC lir, vendar je tržaški pisatelj takoj zanikal, da bi bil najemnik stanovanja zavoda INPDAP: »Stanujem v Trstu,« je izjavil za agencijo AN-SA, »kadar pa se mudim v Rimu, prenočujem v hotelu Due Torri.« Seznami stanovanjskih najemnikov zavoda INPS so včeraj prispeli na rimsko državno pravdništvo, ki je o zadevi odprlo preiskavo, da bi preverilo, ali so bili pri podeljevanju najemninske pravice upoštevani kriteriji, po katerih mora biti del stanovanjskega sklada javnih ustanov namenjen šibkejšim slojem državljanov in tistim, ki imajo stanovanjski izgon. Poleg kazenskega vidika zlorabe službenega položaja, bodo sodniki preverili tudi morebitno civilno in moralno odgovornost javnih ustanov. RIM - »Ko bo odobren zakon o t. i. »par condi-cio«, se pravi o enakih možnostih pristopa do medijev, bo Dinijeva vlada izpolnila mandat, za katerega je dobila zaupnico v parlamentu, in to še preden bi odobrili finančni zakon za leto 1996. Potem bo Dini moral priti v parlament. In videli bomo, kateri mandatar ga bo nasledil. Dini H. je seveda možen, toda s kakšnim mandatom? Moje mnenje je naslednje; Ali nam bo uspelo osnovati široko parlamentarno vedno, ki bo pripravljena to zakono- dajno dobo spremeniti v ustavodajno, ali pa bo ta poskus propadel in se bomo napotili z naglimi koraki proti volitvam, seveda z veliko skromnejšim delovnim programom.« Tako je povedal tajnik DSL Massimo D’Alema v intervjuju, ki ga bo v celoti objavil tednik L’Espresso v svoji novi številki. Isto stališče je D’Alema obrazložil v uvodniku, ki ga je včeraj objavil dnevnik LTJnita. Tajnik DSL meni, da bi bilo bolj zaželeno osnovanje široke prlamentar-ne koalicije, Ce do tega ne bi prišlo, pa bi volitve lahko potekale marca ali maja. D’Alema med drugim pozitivno ocenjuje Dinija, a poudarja, da je njegova vlada dobro delala zaradi podpore, ki ji je nudila leva sredina. Po njegovem bi bilo absurdno, ko bi Dini zdaj presedlal na desnico. D’Alemovo stališče je takoj izzvalo nekaj komentarjev. Soglasje z njim je izrazil beneški župan Massimo Cacciari, medtem ko je voditelj KršCanskodemokratskega centra Pierferdinando Ca-sini dejal, da je pred političnim razčiščenjem treba odobriti finančni zakon. RIM / VČERAJ Umrl bivši minister Brancaccio RIM - V neki nemški kliniki je vCeraj podlegel hudi bolezni bivši notranji minister Antonio Brancaccio. Bilo mu je 72 let. Rojen je bil v Maddaloniju pri Caserti in bil prvi sodnik, ki so mu zaupali ministrsko zadolžitev. Kot je znano, je s tega položaja odstopil junija letos prav zaradi bolezni, nasledil pa ga je Coronas. Pokojni je začel sodnijsko kariero oktobra 1947 in devet let vodil kasacijsko sodišče. Kot minister za notranje zadeve je med drugim vodil italijansko delegacijo na devetem kongresu OZN o prevenciji kriminala, ki je bil proti koncu aprila v Kairu. Pogreb z državnimi Častmi bo jutri v Rimu. TRGI / OBRAČUN MINULEGA POSLOVNEGA TEDNA IN PRIČAKOVANJA ZA NOVEGA n Razhajanje« med liro in borzo MILAN - Obdobje velikega šmarna, ko so trgi z velikim upanjem Čakali na znižanje inflacije in na pocenitev denarja v Nemčiji, je že pozabljeno in optimistična pričakovanja prepuščajo mesto predjesenskim negotovostim, kot se je na milanski borzi pokazalo že v minulem, zelo medlem poslovnem tednu. Nova ošibitev dolarja je ob koncu tedna zavrla tudi liro, ki je bila prisiljena spustiti marko spet Cez 1.090 lir, Čeprav je razpoloženje na denarnem trgu veliko bolj ugodno kot na delniškem. Analitiki pričakujejo, da se bo krivulja italijanskega bankovca v začetku tedna spet povzpela, za kar naj bi imele najveCje zasluge izjave premiera Dinija o bližnji vrnitvi lire v evropski denarni sistem, svoje pa je prispevalo tudi ugodno gibanje obrestnih mer. Kljub slabšemu koncu tedna, pa obračun italijanske devize vendarle pozitiven, kajti dolar je v osmih dneh izgubil sedem lir, marka skoraj pet, eku osem, francoski frank pa dve liri. Povsem drugačen je, kot rečeno, obračun tedna na milanskem borznem trgu, kjer posli v povprečju niso presegli 550 milijard lir vrednosti dnevno, splošni kazalec MIB pa je v petih dneh izgubil 1,63 odstotka, s Čemer se je napredek od začetka leta skrčil na zgolj 2, 4 odstotka. Toda tisto, kar je po mnenju analitikov najbolj vznemirljivo, je to, da se je spremenil osnovni trend trga, ki je bil še do konca velikošmame-ga tedna pozitiven. Denarja je malo, ugotavljajo operaterji, še manj pa je volje po investiranju v srednjeročne iniciative, torej pred sprejemom finančnega zakona in razjasnitvijo o usodi Dinijeve vlade. Nekaj špekulativnih valov, rojenih na terenu nepreverjenih govoric, je vrednostnim papirjem bolj škodilo kot koristilo, saj so teden zaključile z negativnimi predznaki prav vse vodilne delnice, vključno s Fiatovimi, Mediban-ca in Generali s skoraj vsemi ostalimi zavarovalniškimi in bančnimi vrednotnicami. BUJONI DEL TESORO POLIENNALI Z DESETLETNO ZAPADLOSTJO ■ Obveznice BTP se koristijo od 1. septembra 1995 in zapadejo 1. septembra 2005. ■ Obveznice dajejo letno 10,50% bruto obresti, izplačljive 1. oktobra in 1. aprila za vsako leto trajanja posojila, z izvedenimi davčnimi odbitki. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem, brez osnovne cene. ■ Dejanski čisti donos prejšnje prodaje desetletnih BTP je znašal letno 9,91%. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih dol 1.30 dne 29. avgusta: ■ Ceno, ki bo iznešena na dražbi, bo treba vplačati 1. septembra. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. VIDEM / V VILI MANIN V PASSAR1ANU Velika razstava o Pasoliniju Furlanija kot zibelka umetnikovih osnovih ustvarjalnih intuicij VIDEM - Včeraj je bila v Vili Manin v Passarianu slovesna otvoritev velike razstave o Pier Paolu Pasoliniju, ki mu jo ob 20. obletnici smrti posveča Pokrajina Pordenon v sodelovanju z Deželo kot pričevanje navezanosti Furlanov na pevca njihove zemlje in njenih korenin, kot je številnim prisotnim gostom naglasil župan Občine Codroipo Giancarlo Tonutti v prvem od štirih jedrnatih nagovorov, ki so tudi prikazali vrsto možnih interpretacij razstave. Glavni pobudnik razstave je Pokrajina Porde- non, ki Pasolinijevemu liku že od nekdaj posveča veliko pozornost. Kot je poudaril predsednik Alberto Rossi z vidnim zadovoljstvom ob uresničitvi pobude, ki si jo je zamislil že njegov predhodnik Sergio Chiarotto, je razstava mišljena kot veliko izložbeno okno, v katerem je prikazano veliko bogastvo Pasolinijeve zapuščine in ki izpričuje raznolikost področij, ki so pritegnile njegovo pozornost. Deželni odbornik za kulturo Alberto Tomat je poudaril, da je bil Pasolini velika, pa čeprav težka in problematična osebnost, vendar ga danes zaradi njegovega umetniškega pričevanja lahko vsi imajo za svojega, Čeprav ne sprejemajo vseh njegovih stališč. Predvsem pa je bil svoboden človek, ki je svojo svobodo plačal tudi z bolečino ob kontradiktornosti vsakanjega življenja. Dvajset let po smrti je njegovo pričevanje še vedno aktualno in morda danes celo bolj razumljivo kot takrat. Da se ob Pasolinijevem imenu še vedno v marsikom vzbudijo močni emocionalni nagibi je v končnem nagovoru poudaril tudi Nico Naldini, koordinator pripravljane-ga odbora, tako da je bilo treba med pripravami premostiti marsikatero nasprotovanje. Razstava vsekakor ni samo ilustrativna, ampak zahteva aktiven pristop gledalca. V različnih sklopih' je predstavljeno Pasolinijevo raznoliko ustvarjanje, v literaturi, slikarstvu, gledališču in filmu, obenem pa okolje furlanskega podeželja, v katerem so bile v določenem smislu spočete umetnikove intuicije. Otvoritveno slovesnost sta zaključila igralca Fabiane Fantini in Paolo Bo-nacelli, ki sta prebrala nekaj Pasolinijev poezij v furlanskem in v italijanskem jeziku. ADRIA AIRVVAVS V SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, KOPENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH Informacije in rezervacije: • ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 • ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 MIROVNIŠKA MANIFESTACIJA DEBELI RTIČ / DVOJEZIČNA KOLONIJA Pred zaprtimi vrati hrvaškega konzulata Zelo skromno udeležbo - Polemiko o proskrbski pristronskosti Govoreča zemlja v prikazu mladih No zoključni prireditvi udeleženci prikozoli, kor so se noučili v teku tego tedno Napovedana in delno osporavana mirovniška manifestacija pred hrvaškim konzulatom se je odvila včeraj v Ul. Timeus ob sicer zelo omejem udeležbi nekaj desetin manife-stantov, ki bi bib skoraj neopazni brez številnih poh-cistov, karabinjerjev, fotografov, snemalcev in novi-narev - tudi s Hrvaške, od koder so poslali radijskega in televizijskega dopisnika, novinarja uradne tiskovne agencije Hina in zagrebškega Vjesnika. Manifestanti so z letaki in s transparenti (»Ce ho-Ceš mir, pripravljaj mir«, »Nacionalizmi povzročajo vojno« in »MultietniCna in antifašistična Hrvaška«) obsodili nedavno vojaško akcijo, s katero je Hrvaška spet zavzela Krajino. Ni pa jim uspelo, da bi svoj do- kument izročili hrvaškemu konzulu. Na Ul. Timeus ni bilo predstavnikov večine organizacij, ki so sicer podpisale skupni dokument -jabolko spora, zaradi katerega je hrvaško predstavništvo odklonilo razgovor. Konzul Miroslav Ber-toša je mirovnikom sicer priznal, da so verjetno v dobri veri, vendar »na tej manifestaciji ne ločujejo žrtev od krvnikov, ne priznajo dejstva, da Hrvaška •ni zasedla ničesar, paC pa integrirala svoj teritorij v mednarodno priznanih mejah. Nesprejemljiv je tudi apel, naj se predsednika Tudžmana razglasi za vojnega zločinca in naj se tržaška trgovinska zbornica ne udeleži prihodnjega zagrebškega velesejma. S tem v zvezi hoCem naja- viti, da smo skupaj z veleposlanikom in z zagrebškim županom povabili tržaškega župana Illyja na obisk v Zagreb. Hrvaška je vedno bila za mirno reševanje sporov in za mednarodno sodelovanje, toda prav srbska stran v Krajini ni spoštovala teh naCel. Glede srbskih beguncev iz Krajine pa so žrtve brezumne in nasilne velikosrbske politike, saj jih je sam srbo-krajinski voditelj Martič pozval, naj zapustijo Krajino, medtem ko jim je predsednik Tud-žman zagotavljal majšin-sko zaščito po evropskih standardih.« Manifestanti so seveda konzulove oCitke zavrnili: »To nikakor ni manifestacija proti Hrvaški in njenemu ljudstvu, paC pa proti njenemu nacionalistiCno-militaristiCnemu vodstu. Glede hrvaške zasedbe ah osvoboditve Krajine pa je kakor s Trstom 1. maja 1945- za ene so jugoslovanski partizani Trst osvoboditi, za druge pa ga zasedli... Vsekakor je za nas mirovnike vsaka vojaška akcija nesprejemljiva, spore je treba rešiti izključno s pogajanji, ker samo mir lahko zagotovi mir. Danes smo tu, ker obsojamo nasilje, teptanje pravic manjšin - tudi italijanske v hrvaški Istri - pomanjkanje prave demokracije in hrvaški nacionalizem nasploh,« so med drugim povedati udeleženci protestnega shoda. Se najbolj ostro pa so zavrnili očitek pristranskosti: kako to, da se še nikoli niso protestno zbrali pred srbskim konzulatom? V Trstu - trdijo - je bila prva manifestacija v Italiji proti vojni v nekdanji Ju- SALEŽ / RAZISKOVALNI TABOR Tabor Zgonik '95 poteka po začrtanih smernicah Mladinski raziskovalni tabor Zgonik ’95 se pregiba v svojo drugo polovico. Včeraj so se mladi raziskovalci zbrali na sestanku, da bi skupaj pregledali opravljeno delo. S svojim prvim tednom raziskovanja so raziskovalci in mentorji kar zadovoljni. »Mislim, da je vsem skupen pozitiven vtis«, je bil mnenja mentor Milan Pahor. Mladi raziskovalci so na taboru porazdeljeni v tri skupine, etnološko, zgodovinsko in toponomastiCno, katere vsaka iz svojega zornega kota obravnavajo življenje v zgoniški občini. Iz poročil, ki jih je za včerajšnji sestanek pripravila vsaka skupina, je razvidno, da je bila večina nalog izpolnjenih in da poteka delo po začrtanih smernicah. Dober potek raziskovanja omogočajo tudi informatorji in vaščani, ki večinoma radi sodelujejo. Danes si bodo mladi raziskovalci privoščili zabavo na Kraški ohceti, z novim tednom pa jim preostaja še nekaj dni raziskovanja. Obračun svojega dela, odkritja in dosežke pa bodo javnosti predstavili v petek, 1. septembra v prostorih občinske knjižnice v Saležu s pričetkom ob 20.30. Obalno cesto odprejo jutri, Baikovljanom potoni dovolj Obalno cesto bodo jutri spet odprli za promet. To so nam povedali včeraj mestni redarji, ki pa opozarjajo, da problem s tem še ni rešen, kajti za zagotovitev popolne varnosti bodo potrebna še nadaljnja dela. Prometnice zato ne gre obremenjevati in kdor le more, naj izbere kako drugo vpadnico, a ne le Furlansko cesto. Zapora Obalne ceste je povzročila spet hude težave Barkovljanom, zlasti tistim, ki stanujejo v ulicah San Bortolo in Perarolo. Tod vozijo tudi avtobusi in tovornjaki, ki so prizadejali krajanom precej gmotne škode, za katero bodo zahtevali odškodnino. V pismu županu Illyju zahtevajo, naj se na mestnem nabrežju, na Trgu Dalmazia in pri železniški postaji namestijo opozorilni napisi, da Obalna cesta ni prevozna. No, zdaj bo, a za koliko Časa? Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad. Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1:500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Pošmi t.r. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG goslaviji in to 30. junija 1991, še za Časa desetdnevne vojne v Sloveniji. Od takrat so priredili veliko manifestacij in pobud za mir, zadnja je bila konec julija na Trgu Unita in to prav proti srbskim pokolom v Žepi in Srebrenici. To je sicer res, res pa je tudi, da jih na Furlanski cesti še ni bilo: »Nismo manifestirati pred jugoslovanskim predstavništvom, ker ni v mestnem središču. Temu ne gre pripisati nobenega polticnega pomena, gre samo za fizično, topografsko dejstvo,« se je zagovarjal mladenič, ki je delil letake. Očitek pristranskosti odvrača tudi deželi svetovalec Skp Monfalcon: »Pete smo si izbrusiti (dobesedno: obrabiti smo podplate) zato, da smo manifestirali proti vojni, za mir in ne sprejemamo takih očitkov.« Drugačnega mnenja pa je anarhist Venza: »Ce ne bomo šli prihodnji teden še pred srbski konzulat, potem ko smo danes pred hrvaškim, se bomo osmešili...« Včeraj se je v Mladinskem centru na Debelem rtiCu pri Ankaranu zaključila enotedenska kolonija za otroke od enajstega do petnajstega leta, ki so jo skupno priredili ZSKD, ZKO, Društvo prijateljev mladine s Kopra ter združenje Lupusinfa-bula iz Trsta. Glavna tema letovanja Spoznajmo Istro - Spoznjmo se v Istri 1995 je bila Zemlja. njena govorica, njen nastanek in današnji problemi v zvezi z njo in naravo. Od 21. do 26. avgusta je petindvajset dvojezičnih otrok s Tržaškega in Istre spoznavalo istrsko življenje in navade, obenem pa navezalo stike z novimi prijatelji. Skupaj z mentorji Mau-rom Marinom, Jasno Tomsich, Nevo Bak, Da-njelo Birsa. Darjo Snmar in Metko KovaC so se podali na ekskurzijo v Glinščico in vasi dolinske občine ter na izlet v dolino Dragonije. Ostale dni pa so bili zaposleni z delavnicami kreativnega pisanja, kiparstva, izdelovanja instrumentov in folklore. Za zadnji dan so priredili multimedij-sko predstavo pod naslovom Otroci Zemlje (foto Balbi), kjer so prikazali to, Cesar so se v teh dneh s pomočjo mentorjev naučili. V slovenščini in v italijanščini so prebrali zgodbe o našem planetu, ki so jih sami napisali, zaplesati so v Čast materi Zemlji ter okrasili drevo in mu zapeli. Ob koncu so otroci še zaplesali s starši, vzgojitelji pa so vsakemu izmed njih podarili spominček. Pripravili so tudi glasilo z naslovom Govoreča zemlja. Bogastvo, ki so si ga v tem tednu s spoznavanjem različnih kultur pridobili, bo nedvomno ostalo v njihovih srcih kot enkraten, trajen spomin. KRAŠKA OHCET / ZAKLJUČNI DAN KULTURNE IN ETNOGRAFSKE PRIREDITVE Peter in Nevenka si danes obljubita večno zvestobo Sinoči so prepeljali balo z nevestinega doma v Kraško hišo Peter seje urno povzpel k Nevenki (Križmančič/KROMA) Poziv nošam Zadmga NaS kras in KD Kraški dom vabita vse lastnike in lastnice narodnih noš, da se v cim večjem številu danes udeležijo 17. Kraške ohceti. Zborno mesto je ob 9.30 pred cerkvijo na Tabru, kjer bo ob 10. uri poroka, nato pa slavnostna povorka do Kraške hiše vRepnu. Prejšnje Kraške ohceti se je udeležilo več kot 300 narodnih noš. Organizatorja pričakujeta, da bo tudi letos tako, saj je pmv od števila narodnih noš odvisen uspeh te naše največje etnografske manifestacije v naši pokrajini. Pa smo že tu: danes zjutraj ob 10. uri si bosta Nevenka in Peter obljubila večno zvestobo v starodavni repen-taborski cerkvici. Od četrtka sta v veselje vseh ljubiteljev ljudskih običajev obudila kraski ženitovanjski obred: po veseli dekliščini in fantovščini so vsi, ki so prišli v Repen v petek zvečer, lahko prisostvovali lepi ljudski navadi petja podoknice nevesti. Ženin je seveda izbral med prijatelji tiste, ki najboljše pojejo ter se v spremstvu številnih radovednežev odpravil v pojočem sprevodu k Jekopino-vim, kjer ga je na okencu čakala njegova Nevenka. Slovenske ljudske pesmi so odmevale, Nevenka se je raznežila in Petra spodbujala, naj brž pristavi »lojtrco« in prihiti k njej... Zal pa je ubrano moško petje zbudilo tudi radovedno »staro mater«, ki je ženina nahrulila: »Mi nej-smo tjeli ang a fanta, ki bi pršou u hišo po luoj-tri, ma skuze vrata!« ter na Petra in druščino zlila vazo vode, da bi jih »ohladila«. Navihani ženin pa si ni mogel kaj, da ne bi bodoči tašči skupaj z druščino zapel »Žabe...« in urno splezal po lojtrci k svoji ljubljeni, zavriskal, pozdravil s klobukom in...okence se je zaprlo, zbrana družba pa je ubrala »Rompompom mi ne gremo domov...« ter se razkropila po bližnjih osmicah. Sinoči so, kot veleva tradicija, prepeljali balo s Cola v Kraško hišo. Volovsko vprego pa so letos morali zamenjati s konjsko, ker v okolici ni bilo več dovolj krepkih volov za ta »posel«. Po napornih pripravah bosta danes mlada dva končno zaplesala v zakonski stan; dan bo za mladi par verjetno najsrečnejši, pa tudi najdaljši: ženin se bo (verjetno po neprespani noči) že uro pred poročnim obredom odpravil s sprevodom narodnih noš iz Kraške hiše do nevestinega doma, od tod pa bosta Peter in Nevenka skupaj stopila do cerkve novemu, skupnemu življenju naproti. Ob 13. uri bo na vrsti še zadnji tradicionalni obred in sicer predaja neveste v Kraški hiši. Petem pa je za vse, svate in gledalce, skupaj z novopečenima zakoncema obvezna zabava na vaškem trgu in ples do pozne noči ob zvokih ansambla Krti. Program -Ob 10. uri odprtje osmič in razstav, -ob 9. uri odhod ženina s sprevodom iz Kraške hiše v Re-pnu, -ob 9.30 zborno mesto svatov pred cerkvijo, -ob 10. uri sv.maša -poroka, -ob 13. uri predaja neveste v Kraški hiši v Repnu, -od 17. ure dalje ples z ansamblom Krti. PIZZERIA - GOSTILNA »VETO« DEBENJAK NADA in FABRIZIERINO sne mt Pec na drva OPČINE Proseška ulica 35 Tel. (040)211629 'ob torkih zaprto DARILA ZA KRAŠKO OHCET Narodna noša za ženina - darilo Slovenske kul-tumo-gospodarske zveze. Narodna noša za nevesto - prispevek občine Repentabor. Zlata poročna prstana - darilo zlatarne in urar-ne Malalan z Opčin. Obutev za nevesto in ženina - darilo trgovine s čevlji Malalan z Opčin. Poročno potovanje na Palmo di Majorca - darilo turistične agencije Aurora/Atlas. Poročni šopek in nageljni - darilo cvetličarne Svagelj z Opčin. Hranilna knjižica s 600.000 lirami - darilo Tržaške kreditne banke. Hranilnca knjižica s 600.000 lirami - darilo Zadružne kraške banke. Poročni kolač - darilo pekarne Cok z Opčin. 150 litrov vina - darilo Kmečke zveze. Enoletna naročnina na Primorski dnevnik - darilo PRAE. Zakonska žimnica - darilo trgovine pohištva Koršič. Oblikovan lopar Bogomile Doljak - darilo Lesnine Bor. Umetniška slika - darilo slikarja Stanota Žerjala iz Boljunca. Dveletna naročnina na mesečnik Mladika - darilo Založbe Mladika. Stenski krožnik - darilo Gabrijele Ozbič - delavnice Ars Cretaria. Košara izbranih mešanic kave - darilo podjetja Cremcaffe. 12 steklenic vina - darilo kmetije Milič iz Zagradca. Par ročno tkanih in vezenih brisač - darilo Magde Starec Tavčar. Sitotisk Rada Jagodica na kraško tematiko - darilo Zveze slovenskih kulturnih društev. Krajevni leksikon Slovencev v Italiji, Tržaška pokrajina - darilo Tržaške knjigarne. Klesana vaza iz Kraškega kamna - darilo Kamnoseštva Zidarič iz Sempolaja. Kdor želi še kaj darovati, naj to sporoči uredništvu našega dnevnika na telefonsko številko 77 9 66 00, darilo pa izroči v turistični agenciji Aurora v Ul. Milano 20. RESTAVRACIJA Col 1 Fernetiči Tel. 327113 Tel. 211460 hotel restavracija ^5?mr [uti HOTEL RESTAVRACIJA KRIŽMAN Repen 76 REPENTABOR Tel. 3271 15 - 327468 - Fax 327370 Tel. 327125 zaprto ob torkih BUFFET - PIZZERIA »da RINO« KOSILA-VEČERJE PIZZE OPOLDNE IN ZVEČER OPČINE - Narodna ul. 65 Tel. 213821 ob nedeljah zaprto pupis. | POHIŠTVO SESLJAM 59/B - Tel. / fax: 299269 Izbira modernega, stilnega in rustikalnega pohištva POHIŠTVO /K CO&4LENO NAČRTOVANJE POHIŠTVA PO MERI Devin - Teh / fax: 208559 GOSTILNA Škabar Najemnica Milena Žagar Repen 70 Tel. 327117 Pekarna - slaščičarna Čok dnevno sveže domače pecivo in vse vrste kruha OPČINE Narodna ulica 57 - Tel. 213645 HOTEL - RESTAVRACIJA »LANARO - VOLNIK« Za slavnostne priložnosti v prenovljenih prostorih Repen 151 - Tel. 327349 Gostilna M »Pod Tabrom« I . čemek zaprlo Col 8 (Repentabor) - Tel. 040/327120 OGLASE ZBRAL I® PUBLIESTsri TEL. 040 - 7606529 FAX 040 - 768697 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA <~7vo/a (/offtača Kas/Aa Tel: (040) 21491 Sedež: Opčine - ul. Ricreatorio 2 Podružnice TRST - Trg Libertd, 5 NABREŽINA-Trg Sv. Roka, 106 SESLJAN - 44 BAZOVICA-Ul. Gruden, 23 Na ogled umetna obrt Pokušnja žlahtne kapljice Za Kraško ohcet sta Kraška hiša in pokrajinski muzej še posebej vabljiva; na ogled sta namreč dve zanimivi razstavi: v Kraški hiši si obiskovalci letošnjega ljudskega praznika lahko ogledajo umetniške izdelke zamejskih obrtnikov (skulpture iz kraškega kamna, lesa, poslikana keramika, ročno tkanje, skrinje, zlatarske dragocenosti itd., ki izpričujejo tesno navezanost umetnika-obrtnika na rodni Kras), razstava bo odprta od 10. do 12. ure ter od 15,00 do 24.00 ure. Pokrajinski muzej obenem vabi poznavalce domače kapljice s svojo razstavo ustekleničenih vin z zaščitenim poreklom.(Foto Križmančič/KROMA) Promet v Repnu Zupan občine Repentabor je v zvezi s potekom Kraške ohceti prepovedal prometa in parkiranja avtomobilov na notranjih cestah v Repnu. Danes bo zaprta za promet tudi cesta, ki pelje na svetišče na Tabru od 6. do 14. ure. PRAZNJENJE GREZNIC IN ČISTILNIH NAPRAV ČIŠČENJE ODTOČNIH KANALOV Z VODNIM PRITISKOM VZDRŽEVANJA IN POPRAVILA ČISTILNIH NAPRAV OPČINE - UL PEONIE, 3 Tel. (040) 211336-213592 - Fax (040) 214802 ©ptfote malalan 34016 opčine (ts) - tel. (040) 213957 - proseška ulica 6 NOVA UPRAVA podjetja Edoardo Ferfoglia ex Daneu Opčine - Prošeska Ul. 13 - Tel. 211044 Odprto ob sobotah - zaprto ob ponedeljkih | darilni predmeti bomboniere V/iuiapa 6,, Opčine - Narodna ulica 44/b tel. 040/213124 nuova lecnoutensili SAS BOGATA IN UGODNA PONUDBA • STROJI ZA OBRTNIKE, ORODJE, NADOMESTNI DELI, REPROMATERIAL • ŽELEZNINA • ŽAGE VSEH VRST, ROČNE MOTORNE KOSILNICE IN VRTNE KOSILNICE OPČINE - Proseška ul. 7 Tel. & faks: 212397 OPREMA UHliZH D. C. 202 - Križišče Prosek - TRST - Tel. 225498 POPOLNA PRENOVLJENA RAZSTAVA: široka izbira kuhinj, stolov, miz; “kit” sestavljiv program za opremo uradov in konstrukcijo omar v klasičnem, rustičnem ali modernem stilu; oprema za vrtove. Mladostni programi s tradicionalno kakovostjo po današnjih cenah. TABOR - domači mlečni proizvodi - od julija dalje vam nudimo vsak dan tudi sveže mleko ZADRU2NA KRAŠKA MLEKARNA Col 73 - Repentabor Tel. 327427 Urniki avtobusov za Kraško ohcet Z Opčin (tramvajska postaja) v Repen: Ob 8.10, 8.40, 9.10, 9.40, 10.10, 10.40, 11.10, 12.10, 12.40, 13.10, 14.10, 14.40, 15.10, 16.10, 16.40, 17.10, 18.10, 18.40, 19.10, 20.10 in ob 21.10, Iz Repna na Opčine (tramvajska postajaj: Ob 8.40, 9.25, 9.55, 10.28, 10.40, 11.40, 12.28, 12.40, 13.40, 14.28, 14.40, 15.40, 16.28, 16.40, 17.40, 18.28, 18.40, 19.40, 20.28, 20.40 in 21.40. S Proseka v Repen: Ob 10.15, 12.15, 14.15, 16.15, 18.15 in ob 20.15. Iz Repna na Prosek: Ob 8.51, 10.51, 12.51, 14.51, 16.51 in ob 18.51. ZLATARNA-URARNA Dragulji malalan OPČINE - TRST - NARODNA UL. 28 - TEL. 040/211465 OGLEJTE Sl RAZSTAVO V KRAŠKI GALERIJI OPČINE NARODNA UL 44 TEL. 211641 Od leta 1949 Vosa Draguljarno DIMENS^N^njAMANTE Banka, ki govori tvoj jezik. —■■■g BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dLIKd tržaška kreditna banka TRST UI.FIIzi 10 tel. 040/67001 Agencija Roian trg Tra i Rivi 15/A, tel.4116 Agencija Stara mitnica Ul. Carducci 41 tel. 040/636311 Agencija Domjo 227 Dolina (San Dorligo della Valle) tel. 040/831131 Cividale, Ul. Carla Alberto 17 tel. 0432/730314 Fax 327092 6 Nedelja, 27. avgusta 1995 TRST OBLETNICE / PETDESET LET ZSKD Proslava celovit prikaz zamejske ustvarjalnosti Zasnovali so spored, ki izpostavijo pomen žive kulture Proslava ob 50-letnici Zveze slovenskih kulturnih društev želi biti po svoji vsebini večnamenska. Kot je razvidno iz programa celotne prireditve, se bo preteklost prepletala s sedanjim kulturnim ustvarjanjem. Zaobjela bo vso deželno stvarnost, kjer živijo Slovenci v Italiji in jo zabeležila tako generacijsko kot izrazno. Proslava želi biti kulturni praznik in naglasiti podtalne vezi, ki se iz včerajšnjega dne vijejo v prihodnost. Razstave, predstavitve knjižnih novosti, koncert in množični zaključek želijo opozoriti na življenskost tukajšnjega slovenskega kulturnega in umetniškega izražanja, na solidarnost in soočanje z dobromisleCimi italijanskimi sosedi. Z vsebinsko pestrostjo se ZSKD predstavlja kot organizacija, ki s ponosom ohranja svojo tradicijo, a je hkrati občutljiva na pekoCe probeleme današnjega Časa. Predvsem pa hoče izpostaviti pomen in problem žive kulture, ki ostaja v sodobnem svetu pogoj človeške in narodne identitete. Razčlenjen in večplasten program želi združiti slovenske ljudi ob razmišljanju in prazniku, v iskanju odgovorov na kruta vprašanja sedanjosti in v zadoščenju, da je naša skupnost, in to tudi po zaslugi organizacije, kot je Zveza, še vedno ohranila svoje korenine in medčloveške vezi v vedno bolj razslojenem svetu. V tem smislu je program še najbolj zgovoren. Proslava bo potekala s pokroviteljstvom Občine Dolina in v sodelovanju s Komisijo za kulturo pri SKGZ. Petek, 8. septembra Ricmanje Babna hiša ob 18. mi ZaCetek prireditve Odprtje razstave mladih likovnih ustvarjalcev iz Trsta, Gorice in Benečije Dolina Ob 19.30 Nastop godbe Breg Galerija Torkla ob 20.00 Odprtje fotografske razstave posvečene Saši Oti Sledi na K’luži v Dolini predstavitev knjižnih novosti Nastopi zborov MePZ Primorec-Tabor, 2PZ I. Grbec in MoPZ Valentin Vodnik. Sobota, 9. septembra Prebeneg - ob 20. uri KONCERT ZA SOŽITJE Dobrodelni rock-koncert z nastopom domačih glasbenih skupin in siciljskega ansambla etnorock glasbe Agricantus Nedelja, 10. septembra Dolina Na Gorici ob 18. uri OSREDNJA PROSLAVA Zborovski, godbeniski in instrumentalni nastopi skupin s Tržaškega, Goriškega, Benečije in Rezije. Pozdravi gostov in govor predsednika ZSKD. Vezna beseda o preteklosti ZSKD zabeležene z mislimi njenih predsednikov. Na proslavo se vneto pripravljajo tudi v Bregu Na slovesno proslavo 50. obletnice Zveze slovenskih kulturnih društev se vneto pripravljajo tudi dolinske vaške skupnosti z občinsko upravo, ki bo pokrovitelj praznovanj, na Čelu. Najbolj živahno je v Dolini, kjer bo osrednja prireditev. V tem okviru je občinska uprava sprožila pobudo CišCenja vasi in je zato sklicala za jutri ob 20.30 v prostorih dolinskega Mladinskega krožka javni sestanek, da bi se dogovorili o tej akciji in drugih podrobnostih v zvezi s proslavljanjem 50-letnice ZSKD. SALEŽ / JUTRI PRI BUDINOV1H Koncert pianistke Katje Milič Zbrana sredstva bodo namenili obnovitvi spomenika NOB Jutri ob 20.30 bo v Saležu na borjaCu pri Budinovih (številka 32) koncert priznane pianistke Katje Mihe. Za organizacijo koncerta je poskrbel odbor za preureditev spomenika v sodelovanju s kulturnim društvom RdeCa zvezda. Zbrani denar bo namenjen popravilu vaškega spomenika. Udeleženci bodo ob vhodu dobili program. V naprej naj omenimo samo, da vsebuje skladbe Bacha, Beethovna, Chopina in Rahmaninova. Katja Mihe nam je zagotovila, da je program vsem dostopen. V primeru slabega vremena bo koncert v društvenih prostorih. NOVICE NASLOV NAJLEPŠE MANEKENKE Že spet morski pes Pred barkovljansko obalo so včeraj opažih morskega psa. Pristaniška kapitanija je nemudoma odredila, da v vseh kopališčih dvignejo rdečo zastavo, znak za kopalce, da je spet na obisku morski pes. V ječo zarodi hašiša Tržaški karabinjerji so v sodelovanju z orožniki iz Bočna in Padove speljah široko akcijo proti razpečevanju mamila v Trstu in okolišu. Opravili so dvaindvajset hišnih preiskav in na domovih zasvojencev odkrili veC kot 250 gramov hašiša, 22 gramov snovi za pripravo mamil, tehtnice in raznovrsten drug material. Trinajst oseb so prijavili sodstvu zaradi nezakonite posesti mamila, a jih pustih na prostosti, enega mladinca pa so uklenih v lisice in popeljah v zapor; to je 20-letni Tržačan F. T. Poleg tega so javili sodišču imena 24 narkomanov. Pri akciji so karabinjerji uporabih tudi dresirane pse. Pes odkril mamilo Financarji so pri avtocestni postaji pri MošCenicah odkrih s pomočjo dresiranega psa manjšo količino hašiša v avtomobilu, v katerem sta se peljala dva tržaška disk-jockeyja, namenjena na delo v Veneto. Na domu voznika so odkrih še nekaj mamila, za skupnih 8 gramov. Zaradi nedovoljene posesti mamila so ga prijavih sodstvu, vendar je ostal na prostosti. Mladi romski tatiči Pohcisti letečega oddelka so v Ul. Boccaccio opazili štiri sumljive mlade Rome, ko so pravkar stekli iz veže nekega poslopja. Ustavih so jih in jim našh velike izvijače, ki jih lahko rabijo za vlamljanje v stanovanja. Prijavili so jih, vendar na prostosti, ker so še mladoletni. Na zaključnem defileju tudi Jasmina Štrekelj V torek bo ob 20.30 na italijanski televizijski mreži Canale 5 pričakovani finale lepotnega tekmovanja Belhssima 1995. Z glasovanjem s pomočjo ženskega tednika Grazia jih je bilo od prvotnih 3100 prijavljenih za zadnji večer izbranih le štirideset. Dekleta se že več kot deset dni mudijo v kraju Gabicce Mare, kjer se pripravljajo za nastop. Med njimi je tudi šes- tnajstletna Jasmina Štrekelj (na fotografiji) z Opčin, ki je uspešno sodelovala že na raznih tekmovanjih v Sloveniji. Kdor žeh, da se prikupna manekenka s Krasa cim boljše uvrsti, lahko med oddajo pokliče na telefonsko številko 144-000-999 in glasuje za številko 38. Poleg nje je na tekmovanju še Marlena Kovačič iz Milj, za katero lahko glasujete s številko 22. VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 27. avgusta MONIKA Sonce vzide ob 6.19 in zatone ob 19.53 - Dolžina dneva 13.34 - Luna vzide ob 7.39 in zatone ob 20.12. služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO Jutri, PONEDELJEK, 28. avgusta AVGUŠTIN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 24,3 stopinje, zračni tlak 1010,1 mb raste, veter jugozahodnik 6,5 km na uro, vlaga 70-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatma morja 24,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Dennis Lakatos, Mauro Scozzari, Maggie Cosmini, France-sco Carlos Guerrero Man-fut, Valentina Trevisan, Samuele Ciuffi, Marco Balducci. UMRLI SO: 85-letni Antonio Misdaris, 74-let-ni Antonio Chila, 89-letna Vanda Giraldi, 88-letni Mario Miot, 83-letni Eli-seo Lodolo, 83-letni Mario Serra, 87-letna Maria Kravanja, 82-letna Maria Ko-bau, 80-letna Andreina Barba, 80-letni Carlo Roc-coni. LEKARNE NEDELJA, 27. avgusta 1995 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8 - Sv. Ivan, Trg Oberdan 2, Milje - Mazzinijev drevored 1, Sesljan. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 (tel. 612325), Trg Gioberti 8 -Sv. Ivan (tel. 54393), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8 - Sv. Ivan, Trg Oberdan 2, Milje - Mazzinijev drevored 1. SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za-najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (tel. 364928). Od PONEDELJKA, 28. avgusta, do NEDELJE, 3. septembra 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 (tel. 764441), Miramarski drevored 117 - Barko vi j e (tel. 410928), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Miramarski drevored 117 Barkovlje, Trg Cavana 1. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (tel. 300940). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna ARISTON - 21.00 »Vento di passioni«, r. Edward Zvvick, i. Anthony Hopkins, Bred Pitt, Juha Ormond. EKCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.00 »L’ul-timo fuorilegge«, i. Mickey Rourke. EKCELSIOR AZZUR-RA- 17.30, 19.05, 20.40, 22.15 »Butterfly Kiss«, prepovedan mladini pod 14. letom. AMBASCIATORI - 15.30, 17.05, 18.50, 20.30, 22.15 »Free Willy II«. NAZIONALE 1 - 15.30, 17.05, 18.50, 20.30, 22.15 »Lhncantesimo del lago«, risani film. NAZIONALE 2 - 15.30, 17.05, 18.50, 20.30, 22.15 »Tommy Boy«, i. Chris Farley, Bo Derek. NAZIONALE 3-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Mr. Destiny«, r. Quentin Ta-rantino, i. James Belushi. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.40, 20.20, 22.10 »La machine«, i. Gerard De-pardieu, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Erezioni«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »Eclis-se letale«, porepovedn mladini pod 18. letom. ALCIONE - Zaprto zaradi počitnic. LtJMIERE - Zaprto zaradi počitnic. H PRIREDITVE ŽUPNIJSKA SKUPNO-ST iz Mackolj vabi na praznovanje sv. Jerneja danes, 27. t.m.: ob 11. uri slovesna masa z ofrom za cerkev; ob 18. uri litanije Matere božje, procesija po vasi s kipom sv. Jerneja in z godbo od sv. Antona, govor bodočega novomaš-nika g. Maksa Suard ter blagoslov voznikov in vozil. Sledi bratsko srečanje za vse. V CERKVI NA OPČINAH bo ob prazniku župnijskega zavetnika sv. Jerneja danes, 27. t. m, JERNEJEVA NEDELJA: ob 9. uri bo slovesna masa s procesijo okrog cerkve. SEKCIJA STRANKE KOMUNISTIČNE PRENOVE dolinske občine toplo vabi na PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA, ki bo do 28. t. m. na Kr-menki. Danes, 27. t. m. bo igral ansambel Long Slunk in jutri, 28. t. m. Happy day. Danes, 27. t. m. bosta ob 19. uri spregovorila sekcijski tajnik Da-rio Brajnik in pokrajinski tajnik Giorgio Canciani. Kioski s specialitatemi na žaru in pristno domačo kapljico bodo delovali vsak dan od 10. do 0.1 ure. JUTRI, 28. t.m., bo ob 20.30 pri Budinovih v Saležu št. 32 KONCERT pianistke KATJE MILIC. Vabljeni! MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE vabi na 5. DRAGO MLADIH, ki bo v parku Marija-niSCa na Opčinah, Narodna ul. 89 od 31. t. m. do 2. septembra. V Certek, 31. t. m. bo ob 16. uri Časnikarka Manca Košir predavala o medijih sedanjosti. V petek. 1. septembra bo ob 10. uri sociolog Franc Trček govoril o medijih bodočnosti. V soboto, 2. septembra, pa bo ob 10. uri okrogla miza na temo MEDIJI- POLITIKA - PLURALIZEM -ETIKA. Sodelovali bodo Danilo Slivnik, Vida Petrovčič in Drago Legiša. MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE vabi v okviru 5. DRAGE MLADIH na ogled komedije SUMLJIVA OSEBA v izvedbi KD I. Gruden iz Nabrežine in v režiji M. Lapornik. Predstava bo v Četrtek, 31. t. m., ob 20.30 v dvorani Finžarjevega doma na Opčinah ( Narodna ul. 89). MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE vabi v okviru 5. DRAGE MLADIH na PLES in DRUŽABNOST ob zvokih ansambla “Kraški ovčarji", ki bo v petek, 1-septembra, ob 21. uri v parku MarijanišCa na Opčinah ( Narodna ul. 89). PD KOLONKOVEC prireja v soboto, 2. septembra od 15.30 dalje na vrtnariji Alojza Debelisa PRAZNIK SOLATE s sledečim pragramom: razstava slik prejšnjih praznikov, razstava zelenjave, tekmovanje v sajenju solate ter nagrajevanje ob kozarčku domačega vina. ARS NOVA v sodelovanju s SK Brdina organizira PRAZNIK HAPPV DAV v Bazovici od 1. do 4. septembra. Zabavali Vas bodo v petek Elvis Presley, v soboto in nedeljo Happy day in v ponedeljek Agropop. H ČESTITKE Predsednica društva L Grbec DEV ANA je slavila svoj 60. rojstni dan. Vse najboljše in Se dolgo let delovanja v naši sredi ji Zeli odbor skupno s pevkami ženskega pevskega zbora I. Grbec. Te dni je praznovala v Dolini rojstni dan dijakinja liceja F. Prešeren Vanja Glavina, da bi pridno se učila in da bi bila zdrava in vesela ji želijo svojci in prijatelji. Danes si bosta obljubila večno zvestobo Dario in Patrizia Da bi jima bilo življenje v dvoje vedno nasmejano, jima želijo vsi iz Križa Na Proseku se danes vzameta naSa draga Dario Zaccaria in Patrizia Gollia Obilo sreče, ljubezni in zadovoljstva na novi skupni poti jima iz srca želijo vsi domači H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVEN- SKE SOLE - tajništvo Trst obvešcaclane, da so v tajništvu na razpolago izvodi delovne pogodbe, službene listine in pokojninske reforme. Vsi šolniki, ki jih zgoraj omenjeni teksti zanimajo naj se zglasijo v uradu SSS, Ul. Car-ducci 8, tel. 370301. SINDIKAT SLOVEN- SKE SOLE - tajništvo Trst obvešča profesorje nižjih in višjih srednjih šol, da so bile 22.t. m. razobesene na oglasni deski Šolskega skrbništva v Trstu dokončne lestvice za opravljanje suplenc. Vsi nestalni profesorji imajo do 11.9 možnost za vložitev prošenj, za opravljanje suplenc na ravnateljstva posameznih šol. Za tovrstne suplence lahko prosijo tako tisti, ki so vključeni v pokrajinske lesvice, kot tisti, ki niso vključeni. Vse informacije in obrazce nudi tajništvo SSS ob urah poslovanja. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST - GORICA prireja v Šolskem letu 1995196 v Trstu naslednje teCaje: > dveletni poklicni tečaj za uradnike uvozno-izvoznega podjetja -1100 ur letno • dveletni poklicni tečaj za natakarje / kuharje - 1000 ur letno > vvindovvs Office (vvindovvs, winword, excel, access) - 120 ur > excel 5.0 - 30 ur • word za vvindovvs 6.0 -30 ur > vvorks za vvindovvs 3.0 -30 ur » osnovna informatika - 30 ur • socialno - vzgojni operater (dokončana višja srednja šola) -100 ur » otroška varuška - 60 ur • zunanja trgovina (za vmesne kadre v podjetju) - 50 ur • trgovinske dejavnosti (priprava za vpis v REC) - 40 ur • tehnike prodaje - 30 ur • angleščina za poslovno uporabo - 80 ur • varnost in higiena na delu - 20 ur • podjetniško usposabljanje - 40 ur • marketing v zunanji trgovini - 20 ur • degustacija vin in poroka vino-hrana - 40 ur • biološko in integrirano kmetijstvo - 60 ur • upravljanje agriturističnega obrata - 40 ur • vinogradništvo in tehnike kletarstva - 50 ur Vpisovanje in podrobnejše informacije do 22. septembra t.l. na sedežu Zavoda, ul. Ginnastica 72, tel. 566360 - 569119, vsak dan (razen sobote) od 9.00 do 13.00 ure. Za tečaje iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, ul. Cicerone 8, tel. 362941. JESTTVIINE MEZGEC Specializirane v kuhanem in surovem pršutu ugodno ponujajo ves avgust v trgovini “El Botegher” na trgu Vico - vogal Ul. Risorta 1 (tel. 040/308878) • surov prSut Galbani: 20 dkg 5.000 lir • kuhan pršut: 20 dkg 2.500 lir • mortadela Galbani: 10 dkg 990 lir • sir “latteria Fontanafredda”: 10 dkg 990 lir ZAVAROVALNICA 13 ALLEANZA l2L*l ASSICURAZIONI ZARADI OJAČITVE IN SIRJENJA DELOVANJA PO VSEM KRASU POSLOVALNICA NA OPČINAH SPREJME 2 diplomirani osebi za uveljavljanje dodatnega socialnega zavarovanja. Možnost vključitve v organik pri centralni agenciji v Trstu. Izbirni pogovori bodo v septembra. Poslati »cur-riculum vitae« na naslov: ALLEANZA ASSICURAZIONI - UL Battisti 14, Trst Hildegard Bajer TEČAJI NEMŠKEGA JEZIKA □ ponavljalni tečaji 2 uri na dan od 28. avgusta do 8. septembra □ intenzivni tečaji od ponedeljka do petka 2 uri na dan od 28. avgusta do 6. oktobra. TRST - Ul. Ginnastica 3,1. nadstropje - Tel. 661050 OBVESTILA SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE Tečaj za tehnika informatike v podjetju (600 ur). s finančno podporo Evropskega socialnega sklada • namenjen brezposelnim absolventom višjih srednjih šol • obiskovanje tečaja brezplačno • predvidene štipendije Vpisovanje in informacije najkasneje do 15. septembra 1995 na sedežu Zavoda v Trstu. ul. Ginnastica 72, tel. 566360. KD V. VODNIK, Majen-ca, Mladinski krožek, Zadruga Dolga Krona, Zadruga Dolina, dolinska Srenja in uprava občine Dolina vabijo vse vaščane na sestanek, ki bo jutri, 28. t. m, ob 20.30 v Mladinskem krožku v Dolini, da se domenimo za Čiščenje vasi, da se kot vaška skupnost dostojno predstavimo ob proslavi 50-letnice ZSKD ki bo pri nas 8., 9. in 10. septembra. ZPZ I. GRBEC iz Skednja obveSCa vse pevke, da bo prva vaja jutri, 28. t. m., ob 20.30 in hkrati srčno vabi nove pevke, da se nam pridružijo. SKUPINA SONČNI ZAREK pri Zadružnem centru za socialno dejavnost obvešča starše, da je odhod avtobusa za poletni center v Brojnici jutri, 28. t. m., ob 8.30 izpred deželne palače na trgu Oberdan s sledečim urnikom: trg Oberdan 8.30, DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 od ponedeljka do petka Naročnikom in Bralcem Primorskega Dnevnika ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 7796600 - vsak dan od 12. do 18. ure ENO. Societd per azioni AGENCIJA l/ TRŽIČU PREKINITEV ELEKTRIČNEGA TOKA Obveščamo, da bo zaradi nujnih del na električnem omrežju prekinjena dobava električnega toka V TOREK, 29. AVGUSTA od 5.45. do 10. ure v sledečih krajih: OBČINA DEVIN-NABREZINA: NABREZINSKA OBALA MED KOPALIŠČEM ”LE GINESTRE" IN NARAVNIM PREDOROM (OBALNA CESTA) Namenoma smo izbrali dan in uro, ki potrošnikom povzročata najmanj nevšečnosti. Prekinitev toka je potrebna, da se spoštujejo zakonske norme, ki ščitijo varnost delavcev. Iz varnostnih razlogov je treba ravnati z električnimi napeljavami in aparati, kot da bi bili pod električno napetostjo. Pozivamo potrošnike, naj ne motijo osebja z zahtevami po informacijah, ker želimo jamčiti načrtovani čas prekinitve električnega toka in da ne bodo moteni varnostni pogoji delavcev. Naša obveza je, da izboljšujemo električni servis. Opčine 8.45, Prosek 8.50, Križ 8.55, Nabrežina postaja 9.05, Sesljan 9.10. Avtobus se vraCa po isti poti s prihodom na trg Oberdan ob 17.30. FOTO KROŽEK TRST 80 vabi lastnike zanimivih fotografij, črno bele in barvne (osebnosti, razni dogodki) v naših krajih od leta 1839 do danes, da nam posodijo ali da jih preslikamo in vključimo v fotografsko razstavo, ki bo 15. oktobra istočasno po vseh italijanskih mestih. Razstava je v sklopu FIAF ( Fede-razione italiana associazio-ni fotografiche), katere je tudi edini slovenski elan Foto Trst 80. Vljudno pričakujemo Vas odziv na tel. St. 827256 med 13. in 15. uro. Vnaprej iskrena hvala. KRUT prireja zdravljenje v Šmarjeških toplicah v dveh izmenah od 27.9. do 6.10. in od 6.10 do 16.10. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tel. St. 3720062 vsak dan, razen sobot od 9. do 13. ure in od 14.30 do 17.30. GLASBENA SOLA Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Largo Piave Drevored Čampi Elisi 59 Largo Sonnino 10 Trg Sansovino 6 MONTESHELL Rotonda del Boschetto Ul. Baiamonti 4 Riva N. Sauro 6/1 Miramarski drev. 233/1 Istrska ulica 212 ESSO Largo Roiano 3/5 Opčine (cesta 202 -križišče) Ul. Giulia 2 Riva O. Avgusta 2 Trg Liberta 3 Ul. F. Severo 2/7 ERG PETROLI Ul. Piccardi 46 API Ul. Baiamonti 48 TAMOIL Ul. F. Severo 2/3 NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) Prosvetni dom na Opčinah danes in jutri Danes ob 19. uri nastop kotalkarjev, ob 20.00 ples z ansamblom ZVEZDE. Jutri ob 19.30 ples z ansamblom KEVDEA. GODBE NA PIHALA IZ RICMANJ vpisuje nove gojence za Šolsko leto 95/96 od jutri, 28. t. m. do petka 1. septembra od 17. ure do 21. ure na sedežu godbe (Babna hiša, Ric-manje 64). Sola nudi teCaje za predšolske otroke in individualni pouk trobil, pihal, tolkal in klavirja za otroke od 7. leta dalje. GLASBENA SOLA PIHALNEGA ORKESTRA BREG sprejema vpisovanje za glasbeno Solo pihal, trobil in tolkal. Informacije po telefonu na St. 228642 -Mitja, 228333 - Jadran ali vsak Četrtek na sedežu orkestra v Dolini od 20.30 dalje. SKLAD MITJA CUK obveSCa, da deluje poletno srediSCe Se od jutri, 28. t. m. do petka 1. septembra od 8. do 13. ure. Informacije in vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126. SKLAD MITJA CUK obvešča, da je od 29. avgusta dalje vsak torek na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. St. 212209 v dopoldanskem SKLAD MITJA CUK obveSCa, da se že odvijajo individualne lekcije iz vseh predmetov kot priprava na šolsko leto 1995/96. Informacije od ponedeljka do petka na tel. St. 212289 v dopoldanskem Času. s, IZLETI Kmetijska zadruga v Trstu in Kmečka zveza obveščajo vse udeležence izleta v Avstrijo in Gornjo Radgono ter okolico, da so odhodi avtobusa sledeči: ob 5.10 LakotiSCe pred spomenikom, ob 5.20 Dolina pred občino, ob 5.30 Bolju-nec na Gorici, ob 5.40 Za-brežec na cesti, ob 5.45 Boršt avtobusna postaja, ob 6.05 PadriCe pri baru na cesti, ob 6.15 Opčine pri stari banki HPO, ob 6.30 Prosek pri društveni gostilni in ob 6.45 Sesljan veliko parkirišče. KRIŠKA ZVEZA UPOKOJENCEV SPI-CGIL prireja v nedeljo, 17. sp-tembra izlet v “Vo“ ob priliki praznika grozdja. Vpisovanje v Križu na tel. St. 220266 ali 200710, v Nabrežini 200007. MALI OGLASI PRODAM 2 soda "vetro-resina semprepieno”, po 5 hi in 1 pecljalnik za grozdje ”inox”, 120 cm, 220 V, s tlačilko in 15-metrsko cevjo, v odličnem stanju. Tel. 229326,- POHISTVO KORŠIČ -TRST - Ul. S. Cilino 38 ima na razpolago po tovarniških cenah orehovo vogalno kuhinjo vogalni divan, knjižne police in Se marsikaj! (dokler so v teku obnovitvena dela -pohitite!). Tel. St. 040/54390. PRODAM majhno hišo z vrtom v občini Dolina. Tel. 228390. V SEMPOLAJU 4.710 kv. m nezazidljivega terena prodajam. Tel. st. 229126. STANOVANJE v dobrem stanju 92 kv. m z garažo, Ul. Pascoli (GO) na prodaj. Tel. med 17. in 19. uro na St. 0481/535048. V STEVERJANU 50 m od glavne ceste prodam 3000 m sadovnjaka z možnostjo preureditve v stavbeno zemljišče. Tel. st. 0481/390238 v večernih urah. DOMAČE slive za marmelado ugodno prodajamo. Tel. St. 420604 po 20. uri ali sporočilo telefonski tajnici. BOX za avtomobil na Opčinah -.Ul. Papaveri dajem v najem. Tel. St. 830013. PRODAM SUZUKI DR 750 Big, letnik ’89, 19.000 km v zelo dobrem stanju. Tel. 040/637321 v jutranjih urah. UPOKOJENEC isce slovensko upokojenko za skupno prijateljstvo in plesno zabavo. Tel. 040/763653 ob uri obedov. POMOČ za starejšo osebo 3-krat tedensko (15 ur): kuhanje, CiSCenje, družba, znanje italijanščine iSCem. Pismene ponudbe na PU-BLIEST, Ul. Montecchi 6, 34137 TRST/TRIESTE pod Šifro "Pomoč”. VODILNA KOMERCIALNA DRUŽBA isce sodelavce z lastnim prevoznim sredstvom za organizirano in donosno prodajno dejavnost na območju Krasa in mestnega središča v Trstu. Možnost stalne zaposlitve. Pisati na PUBLIEST, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst/Trie-ste pod Šifro "AL.AS.”. ISCEM vajenca za delo na električnem področju, po možnosti z opravljenim vojaškim rokom. Ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo “Vajenec". ISCEM zazidljivo zemljišče na Krasu ali v Miljah. Tel. St. 370947. ISCEM malo stanovanje na Opčinah. Tel. St. 394611 - zvečer. ISCEM enostanovanj-sko hišo. Tel. St. 662023. ISCEM knjige za prvi razred poklicnega zavoda J.Stefan, oddelek za električne operaterje. Tel. St. 226717. KUPIM knjige za 4. a razred znanstvenega liceja F. Prešeren. Tel. S. 572612. IZGUBIL se je pes pasme spinone tedesco, slisi na ime Leo. Tel. St. 214781 - Opčine ali 212351. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. OSMICO ima Mario Mokor, LakotiSCe 398. OSMICO ima Stubelj v Sempolaju. ■ BARI 30 44 19 21 9 CAGLIARI 17 44 59 87 64 FIRENCE 33 51 12 88 64 GENOVA 57 4 33 35 51 MILANO 81 18 20 44 7 NEAPELJ 7 60 32 28 83 PALERMO 40 7 71 50 69 RIM 74 17 46 50 51 TURIN 30 52 85 22 84 BENETKE 83 75 ENALOHO 7 40 38 1 1 X X 2 1 X 2 1 .2 KVOTE 12 47.224.000,- 11 1.686.000,- 10 157.000.- X 1 Pogrebno podjetje IMPRESA TRASPORTI FUNEBRI od leta 1908 NOV SEDEŽ ULICA TORREBIANCA 34/A tel. 040/630696 dežurstvo 0336/423184 t Zapustil nas je naš dragi Francesco Calzi Pogreb bo jutri, 28. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v gropajsko cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Sofia, hčerki Pierina in Mira z družino, sestra Milka z družino, vnuki in družine Bilotta Gropada, 27.8.1995 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob izgubi našega Pinota Pellana se zahvaljujeva vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala kolegom in nadrejenim XV. oddelka Tržaške občinske uprave in g. župniku don Eliotu za poslovilne besede. Zena in hci z družino Barkovlje, 27.8.1995 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Ninija Sossi (Kavalo) se iskreno zahvaljujemo Godbi na pihala iz Nabrežine, pevskemu zboru Vesna iz Križa, govornikoma Bogatcu in De-pangherju, VZPTANPI iz Križa, DSL Nabrežina, darovalcem cvetja in vsem, ki so pokojnega spremili na zadnji poti. Svojci Nabrežina, 27.8.1995 28. 8. 1985 25. 8. 1995 Ob 10. obletnici smrti našega dragega Ivana Ogrin se ga z ljubeznijo spominjajo žena in hčeri z družinama Dolina, 27.8.1995 21. 8.1990 21. 8.1995 Drago Ota Ob peti obletnici smrti ste te z ljubeznijo spominjamo žena Livija, sin Marko, mama Draga in tast Zdravo Boljunec, 27.8.1995 GORICA / V MESTU PRICAKUJO DANES VELIKO MNOŽICO Tradicionalni sprevod bo sklenil 25. festival folklore Ob 18. uri bo no Baffistijevem trgu nagrajevanje in zaključna slovesnost zatem še zadnja predstava, opolnoči družabnost □ OBVESTILA HI SOLSKE VESTI S tradicionalnim sprevodom po glavnih ulicah, s slovesnostjo ob podelitvi trofeje "Goriški grad” in priznanj sodelujočim skupinam ter z večernim nastopom se bo danes zaključil 25. mednarodni folklorni festival. V tekmovalnem delu, v Četrtek in petek, je sodelovalo sedem folklornih skupin iz Italije, Kube, Romunije, Makedonije, Ekvadorja, Cookovega otočja in Baskije. Omenjene skupine so ponovno nastopile tudi sinoči, ko je občinstvo, ob koncu nastopa, izbiralo najboljšo, ki bo prejela trofejo "Goriški grad”. Vreme je bilo prirediteljem odmevne manifestacije do zdaj zelo naklonjeno. Ugoden je bil odziv publike, ki je ostala na svojih mestih tudi v petek zvečer, ko je, tik pred pričetkom prireditve, padlo nekaj kapljic. Včeraj dopoldne je bilo na županstvu, v okviru folklornega festivala, tudi mednarodno posvetovanje strokovnjakov na temo pojmovanja narodnosti. O simpoziju poročamo na drugem mestu. Današnji, zadnji dan odmevne prireditve, bodo v mestu označevale Številne glasbene prireditve in nastopi, ki se bodo pričele že v dopoldanskem Času. Igrali bosta godbi iz Vil-noessa in Beljaka. Ob 12. uri bo delegacije nastopajočih skupin sprejel Zupan Valenti, ob 16. uri pa se bo po glavnih mestnih ulicah pričel sprevod. Sodelovale bodo slkupine, ki so nastopile v tekmovalnem delu in številne godbe na pihala ter folklorne skupine iz raznih krajev nase dežele, ki bodo pri oblikovanju sporeda sodelovale Dva potapljača sta letos izgubila življenje v Divjem jezeru pri Idriji. V začetku maja je v podzemnih vodah umrl potapljač z Jesenic, prejšnji teden je našel smrt 25-letni Robert Klanjšček. V jamah v Sloveniji sta letos umrli še dve osebi. Število žrtev je tako naraslo na štiri. Pričujoči zapis pogovora z Alessandrom Fabbricatorejem, ki je vodil ekipo italijanskih reševalcev ob nedavni nesreči v Divjem jezeru, je nastal v upanju, da se tragični dogodki ne bi ponavljali ali, vsaj da se možnost podobnih nesreč zmanjša. Največkrat se nesreča zgodi zaradi podcenjevanja nevarnosti, ki jo predstavlja potapljanje v jamah, ki je vse kaj drugega kakor potapljanje v morju ali jezerih, ugotavlja Alessio Fabbricatore. Pred tednom dni je vodil in samo danes. Prireditelji so rezervirali, pri ljudskem vrtu, poseben prostor za ne-pokretne in prizadete osebe. Zaključna slovesnost s usklajeval skupino elanov Gorske reševalne službe, odsek za jamsko reševanje, ki je v Divjem jezeru sodelovala pri iskanju ponesrečenega fanta. Za sabo ima bogate izkušnje in znanje na specifičnem področju. Precej strokovnega gradiva je tudi objavil. "Zal se ob vsaki nesreči tudi učimo, vendar istočasno opažamo, da se ugotovitve, priporočila in opozorila ne upoštevajo v zadostni meri”. Kaj je po vašem med glavnimi vzroki nesreč med potapljanjem v jamah? "Preprosto povedano, podcenjevanje nevarnosti, slaba priprava, neizkušenost, velikokrat tudi neprimerna oprema. Želel bi predvsem poudariti, da je potapljanje v jamah neprimerno zahtevnejše od potapljanja v morju ali podelitvijo priznanj bo ob 18. uri na Battistijevem trgu, ob 21. uri bo zadnji nastop, ob 24. uri pa, v znamenju tradicije, praznik jezeru. Osnovnega pomena sta psihična in fizična pripravljenost na soočanje s povsem novim in neprijaznim okoljem.” Bi lahko natančneje pojasnili? ”V neobičajnem in neprijaznem okolju, trideset, petdeset ali še vec metrov globoko so psihične reakcije drugačne kakor v običajnem, oziroma poznanem okolju. Trenutek panike je lahko (žal največkrat) usoden. Pride do težav pri dihanju, reakcije so zmedene, oseba izgubi smisel za orientacijo. Ce takemu stanju dodamo recimo še to, da nenadoma odpove podvodna svetilka ali se izgubi stik s prijateljem ali prijatelji, dobimo približno predstavo, kako se v nekaj trenutkih dopolni tragedija. Upoštevati je treba, da pride do nekakšnega kratkega stika v prijateljstva. Na slikah - ekvadorska skupina, zgoraj, in dekleta iz Krive Palanke, spodaj - Foto Studio Repor-tage. možganih in da reakcije niso veC normalne ali take, kot bi jih pričakovali”. Sodelovali ste pri reševalni akciji v Divjem jezeru. Predstavlja globoki sifon posebne nevarnosti, ožine, ozka grla? "Osebno se nisem potapljal, vendar pa po pripovedovanju prijateljev, ki so se v globino spustili vem, da takih mest v sifonu, kamor so do zdaj prodrli okrog sto metrov globoko, ni. Sifon je dovolj velik in omogoča povsem prosto premikanje, oziroma plavanje.” Kaj pa temperatura vode v tisti globini? "Tudi to je element, ki ga je treba upoštevati, saj se pri šestedese-tih metrih temperatura giblje okrog deset stopinj. Treba je to upoštevati zlasti kar zadeva opremo. Gibanje, oziroma plavanje v globini AKTUALNO Vojna v Sloveniji Slavoniji Slovaški Slovenija, Slavonija, Slovaška, no ja območje nekdanje Jugoslavije. Slovenija meji z Italijo in ni kaka tihomorska ali srednjeafriska dežela, čeprav mnogim žal Se ni jasno, kje ta dežela pravzaprav je, Ce je Slovenija isto kot Slavonija, Ce je Slovaška sosednja dežela in podobno. Preprostim in na pol pismenim ljudem ne gre zameriti, Ce stvari nekoliko pomešajo. Tudi pri novinarji pri Časopisih včasih kaj zakuhamo, vendar pa ima vse svoje meje. Zadevo pa bi kazalo obravnavati drugače, ko pride do zmede v instituciji kakršna je recimo državna radijska in televizijska služba. Priznam, prav streslo me je, od jeze namreč, ko sem v petek, ob 19. uri, po vsedržavnem radijskem dnevniku slišal, da je vojna v Sloveniji. Najprej med napovedjo pomembnejših novic, nekaj minut pred 19. uro, nato v dnevniku ki sem mu še posebej pozorno prisluhnil. Nic, spet je bila vojna v Sloveniji. Poslušal sem dnevnik do konca vendar pa, kakor pravijo naši južni sosedje - niko-me nista. Niti besedice opravičila, da je slo paC za napako (o lapsusu, je po štirih in vec letih težko govoriti, prej je treba pomisliti na pomanjkanje splošne izobrazbe, Čemur se z drugo besedo reče tudi ignoranca). Ce se take stvari dogajajo v tako resni ustanovi kakršna je državna radijska in televizijska služba, kaj si potem poslušalci in gledalci lahko pričakujejo od lokalnih radijskih in televizijskih postaj... Ze se mi zdi, da vidim zmigovanje z rameni in neko napol opravičevanje, Ceš, je paC tako, ne da se pomagati, v službi so mladi, neizkušeni novinarji, je poletje itd. Vlado Klemše. predstavlja že samo po sebi velik fizični napor, ob neobičajni temperaturi pa je obremenitev še večja. V teh globinah se vsaka, še najmanjša napaka, drago plača. Problem je že vdihavanje zadostne količine zraka. Ze to lahko sproži neobičajne reakcije organizma, zlasti najbolj občutljivih delov, kakor so možgani” .Kaj bi lahko rekli ob koncu? "Lahko samo ponovim, da je potapljanje v jamah izjemno zahtevno, da je potrebna predvsem primerna psihična in telesna priprava, da je potrebna primerna in kakovostna oprema. Potapljanje v jamah se ne da primerjati, glede težavnosti in zahtevnosti, s potapljanjem v takoime-novanih odprtih vodah, Čeprav tudi te vsako le-toterjajoveliko življenj.” (Vlado Klemše) UPRAVA DIJAŠKEGA DOMA namerava v novem šolskem letu ojačiti vzgojiteljski kader. Interesenti morajo biti italijanski državljani. Izobrazba: diploma učiteljišča oziroma dokončana fakulteta humanističnih ved, odlično znanje slovenščine in italijanščine. Podrobnejša' pojasnila nudijo v upravi Dijaškega doma, Svetogorska cesta - Ul. Montesanto 84. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO vabi na piknik, ki bo v prostorih nekdanje karavle na Sabotinski cesti v Solkanu v nedeljo, 17. septembra, od 16.30 dalje. Vpisovanje 30. avgusta na sedežu in pri poverjenikih. Poskrbeli bodo za avtobusni prevoz. H ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske Črpalke: GORICA MONTESHELL - Ul. Trieste, 22 IP - Ul. don Bosco, 108 AGIP - Ul. Aquileia, 60 FINA - Korzo Italia, 103 TR2IC MONTESHELL - Ul. Matteotti, 23 ESSO - Ul. 1. Maggio, 59 IP - Ul. Boito, 57 FINA - Ul. Cosulich, 21 KRMIN MONTESHELL - na državni cesti štev. 56 GRADIŠČE AGIP - na cesti proti Marjanu VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine v tednu od 20. do 26. avgusta 1995 RODILI SO SE: Nicola Politti, Petra Mosetti, Juan Pablo Majo, Lorenzo Comar. UMRLI SO: 59-letni upokojenec Giovanni Ferletti; 81-letni upokojenec Luigi Rigo; 63-letni upokojenec Vincenzo Scoda; 82-letni upokojenec Virgilio Maniacco; 92-letna upokojenka Leopolda Šuligoj vdova Sbo-gar; 94-letna upokojenka Carolina Palazzi vdova Veronese; 85-letni upokojenec Severine To-ros; 72-letna upokojenka Lauretta Gobet por. Ol-macolli; 71-letna upokojenka VVanda Ber-tetich por. Cicogna; 65-letni upokojenec Riccar-do Fabbro; 57-letni upokojenec Francesco Komel; 90-letna upokojenka Marina Li-snik vdova Russian. OKLICI: trgovski zastopnik Andrea Beltrami in uradnica Flavia Cer-nigoi; delavec Flavio Žara in trgovska pomočnica Daniela Zorzenon; delavec Roberto Bolzicco in Paola Medeot; trgovski zastopnik Alessan-dro Vitturelli Fabioli in študentka Luciana Cala-brese; uradnik Marco Casasola in bolničarka Claudia Velicogna; uradnik Claudio Muzzonigo in trgovska pomočnica Catia Morsan. POROKE: trgovski potnik Paolo Bormida in Monica Marzaroli; uradnik Paolo Colla in uradnica Luisa Lovo. GLASBENA MATICA - GORICA sporoča, da se nadaljuje vpisovanje gojencev za šolsko leto 1995/96. Sprejemajo prijave za: klavir, harmoniko, violino, violončelo, violo, kontrabas, kitaro, blok flavto, flavto, klarinet, trobento, rog, pozavno, tolkala, solopetje in predšolsko glasbeno vzgojo. Informacije v tajništvu šole v Ul. della Croce 3 (tel. 531508) od pohedeljka do petka med 10. in 12. uro. Prijave bodo sprejemali ponovno od 28. t.m. do 1. sept. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL GORICA obvešča starše in učence, da bo vpisovanje v šolsko leto 1995/96 na sedežu v Gorici, drevored XX. Septembra 85, tel. 532163 od 1. do 8. septembra v uradnih urah od 8.30 do 12.30 in od 15.do 19. ure. S______________IZLETI SPD GORICA priredi 17. septembra družinski izlet v Belo Krajino. Prijave na sedežu društva do vključno 31. avgusta. KINO GORICA VITTORIA 16. SO- IS.20-20.10-22.00 »Free Willy 2». CORSO 18.30-20.00-22.00 «Whore 2«. Prepovedan mladini pod 18. letom. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO (Baldi-ni), C. Verdi 57, tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE (Fa-bris), Ul. Cosulich 117, tel. 711315. t V 73. letu starosti nas je nenadoma zapustil nas dragi Ljubo Jarc (Albino) Žalostno vest sporočajo VVibna in svojci ter ostali sorodniki Pogreb bo jutri, 28. avgusta, ob 13.30 iz mrliške veže civilne bolnice iz Tržiča v farno cerkev v Doberdob, kjer bo ob 13.45 pogrebni obred. Topla zahvala vsem, ki bodo dragega pokojnika spremili na zadnji poti. Tržič, Doberdob, 27. avgusta 1995 (Pizn. pod j. F Preschern) ZAHVALA Ob izgubi našega Roberta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se v tako velikem številu poslovili od njega. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku, pevskemu zboru, mladim prijateljem, bivšim sošolcem, sosedom, darovalcem cvetja in vsem, ki so nam nudili oporo in tolažbo Družina Klanjšček Oslavje, 27. avgusta 1995 PO NESREČI V DIVJEM JEZERU / POGOVOR Z ALESSIOM FABBRICATOREJEM Potapljanje v jamah je neprimerno težje kot v morju Velikokrat je v jamah usodna že najmanjša napaka ali okvara - Ustrezna fizična in psihična priprava SIMPOZIJ O LJUDSKEM IZROČILU DOGODEK NOVICE Različna gledanja na bistvo ohranjanja narodnosti A. Amitrano govorila o dilemah evropskega pojmovanja multietičnosti - Razkorak med deklaracijami in stvarnostjo V okviru mednarodnega folklornega festivala, se je včeraj odvijat tudi simpozij o ljudskem izročilu. Tema letošnjega srečanja strokovnjakov je bila posvečena pojmovanju etnije ter z njo povezanih pred-sodkovin vrednot. Srečanje je priredil goriski odbor v sodelovanju z etnografskim centrom iz Palerma, .ki deluje v sklopu tamkjašnje Univerze. Ob uvodnih pozdravih goriškega župa- na, ki je po protokolu poudaril geopolitično vlogo mesta ter bogastvo, ki ga predstavlja njegova mul-tietničnost, je bil za predsednika srečanja imenovan Vittorio Maconi iz Genove, raziskovalec afriške realnosti. Ob referatih je na koncu napovedal tudi razpravo sodelujočih, kajti etnologija ne pozna znanstvenih gotovosti, temveč se kakor tudi etnija vedno na novo izpopolnjuje ter razvija. O razpoznavnih in drugih znakih pripadnosti etniji je govorila Annamaria Amitrano iz Palerma, ki je skušala predvsem odgovoriti na danes zelo aktualno vprašanje: ko etnična skupnost degenerira in se zapre vase, je normalno stanje sploh še mogoče v prihodnosti? Evropa, ki išče pogosto v svojem fiktivnem indoevropskem modelu rešitev za svojo multietničnost, mora iskati pravilen način za uresničitev svojega integracijskega procesa. Naraven odnos do lastne etnije (narodnosti) , ki je nedvomno avtonomna, vendar ker ostaja v svoji specifičnosti sinteza dolgega razvoja in procesov, pomeni, da ta ne more ostati nekaj zaprtega, temveč mora za svoj obstoj živeti v dialogu ter ohraniti svojo kompleksno in bogato vsebino, kakršna je tudi narava evropske mnogovrstnosti oz.multietničnosti. Ko etnična identiteta izgublja svoje jasne obrise, nastopa strah pred izgubo slednje in to pomeni rodovitno prst za rast etnocen-trizma in vsega, kar ta prinaša. Pomembno je torej, da vsak narod čuti potrebo po spoznavanju lastne kulturne specifičnosti, kajti le na temeljih spoznanja bo lahko gradil svojo prihodnost. Milko Matičetov iz Ljubljane se je spustil v magični svet ljudske pravljice, ki nam s svojo simbolo-gijo ter konvencionalnimi figurami, lahko poda marsikatero načelo splošne etnologije ter obenem etnične specifičnosti. Poudaril je predvsem dejstvo, da jezik ni edini razpoznavni znak etnije, temveč da se etnija lahko ohrani pri življenju z iskanjem in opiranjem na lastno tradi-cijoJPomisliti velja ob tem na primer Zidov. To dejstvo potrjujejo tudi pravljice, kajti junaki nimajo pri blodenju po svetu nikoli problemov z znanjemje-zikov. Alberto Gasparini je poudaril pomembnost, ki jo ima za ohranitev mul-tietnične realnosti multidi-sciplinski študij slednje, kajti taka realnost živi na ravnotežju med njenimi komponentami, kar pomeni, da jo lahko izgubimo v zelo kratkem času. Kolegu sociologu je odgovoril Darko Bratina, ki je poudaril važnost izvajanja projektov za ohranjanje etničnih identitet s strani pristojnih organov, ki načelno izražajo spoštovanje a se v praksi ne-spoštjivo in nedosledno vedejo do naših življenjskih zahtev. Na simpoziju so z zanimivimi referati sodelovali še drugi strokovnjaki. Foto Studio Reportage: zgoraj M. Matičetov, spodaj med zasedanjem v občinski sejni dvorani. Varčnost in še enkrat varčnost Varčevanje je beseda, ki se najpogosteje sliši v krogu funkcionarjev in uslužbencev Zdravstvene ustanove. Varčevanje povsod, do zadnje tabletke. V znamenju varčevanja so uslužbenci Zdravstvene ustanove, marsikdo se je ob tem začudil, veliko se jih je samo nasmehnilo, največ pa jih je poskrbelo, da je material romal po najbližji poti v koš, te dni, skupaj s plačilnimi listi prejeli tudi zajeten sveženj listov. Ce se ne motimo je vsak uslužbenec, od zadnje snažilke do funkcionarjev najvišje stopnje, prejel spremno pismo izrednega upravitelja Zdravstvene ustanove ter fotokopije dekreta ministra Cas-seseja, z 31. marca 1994. Gre za takoimenovani kodeks uslužbencev javnih ustanov, s katerim so, ali pa bi morali biti vsi že davno seznanjeni. Očitno uprava meni da niso, sicer ne bi poskrbela za okrog deset tisoč fotokopij (koliko to sploh stane in kohko časa je potrebno, da se natisnejo?). Naslednja faza varčevanja, pravijo zlobneži, je v kapilarnem (do zadnje polovice) štetju tabletk. Ce se pacientu predpiše samo pol tabletke, se mora druga polovica takoj in dokumentirano vrniti... Nov razlog za zaskrbljenost Se pred kakšnim mesecem so se uslužbenci špediterskih in drugih podjetij, ki delujejo na področju mednarodne blagovne menjave začeli organizirati, da bi se pripravili na spremembe, ki bodo nastale po vstopu Slovenije v EU. Zdaj bodo morali še bolj pohite- ti, kajti do zmanjšanja delovnih mest utegne priti znatno prej, če bodo začeli uveljavljati določila ministrske okrožnice o opravljanju carinskih postopkov. Operacije za izvoz blaga naj bi opravljali v krajih kjer se blago odpremlja in ne več na meji. Odgovor ministrstva glede poštnega urada v Podgori Ministrstvo za pošte in telekomunikacije meni, da prostor, ki ga je ponudil rajonski svet in kjer bi lahko uredili poštni urad v Podgori, ni primeren. Treba je zato iskati drugačne možnosti, oziroma primernejši prostor. To je vsebina odgovora, ki ga je minister Gambino poslal senatorju Romoliju na njegovo vprašanje, kako bo uprava pošte ukrepala potem ko je pristojna služba KZE postavila pogoj, da se sedanji urad temeljito prenovi ali zapre. Danes prepovedan promet in parkiranje na Koizu Ob današnji foklomi prireditvi bo prepovedan promet po obeh korzih in sicer do križišča z ulico Pe-trarca. Prav tako je prepovedano parkiranje. Prepoved velja do zaključka prireditve. Zupan pa je izdal tudi ukaz po katerem bodo javni lokali ( gostilne, bari, restavracije itd) ki imajo danes obvezno tedensko zaporo, ostali odprti. V mestu namreč danes pričakujejo množičen obisk. Društvo Briški grič prireja izlet v Reggio Emilio Kulturno društvo Briški grič prireja 10. septembra izlet v Emilio-Romagno, kjer si bodo ogledali nekaj zanimivosti in obiskali tudi osrednji praznik lista Unita. V programu je obisk muzeja Bratov Cervi, mlekarne in sirarne kjer pridelujejo znani sir parmezan in seveda obisk na prazniku Unita v Reggio Emilii. Prijave sprejemata Maja Humar (tel. 884187) in Emanuela Juretič (tel. 81163). V Škofji Loki je bil pogreb bivšega župana T. Polajnarja V Škofji Loki so v četrtek pokopali nekdanjega župana Toneta Polajnarja. Umrl je po krajši in neozdravljivi bolezni, star komaj 65 let. Na zadnji poti so pokojnika pospremili številni krajani Škofje Loke, saj je bil med ljudmi znan in priljubljen, predstavniki borčevskih organizacij. Pogreba se je udeležila tudi številna delegacija iz Sovodenj, v kateri so bili tudi župan Petejan in njegova predhodnika Primožič in Ceščut. Tone Polajnar je bil župan v Škofji Loki v času, ko je bilo sklenjeno pobratimstvo z občino Sovodnje. Pred prevzemom politične funkcije je bil zaposlen v gospodarstvu., Župansko dolžnost pa je opravljal dva mandata. Nasledil ga je Viktor Žakelj. Hašiš v avtomobilu in na domu Finančni stražniki so med rutinskim pregledom, pri vhodu na avtocestno postajo pri Moščenicah, ustavili avtomobil tržaške registracije. V njem sta bila neki B.M. in še neka druga oseba. Ob pregledu vozila so našli, prikrito pod tapeserijo, nekaj gramov hašiša, ob preiskavi na domu v Trstu pa še manjšo količino. Skupno so zasegli kakih osem gramov belkastega prahu, za katerega se je kasneje izkazalo, da gre za mamilo. B.M. je menda zaposlen kot disk jockey v neki diskoteki v Venetu in prav tja je bil menda namenjen s prijateljem, ko so ga ustavili financerji. Proti B.M. so napisali prijavo. Policija pa je v Cervinjanu prijela 23-letnega mladeniča, ki je iz tujine pravkar prinesel večjo količino hašišovega koncentrata. POKRAJINA / SREČANJE Corsi in Humar o cestah na Briškem območju Na sedežu pokrajinske uprave je bilo v petek srečanje med podpredsednikom Claudiom Cal-ligarisem, funkcionarji tehničnega urada pokrajine ter predstavnikoma števerjanske občinske uprave, županom Hadrijanom Corsijem in podžupanom Dominikom Humarjem. Osrednje vprašanje ki so mu na srečanju namenili tudi največ pozornosti je bilo vprašanje rednega vzdrževanja cestnega omrežja in odpravljanje posledic številnih usadov, zlasti na takoimenovani Cesti vina in češenj. Vprašanje zadeva celotno območje Brd, predvsem zaradi značilnosti terena. Tako je že dalj časa zaprta pok- rajinska cesta med Oslavjem in Steverja-nom zaradi velikega usada. Urejen je bil sicer začasni obvoz, vendar pa je, kakor je slišati, tudi na tem novem odseku treba poskrbeti za popravila. Zupan Corsi je predlagal naj bi Pokrajina tako kakor je pred leti že naredila nekaj'obnovitvenih del, prevzela vzdrževanje ceste Vina in češenj, ki ni pomembna samo za krajevno prebivalstvo, ampak postaja vse bolj tudi pomembna turistična pot, ob stalnem naraščanju števila zlasti tujih, avstrijskih in nemških gostov. Tako kakor pri vseh zahtevnejših posegih, je glavna težava v pridobivanju finančnih sredstev. PONOČNJAKI NA DELU Razgrajanje in namerna škoda Škoda na avtomobilih - Ogenj uničil ponjavo na gradbišču Nočni razgrajači in razbijači, ki z namernim povzročanjem škode, bodisi na zasebni, kakor na javni lastnini izkazujejo svojo zelo nizko stopnjo omike in predvsem nezrelost, so se v petek ponoči oglasili na gradu, kjer so med prvo in tretjo uro naredili nekaj škode na tamkaj parkiranem avtomobilu. Posledic nočnega, oziroma jutranjega razgrajanja je menda še več. Policija je izsledila štiri mladeniče, ki so menda odgovorni za škodo. Ne gre za tujce, ampak za dobro znane osebe, doma v Gorici. Policisti so si zapisali osebne podatke, za druge ukrepe in ovadbo sodnim oblastem pa čakajo da bodo oškodovanci vložili prijavo. Poleg omenjenih štirih mladeničev pa se zdi, da so na gradu v petek ponoči razgrajali še dru-giveseljaki. Tako je v jutranjih urah zagorela plastična ponjava na zidarskem odru ob stavbi v bližini gostišča Lanterna d’oro, ki jo obnavljajo. Policisti so si zapisali podatke dveh oseb, ki bi utegnili kaj vedeti o dogodku. Vse kaže namreč, da je bil ogenj podtaknjen. V mestu, kjer so se v prejšnjih letih znašali predvsem nad posodami za cvetje in gredicami, se v zadnjem času množijo najrazličnejša vandalska dejanja, tako v odnosu do javne, kakor zasebne lastnine. MARATON / OD SOLKANA DO REVME Najhitrejša dvojica Matkovič ■ Favaj Štirinajst plavalcev, kilometrov dolgi progi oziroma sedem dvojic, so tekmovalce, ki so je nastopilo na vče- plavali v potapljaških rajšnjem 3. plavalnem oblekah, spremljali člani aratonu od Solkana do ni kajakaškega kluba Sipe vskega mosta. Na šest lec. Najhitrejša sta bila Borut Matkovič in Favaj Tomaž iz Ljubljane, ki sta razdaljo preplavala v 53 minutah in osmih sekundah, na drugo mesto sta se uvrstila Istok Marn in Mirko Malešič iz Kranja (56, 26), na tretje pa Igor Povšner in Jure Grobovski (58, 53). Prireditelji, društvo za podvodne dejavnosti ”Soča” so pričakovali in napovedovali večjo udeležbo, zlasti ekip iz Italije, ki pa jih na startu žal ni bilo. Morda je marsikoga odvrnila prav zahtevnost preizkušnje. Mednarodni pečat sta prireditvi dala le ena goriška (iz Italije namreč) in ena mešana dvojica. (Na sliki - Foto Studio Reportage - z včerajšnjega maratona). BUENOS AIRES / KER BO TUDI NEMČIJA ZAHTEVALA NJEGOVO IZROČITEV Vojni zločinec Priebke je spet v hišnem priporu Nemci bi utegnili nekdanjega nacista preusmeriti v Italijo BUENOS AIRES -Bivši esesovski stotnik Erich Priebke je od včeraj ponoči 2e spet v hišnem priporu. Priporni nalog je izdal sodnik Leonidas Moldes takoj potem, ko je nemška vlada sporočila argentinski, da bo zahtevala izročitev 8 2-letnega vojnega zločinca, in jo hkrati zaprosila, naj možaka spravi na varno, da ne bi kam pobegnil. Zahtevo o ekstradiciji bo nemška ambasada v Buenos Airesu formalno predložila jutri. Kakor je znano, je bil Priebke med drugo svetovno vojno odgovoren za zločine proti židovski skupnosti, po včerajšnjih vesteh pa naj bi ga Nemčija hotela nazaj tudi zaradi njegove neposredne odgovornosti pri poboju v Ardeatin-skih jamah v Rimu. S tem pobojem je svojo zahtevo po nacistovi izročitvi utemeljila Italija, toda prizivno sodišče v General Roči je prvostopenjsko razsodbo v prid zahteve razveljavilo, tako da bo zadnjo besedo izreklo argentinsko vrhovno sodišče, in sicer čez tri mesece. Zanimivo je, da je javni tožilec Jorge Bagur minuli Četrtek pozval sodnika Moldesa, naj odredi ponovno zaprtje Priebkeja in tako prepreči njegov morebiten pobeg pred razsodbo najvišje sodne instance. Obtožencev odvetnik Pedro Bianchi je zatrdil, da njegov varovanec nikakor ne bo izginil, zdaj pa je to možnost, kot rečeno, dokončno izključil Moldes s pripornim nalogom, torej z enakim ukrepom, kakršnega so sprejeli po italijanski zahtevi o izročitvi -Priebke je ostal v hišnem priporu petnajst mesecev. Sodnikovo potezo v sodnih krogih v Barilo-cheju, kjer nekdanji nacistični Častnik že dolgo biva, različno tolmačijo. Eni potrjujejo, da hoCe Moldes zadržati Priebkeja v priporu vse do razsodbe vrhovnega sodišča, drugi pa zatrjujejo, da utegne Argentina bivšega esesovca takoj vrniti Nemcem, ker je paC njihov državljan in ni zaradi tega potrebna razsodba krajevnega sodnika. Kaj pa v tem primeru? Ne izključujejo, da bo Nemčija takoj zatem priletnega možaka lepo izročila Italiji. Erich Priebke s prijatelji v Barilocheju, preden so ga drugič priprli (AP) r DELO / PRVIČ V TURČIJI -i Prostitutke v Izmiru dosegle kolektivno pogodbo Sedem urin pol dnevno in trideset dni letnega dopusta ANKARA - Kolektivna delovna pogodba za prostitutke? V Turčiji so to prvič v zgodovini dočakale »uslužbenke« neke javne hiše v Izmiru, ki so tako odprle pot za tovrstne zahteve ti-soCev in tisoCev žensk, ki jih njihovi »delodajalci« neusmiljeno izrabljajo. Po pisanju nekega turškega dnevnika so prostitutke v Izmiru od lastnice javne hiše uspele izterjati delovno pogodobo s pomočjo sindikatov, v katere so vpisane. Pogodba predvideva sedem ur in pol dela na dan, 30 dni plačanega dopusta na leto, pravico do trimesečnega neplačanega dopusta in tudi dp ohranitve »napitnine«, ki jim jo za- pustijo klienti. Lastnica javne hiše je izjavila, da je s pogodbo zelo zadovoljna in da je ona sama spodbudila Zenske, ki delajo pri njej, naj se vpišejo v sindikalne organizacije. Primer iz Izmira bi zdaj utegnile izrabiti tudi vse ostale »sin-dikalizirane« prostitutke v Turčiji - bilo naj bi jih okrog tri tisoč - ki so že v preteklih mesecih grozile s... stavko. Vseh prodajalk ljubezni je v državi polmeseca približno deset tisoč, od katerih jih veliko dela v javnih hišah, kjer traja njihov delovnik tudi po 15 ur dnevno, povprečni zaslužek pa niha okrog milijon turških lir ali borih 30 nemških mark na dan. Stavka Južnoafriški policaji, ki jih je novi režim odpustil iz službe, gladovno stavkajo proti ukrepu Mandelove vlade (AP) ODKRITJA / NA LEDENIKU R1SENFERNER V ledu najbrž počiva Celzijev mlajši brat Po poročanju Dolomitna so na ledeniku odkrili skoraj tri tisoč let stara oblačila, ki so baje so pripadala pastirju naključnih arheologov. S preizkušenimi metodami so strokovnjaki v laboratorijih ugotovili starost vlaken. Obleka je pripadala verjetno pastirju, ki je živel med petim in osmim stoletjem pred Kristusom. Oskrbnik koče, ki je postavljena zelo visoko (2791 metrov) je prepričan, da so v bližini kraja, kjer je našel ostanke oblačil, tudi ostanki osebe, ki so ji pripadala. Zanimive so okoliščine, kako je do najdbe prišlo. Oskrbnik je ob ledeniku, ki je na območju naravnega parka Ries, poizvedoval za izginulim planincem, naletel pa je na z arheološkega vidika izredno zanimive ostanke. Izsledke laboratorisjkih analiz na najdbah bodo v kratkem predstavili na tiskovni konferenci, piše Dolomiten, s potrebno pozornostjo in natančnostjo pa bodo preiskali območje, kjer bi utegnil biti Oetzijev »sicer za kakšno tisočletje mlajši brat«. Območje, kjer so našli ostanke oblačil je na skrajnem severovzhodu Južne Tirolske, med krajem Antholz (Anter-selva v italijanščini) in Reinom (Riva). BOČEN - Oetzi - mumija, ki so jo pred tremi leti našli na robu ledenika pod Similaunom, na italijansko-av-strijski meji in ki je zdaj shranjena v posebni komori Univerze v Innsbrucku, ima, kakor poroCa Dolomiten v nedeljski številki, mlajšega brata. Vendar ga bo treba, kot kaže, šele najti in odkopati iz ledu. Zaenkrat so našli le dele volnenih in usnjenih oblačil. Sprva je kazalo, da gre za dvesto do tristo let stara oblačila, v laboratorijih pa so kasneje ugotovili, da so kosi oblačil stari od najmanj 2.500 do največ 2.800 let. Našel jih je oskrbnik koce Riesefer-nerhuette, Gottfried Leitgeb že leta 1991. Sprva je sam pomen najdbe podcenjeval, leto kasneje, piše Dolomiten, je ledenik pod Similaunom vrnil Oetzija in tako je najdba izgubila na pomenu. Sele leto kasneje so se za zadevo zaceli zanimati strokovnjaki. Iz razumljivih razlogov vesti o zanimivi najdbi niso razbobnali, saj bi sicer že v nekaj dneh pod ledenikom Risen-ferner imeli množico radovednežev in RUSIJA / PO LANSKOLETNEM IZLITJU NAFTE PRI KOMIJU -j Narava s težavo premaguje onesnaženje Kmetjse se na območju izlitja ppritožujejo, da še vedno niso prejeli odškodnine MOSKVA - Skoraj leto dni po eni od najodmevnejših ruskih ekoloških katastrof, in sicer izlitja iz naftovoda v Ko-miju, je narava konCno pokazala prve znake življenja. Pojavile so se zelene bilke in popki, čeprav so na vsem področju še vidni znaki onesnaženja. Na območju je v preteklih mesecih bila na delu skupina 800 dobro opremljenih delavcev pod vodstvom ameriških in avstralskih strokovnjakov. Po njihovi zaslugi je v številne reke onesnaženega področja odteklo razmeroma malo nafte, kar je preprečilo najhujše posledice katastrofalnega izlitja. Kljub temu je razsežno področje vse prej kot čisto, saj so nešteti potočki in mlake še vedno polni nafte. Naravovarstvenike skrbi, da bo tundra tudi ostala taka, ko ne bo več tujih finančnih sredstev. Ameriško-avstralsko podjetje AES/Hartec, zadolženo za čiščenje izlite nafte, je namreč že opravilo 65 odstotkov načrtovanega dela in bo področje zapustilo 24. septembra. Čiščenje bodo Rusi morali nadaljevati sami, operacija pa je seveda povsem odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev. Za čiščenje področja, ki je oddaljeno od Moskve približno 1.500 kilometrov, sta doslej prispevali Svetovna banka in Evropska banka za prenovo in razvoj, ki sta za čistilno akcijo posodili lastniku naftovoda - družbi Kominaft - 124 milijonov dolarjev. Po nekaterih ocenah se je iz naftovoda izlilo približno 14.000 ton nafte, po drugih pa kar 300.000. Ministrstvo za okolje je ocenilo, da se je v okolje izlilo od 90.000 do 120.000 ton nafte, to pa je vsekakor dvakrat toliko kot v katastrofalnem izlitju Exxon Val-dez na Aljaski. Kakorkoli že: pri Komineftu so celo jesen in zimo Čakali križem rok na tujo pomoč, in to do marca, ko so prišli strokovnjaki podjetja AES/Hartec, ki so se konCno resno lotili Čiščenja, pravijo krajevne naravovarstvene skupine, ki so tuje strokovnjake pohvalile. Naravovarstveniki pa se boje, da bo nafta, ki so jo zaenkrat uskladiščili v naravne rezervoarje, in je preumazana, da bi jo spet vlili v naftovod, ostala v teh zasilnih skladiščih, dokler je ne bo odpral dež, ne da bi pri Komineftu zanjo kakorkoli poskrbeli. To bo verjetno že res, če je Ko-mineftov glavni inženir Bajdikov nemudoma izjavil, da bo po odhodu specialistov njihova naloga predvsem paziti, da se situacija ne poslabša. V enem mesecu nameravajo baje odstraniti preostalo nafto - še to pa bo po njihovih besedah odvisno od vremenskih razmer. Krajani so torej upravičeno zaskrbljeni, gle- de na to, da so na področju še sedaj videti znaki onesnaženja na deblih dreves, ribici pa poročajo, da ulov pogosto smrdi po nafti. Tudi kmetje se pritožujejo, da so njihovi pašniki v Usinsku onesnaženi in se boje, da bi živina zbolela, saj nima dovolj zdrave paše. Ljudje obenem poudarjajo, da še niso prejeli 4,5 milijona dolarjev, ki sta jim jih obljubili Svetovna in Evropska banka, da bi ublažih družbene posledice naftnega izlitja in se boje, da tega denarja sploh ne bodo videli. ODSTRANJEVANJE NAFTNIH MADEŽEV V RUSIJI Strokovnjaki so uspešno odstranili večino posledic izlitja nafte, ki je lansko leto odtekla iz poškodovanega naftovoda v pokrajini Komi na skrajnem severu Rusije. SVET Nedelja, 27. avgusta 1995 HRVAŠKA PO NEVIHTI / »VLAK SVOBODE« V KNINU Dan zvenečih besed predsednika Tudmana Kmalu naj bi bila osvobojena tudi vzhodna Slavonija ZAGREB - Včeraj zjutraj je iz Zagreba proti Splitu odpeljal »vlak svobode«, ki je po štirih letih znova povezal severno in južno Hrvaško - prek Knina. Najuglednejšemu potniku - predsedniku Tudmanu - se je pridružil tako rekoč ves državni vrh, diplomatski zbor, pa tudi vrsta drugih uglednih osebnosti in predstavnikov pregnancev. Kamere hrvaške televizije so ves dan spremljale vlak na tej »zgodovinski poti« in v neposrednem prenosu posredovale sliko s sleherne postaje. Vzdolž celotne poti so vlaku prirejali slovesne sprejeme, Tudman pa je ob vsakem postanku nagovorO »brate in sestre Hrvate in Hrvatice«. Ob odhodu iz Zagreba je pojasnil, zakaj je vnovično odprtje železniške proge, ki vodi skozi Knin, tako zelo pomembna zadeva. Poudaril je, da ves svet ve, da je »z osvoboditvijo Knina prihodnost Hrvaške končno in dokončno utrjena in nijiče več je ne more postaviti pod vprašaj«. Zdaj je po predsednikovih besedah pred Hrvati nova naloga - osvoboditev vzhodne Slavonije, Baranje in zahodnega Srema. Tudman obljublja, da se bo to zgodilo že v naslednjih mesecih, saj je PIrvaSka danes vojaška sila, s katero mora vsakdo računati. V Karlovcu je prvi mož hrvaške države govoril o poskusih srbizacije tega mesta in - tako Tudman - celotne Hrvaške. Ugotovil je, da večina pre- bivalcev srbske narodnosti ni sprejela hrvaške države za svojo, zato jim je zaželel »srečno pot«. Hkrati je priznal, da je v času Nevihte v Krajini res prišlo do posameznih incidentov, vendar pa »Hrvati pač niso mogli s pesmijo pospremiti agresorjev«. Tudi v Gospiču je Tudman dejal, da so Liko hoteli posrbiti, vendar pa se ta ni dala. Priznal je, da je Lika zdaj prazna, in zato pozval Hrvate z vseh koncev sveta, naj se vrnejo v domovino,, ter jim obljubil zemljo in hiše. V Kninu so prihod vlaka Se posebej množično dočakali. Potem ko so ga razglasili za človeka, ki je vzpostavil kontinuiteto s kraljem Zvoni-mirom, je Franjo Tudman že rahlo hripav, zato pa vse gla- snejši govoril o tem, da osvoboditev tega mesta zagotavlja trajno stabilnost Hrvaške. Vse dokler so bili »oni«, v Kninu - kdo, Tudman ni povedal, saj se mu je verjetno zdelo samo po sebi razumljivo - je bila prihodnost hrvaške države negotova. Nikdar več se ne bo zgodilo, »da bi se sredi Hrvaške Siril rak, ki je razjedal hrvaško nacionalno bit«, je zatrdil hrvaški voditelj. »Pod pestjo hrvaške vojske in modrostjo naših odločitev so v dveh, treh dneh izginili, kot da bi jih sploh nikoli ne bilo. Niti toliko časa niso imeli, da bi pobrali svoj umazani denar, devize in spodnje hlače,« je grmel Tudman in požel bučno odobravanje. Jelena Lovrič »Pod hrvaško pestjo so sovražniki izginili, kot da ji sploh ni bilo« (Foto R. I.) BOSNA IN HERCEGOVINA NOVICE Mirovne sile nezadovoljne s sarajevsko vlado Muslimani se bojijo, da bodo enote za hitro posredovanje svoje orožje usmerilie tudi v njihove vojake SARAJEVO - Včeraj so s sedeža enot Združenih narodov v Sarajevu sporočili, da so mirovne sile ZN čedalje bolj nezadovoljne z obnašanjem bosanske vlade, ki namerno onemogoča enote za hitro posredovanje in zadržuje njene konvoje. Poveljstvo Unproforja je napovedalo vojaške posege, če bosanska vlada sama ne bo prenehala s tovrstnim ravnanjem. »Preprosto, ne dovolijo nam, da bi nas logistični konvoji oskrbeli z osnovnimi potrebščinami za vzdrževanje naših sil na Igmanu,« je dejal tiskovni predstavnik Združenih narodov Chris Vernon. Opozoril je, da ZN niso zadovoljni s takšnim razpletom dogodkov. »Ce bodo vladne enote še naprej omejevale svobodo gibanja mednarodnim enotam za hitro posredovanje, bomo prisiljeni sami najti rešitev, ki nam bo omogočila preskrbo voja- kov,« je dodal Chris Vernon. Kot kaže, so mirovne sile v Bosni odločene, da bodo svoje enote in civilno prebivalstvo oskrbovale na lastno odgovornost, brez dovoljenja Sarajeva. Ce bi se Združeni narodov res odločili za to, bi bila to poteza brez primere v 40-mese-čni vojni v BiH, čeprav bi bilo to že večkrat potrebno, ko so bosanski Srbi izčrpavali muslimansko prebivalstvo v enklavah na vzhodu Bosne. Britanski vojaki so zapustili Goražde (Telefoto: AR) Enote za hitro posredovanje, ki jih sestavljajo francoski in britanski vojaki, so bile ustanovljene zato, da bi preprečevale napade na pripadnike modrih čelad. Njihovo delovanje je do zdaj vzbudilo veliko nasprotovanj in je bilo vse prej kot učinkovito. Približno petsto vojakov enot za hitro posredovanje je že od julija na Igmanu, toda bosanska vlada je blokirala transport z najpomembnejšo vojaško opremo. Osem 155-milimetr-skih francoskih topov, ki so zdaj nameščeni na Igmanu, je bilo več tednov blokiranih na Hrvaškem, pa tudi konvoje z osnovnimi življenjskimi potrebščinami so na številnih vladnih kon- trolnih točkah zavrnili. Konvoj britanskih pripadnikov mirovnih sil ZN, oboroženih s 27 topovi, so zadrževali na vladni kontrolni točki južno od Gornjega Vakufa kar dva tedna. Nekaj tisoč britanskih vojakov, pripadnikov 24. hitro mobilne brigade, oboroženih z borbenimi helikopterji, čaka že dva tedna, da zapusti hrvaško pristanišče Ploče. Glavnina enot za hitro posredovanje še vedno tabori v bližini Tomi-slavgrada v zahodni Hercegovini in ima resne težave z oskrbo, čeprav je bosanski predsednik Alija Iztbegovič izjavil, da so enote za hitro posredovanje v BiH dobrodošle. Kot poročajo pogajalci ZN, je bilo usklajevanje podrobnosti z ministri iz Sarajeva izredno težavno. Na drugi je bilo iz vladnih virov slišati, da so bili ministri zelo zaskrbljeni, ker so enote za hitro posredovanje samo formalno pod poveljstvom Združenih narodov, zato obstaja resna nevarnost, da bi bile te enote uporabljene tudi proti bosanski vojski. Večina diplomatov v Sarajevu meni, da je to skoraj nemogoče. Toda Muslimani še zdaj niso pozabili, da jim je nekdanji poveljnik Unproforja Michael Rose grozil, da bo na pomoč poklical Natova letala, če bodo vladne sile skušale prebiti srbsko blokado Sarajeva. Kurt Schork / Reuter 1 : Lakota in stiska združili Sarajevčane vseh narodnosti SARAJEVO (Reuter) - Socialni delavec Ramiz Kadič v Sarajevu nadzoruje preskrbo s človekoljubno pomočjo. Skupaj s sodelavci je za pomoči najbolj potrebne razglasil stare, bolne in revne, Za njih so dprli štiri javne kuhinje, skupina prostovoljcev pa s hrano oskrbuje bolnike, ki so priklenjeni na posteljo, in invahde. Srečni so lahko tisti, ki imajo kaj denarja v trdni valuti, da lahko kupujejo na črnem trgu, ah pa tisti, ki so si v boljših časih naredih rezerve. Mesbie oblasti kupujejo na črnem trgu pretihotapljena živila, na žalost pa jih omejuje pomanjkanje denarja. »Ne bomo odnehali. Ne moremo, čeprav zelo težko shajamo. Ce bi kdo stradal, bi nas bilo sram. Včasih smo bili prepričani, da bi bila to svetovna sramota, pa smo spoznali, da je le naša,« je Se dodal Kadič. Predstavniki ZN skušajo bosanske Srbe prepričati, naj konvoje pomoči spustijo v mesto, saj se trenutno najbolj bojijo, da bi izbruhnile bolezni zaradi slabe prehrane. Nekateri Sarajevčani obtožu- jejo mestni svet, ker ni naredil zalog takrat, ko so Srbi, sicer za kratek čas, dovolili dostop v mesto. Sredi noči čakajo ljudje v vrsti na vodo, ki jo cisterne pripeljejo z ugasnjenimi lučmi, da ne bi bili tarča srbskih strelov. V temnem prehodu mestne kuhinje, kjer ljudje čakajo na hrano, se skrivajo pred bombnim obstreljevanjem. »Slabo je ... skoraj ničesar ni za jesti,« je rekel neki možakar, preveč zmeden, da bi povedal svoje ime. »Rad bi le malo graha, da si bom lahko skuhal juho.« Zaradi poiiianjkanja in stiske se družijo ljudje različnih slojev. Tako ni nič nenavadnega, če kmet stoji poleg elegantne starejše gospe z biseri okoli vratu. »Na ža- lost ne morem jesti svoje garderobe,« je rekla 65-letna Azamina, ko je novinar opazil njeno obleko, šminko na ustnicah in skrbno urejeno pričesko. »Doma sem sama, tu pa dobim poleg skodelice čaja Se kaj za pod zob.« Vodja kuhinje Sead Jasarevič pravi, da je njegovo delo podobno stalnemu lovu na hrano. Za pomoč je zaprosil tudi v bolje preskrbljenih mestih - v Mostarju in Tuzli. »Nekaj moramo storiti, nekje moramo dobiti več hrane,« je rekel in s pogledom preletel umazano kuhinjo, kjer so kuharji v kotlih mešali neokusno juho. »Ta vojna se lahko nadaljuje v nedogled, nobena stran se ni pripravljena pogovoriti,« je rekel Samir, starejši možakar. 2e mesece je na robu preživetja, ampak dejal je, da je hvaležen tudi za tisto malo, kar dobi. »Borita se dva neumna naroda ... z istim jezikom, z istimi običaji,« je godrnjal. Novi ameriški heroj na Balkanu VVASHNGTON (Reuter) - Pomočnik ameriškega državnega sekretarja in vodja mirovne misije na ozemlju nekdanje Jugoslavije Richard Holbrooke je včeraj za »resničnega heroja« razglasil varnostnega agenta Petra Hargravesa. Ta je tvegal svoje življenje med neuspešnim reševanjem treh ameriških diplomatov, ki so izgubili življenje na igmanski cesti. Holbrooke je novinarjem povedal, da je Hargraves iz gorečega vozila celo izvlekel enega diplomata, vendar je ta pozneje podlegel hudim ranam. Holbrooke ni želel povedati, za katerega od diplomatov je šlo, dodal pa je, da je Hargraves - četudi ranjen - skušal rešiti tudi druga dva mirovna posrednika. Nekdanji policist Hargraves si je namreč v nesreči zlomil roko in nos, hkrati pa so ga opekli ognjeni zublji. Junak zdaj okreva v vvashingtonski bolnišnici, pred Sarajevom pa je služil tudi v Salvadorju in Somaliji. V Parizu »razširjena« skupina za stike PARIZ (dpa) - Napovedano torkovo srečanje skupine za stike (ZDA, Rusija, Francija, Velika Britanija in Nemčija) v Parizu bo potekalo v razširjeni obliki. Po navedbah francoskega zunanjega ministrstva se bodo srečanja udeležile tudi Španija, Italija in Kanada. Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva Jacques Rummel-hardt je dobesedno dejal: »Tega informativnega srečanja se bodo udeležili tudi predstavniki drugih držav, ki so se že prejšnji torek udeležili srečanja v VVashingtonu, in sicer v obsegu, ki bi ga lahko imenovali ‘skupina za stike plus'.« Skupino za stike so ustanovili leta 1994 na pobudo Francije. Tako so nameravali uskladiti diplomatske pobude velesil za mimo rešitev bosanskega spora. V torek v Parizu pričakujejo tudi bosanskohercegovskega predsednika Alijo Izetbegoviča, ki se bo sešel s francoskim predsednikom Chiracom. Po tem se Chirac namerava sestati z evropskim posrednikom na Balkanu Carlom Bildtom. Po navedbah diplomatskih krogov se namerava tudi ameriški posrednik Richard Holbrooke srečati s predsednikom Izet-begovičem, in sicer še preden se bo odpravil na pogovore v Beograd. Generali zaslišali Karadžida BEOGRAD (dpa) - Skupina generalov vojske bosanskih Srbov je po navedbah beograjskega časnika Naša borba pred tednom dni aretirala voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžiča in ga izpustila šele po večurnem zaslišanju. Naša borba se sklicuje na vire v hrvaških vojaških krogih v Zagrebu, ki so pred tednom dni sporočili, da je bil proti Karadžiču izveden državni udar. V včerajšnji izdaji Nase borbe piše, da so Karadžiča aretirali v bližini Bijeljine. Tega »informativnega« pogovora naj bi se udeležil tudi general Milan Gvero, poveljnik enot bosanskih Srbov Ratko Mladič pa pri tem menda ni sodeloval. Med Karadžičem in Mladičem se je v zadnjem času razvnel srdit boj za oblast, ki je botroval tudi začasni odstavitvi Mladiča. NOVICE AMERIŠKO-KITAJSKI ODNOSI Palestinsko sodišče obsodilo dva pripadnika Hamasa JERUZALEM (Reuter) - Vojaško sodišče, ki je del palestinskih oblasti na avtonomnem območju Jeriha, je. spoznalo za kriva ogrožanja varnosti dva islamska skrajneža, za katera Izrael meni, da pripadata gverilskemu krilu organizacije Hamas, odgovornemu za krvavi ponedeljkov atentat v Jeruzalemu. Zaradi »izvajanja dejavnosti, ki neposredno ogrožajo splošno varnost, palestinsko oblast, državljane in mirovni proces«, je bil Abdel Madžid Dudin obsojen na dvanajst, Rašid Katib pa na sedem let zaporne kazni. Skrajneža sta pred Časom pobegnila z zasedenega Zahodnega brega v Jeriho, da ju ne bi aretirali izraelski varnostni organi, vendar ju je spravila za zapahe palestinske policija. Kljub pritiskom Izraelcev, ki so zahtevali od palestinskih organov, naj jim predajo ujetnika, so v Jerihu vztrajali in ju, kot je povedal vodja lokalnih oblasti Saeb Erekat, »po palestinskih zakonih obtožili in obsodili«. Tigri polomljenih krempljev COLOMBO (dpa) - Na vzhodu Srilanke so uporniški Tamilski tigri napadli šrilanške vladne sile. V sedmih urah bojev naj bi po navedbah indijske tiskovne agencije PTI umrlo 50 upornikov in osem policistov. V petek tik pred polnočjo naj bi približno petsto Tamilskih tigrov napadlo vojašnico posebnih enot, ki leži 340 kilometrov vzhodno od glavnega mesta Co-lombo. Vojaški viri poročajo, da so bili presenečeni nad velikim številom napadalcev in da jim je šele po prihodu okrepitev uspelo zaustaviti napad. Tamilski tigri se na severu in vzhodu Srilanke borijo za neodvisno državo tamilske manjšine. Irak je pripravil tudi biološko orožje NEW YORK (dpa) - Irak je imel pred zalivsko vojno »obsežen načrt za nadomestitev približno dvesto bojnih glav z biološkim orožjem, ki bi ga na cilj prinesla letala ali nizko leteče rakete«. To je sporočila ameriška veleposlanica pri OZN Madeleine Albright, potem ko je posebni odposlanec Rolf Ekeus Varnostnemu svetu ZN podal poročilo o poteku iraškega razoroževa-nja. Ameriška veleposlanica je dejala, da se je Irak med zalivsko vojno odpovedal uporabi biološkega orožja šele potem, ko so mu ZDA »razložile« posledice morebitne uporabe tega orožja. Irak naj bi pred zalivsko vojno imel tudi načrt za izdelavo jedrskega orožja, ki naj bi bil uresničen do aprila leta 1991. Združene države še vedno ostro zavračajo ukinitev ukrepov, ki veljajo za Irak. V obubožanem Bagdadu je zato Čedalje vec nezadovoljnežev. Po navedbah iraške opozicije naj bi iraška tajna služba v neki bolnišnici zastrupila oCeta Sadamovega zeta Huseina Kamila, ki je pred kratkim z družino pobegnil v Jordanijo. V Aman je včeraj prispel egiptovski zunanji minister Musa, ki se je z jordanskim kolegom Kabaritijem pogovarjal o razmerah v Arabskem zalivu. Diplomata sta soglašala, da je za napetosti kriv predvsem režim v Bagdadu. Hillary gre v Peking Republikanci nasprotujejo obisku JACKSON, MUPITAS (Reuter) - Soproga ameriškega predsednika Hillarv Rodham Clinton je včeraj sporočila, da bo sodelovala na svetovni konferenci žensk pod pokroviteljstvom ZN, ki bo potekala naslednji mesec v Pekingu. Hillary Clinton se je za sodelovanje na na konferenci odločila po tem, ko so se kitajske oblasti odločile, da bodo izpustile kitajskega oporečnika z ameriškim državljanstvom Harryja Wuja. Ameriški predsedniški par bo skušal izboljšati odnose s Pekingom (Telefoto: AP) Zaradi pozne odločitve se bo prva ameriška dama zaustavila samo v Pekingu, medtem ko predvideni obiski Mongolije, Tajske in Kambodže tokrat bržkone ne bodo prišli na vrsto. Clintonova je včeraj v klepetu z ameriškimi turisti v narodnem parku Yellowstone povedala »da se bo v Pekingu pogovorila kar o nekaj pomembnih stvareh«. Močna zelja Clintonove žene, da bi obiskala Peking, je povzročila nasprotovanja znotraj ameriške administracije in v kongresu. Vodja republikanske večine v kongresu, senator Bob Dole, je že opozoril Hillary Clinton, da ni prav, da se odpravlja na ta obisk, saj ta država grobo krši človekove pravice. Znani kitajski oporečnik Harry Wu je včeraj s svojega doma v bližini San Francisca sporočil, da je prepričan, da se bo nekega dne vrnil na Kitajsko. Wuja so kitajske oblasti obsodile na smrtno kazen zaradi vohunjenja, vendar so ga takoj po izrečeni kazni izgnale iz države. Politični opazovalci menijo, da se je Peking odločil za to potezo prav zaradi bližajoče se svetovne konference žensk. Kitajci naj bi se na- mreč bali, da bi utegnilo 35 tisoC delegatk protestirati na Trgu nebeškega miru v znak podpore Wuju. Tiskovni predstavnik Bele hiše Mike McCurry je vCeraj zavrnil nasprotovanje republikancev zaradi obiska ameriške prve dame na Kitajskem. »Nesmiselno se je boriti za človekove pravice s tem, da ne sodeluješ na mednarodnih konferencah, katerih namen je boj za zaščito Človekovih pravic,« je poudaril McCurry. V sporočilu Bele hiše, ki so ga objavili včeraj, piše, da se je Hillary Clinton odločila za to potovanje po nasvetu predsednikovega sveta za nacionalno varnost. ■ I 3 2 ...ure se je ameriški državni podsekretar Peter Tamoff v Pekingu pogovarjal s predstavniki kitajskega zunanjega ministrstva. Tamoff je v Peking prispel prav v času, ko so od tam izgnali oporečnika Harryja Wuja, zato analitiki menijo, da so kitajske oblasti s tem želele olajšati pogovore z ameriškim diplomatom. Tar-noff je po pogovorih pohvalil odkritost sogovornikov in njihovo pripravljenost na sodelovanje. »Pogovarjali smo se predvsem o dvostranskih vprašanjih, saj so naši odnosi na najslabši ravni, odkar so ZDA pred šestnajstimi leti uradno priznale Kitajsko,« je povedal Tamoff. (Reuter) _____________________RUANDA_____________________ Tudi redovnice so pobijale in plenile Afriška organizacija za varstvo človekovih pravic ženske obtožuje grozljivih zločinov LONDON (Reuter) - Organizacija za zaščito človekovih pravic Afriške pravice s sedežem v Londonu je včeraj sporočila, da je na tisoče ruandskih žensk v lanskem genocidu igralo izjemno aktivno vlogo. Te ženske naj bi ubijale, mesarile trupla, trgale dragocenosti z njih in plenile domove pobitih. »Odrasle ženske in najstnice so se pridružile hordi, ki je obkolila cerkve, bolnišnice in druge zgradbe, kamor so se zatekli begunci. Visoko so dvigale svoje mačete, sulice in ošiljene palice ter s pesmijo spodbujale k pokolu,« je zapisala organizacija Afriške pravice, ki je zbrala vec pričevanj očividcev. »Zenske so vdrle v begunska zatočišča in pokončale ranjene, ženske sovražnega plemena in njihove otroke. Nekatere so se s sabljami spravile tudi na moške.« Po podatkih organizacije je večina teh žensk zdaj v Zairu. Upirajo se vrnitvi v domovino, saj vedo, da jim bodo sodili prav tako kot moškim. Organizacija Afriške pravice poroCa, da so morilke iz vseh družbenih slojev - od vladnih ministric do zdravnic, študentk, gospodinj in redovnic. Sodelovale so tudi ženske, zaposlene v nevladnih in mednarodnih organizacijah. »Vloga, ki so jo ženske odigrale v pokolih v Ruandi, je brez primere v zgodovini,« so zapisali varuhi Človekovih pravic. »Arhitekti holokavsta so skušali vplesti Cim večji delež prebivalstva, tako da so celo osemletni otroci vihteli bodala. Skušali so ustvariti nacijo skrajnežev, povezanih s krvjo genocida.« Zenske naj bi na »morilsko zabavo« pripeljale tudi svoje mladoletne hčere, ki so plenile domove poklanih. Glavna organizatorka ženskega pohoda naj bi bila Pauline Nyirmasuhuko, ruandska ministrica za ženske in družino. »Ministri- ca je redno obiskovala kraje, kamor so se zatekli Tutsiji, in osebno izbirala tiste, ki naj bi jih usmrtili. Britanska televizija BBC je takoj po objavi poročila organizacije Afriške pravice izsledila Nvirmasuhukovo v vzhodnem Zairu, kjer je delala kor socilana delavka v begunskem taborišču. Ostro je zanikala obtožbe. »To ni mogoče. Niti piščančka ne bi mogla ubiti ... Ce obstaja kdo, ki trdi, da lahko ženska, mati, ubija, sem se pripravljena takoj soočiti z njim,« je izjavila za BBC. Britanska televizija je še sporočila, da je v ruandskih zaporih trenutno vec kot tisoC žensk, obtoženih umorov. F R A N C O S KAROLIN E Z I JA Jedrski poskusi so glavni razlog za gospodarski razcvet otokov John Chalmers / Reuter PAPEETE - Nasprotniki jedrske energije se sicer že lahko veselijo mednarodne pogodbe o prepovedi jedrskih poskusov, ki bo najverjetneje podpisana prihodnje leto, vendar to lahko za Francosko Polinezijo pomeni konec vsesplošnega napredka, ki so ga dosegli v zadnjih treh desetletjih. Jedrski poskusi so na Francoski Polineziji pogojevati gospodarski razvoj, odkar jih je Francija leta 1966 začela izvajati v južnem Pacifiku ter odprla velik jedrski center na atolih Mururoa in Fangataufa, Id sta od Tahitija oddaljena približno 1200 kilometrov. Ti poskusi so na polinezijsko otočje prinesli nove službe in zaslužek, brez katerega bi biti tamkajšnji prebivalci še vedno obsojeni na životarjenje.' Skupna površina 130 otokov, ki se razprostirajo na območju, velikem kot Evropa, ne obsega niti polovice ozemlja francoskega sredozemskega otoka Korzike. Ko so prišli na te otoke prvi Evropejci, so bili tako očarani nad njihovo naravno lepoto, da so jih primerjali z rajskimi vrtovi iz mitoloških zgodb. Slike Paula Gauguina in znane knjige Hermana Melvilla so ustvarile mističnost, s katero se Tahiti, najvecji med otoki, še vedno ponaša. Z visokimi gorskimi vrhovi, skritimi v skrivnostni meglici, z globokimi zelenimi dolinami in belimi peščenimi plažami, poraščenimi s številnimi palmami, je Tahiti takoj za Fidži- jem postal najpomembnejši turistični cilj v južni Polineziji. Lani ga je obiskalo kar 166 tisoč turistov, 12, 5 odstotka več kot leta 1993, s turizmom pa so na otoku zaslužiti 180 milijonov dolarjev, kar je za majhno otoško ekonomijo pomemben znesek Približno 15 odstotkov otoške zemlje je namenjene kmetijstvu, gojenju kokosovih orehov in vanilije. Proizvodnja in obdelava biserov je na Tahitiju poleg turizma še edina donosna gospodarska panoga. Francoska Polinezija je imela v letu 1994 velik zunanjetrgovinski primanjkljaj, ki je znašal kar 740 milijonov dolarjev. Pokrili so ga s pritokom francoskega proračunskega denarja, namenjenega za jedrske poskuse v južni Polineziji. Ta- ko je francoska vojska v Polineziji samo lani porabila 1, 3 milijarde dolarjev obrambnega denarja, komisija za jedrsko energijo pa Se nadaljnjih 466 milijonov. Večina Polinezijcev - vseh je 212 tisoC in so v glavnem ribici - ni imela časa za protijedrske proteste. Konservativni v svojih političnih nazorih so na letošnjih volitvah neogolistu Jacquesu Chiracu že v prvem krogu dali kar 60 odstotkov glasov. Visoki komisar za Francosko Polinezijo Paul Ronciere je poudaril, da francoski strateški interes v Pacifiku ni omejen le na izvajanje jedrskih poskusov, in napovedal, da Francija po opravljenih jedrskih poskusih Polinezije ne bo pozabila. »Francija ne bo ravnala ta- ko, kot so že večkrat Anglosa-si, ki so zapustili ozemlje, potem ko so ugotovili, da ga vec ne potrebujejo,« je dejal Ronciere. Da bi Pariz ublažil gospodarske posledice, ki se bodo pojavile prihodnje leto, ko bo Francija prenehala izvajati jedrske poskuse, je Francoski Polineziji do leta 2003 odobril enako finančno pomoč, kot jo uživa zdaj. General Paul Vericle, vodja pacifiškega centra za jedrske poskuse, je novinarjem med zadnjim obiskom atola Mururoe, kjer živi približno 1500 domačinov, znanstvenikov in vojakov, povedal, da francoska vlada že razmišlja, kaj storiti z atolom, ko ne bo mogel vec živeti od denarja, namenjenega za jedrski center. General Verciel je dejal tudi, da bo novi mednarodni sporazum o prepovedi jedrskih poskusov dopuščal manjše jedrske poskuse, ki bodo namenjeni izključno izboljšanju jedrske varnosti. Ce se bo to zgodilo, »jedrskega posla« na polinezijskem atolu ne bodo opustili. V nasprotnem primeru bodo center na Mururoi morda uporabljati za preizkušanje balističnih izstrelkov ali za vesoljsko in oceansko opazovanje. Zaradi strahov, da bi se radioaktivne snovi med podzemeljskimi poskusi lahko razlile v morje, je zelo nerealno pričakovati, da se bo Mururoa razvila v priljubljeno turistično točko. Francoska Polinezija že ima zagotovljeno notranjo avtonomijo, tako da se lahko sama odlo- či, ali bo ostala del Francije ali pa se bo odločila za samostojno pot. Oscar Temam, voditelj stranke Tavini Huiratira, ki se bori za neodvisnost Polinezije, meni, da bo opustitev jedrskih poskusov izredna priložnost, da se Francoska Polinezija odloči za samostojnost. Stranka Tavini Huiratira, ki jo podpirajo predvsem prebivalci ta-hitijske revne četrti Faaa, kjer je Temam tudi župan, ima sicer le štiri poslanska mesta od 41, kolikor jih je v polinezijski skupščini. Kot spreten politik se Temam že pripravlja na naslednje parlamentarne volitve, ki bodo marca prihodnje leto, osrednji politični vprašanji pa bosta prav gotovo opustitev jedrskih poskusov in odcepitev od Francije. NOVINARSTVO IN POLITIKA Časovno zadnji je bil primer križarjenja Tommasa Bu-scette. Na oddihu, ki si ga je najslavnejši italijanski mafijski skesanec privoščil na ladji Monterey je novinar tednika Oggi Sergio Di Gregorič zgradil svoj »scoop«. Bralcem je do potankonsti povedal, kako se je med križarjenjem zabaval Buscetta, kakšen je bil odnos z ženo in sinom, kakšen odnos s sopotniki. In v'se »zabelil« z ocvirki domnevnih Buscettovih modrovanj o krivdi Giulia Andreottija in celo o domnevnem kazenskem postopku proti predsedniku Forza Ita-lia Silviu Berlusconiju. Vnela se je polemika, ki v teh dneh polni časopisne strani in ki ima kot glavno vprašanje, ali je De Gregoriov »scoop« le ena od tolikih potez, ki naj bi pred javnim mnenjem oCirnile skesance in okrnile njihovo verodostojnost pred procesi, ki se bodo zaCeh jeseni in na katerih bo del politi-Cniga razreda prve republike spet na zatožni klopi. Ob vsem tem se je v nekaterih - sicer redkih - časopisih začelo tudi samoizpraše-vanje novinarjev, ali je bila novica, ki že teden dni polni Časopisne strani, vest, ki bi bila vredna objave. Koga, razen mafijskih Milerjev, M bi se radi znebili Buscette in se znesli nad njegovo novo družino (ubili so skoraj vse njegove sorodnike) je lahko zanimalo, da si je Buscetta privoščil križarjenje v Sredozemlju? To je seveda dramatični aspekt »scoopa«, M je lahko tak samo v svojstvenem pojmovanju novinarstva in je odraz tiste želje in težnje po ekskluzivnih novicah, ki je v zadnjem Caso gibalo italijanskega založniškega sveta. Sicer pa je bilo poletje, M se izteka, kar polno takih »ekskluzivnih novic«, Čeprav so imeli vsi na srečo veliko manj dramatični naboj, ker so kvečjemu nekoliko prizadeli posameznikov ponos, niso pa nikogar spravili v življenjsko nevarnost. Tako se je vnela polemika ob fotografiji odgovorne urednice televizijskega dnevnika TG3, M jo je radovedno fotografsko oko zasačilo na jadrnici v družbi prvaka leve sredine Romana Prodija. Strani Časopisov so bil polne »ekskluzivnih« oblin zvezdnic, predvsem pa so se Časopisi posvetili v tem poletju zvezdnikom in razkrivanju njihovih intimnih Čarov. Novinar Alberto Castagna, politik Pierferdinando Casini, igralec Roberto Benigni, nogometaš Gianluca Vialli in drugi so bili »žrtve« poletne novinarske radovednosti, M jo je satirični dnevnik Cuore strnil v izzivalni naslov Klinčevo poletje. »Pred leti so v avgustov-sMh dneh, ko se nic ne dogaja, polnili Čeprav niso brez greha, radi prvi vržejo kamen Vojmir Tavčar strani s tem, da so oživljali pošast, M naj bi živela v škotskem jezeru Lochness, sedaj so se posvetili oblinam zvezdnic, moškim udom, odkrili pa so tudi tak »scoop« kot je poletno srečanje Brancatijeve s Prodijem,« je v prilogi II Venerdi zapisal ugledni komentator Sandro Viola in v tem videl dokaz vse manjše verodostojnosti in civilnega poguma italijanskega novinarstva. Poletne spodrsljaje Časopisov in njihovo težnjo po »scoopu« za vsako ceno so takoj izkoristili tudi politiM, M so bili tokrat presenetljivo uglašeni, ne glede na strankarsko pripadnost in idejno usmeritev. Polemiko je pred časom izzval tajnik Demokratične stranke levice Massi mo D’Alema, ki je preddverje .< | poslanke zbornice primerjal arabskamu suku. Tako odvratno je po D'Alemi že postalo to, kar se dogaja v prostornem hodniku pred veliko dvorano poslanske zbornice, ki ga politiki in novinarji med zasedanjem parlamenta dan za dneh premerijo po dolgem in po Cez, posedajo na foteljih in iz niCa krojijo novice. Zato naj novinarji prisilno zapustijo predverje, je zahteval tajnik DSL. »Politiko ste spremenili v CenCe, v osebno prerekanje med veljaM, v slabo lutkovno predstavo in s tem odvrnili ljudi od politike,« je v bistvu obtožba, ki jo politiki vseh barv naslavljajo novinarjem. V novinarskih poročilih ni vsebine in ni novic, ker prevladuje pozornost za »kolorit«, besedičenje, CenCe, spore in sporčke. In tudi ko je novica pomembna, jo časopisi »utopijo« v morju izjav, stališč in ocen. »Odvratno je, kako itali- jansM novinarji prikazujejo politiko,« je izjavil agenciji Ansa bivši notranji minister Roberto Maroni. »Razvada italij ansMh Časopisov je, da posvečajo veliko pozornost in glavne naslove politiki, polnijo strani, medtem ko bi bilo dobro, da o politiM ne bi govorili, ko dogodkov ni.« »-Prav ima D’Alema, ko obtožuje Časopise, da o politiki poročajo provincialno,« je dejal Maroni. S to oceno je v precejšnji meri soglašal tudi glasnik Nacionalnega zavezništva Francesco Storace. »Novinarjem sicer ne bi prepovedal vstopa v predverje poslanske dvorane, dobro pa bi bilo, ko bi se manj predaja-IFzakulisologiji’,« je menil Storace, po katerem so »bralci naveličani poročil, ki jih ne zanimajo. Očitno je, da jih na primer poročanje o poskusih, da bi obnovili Krščansko demoMacijo, odbija«. Tudi reformator Marco Ta-radash je prepričan, da »so ljudje siti take politike, kakršna je tista, o kateri berejo na časopisih in M jo pogojujejo izbire pristranskih založnikov«. Po njegovi oceni se bodo ljudje spet zaceli zanimati za politiko, ko jim bo kot vo-lilcem vrnjena suverenost. V znatnem sozvočju je tudi predstavnik Zelenih Gianni Mat- li, po katerem na Časopisnih straneh kraljuje spopad. Nekateri novinaji naj bi to celo teoretizirali, obtožuje Mattio-li, po katerem je »vidnost« Zelenih na Časopisih majhna, ker zavzemajo preveč trezna stališča in ne besedičijo o puhlostih. »V potrošnišM družbi razum ni cenjeneno blago in Časopisi se žal prilagajajo družbi, M živi na eMatantnih dogodkih,« je izjavil Mattioli. K samokritičnemu razmisleku o svojem delu in o načinu poročanja je pred nekaj dnevi pozval kolege tudi direktor dnevnika TMC Sandro Curzi. Po njegovem mnenju . je nedopusten poudarek, ki so ga Časopisi posvetili poletnemu snubljenju premiera Lamberta Dinija. Poročanje italijansMh tele-vizijsMh dnevnikov in radij-sMh dnevnikov, predvsem pa časopisov o političnem dogajanju se je v zadnjih letih precej spremenilo. Prostor, ki ga posvečajo notranjemu političnemu dogajanju, je znatno večji, veliko je poročil, M naj bi razMila domnevno zakulisje, veliko prostora namenjajo intervjujem, medtem ko ni veC v modi dokumentirano raziskovanje, M je bilo temelj italijanskega novinarstva v sedemdesetih in prvi polovici osemdesetih let. Novica, s katero se v vsakem večjem Časopisu ukvarja veC novinarjev, je dobesedno secirana, razčlenjena na veC prispevkov, iz katerih si je večkrat težko ustvariti celovito sliko in izluščiti bistvo. In nedvomno je pozornost za »barvitost« politike velika, izjave politikov so Cesto napihnjene, spektakel ima prevecMat prednost pred vsebino. V stanovsMh telesih, ki so se v prejšnjih letih veliko ukvarjala z deontologijo novinarskega poklica, se o teh problemih bolj malo govori. Bolj pogosta je užaljena replika na očitke tega ali onega, M se je Čutil prizadetega zaradi objavljenega poročila. Demantiji politikov, ki zanikajo, da bi nekaj izjavili - in pripisi novinarjev, ki potrjujejo točnost objavljenega - so v zadnjih mesecih zelo pogosti in so odraz takega novinarskega pristopa do poročanja o politiM. Novinarji imajo precej masla na glavi in tem za samokritično razmišljanje ne manjka. Vprašanje pa je, ali so ravno politiki tisti, ki so najbolj poMicani, da časnikarjem berejo levite in govorijo v imenu »ljudi«, saj so prav ti kritiM tisti, M silijo v novinarje in jih zasledujejo, da bi jim zadotovili medijsko vidljivost. Politična prižnica najbrž ni ravno najbolj upravičena, da bi z nje pridigali novinarjem, še zlasti ko na prižnico tako radi stopijo bivši novinarji, M so za krajši ali daljši Cas izposojeni politiM. NEDELJSKE TEME KAJ JE PISAL PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI Nedelja, 27. avgusta 1995 Konferenca v Potsdamu se zaključi 2. aveusta 1945, nekaj dni pozneje vržejo prvo atomsko bombo in 15. avsusta Japonska brezpogojno kapitulira. Ko poročajo o pogubni moči novega orožja, nihče še ne sluti posledic, ki jih je to bombardiranje povzročilo. V Trstu se je treba še vedno boriti za osnovne pravice in ozaveščati o narodni pripadnosti. Povsod se ustanavljajo društva, da bi ljudi spet navdušili za prosvetno dejavnost. Zavezniški upravitelji ne vejo za Slovencem prizadejano škodo in v njihovih očeh krivcev pravzaprav ni. Primorski dnevnik spodbuja k budnosti, skuša blažiti rane z dobrimi obeti in posveča veliko pozornost v vojni preminulim. Svojci še vedno sprašujejo po sorodnikih, ki se še niso vrnili domov. Pri Sv. Ani odkrijejo grob bazoviških junakov m za 15. obletnico njihove smrti pripravljajo veliko slovesnost. B.K. Japonska pred samomorom San Francisco, 31. VZN. Po ameriških neuradnih podatkih, ki jih je priobčila agencija Reuter, je pripravljena mogočna skupina letal, ki bo spremenila Japonsko v prah, preden bo napočila ura izkrcavanja. To skupino tvori 800 letal, ki imajo svoja oporišča na kopnem, 1500 letal, ki imajo oporišča na letalonosilkah, in nedoločeno število drugih letal. Med temi je mnogo »Super-liberatorjev« nove izdelave. General Spaatz, ki je pred kratkim prevzel poveljstvo zračnih stateških sil Združenih držav na Pacifiku, je danes naznanil, da bo število veletrdnjav pod njegovim poveljstvom veC kot dvakrat zvišano in da bodo skupine z veC kot tisoč letah tega tipa pipravljene, da udarijo na Japonsko. Na japonska mesta dežujejo letaki, ki begajo prebivalce, mogoče prav toliko kot bombe. »Pričujoče mesto bo objekt prihodnjega napada letal Združenih držav«, je z velikimi črkami zapisano na teh letakih. Na drugi stani letaka pa je napisano: »Tu uničevanje se bo nadaljevalo, dokler bo narod sledil mibtaristicnim voditeljem.« (1.8.1945) 4 PRIMORSKI DNEVNIK tisl «<..«. umil ms-uiinm, m h, -r-i n— c-k Ckd— k i-l TMm k. SM01. 9MM. - « C— 3- Uri J vprašanja julijske Krajine EHErg ■ErT——z Japonska brezpogojno kapitulirala porej« Muh Ini« ' §2 !d*ve predsednika AttfeeJa London, 15. Predsednik britanske vlade C Attlee je preko radia oananfl, da je danes Japonska brespogojao kapitulirala. Izjava predsednika Trumana Wssh»ngton, 15. Predsednik Truman je danes ponoči naznanil, da je Japonska brezpogojne kapitalirala. Predsednik Truman je preStal poslanico cesarja Hlrohita, poslano preko Švicarskega vlade, s katero se japonski vladar obvezuje sprejeti kapitulacijo v smislu pogojev, določeni k na konferenci treh v Potsdamu. Predsednik Truman je nadalje objavil, da je »dal vsem zavezniškim oboroženim silam nalog, da ustavijo ofenzivne operacije. Moskva j« objavila kapitulacijo Japonske Moskva 15. avgusta. Moskovski radio je danes javil, da ja cesar Hirohito izdal nalog vsem japoask * oboroženim silam, kjerkoli se nahajajo, da prenehajo a sovražnostmi, položijo orožje h* so pokoravajo odredbam vrhovnega zavezniškega poveljstva. Zavezniški pogoji Japonski S-HZ-ES ~ * -jSsEv: isL — 7—22----B Vesti pred kapitulacijo ssvrsrjnrLvL-«« ®£E=1 rižrssžrzs. mm —^rsrr;=r Naglo napredovanje Rdeče armade J®1' • lhHi» araiaea see " --y> ^ E tmm jŽrESr: Orožje, kakršnega svet še ni videl New York, 7. VZN - Vse novice o velikih napadih na Japonsko, s katerimi skušajo cimprej streti japonski odpor, niso nic v primeri s sensacionalnim poročilom o uporabi smrtonosnega orožja, kakršnega dosedaj Se svet ni poznal. Učinek atomskih bomb je tak, da se skoraj ne more verjeti, da bi se Japonska Se nadalje upirala predaji. Posadke, ki so se vrnile po zadnjih velikih napadih, so poročale, da so ogromni požari uničih industrijska središča Maebashi, Nishinomija, Mikage, Imabari in Sage, ki so raztresena po štirih glavnih otokih japonskega ozemlja. Generalni poročnik Nathan F. Tvvining, ki je prevzel poveljstvo nad dvajseto letalsko skupino, ki je sestavljena iz letečih veletrdnjav, je pojasnil v po-nedeljski izjavi, da je naloga letalske edinice, ki je pod njegovim poveljstvom, uničiti brez nadaljnjega drugo za drugim vsa vojaška srediSCa, ki omogočajo Japonski nadaljevanje vojne. Predsednik Truman je podal v VVashingtonu izjavo, v kateri je prvikrat omenil atomsko bombo, katere rušilna moC je 2000 krat večja od rušilne mod 11 tonske britanske bombe. V svojem senzacionalnem poročilu o uporabi in tehnični dovršenosh atomske bombe je Truman izjavil, da bodo sledili letalskemu napadu na Japonsko siloviti napadi sil na kopnem in na morju kakršnih svet Se ni videl. Japonska je Ze sama občutila sposobnost in silovitost, s katero se napadalci bojujejo. VVashington, 7. VZN - Ameriški vojni minister je včeraj javil, da je ozemlje, na katero je padla prva atomska bomba, pokril neprediren oblak prahu in dima, ki je onemogočil proučiti nastalo škodo. (8.8.1945) Po potsdamski konferenci Utrditev vezi med tremi silami Moskva, 3. Tass - »Izvestja« pišejo v uvodnem članku: Danes prinašamo gradivo iz konference v Berbnu, ki je bila od 17. julija do 2. avgusta t.l. glavne dokumente velike politične važnosti, ki so jih odobrile vlade treh velikih demokratičnih sil. Konferenca, ki se je zaključila v Berlinu in ki so ji prisostvovali voditelji vlad treh demokratičnih velesil - predsednik Združenih držav Amerike Henry Truman, predsednik Sovjeta ljudskih komisarjev Zveze Sovjetskih socialističnih republik, generalisimus Stalin, ministrski predsednik Velike Britanije VVinston Churchill in konCno novi ministrski predsednik Clement Attlee in na kateri so sodelovali mini- stri za zunanje zadeve, poveljniki glavnih stanov in drugi svetovalci, je nov sijajen dokaz trdnosti anglo-sovjetsko-ameriške koalicije, življenske sile idej in naCel, ki so bila proglašena na krimski konferenci pred 6 meseci. Pozdravi Velikih treh Churchillu in Edenu London, 2. Reuter - Predsednik Truman, generalisim Stalin in ministrski predsednik Attlee so poslali zahvalno poslanico VVinstonu Churchillu, bivšemu britanskemu ministrskemu predsedniku, in Antonyu Edenu, bivšemu zunanjemu ministru, za njuno delo na berlinski konferenci. (4.8.1945) Vprašanje Italije in Trsta Kakor poroCa agencija Tass, so se predstavniki inozemskega in sovjetskega časopisja zglasili pri delegaciji italijanskih sindikalnih organizacij, ki so na obisku v Moskvi od 1. t.m. in ki jo vodi generalni tajnik italijanske splošne konfederacije dela Giuseppe di Vitto-rio. Ob tej priliki je nek sovjetski novinar zastavil delegaciji tudi naslednje vprašanje: »Kakšno mnenje ima dele- gacija o vprašanju Trsta?« Na to vprašanje je vodja delegacije Giuseppe di Vittorio odgovoril sledeče: »Konfederacija dela ni obravnavala tega vprašanja; delegacija pa deli mnenje večine italijanskega delavstva in veruje, da mora biti to vprašanje rešeno na temelju naCela smoodloC-be narodov ter prijateljskih in bratskih od-nošajev z novo demokratično Jugoslavijo. Glede tržaškega vprašanja obstaja v Italiji fašistična mentaliteta, toda italijansko delovno ljudstvo ne bo dovolilo, da bi ta Čustva prevladala.« V tem imamo tudi pojasnilo, zakaj se Parri poteguje za priznanje mednarodnega položaja Italije še pred mirovno konferenco, in zlasti pa še pred volitvami v konstituan-to, ki bo po vsej verjetnosti italijansko notranjo in zunanjo politiko postavila na res demokratično osnovo. Dokler bo Italijo predstavljal Parri et Comp., dokler bodo v mednarodnih pogajanjih Italijo predstavljali grof Sforza, de Gasperi in podobni »demokratje« bo tržaško »vprašanje« vedno »vprašanje«. Za italijansko delovno ljudstvo, kot je s točnostjo označil Giuseppe di Vittorio, tržaškega vprašanja ni. (30.8.1945) Maršal str Harold Alemnder, dosedanji vrhovni poveljnik zavezniških sil v šredozemljuj ...... ^ je prišel včeraj v Trst in se sestal s častniki zavezniške vojaške vlade. Pozneje je general Alexander 1 kot I odpotoval proti Pulju. j poti MALI OGLASI Tvrdka Angelo Moše Trst Via G. Gallina 4 Kupuje gobe v veliki in mali količini HARMONIJE dobavlja Ivan Kacin, Gorica, via Tomani 46. Sprejemajo se tudi popravila, uglaševanje klavirjev, ha nijev, orgel larmo- PRAZNO, CISTO SOBO iščem. Naslov v upravi. STANOVANJE ENOSOBNO zamenjam za dvosobno. Naslov v upravi. VABILO Danes, 5. t m., bo v šoli na prostem, v Cologni poleg openskega tramvaja prosta zabava s PLESOM Igra izbran orkester. ------ (5.8.1945) Ustanovitev društva za Škorkljo V nedeljo, 26. t.m., se je vršil v prostorih Vicolo deH’Ospedale Militare št. 2, ustanovni občni zbor Prosvetno-kultumega društva za Škorkljo. Ob desetih zjutraj je otvoril predsednik pripravljalnega odbora tov. Gombač občni zbor. Podal je sliko o društvenem delovanju v Časih, ko smo Slovenci imeli še prostost udejstvovanja. Omenil je ob tej priliki, kako je v letih 1921 do leta 1927, nastalo močno gibanje, da se mladi rod odtegne potujčevanju. Tovarišica je v imenu Prosvetne podzveze za mesto Trst pozdravila navzoče in v svojem govora podala smernice za Cim uspešnejše prosvetno delo. Posebno je poudarila sodelovanje z itabjanskim narodom v smislu italijansko-slovanske antifašistične zveze. Nato je sledilo poročilo o delovanju pripravljalnega odbora, iz katerega je bilo razvidno, da je nastopilo Prosvetno-kultumo društvo »Skorklja« že dvakrat pred javnostjo. Pri vohtvah odbora, nadzorstva in razsodišča, je bil, izvoljen za predsednika društva tov. Gombač Rado, za predsednika nadzorstva tov. Smuč Roman in v razsodišče tov. Gherlanc Anton. V imenu »Circolo di cultura popolare« iz Skorklje je prinesel pozdrave Semohc Silvio, ki je predvsem poudarjal tovariško vzajemnost med obema krožkoma. (30.8.1945) Miting v Nabrežini V počastitev sv. Roka, patrona nabre-Zinske fare, je bila preteklo nedeljo v Župni cerkvi slovesna sv. maša, procesija, nato pa miting. Na mitingu je nastopilo tudi nabrezinsko prosvetno društvo. Ti-socglava množica gledalcev je bila zlasti presenečena od dobrega nastopa mladine. Miting se je pričel s koračnico godbe na pihala pod vodstvom Pertota. Sledil je politični referat tov. Grmeka, ki je govoril o vsej naši dosedanji borbi za dosego ljudskih pravic in poudaril neuklonljivo voljo Primorskega ljudstva, ki sedaj bolj kot kdajkoli prej zahteva svoje svete pravice. Za referatom je nastopil mešani pevski zbor prosvetne- ga društva, ki je pod vodstvom tov. Logarja zapel himno »Naprej« ter »Pozdrav«. Nadalje je nastopil deklamator pionirček Logar, za njim naši najmlajši harmonikarji ter tovarišica Anica z deklamacijo. Zelo dobro se je tudi izkazal dramatski odsek z enodejanko »Mati« ter pevski zbor ZNS, ki je pod vodstvom tov. Vojka zapel Sest narodnih. KonCno se je zopet predstavil dramatski odsek z italijanskim Cecchelinovim skečom »Incontro a tre«. Poleg nase hrabre vojske, političnih predstavnikov in ljudstva, je bil med prisotnimi tudi ameriški zvezni oficir Blatnk, ki je bil s prireditvijo zelo zadovoljen. (25.8.1945) NEDELJSKE TEME Z Nedelja, 27. avgusta 1995 15 STVARNOST PRED 50 LETI F KAJ JE PISAL PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI Bazoviška spominska knjiga 6. septembra t.l. bo minilo 15 let, kar so padli štirje izmed prvih Slovencev, ki so se z orožjem uprli fašizmu: Bidovec, Marušič, Miloš in Valencie. V Trstu deluje poseben odbor, ki vodi organizacijo vseh priprav za proslavo te pomembne obletnice na dan 6. in 9. septembra t.l. V naCtu ima tudi izdajo spominskega almanaha, v katerega naj bi prispevali vsi, ki so bili kakorkoli udeleženi bodisi pri.ba-zoviškem procesu in primorskih mladinskih društvih bodisi, da so bili prijatelji oz. znanci junakov. Redakcija almanaha prosi zato vse, ki se spominjajo česarkoli važnega iz tistega Časa čeprav je morda le bežen dogodek, ki ga javnost ni opazila, naj napišejo svoje spomine in jih pošljejo uredništvu »Primorskega dnevnika« v Trstu, Piazza Goldoni ali »Ljudski pravici«, ali »Slovenskemu poročevalcu« v Ljubljani s podnaslovom na ovitku: »Za bazoviški odbor«. Prav tako prosimo umetnike, ki so kdaj uporabili motiv iz tistega Časa za svoje pesmi, Črtice ali podobe, naj nam sporoče, oziroma pošljejo dotiCna dela. Redakcija se zaveda, da bo marsikak izmed teh prispevkov morda okorno napisan, a ker je važna predvsem vsebina prispevka, ki bo v zvezi z vsemi ostalimi dokumentirala tisto dobo, naj vsakdo brez strahu pred slovničnimi napakami napise, kar ve. (17.8.1945) H Dnevni red I. kongresa Slovansko-Italijanske Protifašistične nnlje v Trstu, 12. aig. 1945 1. Otvoritveni govor predsednika pripravljalnega odbora. g. Voltov delovnega predsedstva. 3. Volitve verifikacijskega odbora. 4. Volitve overovateljev. 5* Volitve volilne komisije. 6. Govori predstavnikov civilne oblasti. 7. Referat Borisa Krajgerja o političnih smernicah In programu unije. 8. Diskusije- 9. Referat Nefata o organizacijskih smernicah In 10. Diskusija. 11. Poročilo volilne komisije ta volitve delovnega in Izvršnega odbora.. 12. Slučajnosti. 13. Zaključni govor. PRIPRAVLJALNI ODBOR Iz tržaškega življenja Sv. Ivan pri Trstu Pri nas smo zaceli zopet uporabljati nekdanji Narodni dom, katerega smo Slovenci zgradili s svojimi žulji, katerega pa so nam potem fašisti nasilno odvzeti. V njem imamo šolske tečaje, ker ni še nobena izmed obeh šol pri Sv. Ivanu uporabna, imamo večerne tečaje za odrasle, pevske in dramske vaje, društvene prireditve in zabave, vse v duhu bratstva med obema narodoma. Sedaj zahtevajo zavezniki izpraznitev prostorov za svojo uporabo. Pri Sv. Ivanu sta kar dve veliki in sonCni vojašnici, ki sta skoraj prazni, zato se upravičeno izprašujemo Cernu nam hočejo odvzeti ravno te prostore. Ali se bomo morali spet sestajati po gmajnah in po privatnih stanovanjih, kakor smo to delali preje? Te prostore so graditi prebivalci Sv. Ivana in jih uporabljamo samo v kulturno prosvetne svrhe. Skedenj Skedenjci znamo lepo peti, radi Citamo lepe knjige in revije, obiskujemo gledališča in se sploh radi udeležujemo vseh mogočih kulturnih prireditev. Če hočemo, da bomo povsod napredovati, moramo poskrbeti, da bo naše prosvetno društvo močno in delavno. Zato mu bomo postaviti trden temelj že v torek, dne 14 t.m. na ustanovnem občnem zboru, kjer mora biti res polnoštevilna udeležba. Nikdo naj ne manjka. V torek zveCer ob osmih vsi na ustanovni občni zbor Prosvetnega društva, ki bo v porosto-rih kulturnega krožka v Skednju (ex Ricreatorio). -Za pripravljalni odbor Fr. Sancin. (10.8.1945) Slovenske učne knjige Gg. Devetta in Rubini sta končno imenovana za šolska superin-tendenta v Gorici, oziroma v Trstu. Kandidati slovensko-italijan-ske večine tukajšnjega prebivalstva sploh niso prišli v poštev, imenovanje se je izvršilo proti volji ljudstva. Tako se tudi na kulturnem področju zaključujeta dve desetletji fašistične strahovlade z odrekanjem najosnovnejših pravic v omikani družbi, da se mladina izobražuje v materinem jeziku. Kako se skladajo bobneče obljube iz polpreteklega Časa, ko so se dan za dnem pozivali narodi v neizprosno borbo za pravico, demokracijo, za narodno enakopravnost in, kaj vemo, za kakšne velike ideale še, z današnjimi dejanji? Kako je s slovesnimi zagotovili Atlantske listine? Ali naj jih smatramo za prevaro? Samo do takih zaključkov prihajamo, ko Cujemo, da so danes najveCje težave v vprašanju slovenskih učnih knjig. Ne gospoda! Tega vprašanja sploh ni, ker so učne knjige za slovensko ljudsko šolo že mesece pripravljene, le da ni mogoCe doseči njihove odobritve. Namesto odobrenja, so se dajale le obljube, da se bo to zgodilo v kratkem. Petindvajset let se nam je na naših tleh teptala elementarna pravica, da se naša mladina izobražuje v materinem jeziku. Šolska reforma filozofa liktorske sekire Gentilija nam je uničila šolstvo, ki smo si ga v borbi gradili že od onih dni, ko je ljudska volja odpihnila vso Metternichovo reakcijo. Ali se hoče danes nadaljevati s fašističnim sistemom in njihovimi metodami raznarodovanja? Pripravljeni smo tudi na to v svesti si, da so naše pravice globoko etične in da so v borbi za nje peživeli tudi barbarski fašizem, ki je vojno izgubil za vse večne Čase. (23.8.1945) Pred ustanovitvijo slovenskih srednjih šol S pričetkom prihodnjega šolskega leta se bodo odprle v Trstu in Gorici popolne, v večjih podeželskih središčih pa nižje srednje šole, in sicer toliko srednjih šol, kolikor se bo proglasilo slovenskega dijaštva. Prehod iz italijanske na slovensko srednjo šolo bo povzročal v začetku sicer nekaj težkoC, a naši dijaki jih bodo z lahkoto premagali. Pozivamo slovenske starše, da se zglasijo pri prosvetnih odsekih svojih okrajnih odborov in z vso natančnostjo izpolnijo prijavne obrazce, ki jih dobe na razpolago, in to cimprej, da se stvar ne zavleče. Pod Zavezniško vojaško upravo bodo ostale približno iste vrste srednjih in strokovnih šol, kot so bile poprej, samo, da se bo za naše otroke pouk vršil v slovenskem jeziku. (10.8.1945) Zavezniki inKDS V včerajšnji številki »La voce Libera«, na drugi strani je bilo objavljeno, da bo v nedeljo dne 26. t.m. dopoldne ob 10. uri v goriškem gledališču Verdi kongres »Partito democrazia cristiana«. Čudimo se, da je zavezniška uprava izdala dovoljenje za kongres stranki v tej dvorani. Pred kratkim ko so namreč predstavniki ASIZ-a zaprosili za dovoljenje za I. kongres ASIZ-a v teh prostorih, so se zavezniki postavili na stališče da omenjeni prostori niso primerni za politična zborovanja. S kakimi ovirami so bile potem zvezane priipra-ve za prvi kongres ASIZ-a, smo že pisali. Kaj naj vse to pomeni? Ali je »Partito democrazia cristiana«, ki ni nikdar delal med časom okupacije, kašen privili-giran »Partito«? (26.8.1945) Naše zdravstvo Ge le pomislimo na bolezni, ki so se pojavile po prejšnji svetovni vojni in ki so zahtevale več žrtev nego vojna sama, vidimo, da smo sedaj veliko dosegli, ko nismo srečali nobenih podobnih pojavov, ali vsaj če so bili, smo pravočasno reagirali. Predvsem je zdravstvo uprlo svoje" oci na naše ranjene. Poleg tega je tudi mnogo skrbelo in še skrbi za pomoč našim in tujim internirancem, ki se vračajo iz smrtnih taborišč nekdanjega nemškega rajha. Od druge strani nismo pozabili na svoje družine in postavili bomo v najkrajšem Času v vsakem okraju vsaj enega veščega zdravnika in lekarno. Pri tem nam nudi vso pomoč vojska. Prva skrb bo posvečena našemu naraščaju, da bo zdrav in krepek ostal in rasteh Poprej smo živeli, kar se tiče zdravil, precej v pomanjkanju, sedaj ko je svoboda, se bo tudi tu poskrbelo in veliko se je že doseglo. Pri izboljšanju zdravstvenega stanja lahko pomagamo vsi, ker vemo, da sta največja sovražnika vseh bolezni snaga in CistoCa. (2.8.1945) Udarniško delo miljske mladine Po vzgledu sovjetske in jugoslovanske mladine je tudi mladina iz Milj pričela z udarniškim delom. Mladina je delala s takim elanom in udarnostjo, da je s svojim zgledom pritegnila Se ostalo prebivalstvo. S kamijoni vozijo vodo v suhe kraje, zbirajo denar za čiščenje vodnjakov in kanalov ter jih celo sami odstijo, zbrali so ves les, ki je bil v nemških bunkerjih ter ga razdelili med prebivalstvo. Nekaj lesa so prodali po nizki ceni in z izkupičkom pod- pirajo revne družine. (2.8.1945) Prejeli smo: Openski tramvaj Od vseh tržaških tramvajskih prog je brez dvoma openski tramvaj všeč tujcu in domačinu. Tujcu zato, da se z Obeliska navžije divnega pogleda na mesto, in domačinu da ima na razpolago to komodno prometno sredstvo, ki direktno veže mesto z deželo in Slovenskim Krasom. Med domačimi in stalnimi gosti openskega tramvaja je tudi največ našega življa torej potnikov slovenske narodnosti. Z ozirom na to, da so se Časi od vedno bistveno spremenili, upamo, da je tudi ravnateljstvo openskega tramvaja prepričano o tem. Pred kratkim so bili namreč v tramvajskih vozovih dvojezični napisi, švabski in italijanski. Kaj bi bilo, Ce bi se ravnateljstvo sprijaznilo z novim dejstvom in uvedlo zopet dvojezične napise, slovenske in italijanske. Kako majhna bi bila ta žrtev napram Žrtvam, ki jih je naše ljudstvo doprineslo skupno s italijanskimi tovariši za dosego svojih pravic. Prepričani smo, da se ravnateljstvo s tem ne bo le prilagodilo novim razmeram, kot se je to zgodilo pod nemškim okupatorjem, ampak bo s tem ugodilo številnim slovenskim potnikom in uslužbencem openskega tramvaja. Istočasno opozarjamo ravnateljstvo, da nadomesti na svojih posestvih na Opčinah, Fernetičih in drugje nemške napise s slovenskim. Vojna se je končala. Treba bo preiti Cimprej k sploSni normalizaciji. Potniki openskega tramvaja se vprašujejo, zakaj se več upošteva postajališče na vogalu ulice Udine in via Commerciale. Prepričani smo, da bodo želje potnikov uslišane. (5.8.1945) Obvestila Gledališče Verdi Jutri ob 20.30 bo zapovedani koncert pod vodstvom Francesca Molinari Pradelli s sodelovanja violinista Car-lo Felice Cillario. Vabilo Organizacijski komitet ladjedelnice Sv. Roka vabi vse tovarniške komitete in kulturne krožke da pošljejo svojega delegata na sestanek, ki bo v sredo, 22. t.m., ob 22. uri na sedežu okrajnega NOO, v via Caprin 7, krožek »R. Rinaldi«, I. nadstropje. Goriška prehrana Radzelitev vina Okrajni odsek za prehrano javlja, da se bo 25. t.m. zaključila razdelitev vina. Zaradi tega vsi, ki Se lahko dobijo vino z živilsko nakaznico, naj ga dvignejo do gori navedenega dne. Razdelitev tobaka Okrajni odsek za prehrano obvešča, da bo v torek, 21. t.m. razdelitev tobaka. Vsaka oseba bo dobila 60 gr. Ta razdelitev velja za prvi, drugi in tretji teden tega meseca. Omenjena količina ga bo izdajala na podlagi listkov Štev. 1, 2, 3 tobačne nakaznice za mesec avgust. (22.8.1945) Tržaški Radio Spored za Soboto, 4 6.58 otvoritev; 7. glasba za dobro jutro; 7.10 Citanje sporeda v slovenščini; 7.15 poročila v slovenščini; 7.30 poročila v itabjanšCini; 7.45 koledar; 8. glasba za vse okuse; 8.30 zaključek. 12.28 otvoritev, 12.30 melodije; 13. napoved Časa in poročila v italijanščini; 13.15 poročila v slovenščini; 13.30 radijski plesni orkester pod vodstvom dirigenta Cergolija; 14. predavanje Luttazzi; 14.10 obvestila svojcem; 14.30 zaključek. 18.58 otvoritev; 19. obvestila svojcem; 19.20 dvajset minut delavci; 19.40 mane plošče; 20. napoved Časa in poročila v italijanščini; 20.15 poročila v slovenščini; 20.30 kultura na Primorskem, predavanje v slovenščini; 20.40 slovenske pesmi; 21. »Italo Svevo« predavanje od Apollonio; 21.10 plošče amerikanskih pesmi; 21.30 »la patente« igra v enem dejanju od Pi-randello; 22. simfonična glasba; 23. zadnje vesti v italijanščini; 23.10 zadnje vesti v slovenščini; 2320 plesna glasba, 24. zaključek. Miting na Skoljetu Kulturni krožek na Skoljetu priredi v nedeljo, 5. t.m., ob 19. uri miting. Na sporedu so tudi šaljiva pošta, volitev kraljice večera, darila in ples. Odprt bo tudi bar. Tombola v Rojanu Danes bo v rojanskem kulturnem krožku (Via Soh-tro 10) velika tombola. Med tombolo bo nastopil kvartet harmonikarjev z ženskim zborom. Po zaključku tombole bo ples. Odprt bo tudi bar. Tablice se bodo prodajale do 20. ure. (4.8.1945) TOM PRIESTLEV Pred sedmimi leti se mi je na mednarodnem zasedanju o manjšinah v frizijskem mestu Ljouwertu približal gospod srednjih let. Na kongresnem UstiCu, ki ga je imel vidno pripetega na suknjiču, je pisalo Tom Priestley, Canada. Nagovoril me je: Dober dan. S časom sva postala dobra znanca. Občasno si dopisujeva, tu pa tam izmenjava nekaj besed po telefonu, informirava se o nekaterih dogajanjih. Koristno je za oba. Zame, ker slišim mnenje z druge strani oceana, zanj, ker izve za mnenje v slovenskem okolju. Zakaj ga to zanima? Ah, seveda, pozabil sem, Tom Prie-stley se je naučil slovenščino in je torej eden redkih neslovenskih univerzitetnih profesorjev, ki obvladajo naš jezik tako, da se z njimi lahko tekoče pogovarjaš. Pred dnevi sva se po dolgih letih zopet srečala in tako je stekel pogovor. Kako in zakaj ste se zaCel ukvarjati s slovenščino? Ko sem se zaposlil na svojem sedanjem delovnem mestu, pri slovanskem oddelku univerze v Alberti, sem obvladal samo en slovanski jezik, to je ruščino. Vsi moji kolegi so obvladali dva jezika: poleg ruščine še ukrajinšcino, poljščino, bolgarščino... Eden je celo govoril lužiško srbščino. Tako sem se tudi sam odločil za umenje drugega slovanskega jezika. Vendar sem se želel jezika naušiti tam, kjer ga paC govorijo. Učiti se takrat jezika na terenu, na primer v Sovjetski zvezi, je bilo nemogoče. Se sedaj je to zelo težko. Rekel ste "tedaj". Kdaj je bilo to? To je bilo leta 1970. Tako sem zaCel razmišljati. Slovenijo sem prvič obiskal, ko sem bil še študent. Iz Londona sem potoval v Ohrid. Potoval sem Cez Ljubelj, Cez sam prelaz; predor je bil menda zaprt. Tako sem že vedel, da je Slovenija zanimiva. Zanimal me je tudi jezik in odločil sem se za seminar. Udeležil sem se ga leta 1973. Vendar sem odšel v Slovenijo z namenom, da bi raziskoval slovenske dialekte; nikoli mi ne bi plačali potovanja, Ce bi bil edini namen, da se naučim slovenščine. Tako sem prišel v Ljubljano, obiskoval sem desetdnevni seminar, jezika se seveda nisem naučil, po koncu teCaja pa sem obiskal tuste kraje, katerih narečja so bila opisana v mojem učbeniku: odšel sem v Cmi vrh nad Idrijo - o tamkajšnjem narečju je pisal Ivan Tominec - in odšel sem v Sele pri Borovljah na Koroškem. O tamkajšnjem narečju so pisali že leta 1939 in to mi je seveda koristilo, kajti pomagati sem si moral s knjigo. V Ljubljani se, kot rečeno, jezika nisel naučil, tako sem se naučil najprej selšCine, preden sem obvladal knjižni jezik. Sele leta 1985 sem odšel zopet v Ljubljano, udeležil sem se dveh seminarjev in sem se naučil jezika. Slovenščine sem se torej naučil tako kot večina Slovencev: najprej sem se naučil narečja in šele nato knjižnega jezika. Nedvomno je nenavadno, da ste se naucLL narečja, ki ga ne govorijo v Sloveniji, ampak izven njenih meja Zakaj ta izbira? Ko sem prišel v Ljubljano, so bili seveda zadovoljni, da se želi tujec naučiti slovenščine, vendar so Slovenci nekakšni slovanski Angleži: zadržani so in kar nekaj Časa mine, da se lahko vključiš v njihovo druž- bo. Mnogo lažje mi je bilo v Avstriji: odšel sem tja in naučil sem se narečja. Pa ie en razlog je bil: Avstrijo sem izbral, ker sem glede na dejstvo, da je šlo za dvojezično območje, lažje zbral potrebna sredstva v Kanadi. Zato sem odšel v Sele. Ko pa sem prispel tja, sem našel "planinski raj" v pravem pomenu besede. Res je, da so Slovenci zadržani. kako pa je bilo kasneje, so vas sprejeli? Imate kaj stikov z ljubljansko univerzo? Da, nekaj. Imam nekaj prijateljev, ne samo na univerzi. Poznam nekaj zgodovinarjev in dobre znance imam v Institutu za mednarodna vprašanja, v Slovenski Akademiji Znanosti in Umetnosti in še drugje. Moji stiki se torej nikakor ne omejujejo na jezikoslovje. In kako je z vašimi stiki v Selah? V Sele sem se vrnil lansko leto. Ko sem bil prvič tam, sem živel pri starejšemu zakonskemu paru, Maksu in Mojci Travnik. SelšCina, ki jo govorim, je taka, kakršno je govoril Maks, to mi vsi pravijo. V Selah govorijo v šestih narečnih inačicah in jaz seveda govorim inačico soseske Maksa Travnika. No, Travnikova sta pred kratkim umrla, jaz pa se jima moram zahvaliti, da se še vedno počutim "pol Selan". Kakšno je na Vaši univerzi zanimanje za slovenščino in, splošno, ali se v Kanadi je glede zanimanja z Slovenijo in Slovence kaj spremenilo, odkar je postala Slovenija samostojna država? Na naši univerzi in v Kanadi sploh ni za ta vprašanja nobenega posebnega interesa. V kanadskem univerzitetnem življenju je dovoljena raziskava na nekem področju, Čeprav učiš drugi predmet. Poučujem slovansko filologijo, torej splošen predmet. Posebnega zanimanja za slovenščino na univerzi ni, pa tudi na splošno je večina ljudi pozabila, da je bila pred štirimi leti v Sloveniji vojna, saj so sedaj v ospredju vprašanja v zvezi s Bosno. Povprečni Kanadčan je torej pozabil na Slovenijo. Seveda to ne velja za organizirano slovensko skupnost. Sam sem jih pred kratkim obiskal v Slovenskem domu v Edmontonu. Oni na Slovenijo gledajo drugače, kar je seveda povsem naravno in razumljivo. Oni ohranjajo stike tako s Slovenijo kot s slovenskim veleposlanikom v Kanadi. Ostali pa so na Slovenijo pozabili. Dejal ste, da so Slovenci zelo zadržani. Včasih se dogaja, da ste na mednarodnih zasedanjih prav vi edini, ki govori o Slovencih. Marsikdaj nihče ne pride iz Slovenije. Ali v Sloveniji niso zainteresirani za taka zasedanja? No, včasih le kdo pride. Pred dvema letoma je prišla na konferenco o manjšinskih jezikih mlajša raziskovalka iz Inštituta za narodnostna vprašanja. Sicer pa je res, da je Slovenija na teh zasedanjih sorazmeroma slabše zastopana. Sicer je res, da na teh konferencah ni potrebna množična zastopanost, ampak je predvsem pomembno, da dobimo prerez stanja. Dejstvo pa je tudi, da jaz lahko podam samo sliko stanja Slovencev v Avstriji, ne poznam pa problemov Slovencev v Italiji in na madbarskem. Problemi so paC različni in nekdo bi jih paC moral obrazložiti. Vi veste marsikaj o številnih manjšinah. Ko bi želel sestaviti lestvico stopnje zaščite manjšin, kam bi na tej lestvici postavil Slovence? Slovenci v Avstriji - samo njihovo stanje poznam - so s pravnega vidika na tej lestvici dokaj dobro zaščiteni. 7. člen avstrijske ■ državne pogodbe je dokaj obvezujoč. V Praksi pa ni tako. Krajevni politiki na Koroškem se zelo razlikujejo od dunajskih politikov. Avstrija nazorno kaže, kako se lahko krajevno stanje tako zelo razlikuje od uradnih stališč na državni ravni. (To me seveda ne preseneča, saj se v kanadi dogaja isto.) Tako, načelno so koroški Slovenci zaščiteni, v praksi pa je treba še mnogo narediti. Katere manjšine so po Vaši oceni v Evropi najbolj zaščitene in katere najmanj? Odgovor jr zelo težak. Mislim, da so manjšine najslabše zaščitene v Franciji in v Grčiji. Podrobnosti o vseh državah ne poznam, zdi pa se mi, da je, na primer Nizozemska zelo visoko na lestvici. V zadnjih letih imate mnogo stikov z ljudmi, ki prihajajo iz držav nekdanje vzhodne Evrope. Ali ste opazil kake spremembe v zaščiti manjšin v teh državah v primerjavi s Časom pred padcem berlinskega zidu? Stanje je različno od države do države. V nekaterih državah je bilo stanje prej tako slabo, da je bilo možno samo izboljšanje. Tako na primer opažamo znake izboljšanja stanja manjšin v Bolgariji in na Poljskem. V nekaterih državah, ki jih vodijo ljudje, ki pripadajo nacionalističnim gibanjem -kot na primer na Slovaškem -ne opazimo nikakršnega izboljšanja. Enotnega odgovora na Vaše vprašanje torej ni. Ali to pomeni, da ne obstaja neka skupna politika do manjšin in da taka politika ni obstajala niti v Času komunističnih režimov v teh državah? ToCno tako. Vse komunistične države so načelno težile k uveljavljanju enake načelne politike do manjšin, dejansko pa take politike ni bilo. V Romuniji je bilo stanje manjšin izredno slabo in še sedaj je izredno slabo. Vrniva se h Kanadi. Ukvarjati se morate s problemom, ki se mu pravi Quebec. Kako je s tem vprašanjem? Na zahodu Kanade ljudje z velikim zanimanjem sledijo dogajanjem v Quebecu, ker ocenjujejo, da je država temu vprašanju namenila mnogo večjo pozornost kot jo namenje drugim etničnim skupinam v Kanadi. To je seveda res, kajti v Kanadi živijo ljudje, ki govorijo skoraj vse evropske jezike in številne azijske jezike. Que-becu in francoščini je država namenila neprimerljivo veCjo pozornost. To je do neke mere tudi prav; kdorkoli se ukvarja z manjšinami ve, da manjšina potrebuje vec kot samo priznanje. Oblasti so predolgo to vprašanje zanemarjale, Čeprav je quebeška francoščina manjšinski jezik v vsej Severni Ameriki ter je quebeška kultura zelo pomembna za vso ameriško kulturo. Treba jo je torej podpreti in zato s tako politiko soglašam. Quenec potrebuje priznanje posebnega statusa, in to ne glede na izid referenduma o odcepitvi. Gre za vprašanje pravilnega vrednotenja kul trne. Obstoj manjšine predstavlja posebno ovrednotenje za vsako državo in to velja tudi za Kanado. Priznati moramo poseben okus, ki ga daje Quebec Kanadi, seveda pa moramo poskrbeti tudi za druge kulture. To je seveda težak izziv. In kaj pričakujete od referenduma? Upam, da ga ne bo. V sami vladni stranki, Partie Quebe-quois, obstajata dve frakciji. Ena se zavzema za odcepitev, druga pa za sožitje, za nekakšno konfederacijo. Tudi v Sloveniji so v osemdesetih letih govorih o taki rešitvi. V stranki si torej niso edini o rešitvi, ki naj bi jo sprejeli. Tako je odcepitev zelo maolo verjetna. Sicer pa v Kanadi pravijo, naj se Quebec odcepi, Ce to želi. Ljudje pa ne bi sprejeli "polovične odcepitve", s katero bi ohranili kanadski dolar in še nekaj skupnega, sicer pa bi se ločili. To je za Kanadčane nesprejemljivo. Kakšno je sedanje stanje v Quebecu? Kakšen je status francoskega jezika? V zadnjih 15 - 20 letih je država vložila velike napore v priznanje in uveljavljanje francoskega jezika, ki je v Quebecu aveCinski jezik. Prišlo je tudi do ekscesov, na primer do prepovedi angleških napisov v izložbah, kar je seveda razburilo angleško govoreče prebivalstvo. Sedaj je bilo vzpostavljeno nekakšno ravnovesje in mislim, da je taka zaščita jezika dokaj veliko jamstvo, čeprav se zavedam, da je ameriška angleščina še vedno močan asimilacijski element. Povrniva se k Vašemu delu. Ali pripravljate kaj v zvezi s slovenskim jezikom? Da, dve zadevi, ki ju pripravljam zelo dolgo in bi ju rad končal v prihodnjih dveh ali treh letih, prva je opis Selškega narečja. Gradivo sem zbral in treba ga je le se napisati. Druga naloga, ki sem si jo zadal, pa je študija vindisarske teorije z jezikoslovnega vidika. V zvezi z vindišarstvom so opraviti veliko raziskav s poli- tičnega zornega kota, preučevali so ga zgodovinarji in sociologi, ni pa še nobene študije, ki bi to vprašanje preučevala s področja jezikoslovja. Gradivo sem zbral in knjigo bi ras napisal. Do upokojitver imam še sedem let Časa in upam, da bom lahko izpolnil ti dve nalogi. V zvezi z vindišarsko teorijo je prišlo prav pred kratkim do različnih stališč znotraj slovenske manjšine v Avstriji. Eni bi tiste, ki so se odpovedali slovenskemu jeziku, dokončno odpisali, drugi pa vidijo možnost, da bi jih lahko spet pridobili za pripadnike manjšine. kaj menite o tem? Poglejte, moja zena je Valižanka in vem, da se je mnogo Valižanov, ki valižanscine sploh niso govorili, ponovno naučilo jezika. Za Koroško nimam zadnjih podatkov, vendar vem, da so na osnovi ankete že pred leti ugotovili, da je število otrok pri pouku slovenščine, ki tega jezika doma niso govorili, sorazmeroma zelo visoko. Pri družinah torej narašča zanimanje za pouk slovenščine. Seveda, ponovno, pridobivanje tistih, ki jezika ne obvladajo veC, je mnogo težje, vendar so koroški Slovenci dovolj moCna skupnost, da kaj takega zmore. Nikoli se ne smemo ničesar odpovedati, zato podpiram take pobude. Nevvjorški socioling-vist Joshua Fischmann je pisal o povratnem trendu jezika. Ko neka skupnost izgublja lasten jezik, doseže neko stopnjo, ko se krivulja zopet obrne navzgor in zaCne število ljudi, ki obvladajo jezik, zopet naraščati. Kdove, ponekod bi bilo res lahko prepozno. Lahko bi bilo prepozno v Ziljski dolini, kjer je preveč ljudi opustilo slovenski jezik. Lahko bi bilo prepozno tudi v delu Roža, zagotovo pa ni prepozno v Podjuni in v večjem delu Roža. Možnost da bi se slovenščina zopet razširila, torej obstaja, upoštevajoč tudi spremembe v Sloveniji pred petih leti in vtis velike strpnost nemškega prebivalstva. Mislim, da obstaja nekaj upanja. Nic drugega ne bom rekel, samo nekaj upanja. Videti ste optimist. Velja to samo za Koroško ali za manjšine nasplošno? Najprej Vam bom dejal, da bi pred desetimi leti na isto vprašanje odgovoril, da nisem oprimist. Celo v Selah, ki so posebna skupnost, kjer je 96 odstotkov prebivalstva gorvo-rilo slovensko, so sami zavedni Slovenci ocenjevali, da bodo v dveh generacijah izginiti. Danes bi bil njihov odgovor drugačen. Optimist sem torej v zvezi s Koroško, vem pa tudi za naraščanje rabe jezika v VValesu. Mislim, da se lahko to zgodi kjerkoli, seveda če imajo manjšine primemo podporo. Bojan Brezigar NEDELJSKE TEME Nedelja, 27. avgusta 1995 Orel s prekratkimi krili Morda je Goring že na Udetovem pogrebu spoznat kako njegova zvezda ugaša Letalski maršal Hermann Goring se je tik pred začetkom vojne pobahal z nemškim vojnim letalstvom: »Na Nemčijo ne bo padla niti ena bomba. Ce bo en sam sovražni bombnik priletel na nemška tla, naj ne bom veC Goring, ampak me lahko kličete Meier!« Goring je celo domneval, da bo zaradi njegovega uspeha invazija v Angliji nemara sploh nepotrebna. Goringovo letalstvo je bilo že od vsega začetka obsojeno na polom. Kriva je bila obveščevalna služba nemškega vojaškega letalstva, ki je prenizko ocenila moc angleškega vojnega letalstva (RAF). Vzrok pa je treba iskati tudi v nečimrnosti nacističnih voditeljev, ker so v skladu s svojimi optimističnimi prognozami izdelovali predvsem letala za kratke polete. Izdelavo težkih bombnikov z velikim akcijskim radijem so opustili že leta 1937. Odtlej so se posvečali "predvsem proizvodnji srednjevelikih bombnikov in lovcev. Težkih bombnikov, kakršne so pozneje uporabljali zavezniki in kakršni so bili krvavo potrebni tudi Nemcem, ko se je operacijski radij tako močno povečal, pa si niso pripravili. Goringovo letalstvo je bilo tedaj že znano po neusmiljenem bombardiranju Varšave in Rot- snice) nad Nemčijo (odmetavanje milijonov propagandnih letakov), ki so veljali veliko letal in pilotov, niso pa imeh skoraj nikakršnega učinka. Ce je kje padla kakšna bomba, sta Hitler in Goebbels to uporabljala kot izgovor za poznejše maščevalno bombardiranje Londona in drugih angleških mest. V resnici je šlo za strategijsko letalsko ofenzivo velikega stila, ki naj bi skupaj z izkrcanjem in demora-lizacijo pripravila Angleže h kapitulaciji. V noči med 24. in 25. avgustom 1940 se je zgodilo nekaj, kar je po mnenju nekaterih zgodovinarjev usodno vplivalo na izid bitke za Britanijo. Londonu se je približno ob 10. uri zvečer prek Kenta, Sussexa in Surreya bližala formacija z najmanj sto nemškimi bombniki. Prebivalci londonskih Četrti so takrat prvič doziveh tisto, kar je kmalu postalo pošastna vsak- Utrujeni britanski lovski piloti dremajo ob svojih letalih terdama, kar je dokazalo Hitlerjevo agresivnost in krutost. Možnost za »patentiranje tega izuma« je Goring dobil, ko je 28. aprila 1937 nemško letalstvo na zahtevo generala Franca bombardiralo špansko mestece Guemico. Nebranjeno mesto so nemške bombe zravnale z zemljo, njegovo nemočno prebivalstvo pa je postalo Žrtev »totalne vojne«, kakor so ta zločin pozneje imenovali. Nemci na začetku vojne niso bombardirali niti Londona niti angleških pristanišč. Ko so vprašali Goringa, zakaj bombardira sovražne ladje, ne pa tudi njihovih pristanišč, je odgovoril: »Zato, ker smo humani. Nikar se ne smejte. Resno mislim. Zares sem human.« Britanski minister za letalstvo Kinglsey VVood ni sprejel predloga, da bi bombardirali nemške industrijske zgradbe v Porurju. Izjavil je, da nima namena uničevati zasebne lastnine! Bolj se je ogrel za tako imenovani Truth Raids (prodori re- danjost. Naslednji dan, ko so se ruševine še kadile, je Churchill ukazal bombardirati Berlin. Maščevanje je bilo opravljeno. Goring je ukazal, naj letalstvo 28., 29., 30. in 31. avgusta izvede velika nočna bombardiranja Londona. Na nebu so se odigravali zračni boji, ki so jemali dih. Hitler je v berlinski Športni palači imel srdit govor, v katerem je ne samo napovedal invazijo, temveč tudi naznanil, da morajo Britanci računati na najtežje povračilo: njihovo mesto je treba »izbrisati«. Mimogrede je pozabil, da je Se pred nekaj dnevi z veliko naklonjenostjo govoril o Britancih in njihovem imperiju. »Kultura, ki so jo dali svetu Angleži, ne sme propasti,« je poudaril in dodal, da namerava Britancem ponuditi Časten mir. Potem je v Angliji začel gledati glavno nasprotnico svoje volje. Kljub širokoustenju Goringa - »tedaj bo nebo nad Londonom potemnelo, Porurje ni dosegljivo za nobeno zahodno bombo...« - veliki bombni napadi Anglije niso mogli spraviti na kolena. Nemci so marsikaj spregledali, tako tudi pomen britanske radarske mreže. Nemški piloti, ki so se vracah z neke akcije, so povedali, kako so po slušalkah slišali angleške glasove, ki so vodili eskadrilje britanskega letalstva k ciljem. Britanske službe na tleh so brezhibno delovale. Haye Thomas je v knjigi lepo opisal gibčnost angleške obrambe. »S pomočjo naglih zvez so centre seznanjali z informacijami, ki so jih dobivali z radarji in vizualnim opazovanjem. Ena najpomembnejših central je bil glavni štab 11. skupine v Lbcbridgu, v grofiji Middlesex, zahodno od Londona. Tam je bil, petnajst metrov pod zemljo in zavarovan pred bombardiranjem, operativni prostor štaba: prostor je bil podoben gledališču, sredi njega je bila ogromna miza, prekrita z zemljevidom operativnega področja, na katerem so biti britanski in sovražni položaji označeni z raznobarvnimi ploščicami. Z balkona so oficirji lahko videli te položaje, jih podrobneje preučili in jih skupaj s položaju prilagojeno taktiko posredovali zvezam. Po podzemeljskih telefonskih zvezah je prihajalo na tisoče informacij, ki so jih najprej razvrstiti, nato pa ponazorili na mizi. Nemo so premikati plošCice, majhne svetilke na stenskem panoju pa so prikazovale, katera eskadrilja je v danem trenutku na voljo, katera je pripravljena na Start in katera je v akciji. Iz tega centra so voditi tudi dejavnosti protiletalskih baterij.« Povsem drugačen je opis poveljstva nemških letalskih sil. »Goringov glavni stan je bil v tem Času slavni vlak, ki so ga zmerom označevali s šifro Asia,« pišeta Manvell in Fraen-kel. »Pred njegovim osebnim vlakom se je zmerom vozil vlak z normalnimi vagoni in s tovornimi vagoni za prevoz avtomobilov; Goringov osebni vlak pa je imel spredaj in zadaj odprt tovorni vagon s protiletalskimi topovi in vso potrebno posadko. Vagon, v katerem se je vozil Goring, je imel dve spalnici, majhno delovno sobo in razkošen toaletni oddelek... V tretjem vagonu so biti Goringovi konferenčni in delovni prostori, Četrti vagon pa je bil jedilnica... Kompozicija je običajno stala blizu kakega predora, da bi se umaknila vanj, Ce bi jih napadla letala... Vlak je bil v stalni telefonski zvezi s Hitlerjem...« C. L. Sulzberger, avtor knjige Druga svetovna vojna, je o gorečem Londonu leta 1940 med drugim pisal: »Ob goreči Temzi je bilo porušenih ogromno hiš, toda niti britanska vlada niti gospodarsko kolesje Londona nista bila zlomljena. Prebivalstvo je s pogumom nekako opravljalo dnevne posle, v prostem Času pa je gasilo požare in skušalo omejiti škodo. Posebni oddelki so ozpaCevali kraje, kjer so ležale tempirane bombe, in jih detonirati. Protiletalski čuvaji so med podirajočimi se hišami s peskom in brizgalnami gasiti požare, ki so jih povzročale zazi-galne bombe od Coventryja do Bristola.« Najzanesljivejši viri trdijo, da so Nemci od julija do oktobra 1940 izgubiti 1733, Britanci pa 915 letal. To obdobje bitke za Bombe na London - ena najbolj znanih fotografij iz bitke za Britanijo: Pavlova katedrala med napadom Britanijo je preživelo skupno 451 pilotov britanskega letalstva, vso vojno pa samo 217. Polom Goringove letalske ofenzive je bil v nemški javnosti skoraj neopažen. Med 26. in 30. decembrom 1940 je nemšo letalstvo doživelo najtežji udarec, tako rekoC odločilen za izid bitke za Anglijo. Goring bi moral angažirati še zadnje rezerve, a jih je moral Čuvati za napad na Sovjetsko zvezo. Roger Manvell in Heinrich Fraenkel v knjigi o Goringu pišeta, da je bil letalski maršal hudo nezadovoljen, ko je videl, da so letala spitfire veC kot kos njegovim štukam, a tudi dvomotornim in celo enomotornim messerschmittom, in da so izgube bombnikov Čedalje resnejše. V napetem prizadevanju, da bi zmanjšal večje izgube svojih letal, ni vec vedel, s cim naj si še pomaga. Kar naprej je spreminjal taktiko, za nameček pa se je kdaj pa kdaj tolažil tudi s slepili in polagoma drsel v sanjsko strategijo. Pri tem se je igral z dragulji kot kak fantek s frnikolami, Ce smemo verjeti pričam. Nemški piloti so se jeziti, ko so tretjino njihovih messersc-hmittov spremenili v lovce-bombnike, a Goring jih je zavrnil, Ceš da so tega krivi sami, ker so bombnike premalo varovali pred RAF. Piloti so mu odgovorili s tem, da so odmetavali bombe, kjer se jim je zazdelo, samo da bi se jih znebiti. Za tovorna letala že ne bomo, so si misliti. Da bi si spet pridobil njihovo priljubljenost in obenem izboljšal njihov bojni duh, je Goring vsem pilotom ob Kanalu omogočil, da so na novo leto odšli zastonj na počitnice. Tako so se tudi Angleži spet lahko malo naspati. Ni pa bilo počitka za angleške pilote, saj se je pogosto dogajalo, da je angleški pilot po vrnitvi s poleta komaj zaspal, pa so ga že prebuditi z nalogo, da vnovič vzleti. Naslednje leto je Goringov general Udet naredil samomor. Ko je Goring ob njegovem grobu začel svoj drhteti govor, so prizorišče nenadoma osvetlili žarometi. Goring je pred mikrofoni javno zaihtel. Najbrž ga je prizadelo tudi to, da je general Mo-Iders, novoimenovani poveljnik lovskih letal, strmoglavil in se ubil, ko se je peljal na Udetov pogreb. Morebiti pa je že takrat spoznal, da se ne more vec zanesti na svojo sreCno zvezdo. Januarja 1943 so se zaceli prvi dnevni (in ne veC samo nočni) letalski napadi ameriškega letalstva na nemška mesta. Izkazalo se je, da se Goring vendarle piše Meier, kar je zvenelo, kot da je garjavi Zid. Zaradi »sramotnega neuspeha nemškega letalstva« se je tako »ponižal«, da se je javno zaklel, da ne bo vec nosil svojih odlikovanj. Ves nesrečen je bil ob spoznanju, da se je v javnosti zamajal njegov vpliv in da ga ljudje iz najbližje Hitlerjeve okolice, med njimi tudi Goebbels, nadvse prezirajo. France Trebcan Rajhsmaršal H. Goring (v sredini) se s svojim štabom dogovarja o načrtih za zračni napad na London BENEŠKI FILMSKI FESTIVAL ^ ^ Nedelja, 27. avgusta 1995 NEDELJSKE TEME ___PRIREDITEV NA BENEŠKEM UDU LETOS ŽE PVAINPETPESET1Č_ Letos več levov Festival škod leta »El Lido xe straco« (prev. »Lido je utrujen«); legenda trdi, da je prvi Mednarodni razstavi filmske umetnosti, tedaj edinstveni in edini v svetu, dal povod enostavni stavek narečnih besed, ki ga je izrekel grof Giuseppe Volpi iz Misurate, potem ko je uvidel, da je na prehodu v Štirideseta leta beneškemu Lidu odmanjkal sijaj. Grof Volpi je bil pred tem Ze Mussolinijev finančni minister, zaslužni iznajditelj industrijskega pola Marghere, kot predsednik Bienale umetnosti pa je spočel izvirno dejanje, ki bi spet »vžgalo« srečo Lida in ga osvetlilo z novo lučjo - s svetlobo filma. 6. avgusta 1932. v objemu fašizma, si je Volpijevo izbrano občinstvo v parkih Hotela Excelsior - ki je Se danes kraj dogajanja Mostre - ogledalo »letno bero najboljših filmskih izdelkov iz vsake države«. Vladni režim ni prihranil Mostri pogojevanj, četudi so Se bolj zgovorna priznanja v ključnem letu 1937: nagrada fašističnemu kolossalu Scipionu Afričanu Carmineja Galloneja. Coppa Mussolini za najboljši tuji film pa delu »Gamet de bal« Duvi-viera, ki ga je režimska kritika totalno zavrnila: med filmi v selekciji pa je bil po vrhu Se »La gran-de illusion« Jeana Renoira, drzen proglas pacifizma. Saj to je: kinematografiji - sploh umetnosti -je uspevalo povzdigovati se nad kontingenco in razkazovati drugo plat stvarnosti, manj uradno in popolnoma pristno. Druga svetovna vojna je zagorela in beneška filmska razstava se je posledično preobrazila v Teden italijansko-germanskega filma, toda dvoletni poskus je propadel Ukinjeni festival je oživela prenovljena izdaja 1946., s težavo prirejena, nanjo pa se je odzvalo množično občinstvo: 90 tisoč oseb, v predvojnem času pa največ 30 tisoč. Vrteli so se Rossellinijev Paisd, Renoirov Južnjak (zmagovalec), Otroci raja Cameja. Filmi so vračali ljudem dostojanstvo. Naslednji desetletji sta bili za kinematografijo in Mostro sijajni, italijanski film pa je doživljal svetovni triumf. Desetletje kontestacije je festival zaviralo; 1975 so se s kontrastno motivacijo pojavili Dnevi italijanskega filma, Pasolinijev protifestival v GradeZu in Sele na začetku osemdesetih je Mo-stra suvereno zaživela v režiji Carla Lizzanija. Direktorja Biraghi in predvsem Pontecorvo sta Se utrdila njen status mednarodnega foruma Ponte-corvova zasluga sta utemeljitev Mednarodnega razsodišča za svobodno izražanje, ki naj odloča o usodi filmskega avtorstva, in »nova pot«, za katero je vsekakor manj financ in zvezdniškega sija v primerjavi s Cannesom. Ob izteku Pontecorvovega mandata je njegovo delo dano v pretres, z drobnogledom se iščejo učinki njegovih pobud in letos posebej Se odzivi na polemiko (v slogu najbolj priljubljene italijanske poletne igre): BeneSki festival -levo ali desno? Problem pa postavlja le slepa kon-tingenca. Igor Devetak Dvainpetdeseti beneški filmski festival je na pragu in mnogi se sprašujejo, ali bodo letos »levi rjoveli«. Glede simbolnega rjovenja levjih kipcev - priznanja, ki ga podeljuje poverjena vlada »beneške filmske republike« ki naj bi kazalo na kulturno silo in izzivalnost filmskega festivala, bo letos nekaj sprememb. 1995 je jubilejno leto, zato ga je treba primemo počastiti; direktor festivala Pontecorvo je uveljavil svoj predlog: ob dvojni stoletnici rojstva ustanove Bienale in Kinematografije bo podeljenih do osem Zlatih levov za zaslužno filmsko kariero še živečim ustvarjalcem, samo en Zlati lev (brez možnosti ex aequa) pa bo šel avtorju najboljšega filma, ki bo odgovarjal cenitvam mednarodne žirije devetih sodnikov; z drugim bolj prestižnim priznanjem pa "bo ista žirija dala filmu posebni naboj. Polemični odzivi prejšnjih let na kompromisarsko velikodušnost neodločnih žirij niso ostali brez učinka. Program je nared kljub težavnemu sestavljanju in znana je tudi fiziognomija Mostre. Trajala bo enajst dni namesto običajnih dvanajstih: 140 filmov (lani 181!) -med njimi triurni celovečerci in kratkometražci dolgi le peščico sekund - se bo zvrstilo v že tradicionalnih sekcijah (tekmovalna in netekmovalna selekcija, Beneške noči, Italijanska panorama, »Fine-stra sulle immagini« - Pogled na podobe, Retrospektiva). Njim se je letos prvič pridružila še nova -»Corsia di sorpasso« - Prehitevalni pas; kateri filmi sodijo vanjo, pa nam bo postalo jasno šele tedaj, ko si jih bomo ogledali. Filmi v tekmovalnem delu izhajajo iz štirinajstih držav v znamenju Pontecorvo-ve, lani ustoličene, formule, ki daje v izložbo filme ustaljenih kinematografij (zlasti italijanske in ameriške) in preverjenih avtorjev (Špike Lee, Chabrol, Scola, Torna-tore) in pa izdelke »šibkih tovarn« ali debitantov. Izvor neevropskih filmov je različen: trije prihajajo iz Južne Amerike, po eden iz Japon- ske, Kube, Kazahstana, Irana, Vietnama, Mehike, itd. Odkrivanje filmov po svetu, izzivanje producentov iz zakotnih držav, naj se aktivirajo, je kvalitetno Pontecorvovo dejanje, v katero verjamemo; potem pogosto prepoznavamo, da se je marsikateri azijski ali afriški avtor s suvereno režijsko roko navdihoval ob najboljših evropskih zgledih, mnogi tudi ob italijanskemu neorealizmu. Kaj pa Lizzanijev Celuloid, ki je bil namenjen v Benetke? Gre povedati, da opadlih filmov letos ne manjka: »forfait« Scorseseja, Frearsa in Pialata je že stara zadeva, bolj svež pa je odklon Quenti-na Tarantina, Allison Anders, Alexandra Rockvvella in Roberta Rodrigueza, avtorjev pričakovanega »Four Rooms«; ob že izdelanem filmu jim je padlo na misel, da bo vstavitev animirane sekvence delo pomensko okrepila. Prav tako je odpovedal udeležbo Carlo Lizzani: zaradi časovnega pritiska bi mogla montaža Celuloida potekati površno. Zdi se nam, da bi utegnil biti prikaz Lizzanijevega filma o človeški in umetniški avanturi na setih Rima, odprtega mesta (»Roma citta aperta«) primeren hommage ob stoletnici filma. Volja avtorjev pa je v Benetkah sveta stvar (pod Pontecorvovim pokroviteljstvom se bo spet sestalo Svetovno združenje filmskih avtorjev). »Ca-sus belli« pa je letos film »Lo zio di Brooklyn« (Stric iz Brooklyna) dvojice Cipri-Maresco, ki mu je botroval marsikateri priznan italijanski cineast, direktor beneškega festivala pa ga je izključil iz tekmovalnega dela, kamor bi po mnenju režiserjev sodil. Avtorja sta film zato odklonila. Tudi zaradi navala kritik, ki istovetijo Pontecorvovo dejanje s pomanjkanjem poguma in hlapčevskim razmerjem do splošnega okusa, bolj dovzetnega za normalizujočo senzacijo (po ameriškem kalupu) kot pa groteskne provokacije alternativcev na žgoče teme sodobnosti, je direktor Ciprija in Maresca povabil na javno debato ob ogledu njunega dela, ki sicer ostaja v izboru za Pogled na podobe. Kakor koli že, prav tej sekciji gre dati posebno pozornost saj med njenimi filmi vsako leto odkrivamo bisere, 4. septembra se bo vrtel mali Ecce homo Vesne Ljubič o sarajevskem vsakdanu. Igor Devetak Američani napovedujejo množično prisotnost Američani so letos »odmislili« filmski festival v Cannesu, kjer je bila opazna odsotnost hol-lywoodskih producentov, zato pa se bodo v •• ' -F Prizor iz Reynoldsovega Waterworld precejšnjem številu udeležili beneškega festivala, saj bodo na Lidu predvajali nekatere med glavnimi hiti prihajajoče sezone, obljabljajo pa tudi nadvse ugledne goste. Videli bomo nove filme Mela Gibsona, Kevina Reynoldsa, Rona Howarda, Woodyja Alle-na in Speekeja Leeja. Velike komercialne uspešnice so na sporedu v sekciji »Notti venezia-ne« (beneške noči), kjer po že ustaljeni tradiciji predvajajo predvsem filme, ki lahko privlečejo širšo publiko. Največje pozornosti bo deležen znanstvenofantastični film Apollo 13, v katerem igra glavno vlogo Tom Hanks, ime, ki prav gotovo privleče pozornost tako kritikov kot publike. Film, se je v Združenih Državah Amerike odlično izkazal in imel večji uspeh celo od Disneyeve risanke Pocahontas in tretjega Batmana. Veliko pričakovanje velja tudi kolossalu Kevina Reynoldsa Wa-tervvorld. O filmu so ogromno pisali še med samim snemanjem, saj je baje stal bajno vsoto, prav gotovo pa je zahteval izjemne tehnične napore. Ob tem se je Cost-ner moral »oddolžiti« za neuspeh svojega zadnjega filma Rapa Nui. Samo snemanje VVatervvorlda je bilo ovito v skrivnost, saj je bil set popolnoma izoliran, sodelavcem pa sta režiser in Costner prepovedala vsak stik z javnostjo. Prav zato pa je bilo zanimanje kritikov toliko večje, čeprav povečini negativno obarvano: napovedali so neuspeh, še preden je film sploh prišel v kinodvorane. Zdaj, ko je ameriška publika nanj pozitivno reagirala, je zato radovednost neameriških kritikov zelo velika in prav gotovo jo še povečuje novica, da se bo Costner najverjetneje udeležil predvajanja na Lidu. Velike pozornosti bo prav gotovo deležen tudi zadnji film Mela Gibsona Bravegeart. Film so sicer napovedovali že v prejšnji sezoni, vendar je v Združenih državah prišel v kinodvorane šele na začetku poletja, zato je za nas absolutna novost. Spada v žanr tako imenovanih »srednjeveških« filmov, kljub temu, da se dogaja na Škotskem za časa bojev proti Angležem. Gibson igra tako plemiča, ki hoče ohraniti svobodo. Snemali so ga skoraj sočasno z Robom Royem, ki smo ga videli v lanski sezoni, vendar se je Gibson odločil za bolj skupinsko prikazovanje dogodkov in se osredotočil na tragedijo naroda, ne le posameznika. Nadja Rebec Spored beneškega festivala (tekmovalna, netekmovalna selekcija, sekcija Beneške noči) Sreda, 30. avgusta Der Totmacher, r. Ro-muald Karmakar (t. s.); otvoritveni film: Crim-son Tide, r. Tony Scott; Caballos Salveles, r. Marcello Pmeyro (B. n.). Četrtek, 31. avgusta Sin Remitente, r. Carlos Carrera (t. s.); Nothing Personal, r. Thaddeus 0’Sulhvan (L s.); Waterworld, r. Kevin Reynolds (B. n.). Petek, 1. septembra Det, Vani Dokhtar (Det, pomeni dekle), r. Abdolfezi Jalili (t. s.); Mighty Aphrodite, r. Woddy Allen (n. s.); Dolores Claiborne, r. Taylor Hackford (B. n.). Sobota, 2. septembra Guantanamera, r. Tomas Gutierrez Alea in Juan Carlos Tabio Rey (t. s.), Pasolini: un delitto ita-liano (Pasolini: Italijanski zločin), r. Marco Tullio Giordana (t. s.); Apollo 13, r. Ron Hovvard (B. s.). Nedelja, 3. septembra A Comedia de Deus, r. Joao Cesar Monterio (t. s.); Al di Id delle nuvole (Onkraj oblakov), r. Michelangelo Antoniom in Wim VVenders (n. s.); Strange Days, r. Kathryn Bigelovv (B. n.). Ponedeljek, 4. septembra In the Bleak Midwinter, r. Kenneth Branagh (t. s.); La ceremonie, r. Claude Chabrol (t. s.); El dia de la bestia, r. Alex de la Iglesia (B. n.). Torek, 5. septembra De vllegende hollander, r. Jos Stelling (t. s.); Clockers, r. Špike Lee (t. s. ); Gazon Maudit, r. Josiane Balasko (B. n.). Sreda, 6. septembra Xicb Lo, r. Ahn Hung Tran (t. s.); The Crossing Guard, r. Sean Perm (t. s.); Braveheart, r. Mel Gibson (B. n.). Četrtek, 7. septembra Kardiogramma, r. Daro-zan Omirbaev (t s.); L’uomo delle stelle, r. Giuseppe Tomatore (t. s.); / buchi neri, r. Pappl Corsicato (B. n.). Petek, 8. septembra Maborosi no hikaii, r. Hirokazu Kore-oda (t. s.); Romamo di un giovane povero, r. Ettore Scola (t. s.); jade (Work in progress), r. VViUiam Friedkin (B. n.). Sobota, 9. septembra Cerimonija za podehtev priznanj; sklepni film: The jour-ney of August King, r. John Dulgan. NEDELJSKE TEME Nedelja, 27. avgusta 1995 BREZ STRAHU! POTOVANJE PO PERZIJI NI NEVARNO Z nahrbtnikom po deželi ajatulahov in preprog (2) Kljub temu, da mi je eden od vodičev gradu v Bamu zagotovil, da so prav tam vrteli film »II deserto dei Tartari«, nisem o tem v celoti prepričan, ker se mi je zdel grad iz filma različen. Kraj pa je za tak film kot nalaSC. S treh strani obdaja mogoCen grad in obzidje bujna oaza da-teljnovih palm in pomaranč, na severno-vzhodni pa zija pred obzidjem pušCava. Ne sicer popolna, vsekakor pa kraj, iz katerega naj bi prišel sovražnik. Arg-e Bam (grad iz Bama) je res lep in vreden dolge poti. V ta del Irana se pride v glavnem le zaradi njega, kajti bližnje večje mesto Kerman ne nudi ničesar posebnega. " Iz Bandar Abbasa ob Hormuški ožini (o tem ločeno) do Shiraza sem med potjo doživel znaten osebni uspeh. Na nekem križišču je avtobus ustavila skupina 6-8 potnikov in ni mi uspelo razumeti, zakaj se je šofer upiral njihovemu vstopu. Morda je zahteval previsoko ceno. Vnel se je živahen besedni spopad, ki pa po mojem ni presegel mejo dostojnosti, sodec po relativni umirjenosti. Izstopala sta glasova šoferja in približno 60-letne ženske, ki je zastopala kandidate za pot. Stavki so drdrali z ritmom, ki je bil pristno orientalski. DugaCe tudi. bi ne moglo biti. Ni kazalo, da se bo zadeva hitro zaključila. Obe strani sta očitno imeli dovolj argumentov. Sedel sem spredaj, blizu vrat. Iz torbe sem izvlekel registrator in posnel kako minuto razprave. Trajalo je še nekaj Časa dokler ni bil dosežen sporazum. Skupina je vstopila in nadaljevali smo vožnjo. Da bi se pomiril je šofer vtaknil v magnetofon kaseto z domaCo glasbo. Ni bila bogve kaj. Vzel sem mojo in mu jo ponudil. Mislil je, da je glasba. Ko so zaceli iz zvočnikov prihajati glasovi novih potnikov in njegov so vsi onemeli, nato pa se je zaCela živahna razprava. »Ti si mi rekel, da sem...«, »Ni res!«, »Poslušajmo...« itd. Tisto minuto je moral šofer zavrteti štirikrat, preden so bile odgovornosti toCno opredeljene. Tako sem vsaj sklepal, ker razumel seveda nisem ničesar. Ko mi je šofer vrnil kaseto sem z njo pomahal potnikom rekoC »Jasus« (špijon). Bilo je veliko smeha. Zenska, ki je prej vodila dvoboj me je dobrohotno pokarala. Po dveh urah je cela skupina izstopila pri Hassan, čuvaj armenske cerkve sv. Tadeja majhni vasici. Se prej toplo pozdravili. Zavi-so zadnjic poslušali ka- dal sem jim vasico sre-seto. Nov smeh. Pred di nasadov palm, limon izstopom so me nekate- in pomaranč med jeC-ri prijateljsko objeli in menovimi polji. O Shirazu, Persepoli-su in nato Isfahanu se lahko napišejo cele knjige. V njih se stara perzijska zgodovina prepleta z kasnejšimi dobami prodiranja in cvetenja islama. Shiraz je mesto inte-ligencije, Persepolis arheološki kraj z Čudovitimi reliefi, Isfahan mesto spretnih trgovcev in tudi Čudovitih parkov. Vse sem temeljito obiskal, o njih pa se vse najde v knjigah. Iz Isfahana sem se odpravil v vedno nemirni Kurdistan, potem ko sem v Shirazu prebrodil majhno domotožno kri-zico. Nastala je brez jasnega razloga in sem si nato očital, da sem skoraj klecnil. Senandadž je bilo mesto, ki smo ga dosegli še pred zoro. Računal sem na kasnejši prihod in se nisem še povsem predramil. S svojimi redkimi lučmi se je pre- stolnica iranskega Kur-distana izdala globoko v dolini, v katero smo hiteli iz visokega prelaza. Senandadž je bila samo postaja, hotel pa sem dan izkoristiti za kak izlet v notranjost. Vodič je svetoval previdnost pri odkrivanju notranjosti Kurdistana. Moja muCna pogajanja z voznikom »savarija« (kolektivnega taxijaj je razrešil fant, ki je govoril angleško odlično. Povedal sem mu, da bi rad v Marivan, ki je le par kilometrov od iraške meje. Govoril je s šoferjem in z drugimi potniki in me njim priporočil. »NiC se ne boj« me je na koncu pomiril. »Imaš se lahko za njihovega gosta!«. Do Mari-vana smo se vozili dobri dve uri po vijugasti dolini. Po njej je tekla majhna rečica, obdana s topoli in vrbami. Više je bilo drevja zelo malo. Travnata pobočja svetle živozelene barve so bila posejana s številnimi Čredami ovac. Marivan ni izgledal prijazen. Bil je petek, islamska nedelja. V mošeji je bil v teku verski obred, vse na okoli pa so stali moCno oboroženi vojaki. So tudi v tistih krajih možni nemiri s Kurdi? Zadnjic je bilo tam vroče leta 1979. V gostilni kjer sem si privoščil industrijsko količino mleka, sadja in jogurta je vse spominjalo na zadnje nogometno SP. No! Na steni je visela tudi slika z zadnjo večerjo Kristusa in apostolov, pod njo pa Bag-gio. Drugje so bili še Zenga, Baresi, Romario in cela Brazilija. Ko je upravitelj zvedel, da sem iz Italije je slovesno zdrdral celo postavo az-zurrov. Ce bi tedaj ne navijal za Brazilijo bi se zjokal od ganjenosti. Hormuška ožina, večkrat na dnevnem redu, ko se pri nas skuša dokazovati, da predstavlja Iran nevarnost za tankerje, ki prevažajo nafto, je bil eden zemljepisnih ciljev potovanja. V ožini je tudi nekaj otočkov, od katerih naj bi imel Hormuz obiska vredne ostanke stare portugalske trdnjave. Portugalci so bili tam veliki gospodarji v 16. stoletju, ko so odkrivali in osvajali vzhodno afriško obalo, Arabijo in Indijo. Od Bandar Abbasa do Hor-muza je približno pol ure s hitrim motornim Čolnom. Vročina in moreča vlaga ne prispevata k prijetnemu razpoloženju. Ovce rožnate (!) barve so kot prve pritegnile pozornost. Trdnjava je zgrajena pretežno iz kamnov živordeče opekaste barve in iz enakega materiala je ves rt, na katerem stoji. RdeC kamen je precej krušljiv in ovce, ki se valjajo po tleh, si stalno barvajo volno. Rdeči prah je tako trdoživ, da se tudi na koži barva zadržuje za nekaj dni. Portugalska trdnjava pomeni razočaranje in sama ne opravičuje obiska na Hormuzu. Hormuz in njemu bližnji otok Gheshm sta Irancem znana zaradi trgovine, ki tam cveti. Prodajajo tekstil in cigarete (predvsem na Hormuzu) in vsakovrstne električne gospodinjske aparate ter avdio-vi-deo naprave. Zakaj prav na obeh otokih? Razlaga je jasna in polna. Malo dlje proti zahodu je v zalivu tudi otok Kish, ki so ga že za časa šaha spremenili v nekakšen »duty free« za pregrešnost z igralnicami, bordeli, bankami. Vse za bogate ljudi. Kish je mnogo teh ustanov obdržal tudi danes in razpolaga celo s svojo lastno zakonodajo, ki dejansko uzakonjuje nezakonitost kot varovalko pred prestrogimi islamskimi predpisi. Na Kish pa lahko potujejo samo tisti, ki imajo mogočne denarnice. Za ostali narod so si izmislili najprej Hormuz in nato še Gheshm. Ljudem z manjšimi količinami denarja je dovolj nekaj amerikanskih cigaret (ali vsaj takih, ki po zunanjosti izgledajo »USA«), nekaj tekstila ter cenenih potrebnih in nepotrebnih strojev, ki prihajajo iz Kitajske, Tajvana in Koreje. Vse blago prihaja na otok povsem nezakonito z motornimi Čolni iz Arabskih emiratov na drugi strani ožine. Oblasti pa stiskajo eno in še raje obe oCesi. Promet na Hormuzu je manjši, Gheshm pa je sila podoben Trstu iz najlepših »balkanskih« Časov. V prista- nu se premika veC ducatov Čolnov z mogočnimi motorji ya-maha, plovila pa so »parkirana« dejansko pred vsako hišo. V vodo in iz nje jih vlači traktor, ki je vedno na razpolago. Čolni, ki potujejo med Bandar Abbasom in Gheshmom so dobro zasedeni. Plovbe je za 40 minut. Na otok potujejo samo potniki, iz otoka pa se vraCa velika količina paketov. Pred vkrcanjem je treba na otoku skozi notranjo carino. Z enim samim paketom (vrednost menda ni važna) se lahko potuje brez obdavčitve, veC kosov pa pomeni plaCanje carinskih dajatev. Tako je kon-traband legaliziran. Dobro gredo v promet klimatske naprave, stereo, električne peci in Se toliko drugih stvari. Prizadele so me škatle z napisom »karaoke compo«. Med potjo iz Bandar Abbasa v notranjost sem jim nekaj opa- zil že veC stotin kilometrov od obale med izstopanjem potnikov v neznatnih vasicah. Kaj jim bo tam služil karaoke? Na pohodu je tudi tihotapljenje cigaret (ki so kromatsko obvezno podobne marlboro) med ljudmi, ki so le zelo zelo skromni kadilci. Prebivalci Gheshma so brez dvoma razred zase. Po finančnih zmogljivostih so pravi bogataši. Medtem ko povsod po Iranu krožijo stari in moCno izkoriščeni avtomobili »paykan« domaCe izdelave, se na otoku domačini šopirijo v bleščečih novih terenskih vozilih. Ideološko kritična ocena stanja na otokih in modnih teženj ljudi bi morala moCno vznemiriti verske ajtulahe. B.K. Na sliki: Zaključek islamskega »shoppinga« na pomolu v Bandar Abbasu Armenska idila v gorah Kurdistana Iz Senandadža sem odpotoval proti jezeru Urumijeh, od tam pa sem nameraval do armenske cerkvice sv. Tadeja (domačini ji pravijo Kara Kelisa ali Črna cerkev), prav blizu meje s Turčijo. Tudi Urumijeh je bila le postaja, pri iskanju policijskega urada za podaljšanje vizuma pa sem naletel na Irca Pbi-lipa, edinega tujega individualnega potnika na celem potovanju. Za vizum ni bilo veC Časa in na pot sva šla že isti popoldan skupaj. Jaz že kot ilegalec! Nekaj Časa smo vozili v zelo visokih legah, saj je bilo ob cesti še precej snega. Vseskozi so ob poti stali bunkerji z oboroženimi vojaki. Pri eni od kontrol sem bil blizu tega, da odkrijejo moj nepravilen status, na sreCo pa so za potni list vprašali samo Phi-lipa. Iz mesteca Maku je obisk sv. Tadeja veliko lažji kot je pisalo v vodiču. V poldrugi uri sva bila s taxijem že na mestu. To je res lep kraj obdan z golimi hribi sivkasto rdeCe barve. Cerkev izgleda od daleč še trdna, od blizu pa kaže marsikatero rano. Namerne škode sicer ni, ker pa cerkev Armenci obiskujejo samo enkrat na leto nima nobene notranje okrasitve in je ne vzdržujejo redno. Verniki vse prinesejo s seboj nalaSC za praznik, ki se odvija nekje sredi junija. Ob cerkvi je idilična in skromna kurdska vasica. Nekateri vodici omenjajo tudi možnost prihoda do Kara Kelise peš iz bližnje važnejše ceste. Vsega je za samo 5 kilometrov poti, ki bi pa utegnila biti izredno nevarna. Ob njej se namreč pasejo številne Črede, Cigar edini varuhi so zelo veliki in borbeno razpoloženi psi. Dva sta se med najino potjo zaganjala celo proti avtomobilu. Iz Makuja se je ob povratku Philip nemudoma podal proti Turčiji, istočasno pa sem jaz odpotoval nazaj v Urumijeh. Nameraval sem s trajektom čez slano istoimensko jezero, močan »tajfun« (veter) pa je naslednji dan onemogočal plovbo. V Tabriz sem tako prišel po severnem sicer nesliko-vitem bregu te prostrane vodne površine, ki ima tolikšno koncentracijo soli, da v njej ribe ne izhajajo. Bruno Križman NEDELJSKE TEME Nedelja, 27. avgusta 1995 »Pruska« resničnost hrvaških množičnih medijev, še posebej javnih telekomunikacij Analiza medijev v državah, nastalih po razpadu nekdanje Jugoslavije, je pokazala, da postkomunistična družba, razvoj večstrankarskega sistema ter sprememba lastninskih odnosov ne pomenita nujno tudi razvoja demokratičnega sistema. V novonastalih državah namreč še vedno ni zagotovljen osnovni predpogoj, ki naj bi nas popeljal med razvite civilne družbe, saj so mediji še vedno -Ce ne popolnoma pa vsaj delno - pod nadzorom državne uprave oziroma vladajoče stranke. Tako kot v vseh teh državah se tudi neodvisni mediji na Hrvaškem preživljajo z velikimi težavami. Že po prvih večstrankarskih volitvah leta 1990 je bilo na Hrvaškem mogoče zaznati težnje, ki so po petih letih prerasle v pravo nočno moro demokratično usmerjenega prebivalstva. Franjo Tudman in njegova HDZ (Hrvatska demokratska zajednica) so sicer obljubljali svobodo govora in svobodo tiska v demokratični in svobodni državi, zgodilo pa se ja prav nasprotno. Tedanji podpredsednik stranke in »znameniti« - končno odstavljeni - direktor največje medijske institucije HTV (Hrvaška televizija) Tonči Vrdoljak je že v prvih dneh svojega direktopevanja najavil »pakiranje kovčkov« za tiste, ki ne bodo poslušni novi oblasti. Zelo hitro je bil sestavljen seznam nezaželjenih; nekateri so se morali upokojiti, drugi pa so bili premeščeni. Vodilne položaje so zasedli lojalni Hrvati. Čistke so se razširile tudi na druge medije: nacionalni dnevnik Vjesnik, tiskovno agencijo HINA in Se vrsto drugih. S tem so vodilni mediji padli na zelo nizko profesionalno in informativno raven. Naklade tiskanih medijev so začele naglo padati, številni novinarji pa so ostali brez službe. Današnje razmere niso bistveno boljše. Trditev o svobodi medijev in znamenita postavka »vse lahko objavite« ne drži. To si lahko privoščijo le neodvisni mediji, teh pa je na Hrvaškem zelo malo. Vsi drugi so pod neposrednim nadzorom države ali pa so po legalni poti prišli v roke privatnikov, ki so blizu vodilni stranki. Kot primer lahko omenimo Slo-bodno Dalmacijo, po zavrnjenem prvem lastniškem preoblikovanju so namreč novi lastniki postale državne banke in zasebni vlagatelj, ki ustreza vodilni strukturi. Največja ironija pa je v tem, da so kljub znanim dejstvom v neki informativni izdaji zraven imena Slobodna Dalmacija dopisali Se pridevek neodvisen časnik. Elektronski mediji O tem, kaj se je zgodilo na hrvaški televiziji neposredno po prvih svobodnih volitvah, smo že spregovorili. Kmalu po volitvah je bil sprejet tudi Zakon o HTV. Razen sprememb imena, ki je opozarjal na pretrgane odnose z JRT, ter zamenjav ključnih ljudi se je spremenil tudi koncept in vsebina programa. Nekatere oddaje so popolnoma ukinih in uvedli nove, ki so poveličevale Hr-vatstvo in vodilno strukturo. Pod okriljem državne radio-televizije so se znašle tudi lokalne televizije oziroma studii, razen TV Marjana iz Splita, TV Slavonije iz Osijeka, zagrebškega OTV (Otvorena televizija) in čakovske TV Medimu-rje, vendar le-te oddajajo svoj program brez uradnega dovoljenja. Novinarji »državne« televizije pa točno vedo, kaj smejo objaviti in kaj ne. Podobno je tudi z radijskimi postajami. Na takšne razmere je v veliki meri vplival Zakon o telekomunikacijah oziroma njegova slaba in nepopolna izvedba. Svet Evrope je leta 1993 posvaril hrvaško oblast, naj izboljša razmere na tem področju, sicer bo imela težave pri vstopu v organizacijo. Popravljeni Zakon o telekomunikacijah so v saboru sprejeli junija 1994, vendar se je pri tem pojavil naslednji problem -njegova izvedba. V zakonu je namreč predvideno delovanje Sveta za telekomunikacije, M naj bi bil odgovoren za izdajanje koncesij za opravljanje dejavnosti na področju javnih telekomunikacij. Svet so ustanovili šele oktobra lani, pred kratkim pa so se, zaradi njegovega načina dela, spet razburili duhovi neodvisnega novinarstva. Koncesije o delovanju so namreč dobiti zgolj »ljubljenčki« oblasti. Tako smo v dnevniku Glas Istre lahko prebrali naslednje: »Rezultat prvega kroga je, poenostavljeno povedano, neresen. Osrednjo radijsko frekvenco v Istri je dobila organizacija, ki je blizu HDZ, televizijsko pa podjetje, ki ga podpira IDS (Istarski demokratski sabor). Glede na omenjena dejstva obstaja velika verjetnost, da bo koncesijo za zupanij-sko televizijo dobil ponudnik, ki bo po politični strani najbližje HDZ. Ne smemo biti presenečeni, če bo to Neodvisna istrska televizija, ki so jo zelo hitro organizirali člani vladajoče stranke in gospodarstveniki, ki zaradi svojega položaja ne smejo biti proti oblasti. Ce se bodo uresničila predvidevanja, bo to le potrditev prejšnjih ugotavljanj glede dodelitve televizijskih 'in delno tudi radijskih koncesij, da so dodelitve le premišljena igra vladajoče stranke.« Na poročilo o dodelitvi koncesij so se odzvali tudi vodilni pri radiu Labin Art Express, ki so v svojem sporočilu za javnost zapisali: »Neverjetno, vendar resnično! V trenutku, ko se Hrvaška nahaja pred vstopom v Evropo, se je vodilna struktura odločila, da bo ustavila delovanje edine hrvaške neodvisne radijske postaje oziroma edinega elektronskega medija, ki ga financirajo nekatere evropske organizacije in fondaci-je.« O tem so seveda obvestili tudi svoje pokrovitelje in kmalu bo znan njihov odgovor, ki ga bodo posredovali hrvaški vladi. Radio Labin Art Express je namreč edina radijska postaja, ki je bila po svoji uredniški politiki popolnoma neodvisna od državnih ah lokalnih oblasti in je bila trn v peti predvsem lokalni oblasti. Približevanje predčasnih vohtev in boj za stolčke pa je očitno eden glavnih razlogov za odvzem frekvence, pri čemer pa je imela glavno vlogo vladajoča stranka. Negotov položaj tiskanih medijev Dnevnik Slobodna Dalmacija je bil po volitvah leta 1990 edini neodvisni dnevnik in njegove peruti so zelo hitro postrigli. Uredniška politika se je spremenila, padla je naklada, številni novinarji pa so bili odpuščeni. V podobnem položaju je bil dolgo časa tudi Vjesnik, eden od največjih nacionalnih dnevnikov. S prihodom novega urednika se je uredniška pohtika nekoliko liberalizirala - čeprav so Se vedno »blizu« oblasti - prispevki so sprejemljivi in na profesionalni ravni. Daleč najslabše je v VeCemjem listu, kjer enostavno ni prostora za kritične poglede. Novi list in Glas Istre sta dva različna lokalna dnevnika, za katera mnogi mislijo, da se razlikujeta le po imenu. Že res, da se oba tiskata v isti tiskarni in da je del vsebine podoben, vendar sta neodvisna drug od drugega. Vsak ima svojo upravo in svoje uredništvo, kar pa je najbolj pomembno, to sta trenutno edina neodvisna dnevnika na Hrvaškem. Igor Brajkovič, glavni urednik Glasa Istre, nam je povedal, da jih vloga vladnega obveščevalca ni nikoli zanimala. Svojim bralcem želijo posredovati pravo in ne enostransko informacijo. Dejal je tudi, da pritiski večkrat prihajajo s strani lokalne oblasti. V Zagrebu pa so jih večkrat definirali kot »iredento, IDS-ovski dnevnik, glasilo Pa- zinsko-puljske škofije« - čeprav ta sploh ne obstaja - in podobno. Pri posredovanju informacij pa se pogosto zgodi, da enostavno »pozabijo« nanje. Zavedajo se, da medijski položaj ni bleščeč, že bežen pogled na strani raznih časnikov in časopisov ti lahko razkrije, kdo je na kateri strani. Neodvisnega novinarstva je zelo malo, vendar obstaja izrazita bipolariza-cija medijev; na eni strani so tisti, ki so pod nadzorom oblasti, na drugi pa tisti, ki jih nadzirajo stranke. V nekoliko boljšem položaju so tedniki in mesečniki. Globus, tednik z največjo naklado, je finančno in politično dokaj neodvisen, čeprav sodi med senzacionalistične časopise. Njegovi novinarji se velikokrat ukvarjajo z raziskavami škandalov in so včasih celo »pompozni« pri razkrivanju le-teh, še posebej če so povezani z »vrhovnikovo« družino, na kar Franjo Tudman odgovarja z molkom, saj je Globus verjetno edini časopis, ki v zadnjih letih ni imel intervjuja z njim. Njegovi »podložniki« so namreč bolj na- klonjeni tožbam, in teh ni malo. Časopis, ki uživa popoln ugled neodvisnosti, pa je splitski Feral Tribune. Njegova uredniška politika je toliko neprizanesljiva do oblasti, da so v obdobju med julijem 1994 in marcem 1995 morali plačati celo 50-odstotni davek na pornografijo. Na neodvisni časopisni sceni se počasi, vendar zanesljivo uveljavlja tudi Arkzin. Časopis, katerega uredniška politika je potisnila pohtične dogodke v ozadje, zato pa prinaša izrazito razgibane in utemeljene članke s področja človeških pravic, manjšin, kulture. Njihova specialnost pa so tudi članki o tabu temah -mamilih, aidsu, prostituciji in podobno. Nizka naklada (približno sedem tisoč izvodov) jih je obvarovala večjih pritiskov oblasti, čeprav ga državni mediji večkrat napadajo, češ da so jugonostalgi-čarji, levičarji in podobno. V ta kratek seznam neodvisnih medijev lahko vključimo tudi osiješki dvotednik Bumerang. Za informacije, brez katerih mediji ne morejo živeti, pa skrbi tudi neodvisna agencija Stina. Zaradi fi- nančnih težav še vedno ne deluje kot tiskovna agencija z dnevnim servisom, temveč pripravlja vesti, poročila in komentarje po naročilu domačih in tujih medijev. Oviranje neodvisnega novinarstva Cenzura in avtocenzura novinarjev je veliko večja, kot bi smela biti v tako imenovani demokratični državi. V tretjem členu hrvaškega Zakona o javnem obveščanju sicer piše, da je javno obveščanje svobodno. »Svoboda javnega obveščanja obsega svobodo mišljenja, zbiranja, raziskovanja in objave informacij.« Vendar v istem zakonu obstaja tudi daljša razlaga, česa novinar ne sme narediti in kakšne so posledice - tožbe oziroma odškodnine. In kdo se mora navadno zagovarjati pred sodiščem? Največkrat gre za novinarje oziroma urednike neodvisnih medijev. Globusova odvetnica Vesna Alaburič je dejala, da bi po vseh tožbah in zahtevanih odškodninah njihova skupna vsota znašala kar nekaj milijonov kun. Feral Tribune je eno leto plačeval davek na pornografijo, nekaj številk je bilo prepovedanih, tožbe pa so del vsakdana. Pred sodiščem se morata zagovarjati tudi dva novinarja Glasa Istre in še bi lahko naštevali. Skratka, če povzamemo besede VVillema Houvvena, vodje projekta pri IFJ/FIE) (Mednarodna federacija časopisnih založnikov / koordinacijski center za neodvisne medije na Balkanu) so razmere na Hrvaškem precej črne, država ovira delovanje neodvisnih medijev in z vsemi močmi skuša vplivati na delo tistih, ki se z uradno politiko ne strinjajo. Pripravila Zora Perusko (Vir informacij: Poročila IFJ / FIEJ Koordinacijskega centra za neodvisne medije na Balkanu, Poročilo Alternativne informativne mreže - Medijska situacija v državah nekdanje Jugoslavije) ZAŠTO JE VIJEČE ZA TELEKOMUNIKACIJE U OBJAVI DODIJELJENIH I RASPISIVANJU NOVIH FREKVENCIJA ZAOBIŠLO »GLAS ISTRE« IGRE S MEDIJSKIM PROSTOROM Čitatelji Glasa Istre ostali su tim previdom uskračeni i za integralne tekstove natječaja za davanje novih koncesija za obavljanje radijske i TV djelatnosti. No, niti ovaj previd, ili »previd«, neče umanjiti političke špekulacije oko dodjele ključne frekvencije — one za žu-panijsku televiziju_____________________________________ Uredništvo Glasa Istre komentira nerazumljive poteze Sveta za telekomunikacije Časopis, ki uživa popoln ugled neodvisnosti, pa je splitski Feral Tribune. Njegova uredniška politika je toliko neprizanesljiva do oblasti, da so v obdobju med julijem 1994 in marcem 1995 morali plačati celo 50-odstotni davek na pornografijo. Na neodvisni časopisni sceni se počasi, vendar zanesljivo uveljavlja tudi Arkzin. Časopis, katerega uredniška politika je potisnila politične dogodke v ozadje, zato pa prinaša izrazito razgibane in utemeljene članke s področja človeških pravic, manjšin, kulture. Njihova specialnost pa so tudi članki o tabu temah - mamilih, aidsu, prostituciji in podobno. Nizka naklada (približno sedem tisoč izvodov) jih je obvarovala večjih pritiskov oblasti, čeprav ga državni mediji večkrat napadajo, češ da so jugonostalgičarji, levičarji in podobno. V ta kratek seznam neodvisnih medijev lahko vključimo tudi osiješki dvotednik Bumerang. Človekovo življenje in bivanje uravnava tiktakanje skrite biološke ure, Id pogojuje vzpone in padce posameznika, njegove minimume in maksimume, kritične in optimalne trenutke, ki na svojevrsten način botruje zamujenim in uresničenim priložnostim in posamezniku omogoCa, da v določenem trenutku preseže samega sebe in izvede načrt ter se potem vse življenje Čudi, kako mu je sploh lahko uspelo nekaj tako nenadkriljivega. Omenjena skrivnostna ura s svojim neumornim tiktakanjem vpliva tudi na spolnost in erotiko - uravnava posameznikov seksualni bioritem. Nic Čudnega torej, da človek tudi v spolnosti doživlja vzpone in padce, kulminacije in depresije, obdobja blaženosti in nepo-teSenosti. Umetnost poznavanja in razumevanja seksualnega bioritma je eden izmed temeljnih pogojev za zadovoljno in radostno spolnost, brez katere ni harmoničnega, zadovoljnega in kakovostnega življenja. Najbolje se ujemata partnerja z usklajenim seksualnim bioritmom, posameznika, pri katerih je poleg vseodrešujoce kemije mogoče zaznati tudi uravnoteženo in skladno tiktakanje notranje biološke ure, kar si preprosto lahko ponazorimo z dejstvom, da sta oba hkrati navdušena nad nežnostjo, pripravljena za avanturo in telesno ljubezen. Take idealne kombinacije so v praksi sicer dokaj redke, vendar pa je mogoče s kančkom znanja, izkušenj, inovativnosti, originalnosti, prilagodljivosti in brezpogojne medsebojne naklonjenosti bioritem posameznika prilagoditi seksualnemu bioritmu ljubljene osebe ali pa ga z njim vsaj uskladiti. Najnovejša spoznanja kro-noimunobiologije (veda, ki preučuje človekov bioritem) in seksologije pričajo, da je človek ob določenih delih dneva različno dovzeten, zainteresiran in sposoben za seksualno udejstvovanje. Tako se seks ob polnoči nikakor ne more meriti in primerjati s tistim ob desetih dopoldne. Oglejmo si nekaj časovnih obdobij v cirkadi-anem ritmu, ko je človekova spolna aktivnost najbolj izrazita in raznolika hkrati. Seks v topli postelji ali zgodnja jutranja ljubezen Razkošje, ki si ga v zvrhani meri lahko privoščijo predvsem tisti, ki začenjajo službo malce pozneje ali pa je sploh ne začenjajo zjutraj, drugi pa med dopustom, prazniki in ob koncu tedna. Kakšno Čarobno občutje, ko človek poln jutranjega hrepenenja v polsnu otipa toplo in mehko telo ljubljenega partnerja, ga poboža, objame, poljubi, stisne k sebi, uživa v zgodnji omami in se v navalu sladostrastja potopi vanj, še preden se uspe popolnoma soočiti z realnostjo. Taksen naj bi bil po mnenju zaljubljencev in vseh, ki ljubijo svojega partnerja, žlahten začetek novega dne. Jutranji seks navdušuje nežnejši spol, ki se v zgodnjih jutranjih mah pogosto predaja erotičnim sanjam, pa tudi moški običajno uživajo v njem, saj lahko tako elegantno izkoristijo svojo fiziološko pogojeno jutranjo erekcijo. Rezultati obsežnih raziskav in anket pričajo, da je v jutranjih urah (beri: med 6. in 8. mo) v postelji najbolj živahno (izjema so seveda vroče noči). Kronobiologi poudarjajo, da je jutro idealen Cas za ljubezen in seks, saj je nivo seksualnih hor- monov (predvsem testosterona), ki povečujejo libido in krepijo erotično občutje, pri obeh spolih v organizmu izrazito visok. Žal je zaradi pomanjkanja Časa jutranji seks praviloma oropan prvinskega šarma; večina parov se mora zaradi Časovne stiske in drugih objektivnih ovir zadovoljiti s kratkim quickijem (hitri seks), pri katerem večina žensk ne doživi orgazma ah pa je ta okrnjen. Nasvet ljubiteljem jutranjega seksa (in vsem, ki boste to še postali). Poskusite se izogniti jutranji naglici (premaknite začetek delovnega dne na urico kasneje, skušajte malce prej pobegniti iz dežele sanj, pojdite zvečer prej v posteljo ali pa cimvec jutranjih opravil opravite popoldne oziroma zvečer), partnerju povejte, kaj vam zjutraj najbolj ugaja, in se potrudite, da se bosta lahko družno predajala jutranjim užitkom. Jutro je s svojo nedolžnostjo in neomadeževanostjo, pričakovanjem in hrepenenjem pravi Cas za mesnicitev skritih fantazij in sanj - seks v polsnu je lahko še posebno Čaroben in osrečujoč za oba partnerja, saj predstavlja kot prvi izraz naklonjenosti nekakšno garancijo za povezanost tudi Cez dan. Zgodnja jutranja sprostitev v postelji je odlična jutranja telovadba, učinkovita sprostitev na pragu novega dne, vzbuja optimizem in navdušenje, hkrati pa človeka navdaja s poletom, ki mu pomaga, da se lahko v dobri formi spoprime s poklicnimi izzivi in kljub obremenitvi zdrži vse napore, ki ga Čakajo. Uspešen ameriški menedžer, vodja priznane mednarodne korporacije, je v šali dejal, da bi vodilni delavci pravzaprav morali skrbti, da bi se njihovi ključni sodelavci in podrejeni na pragu novega dne znali sprostiti v postelji. Luksuzni seks - ljubezen v dopoldanskem času Privilegij, ki si ga večina od nas lahko omisli le v prostih dneh, ko nismo odvisni od delovnega Časa, domačih obveznosti in zvonenja budilke. Razvajeni filmski igralec, ki se je pri petdesetih naveličal vloge večnega don juana in se umiril v zakonskem pristanu, je pred nedavnim izjavil, da se najbolj veseli dni, ko lahko zvečer izključi budilko in skuša prelisičiti boga Kronosa s tem, da jutro potegne najmanj tja do poldneva ali pa še Cez. V postelji, seveda, in to ne sam. Ob dopoldnevih je deloven človek običajno ustvarjalen, domiseln, dinamičen, razvnet in inovativen. Krvni obtok deluje z maksimalno zmogljivostjo, srce je optimalno obremenjeno, možgani, žleze in vsi organi so dobro prekrvavljeni - preskrbljeni s kisikom in hranilnimi snovmi, koncentracija adrenalina in spolnih hormonov v krvi je visoka, pogosto celo maksimalna; Človek je okrog 11. ure dopoldne na vrhuncu svojih moCi. Zato dopoldanski Cas upravičeno velja za imenitno priložnost za ljubezen in seks. V rimskih Časih so se premožni patriciji ob dopol- dnevih sladkali s pekovskimi pomočnicami, ki so jim prinašale tople sladice in jih razvajale s skrivnostmi najstarejše umetnosti. Tudi Gora Pearls, ena najlepših in najbolj priljubljenih francoskih kurtizan iz prejšnjega stoletja, je svoje najimenitnejše Častilce diskretno sprejemala v poznih dopoldanskih urah. Sodobni psihologi in svetovalci poudarjajo, da predstavlja dopoldanski zmenek tudi svojevrstno preizkušnjo Čustev in namenov partnerjev. Kdor je za svojo ljubezen pripravljen žrtvovati nekaj svojega dragocenega poslovnega časa, verjetno misli re- sno in si Zeli medsebojne harmonije, predanosti, ljubezni in razumevanja. Nasvet za dopoldanski seks: Izrazite psihofizične sposobnosti v tem Času omogočajo partnerjem, da uresničijo svoje skrite želje, se prepustijo domišljiji in ustvarjalno doživljajo telesno ljubezen (novi prijemi, tehnike, načini, lokacije ipd.), hkrati pa zgradijo svojo srečo na trdnih osnovah zaupanja in naklonjenosti. Dopoldanske urice so izrazito primerne tudi za ljubkovanje, razvajanje, erotično masažo (moC rok in posledičen pritisk sta med 10. in 12. uro dopoldne posebno izrazita). Skupina ameriških psihologov pa je javnost pred nedavnim presenetila z ugotovitvijo, da je dopoldanski seks koristen tudi za diabetike in vse, ki želijo shujšati. Okrog 11. ure dopoldne je pri ljubiteljih sladkarij želja po poslasticah izredno moCna, seks pa s svojimi endorfini (opiati, hormoni sreče, ki jih izloča organizem pri orgazmu) predstavlja učinkovit nadomestek Čokoladi. Seksualna regresija, ljubezen med dvanajsto in tretjo uro Ljubezen po kosilu je s psihološkega stališča brezupno, popolnoma zgrešeno početje. Zakoni kronobiologije namreč pričajo, da predstavniki obeh spolov po dvanajsti uri zapadejo v opoldanski minimum, ko se delovanje srca in ožilja, pa tudi živčevja, žlez in Čutil upočasni in umiri (tudi pri tistih, ki si iz kakršnegakoli vzroka ne privoščijo opoldanskega kosila), pri vseh, ki okrog dvanajstih sedejo za obloženo mizo, pa je situacija še toliko bolj zaskrbljujoča, saj organizem v^o zdesetkano energijo usmeri v prebavne organe. Zanimivo je, da se v razvitih deželah (predvsem v ZDA in na Japonskem) ravno v tem Času - Cas kosila, odmora in sprostitve - spletajo številne osebne zveze in odigravajo številni ljubezenski prizori med zaposlenimi (ne le med šefi in tajnicami); v najbolj neugodnem Času se po sili razmer rodi največ skritih in prepovedanih ljubezni med dinamičnimi zaposlenimi partnerji (tudi v tem se odraža izredna fleksibilnost in prilagodljivost seksualnega in splošnega bioritma posameznika - Človek lahko mesnici in doseže, kar si zamisli in za kar se zavestno odloči). Nada Porenta (Nadaljevanje prihodnjič) Naj takoj me vrag odnese, če sem hotel v svojo pesem posejati slabe vzglede: a ker so naši vrli dedje, da bi mi živeti, fukati ponoči in podnevi, godrnjati pač ne smete, če knjiga se začne, kjer je sveta začetek. Claude le Pettit (1638 -1662) HH Trenutno ima svetle in kratko postrižene lase in je z njimi zelo zadovoljna. Prej je imela dolge in rjave, zato je kar nekaj Časa zbirala pogum, da jih skrajša. Zdaj pa jo striženje in spreminjanje barve veseli. Poleg plesa, njene življenjske ljubezni, ki jo je 21-letna Nataša Zajc »odkrila« pri devetih letih. Takrat je začela resno trenirati, tako da je bila v osmem razredu osnovne šole v Kazini sprejeta v skupino. S plesom se skuša ukvarjati Cim bolj profesionalno, a zaenkrat je to bolj njen konjiček. Vzornika med plesalci in plesalkami sicer nima, na vprašanje, kdo bi bil njen ideal kot ženska ali moški, pa brez razmišljanja odvrne, da je to njena trenerka Mirijam zaradi svoje življenjske energije in predanosti delu. Med plesnimi zvrstmi jo najbolj privlačita jazz in show dance, čedalje bolj pa tudi moderni ples, ki vsebuje posamezne elemente igre. Zato ni nenavadno, da zbira podatke in razmišlja o tem, da bi šla v London na kakšno od tamkajšnjih plesnih šol. Nataša tudi dobro ve, da se pri nas s poklicno plesno dejavnostjo skorajda ni mogoče preživljati, razen Ce k temu ne prišteješ na primer vaditeljstva. S plesom je imela nekaj težav, saj so bili v začetku starši proti, ker bi morda zaradi tega trpela šola. Pokazalo se je, da je bila njena trma (po horoskopu je Oven) popolnoma na mestu, saj je šlo oboje -šola in ples. Končala je šolo za oblikovanje in je modna oblikovalka, vendar ne dela v svojem poklicu. Trenutno dela v ljubljanskem bistroju Cezar, ker bi si rada finančno opomogla. Stvari se v življenju res nenavadno obračajo. Nataša bi morala biti zdaj pravzaprav v Parizu, kamor sta nameravala iti s fantom. Medtem pa so njemu vlomili v avto in zadeva je padla v vodo. No ja, pravi Nataša, bosta šla pa jeseni v Italijo, kar je morda še bolje, saj obožuje arhitekturo. Prav danes odhaja s Kazino za teden dni v Kranjsko Goro na priprave. Treniranje bo naporno, ima pa tudi »svetle« plati, kot sta dobra hrana in »žuriranje«. Ko se bo vrnila, se bo še naprej ukvarjala z iskanjem stanovanja v Ljubljani. (KaN) Foto: Bojan Velikonja Eden prvih znakov, ki potrjujejo, da nismo vec povsem rosno mlade, so drobne, skoraj pajcevinaste gubice okoli oči. Mnoge ženske ta pojav skrbi in jih spravlja v slabo voljo. »Gospa Carsten, zdaj ko ste pri roki v Ljubljani, vas laže povprašamo za nasvet. Kaj svojim strankam in našim bralkam svetujete za najbolj popolno nego tega občutljivega dela okoli oci,« smo vprašali dermoestetiCarko Lili Carsten, ki ima zdaj kozmetični studio tudi v Ljubljani. KOZMETIČNI NASVETI ... KOZMETIČNI NASVETI ... Nega celega obraza »Nežna in tenka koža okoli oci ima, ne glede na vrsto kože (normalno, suho ali mastno), zelo malo lojnic. Zato je tudi vedno bolj suha od druge kože na obrazu, s tem pa tudi mnogo bolj občutljiva. Pri negi predela okoli oCi delajo največ napak Zenske z mastno kožo. Mastna koža je ponavadi tudi nečista, zato morajo uporabljati kreme, ki nimajo veliko maščobe. Naj-vecjo napako storijo takrat, ko te kreme nanašajo tudi okoli oci, ali pa - mislec, da je njihova koža že dovolj mastna - na uporabijo nobene kreme. Zato tem ženskam vedno svetujem, naj bolj zgodaj kot druge sežejo po posebnih kremah za nego predela okoli oci. Zenske z bolj suho kožo morajo svojo kožo že bolj zgodaj zaščititi z bogatimi mastnejšimi kremami, še zlasti z noCno kremo. In te kreme so v mlajših letih dovolj bogate tudi za nego očesnega dela.« »Kako pa izberemo pravo kremo za okoli oči?« smo vprašali Lih Carsten. »To so posebne kreme. Ce je ženska stara okoli trideset let, mora paziti, da ne izbere premočne kreme. Pomembno je tudi, da izberemo kakovostno kremo priznanih proizvajalcev. Ti ponavadi že na sami embalaži kupce opozorijo, Ce je krema prilagojena zrelejši, starejši koži. Najpogosteje imajo posebne kolekcije za mlajšo in posebne kolekcije za zrelejšo kožo. Ko ste izbrali primerno kremo, je pomembno vedeti, da je treba okoli oci nanesti zelo malo kreme, torej izredno tanek sloj. To so ponavadi zelo mazljive kreme, katerih ne porabimo veliko. Zato so tudi v tako majhni embalaži. Zenske rade delajo še eno napako, in sicer namažejo samo del pod očmi, medtem ko nadoCesne veke ne negujejo. Negovati moramo vso okolico oci, vendar z malo kreme in z nežnimi krožnimi gibi od spodnjega zunanjega dela očesa proti notranjemu delu. Torej ne v smeri gub, temveč v nasprotno smer. Ko smo kremo že vtrli v kožo, je dobro tudi rahlo trepljanje z blazinicami prstov za boljšo prekrvavitev. Poleg krem, o katerih smo ze govorili, obstajajo tudi geli, ki se hitreje vpijejo v kožo. Ti ponavadi vsebujejo aktivne sestavine, ki ne dražijo. Tudi pri kupovanju gela moramo izbirati med izdelki priznanih proizvajalcev. Večina ljudi ima ob očeh smejalne gubice. To so tako imenovane mimicne gube, ki ne motijo, in zato se še kar smejmo, saj je dobra volja pol zdravja. Boriti pa se moramo proti pajcevinastim gubam, ki naš pogled postarajo. Ko pa se z leti pojavi na spodnji ali zgornji veki preveč kože, moramo vedeti, da nobena krema vec ne pomaga. Pravilna nega v mlajših in srednjih letih lahko to nevšečnost preloži za vec let, kasneje pa nam ostane samo še zelo enostaven poseg lepotnega kirurga, ki se lahko naredi kar v ambulanti,« nam je svetovala Lili Carsten. (JaK) NEDELJSKE TEME Veliko pove pogled naravnost v njegove oči Saj poznate zgodbo: z njim se sestajate že nekaj mesecev in ste zaljubljeni do ušes. V mislih ste z njim dan in noC, kadar ne spite, seveda, in od same zaljubljenosti spite bolj malo. Zanj bi naredili prav vse. Nekje v ozadju pa gloda črv dvoma. Niste popolnoma prepričani, da bi tudi on naredil vse za vas. Ali se vsaj približuje globini vaše predanosti? Ali vas ljubi? Prvo vprašanje, ki si ga morate zastaviti, je seveda: »Sem morda preveč negotova za pravo ljubezen?« Ali težko verjamete, da bi si sploh katerikoli moški želel biti z vami? Ce ste tako negotovi vase, bo treba kaj ukreniti za povečanje samospoštovanja. Ce pa vas spravlja v negotovost samo sedanji partner, je pred vami tehtnica njegove iskrenosti ljubezni. Vse, kar potrebujete za resnično ljubezen je sedem »da«: 1. Vključuje vas v svoje življenje. Povabilo na veCer z njegovimi prijatelji ali na nedeljsko popoldne z družino je zelo dobro znamenje. Romantična večerja s svečami v dvoje je prijetna, toda Ce je to tudi vse, je morda treba izvoljenca povprašati o njegovih pravih namenih. Pogosto gre samo za nesporazum. 26-letna kozmetičarka Ann je svojega Jeffa kar naravnost vprašala, zakaj je ne povabi na sestričnino poroko. Izkazalo se je, da je bil Jeff prepričan, da Ann njegovi sorodniki dolgočasijo. Ko mu je zagotovila, da si želi z njim na slovesnost, je bil presrečen. 2. V vaši bližini je tudi, ko nastopijo težave. Dejanja so zgovornejša od besed. Ce vaš dragi žrtvuje pomembno košarkaško tekmo, ko imate vročino, in vam namesto tega kuha Caj, je opravil pomemben test. 3. Dokazal je, da se ne izmika Čustvenim vezem. PreišCite njegovo romantično preteklost. Ali je sposoben za resnično zbližanje in Ce ne, Česa se boji? Ne gre samo za poroko, pomembno znamenje je tudi, ali se obnaša, kot da sta pravi par. 30-letna Sheila je dolgo Čakala na Alana. Prva žena ga je tako zelo prizadela, ko ga je zapustila brez besede slovesa, da je bil pripravljen na skupno življenje šele po dveh letih sestajanja. In šele leto dni zatem je lahko izrekel besedo »poroka«, ne da bi pri tem padel v nezavest. Toda Sheila je ves Cas vedela, da Alan ni ženskar, temveč moški za resno razmerje, zato se je splačalo počakati. 4. Ljubimec in prijatelj. Strasti se prižigajo in ugašajo, pravi temelj trdnih razmerij pa je prijateljstvo. Deli z vami skrbi, vam zaupa svoja pričakovanja, strahove in sanje? Posluša, ko razlagate o težavnem delovnem dnevu, ali pa morda pri tem zavija z očmi? Ce je vaš dragi prvi, ki ga pokličete ob dobrih in slabih novicah, vi pa ste njegov najbližji zaupnik, potem ste lahko zadovoljni. 5. V postelji je pozoren. Želite si nekoga, ki bo nežen in ljubeč, ki bo začutil in spoštoval vaše želje. Se še vedno vzburi in poskuša vzburiti tudi vas? Si vzame dovolj Časa za predigro? 30-letna Emily pripoveduje, kako se je prvi val strasti z Da-nom poCasi spremenil v vsakdanjost. »Nic nisem rekla, a je Dan kljub temu spoznal, da mi spolnost ni veC tako všeC.« Ko je Emily nekega večera spet prišla na obisk, so v Danovem Mladi veselo kadijo Uživanje tobaka povzroči približno 800 tisoč smrti v Evropi. Evropski Health and Behaviour Survey (EHBS) je primerjal zdravstveno obnašanje in stališča o kajenju med 16.483 študenti v starosti od 18 do 30 let v 21 evropskih državah. Vprašanja so bila naslednja: zavest o tveganju pri uporabi tobaka: znanje o povezanosti med kajenjem, pljučnim rakom in koronarnimi srčnimi obolenji; prepričanje o zdravstvenih koristih, če ne kadijo; delež kadilcev v vsaki državi, ki želijo zmanjšati količino pokajenih cigaret. Med moškimi je bilo povprečno 33, 1 odstotka kadilcev, med ženskami pa 29 odstotkov kadilk, ne glede na to pa je bilo precej razlik med posameznimi deželami. 97, 4 odstotka študentov se je zavedalo povezanosti med kajenjem in rakom na pljučih. Ne glede na to je samo 64, 4 odstotka moških in 62, 9 odstotka žensk prepričanih o povezavi med kajenjem in srčnimi obolenji. V večini držav so se kadilci bolj zavedali, da je kajenje nevarno, kot nekadilci. 64 odstotkov kadilcev in 69 odstotkov kadilk pa je zagotavljalo, da želijo zmanjšati število pokajenih cigaret. Bezul-tati kažejo, da med mladostniki spol razmeroma malo vpliva na število kadilcev, da se kadilci in nekadilci ravnajo v skladu s svojimi stališči o kajenju in da so največje razlike med mladimi, kar zadeva nevarnost kajenja. (Addiction) stanovanju gorele sveCe, na gramofonu je pel Frank Sinatra in v kuhinji je dišala večerja. Dan je izjavil, da bo Emilyna gejša, poCasi se je slekel in naredil vse, kar mu je Emily omenjala, da ji je všeC: soba je kmalu dišala po masažnem olju in vročih poljubih. »Samo to naj po- vem, po tem večeru nisem več dvomila, da me ljubi,« je povedala Emily. 6. Zanj ste na prvem mestu. Zelo pomembno je, da vaš dragi bolj spoštuje vaše želje kot pa zahteve družine in prijateljev. Ce njegovi starši pričakujejo, da se bosta preselila k njim, vam pa to ni všeC, bo svojo ljubezen dokazal z odločnim »ne«. 7. Besedi »prihodnost« in »midva« uporablja v istem stavku. Zaljubljeni moški vas bo klical po telefonu in si želel preživeti z vami Cim veC Časa, ne le sobotni večer. Kmalu vas bo zaCel vključevati v svoje načrte o prihodnosti. Vaš prijatelj kaže vsa ta znamenja, vi pa še vedno niste prepričani v njegovo ljubezen? Ce je tako, prisluhnite dobri stari resnici, ki pravi, da oci povedo vse. Na harvardski univerzi so sredi sedemdesetih let naredili raziskavo, ki potrjuje to staro resnico. Moški ne morejo nadzorovati nebesednega izražanja, zato je dobro znamenje, Če vas gleda naravnost v oCi. Njegove oCi se svetijo od ljubezni, vi pa še vedno dvomite? Cas je, da se vprašate o svoji negotovosti. Najprej morate imeti radi sebe, šele potem lahko ljubite druge. Erich Fromm je zapisal, da ni zrela ljubezen, Ce ljubite nekoga, ker ga potrebujete. Nasprotno, svojega ljubljenega potrebujete, ker ga ljubite! Po reviji VVomahs Ovvn priredila B. D. M. Evropa se naceja Regionalni urad Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo bo letos decembra pripravil evropsko konferenco o zdravju, družbi in alkoholu. Stara celina se žal »ponaša« s prvenstvom glede uživanja alkohola v svetu. Vsak prebivalec v petnajstih od 26 držav, ki so prijavile svoje podatke, popije na leto osem (!) litrov Čistega alkohola. Po obdobju povečanja porabe alkohola med 1950 in 1980 je v zgodnjih 80-tih letih nastopilo obdobje umirjanja. Konec preteklega desetletja pa se je poseganje po Čaši zopet povečalo. Po letu 1989 je strmo naraščanje alkoholizma opazno zlasti v srednje in vzhodnoevropskih državah. Stroški posledic alkohola zaradi bolezni, socialnih težav, odsotnosti z dela in kriminala v posameznih evropskih državah dosegajo dva do tri odstotke bmto domačega proizvoda. Alkohol pa je kriv tudi za osem do deset odstotkov smrti pri prebivalstvu v starosti od 16 do 74 let! Zato je pripravljen akcijski načrt, ki naj bi bil izpeljan še pred iztekom tega tisočletja. Prva od predvidenih petih faz naj bi se zaCela še letos. (KaN) Umivanje Zenske imajo včasih nevšečnosti z neprijetnim srbenjem ob spolovilu ali v nožnici. To je lahko cisto preprosto posledica pretiranega umivanja z raznimi antibaktericnimi mili, dišečimi tekočimi sredstvi za kopanje in tuširanje ter uporabe nekaterih zaščitnih sredstev. Nožnica je sama po sebi Cista, zato ne potrebuje dodatnega umivanja. Dr. Caroline Bradbe-er iz londonske bolnišnice Sv. Tomaž odsvetuje umivanje več kot dvakratna dan in uporabo neodišavljenih in brezbarvnih mil. PpriporoCa tudi le umivanje zunanjosti. Ce pa že mislite, da je to premalo, raztopite Cajno žličko sili v pol litra vode in se umijte z raztopino z nežnimi gibi. V kolikor se srbenje ne umiri, se posvetujte z zdravnikom. (Cosmopolitan) Prva karantena na svetu je bila v srednjeveškem Dubrovniku Karakteristične silhuete utrdbe Dubrovnika (latinsko imenovane Ragusium, italijansko Ragusa) kot zaščinta roka objemajo staro mesto z umetniškimi palačami, tihimi cerkvami in ozkimi ulicami. Nekoč so bili stolpi in obzidje simboh svobode majhne in neodvisne republike. Utrjena luka je bila kot v Be-nektah nekoč središče živahne trgovine. Že v srednjem veku je imela Dubrovniška republika mogočno ladjevje; pod zaščito sv. Blaža je tekmovalo proti ladjam trgovcev republike sv. Marka. Dubrovnik je cvetel predvsem v 16. in 17. stoletju; posredništvo med krščanskim zahodom in muslimanskim delom Balkanskega polotoka mu je prinašalo veliko bogastvo. Leta 1667 je mesto prizadel moCan potres. Po njem se ni veC dvignil na prejšnjo raven svojega razcveta. Spremembe v političnem in ekonomskem položaju so vidno slabšale gospodarski pomen Dubrovnika, prav tako pa tudi Benetk. Vkorakanje Napoleonovih Cet v začelju prejšnjega stoletja pa je vzelo svobodo obema velikima mestoma. Dubrovniška republika je imela že v 14. stoletju dobro razvito javno zdravstveno službo. Ne nosi brez razloga najlepši kapitelj rektorske palače Ae-skulapovo postavo. V starem veku naj bi v bližini stal Aesku-lapov tempelj. Dubrovniški odličniki so že zgodaj spoznati ekonomski pomen zdravega prebivalstva. Od 13. stoletja naprej je imel Dubrovnik fizika (zdravnika), dva mestna kirurga in da uradna lekarnarja. Med državnimi plačanimi zdravniki so bile znametnine osebnosti, tako Portugalec Amatus Lusita-nus ter Mariano Santo in Toma Budislavič. Ze od leta 1317 je stara in znamenita frančiškanska lekarna opravljala svoje poslanstvo. Država je odprla svojo lekarno celo stoletje za frančiškani, leta 1420. Dve leti zatem pa je bila postavljena dubrovniška naj-denišnica za dojenčke. Tudi špitalsko karitativno dejavnost so opravljali: skrbeli za nemočne, ostarele, sirote... Hospital Domus Christi je sprejel leta 1540 zelo napredne odločitve, opisal dolžnosti zdravnikov in bolniškega osebja. Javna higiena je bila zelo premišljena; senat in veliki svet Du- brovnika sta večkrat razpravljala o medicinskih vprašanjih. Najpomembnejši sklep, ki so ga sprejeti za zaščito mesta pred nalezljivimi boleznimi, je bil odlok o uvedbi karantene. To se je zgodilo 27. julija 1377. Na vzhodni strani luke, kjer se glavna prometna žila iz notranjosti združi z morjem pri Plo- Cah, stojijo še danes (vsaj upam) ostanki petdelnega kamnitega poslopja, karantenske bolnišnice. Ti spominjajo obiskovalca na enega najvažnejših dosežkov srednjega veka na področju praktične medicine. Kljub uvedbi karantene Dubrovniku ni bilo vedno prizaneseno; leta 1348 je »Cma smrt« terjala približno šest tisoč žrtev. Opis simptomov v starih virih govori o močnih glavobolih, krvavih izpljunkih, oteklinah, deliriju in nad 95-odstotni smrtnosti. Sklepamo, da je bila to pljuCna kuga. Ponovno je obiskala zdesetkano in prestrašeno prebivalstvo v letih 1375 - 1358, 1361, 1363 in 1371 -1374. Računamo, da je med leti 1348 in 1374 na območju Dubrovnika za kugo umrlo okoli 25 tisoC ljudi. Porodila se je ideja o karanteni. Zvonka Zupanič-Slavec Nadaljevanje in konec prihodnjič Dubrovnik - pogled na Stradun (Foto; KaN) Tradicionalna tibetanska medicina je podobno kot kitajska tesno prepletena s kulturo in filozofijo. Vsa živa bitja na Zemlji - rastline, živali in ljudje - so izpostavljena različnim oblikam bolečine, uči tibetansko izročilo. »Zato smo prav vsi, če smo zdravi ali ne, na neki način bolni. Mogoče se bolezen ne kaže na zunaj, vendar v resnici obstaja, čeprav je očem prikrita,« meni dr. Ješi Donden, tibetanski zdravnik. Zagovorniki tibetanske medicine so prepričani, da se v vseh živih bitjih pretakajo trije življenjski »sokovi«: veter, žolc in sluz. Ce so med sabo uravnovešeni in harmonizirani, je telo zdravo, bolezen miruje in je prikrita. Ce se ravnovesje med življenjskimi »sokovi« poruši, postanejo ti nosilci bolezni, telesu prizadenejo bolečino in povzročijo trpljenje. Neravnovesje nujno privede do telesnih poškodb, bolezni, skrajšanja življenjske dobe in podobno. Notranje neravnovesje je posledica negativnega stanja uma. Negativno stanje uma pa povzročajo trije »strupi«: pretirana želja (sla po neCem ah nekom}, sovraštvo in mračnost. Vsi strupi so posledica neznanja. Um se namreč ne zaveda, kakšne so stvari po svoji resnični naravi in kako je njihovo resnično bistvo odmaknjeno od njegove predstave o stvareh. Iz neznanja izvira tudi mračnost, kar pomeni, da nismo sposobni prepoznati nezdravega stanja uma (sovraštva, oholosti, ljubosumnosti in grobosti) kot nekaj napačnega in delujemo v skladu s tem, kat nas nujno vodi v slaba dejanja in kopičenje negativne karme. Tibetanska medicina temelji na zakonu vzroka in posledice - karmi in reinkarnaciji. Za ohranjanje fizičnega življenja so potrebni trije dejavniki: življenjski elan, »dobrota« in dobra karma. Vsi trije dejavniki so med sabo prepleteni, brez enega ni življenja. Dobra hrana in pravilen način življenja še nista dovolj za življenje, Ce za njima ne sloni moCna pozitivna sila preteklih dobrih dejanj. Ce išCemo izvore bolezni, prej ali slej naletimo na karmo. Pretekla dejanja in nedejanja usmerjajo um; vec kot je slabih dejanj v preteklosti, večja je verjetnost, da bo um blodil v neznanju in delal napake. Da bi živeli dolgo, je na primer potrebno, da v preteklem življenju nismo morili in smo skrbeli za dobro drugih. »Dobrota« pomeni živeti nesebično, velikodušno in pošteno, tako zdaj kot tudi v preteklosti. V primeru, ko je vsaj eden od življenjskih dejavnikov popolnoma izčrpan, pride do tolikšnega notranjega neravnovesja, da je smrt neizogibna. Tipi bolezni Tibetanska medicina prepoznava štiri temeljne skupine bolezni glede na vzroke zanje. V prvo skupino sodijo bolezni, ki so posledica dejanj in nedejanj v preteklih življenjih. Kopičenje slabe karme v preteklih življenjih bruhne na dan v obliki bolezni. Slabša kot je karma iz preteklosti, »usodnejša« je bolezen, zato jo je težko zdraviti, Ce jo je sploh mogoče. V drago skupino zdravitelji uvrščajo tiste bolezni, ki so nastale kot posledica slabih dejanj in nedejanj v zdajšnjem življenju. Te je mogoče uspešneje zdraviti, ce je zdravljenje pravočasno in poteka tako na telesni kot duhovni ravni. V tretjo skupino uvrščajo bolezni, ki so posledica duhov. Nevidne sile - du- hovi - se lahko naselijo v človeku in povzročijo bolečine. Takih bolezni ni mogoče zdraviti z običajnimi medicinskimi metodami. Zdravljenje bo uspešno šele, ko bo zdravitelj bolniku pomagal, da si duhovno podredi duha -povzročitelja bolezni - in ga izžene. Četrto skupino bolezni je najlažje zdraviti - tibetanski zdravitelji imenujejo te bolezni kar »površinsko neravnovesje«. Za uspešno zdravljenje zadostujeta že pravilni način vedenja in uravnovešena prehrana. Vzroki za slabo karmo in s tem tudi za bolezen so trije »strupi« - pretirana želja (sla), sovraštvo in mračnost. Tibetanski zdravitelji ta tri negativna notranja stanja povezujejo s tremi motnjami v telesu - motnjo vetra, žolča in sluzi. Motnja vetra je posledica pretirane želje oziroma sle po neCem ah nekom. Ljudje, zaslepljeni od neznanja, hrepenijo po določenih stvareh, Čeprav nimajo moči, da bi te stvari v življenju dosegli. Velikokrat poskušajo vse mogoče, da bi želeno dobih, vendar se jim to ne posreči. Neuspeh podžiga um, da kar naprej razmišlja o želenem, vendar nedoseženem. Tako vznemirjen um botruje motnjam v pretoku »vetra«. Sovraštvo krepi žolc. Oholost ljudi peha v dejanja, ki so namenjena zgolj njihovemu potrjevanju. Dejanja, Id so storjena iz sovraštva, so po svoji naravi »pregreta«, kar izzove motnje v pretoku žolca, ki je po svoji naravi ognjen. Mračnost je vir motenj v pretoku sluzi. Mračnost je posledica neprepoznavanja lastnih napak ter nesposobnosti lotiti med slabimi in dobrimi dejanji. Tovrstna notranja zmeda vodi do napačnega delovanja in s tem tudi do motenj v pretoku sluzi. Diagnosticiranje Tibetanski zdravitelji pri diagnosticiranju preiskujejo pulz, urin in jezik. Pri preiskovanju pulza ločijo dve metodi glede na to, ah gre za diagnosticiranje ah prognoziranje bolezni. Bolnik pred preiskovanjem pulza ne sme jesti hrane z visoko kalorično vrednostjo oziroma hrane, ki povečuje telesno temperaturo. Bolnik naj ne bi vsaj dan pred preiskovanjem pulza imel spolnih odnosov in naj ne bi pretiraval v nobeni dejavnosti - ne sme preveč spati, preveč govoriti, se prepirati, skrbeti in podobno. Enako velja tudi za zdravitelja. Najboljši čas za preiskovanje pulza je zgodnje jutro, ob sončnem vzhodu. Zdravitelj meri pulz na treh prstih obeh rok - kazalcu, sredincu in prstancu - na natančno določenih točkah. Ce gre za bolnico, zdravitelj položi prste svoje leve roke na prste njene desne roke, prste desne roke pa na prste bolničine leve roke, Ce gre za bolnika, velja obratno. Pri merjenju pulza je pritisk prstov zdravitelja na prste bolnika različen, prvi pritisk je tolikšen, da zdravitelj Čuti le kožo bolnika, drugi tolikšen, da Čuti meso, tretji pa tako močan, da lahko Čuti kost. Zdravitelj pri preiskovanju pulza naenkrat uporablja obe roH, ki ju položi na bolnikovi. Zdravitelji loCijo tri vrste temeljnih pulzov; moškega, ženskega in srednjega; vsi so pogojeni s Človekovim temperamentom in telesno konstitucijo. Prvo merilo za ugotavljanje, ah je oseba zdrava ah ne, je število udarcev srca preiskovane osebe v enem dihalnem ciklusu zdravitelja. Ce je število udarcev skladno z naravnimi bitjem srca te osebe, Ce je Število enako na vseh prstih in enakomerno, ne pa, da je zdaj močnejše, zdaj šibkejše, potem je oseba zdrava. Ze najmanjša nepravilnost v pulzu se prepoznava kot bolezen. Tibetanski zdravitelji ločijo sedem različnih pulzov: pulz družine, pulz gosta, pulz sovražnika, pulz prijatelja, pulz zlobnega duha, substiticionalni pulz in pulz nosečnosti. Za ilustracijo naj navedem le značilnosti pulza zlega duha in pulza nosečnosti. Pulz zlega duha se meri pri zdravi osebi, katere uravnovešeno življenje je porušeno na nerazumljiv način. Temeljna značilnost tega pulza je spremenljivost in neenakomernost, ki ni v skladu z dejanji. Nosečnost je mogoče ugotoviti z merjenjem pulza na prstancih obeh rok. Ce je ženska noseča, potem je pulz na prstancih okrepljen in podoben valjenju velikanskih koles. Ce je močnejši pulz na prstancu desne roke, potem bo rodila sina, Ce na prstancu leve roke, bo rodila hčerko. Zdravitelji lahko s preiskovanjem pulza in dragih značilnosti ugotovijo tudi, kako bo bolezen napredovala v prihodnosti in ah je ta bolezen za bolnika usodna. Ce na primer zdravitelj ne Čuti pulza srca ih je bolnikov jezik Cr-nkast, potem bo bolnik umrl v enem dnevu. Zdravitelji si pri diagnosticiranju pomagajo tudi s preiskovanjem jezika. Ce je jezik rdeC, suh, na robovih pa so vidni vozlički, potem gre za motnje v pretoku vetra. Ce je jezik bel, bolnik pa ima v ustih okus grenkobe, potem gre za motnje v pretoku žolca. Ce je jezik prevlečen s sivo in lepljivo usedlino, potem gre za motnje v pretoku sluzi. Zdravljenje telesa in duha Ce je v vas le trohica sovraštva in pretirane želje, potem se niste sposobni ogniti življenju, ki pelje v bolezen. Ce boste sovraštvo in pretirano slo zadržah v sebi, boste imeli težave, Ce jih obrnete navzven, boste spet imeh težave. Iz tega začaranega kroga se lahko reši le tisti, ki se povsem osvobodi občutka sle, sovraštva in mračnosti. Le resnično osvobajanje »strupov« pomeni zdravljenje, menijo tibetanski zdravitelji. Neravnovesje med telesnimi sokovi, ki vodi v bolezen, je mogoče najuspešneje zdraviti v trenutku, ko to nastane. Bolj kot je neravnovesje dolgotrajno, tem manjše so možnosti za uspešno zdravljenje. Tibetanski zdravitelji priporočajo veC vedenjskih vzorcev, ki ohranjajo in krepijo zdravje. Neskladnost v vedenjskih vzorcih vodi v bolezen. Prvi nasvet za zdravo življenje je mavnovesena prehrana. Napak bi na primer bilo, da človek naenkrat spije več vrst alkoholnih pijaC, se izpostavlja soncu, nato pa gre v zelo hladen prostor. Poleti ni dobro nositi toplih oblek, pozimi pa ne lahkih. Človek ne sme moriti, krasti in prevarati v ljubezni. Ogniti se mora lažem, obrekovanju in nesmiselnemu blebetanju. Ogniti se mora tudi pohlepu, zlonamernosti in napačnim stahscem. Vsako pretiravanje v Čutnih in Čustvenih izkušnjah je grožnja za zdravje. Tibetanski zdravitelji tudi priporočajo, da se ne lotevate fizičnih dejavnosti, ki bi utegnili biti škodljive: treba je obvladovati potrebo, da z dejanji dokazujete svoj pogum in pomembnost. Življenje naj bo skladno z naravo. Ne priporočajo trajnega posta niti spanja podnevi namesto ponoči. Ce se že postite, potem se ne postite pozimi, ko so dnevi kratki. Ce se ne boste držah teh navodil, bo prišlo do motenj v pretoku vetra. Ce boste spah po kosilu spomladi, poleti in jeseni, se bo v telesu nabralo preveč sluzi; telo in um bosta težka, uspavana, postati boste leni in kaj lahko, da boste imeh pogoste prehlade. Ljudje, ki so nagnjeni k motnjam sluzi, naj bi se veliko gibati, tekli, plavali in podobno. Pri kopanju je dobro, Ce namesto mila uporabijo sol za kopel v prahu. Ta namreč srka odvečno sluz iz por v koži; udi bodo tako postati lažji in gibljivejši, koža prožnejša in lepša. Ljudje, ki jih muči nespečnost, naj pijejo toplo mleko opoldne, popoldne pa naj spijejo juho iz pustega mesa. Poleg tega si lahko v teme vtrejo sezamovo olje. Tibetanski zdravitelji prepovedujejo spolno prevaro. Ljudje naj ne bi imeh spolnih odnosov zunaj zakona, prav tako naj ne bi imeli spolnih odnosov v času menstruacije. Tudi spolni odnosi z živalmi so prepovedani. Spolni odnosi pozimi Številčno niso omejeni, jeseni in spomladi je zaželen en spolni odnos na teden, poleti pa le eden na vsakih štirinajst dni. Veliko spolnih odnosov poleti namreč slabi Čutila -od, jezik, ušesa, nos in kožo. Pozno spomladi in poleti se raje ognite slani in kisli hrani ter pijači. Posegajte po lahki hrani in hladnih pijačah. Tudi voda, v kateri se kopate ah umivate, naj bo poleti hladnejša kot pozimi. Ne izpostavljajte se pretiranemu soncu po nepotrebnem. Poletje raje preživite v varnem zavetju sence. V poznem poletju in jeseni si lahko privoščite kislo, slano in sladko hrano. V tem Času se raje ognite senci in bodite na soncu. V poznem poletju in jeseni so ljudje večinoma naklonjeni motnjam v pretoku žolca. Dobro zdravilo zoper motnje v pretoku žolca je sandalovina. Sandalovino sežgete, pepel pomešate z vodo, nato pa mešanico škropite po bivalnem ah delovnem prostoru. To prijetno osveži prostor in zmanjšuje nevarnost motenj v pretoku žolca. Pozimi pa naj bo hrana močna, prevladuje naj kisla, pekoča in slana hrana. Tibetanski zdravitelji tudi priporočajo, da se ljudje ne naprezajo preprečevati ah zanikovati telesnih potreb, kot so hranjenje, pitje, bruhanje, zehanje, kihanje, dihanje, spanje, izkašljevanje, pljuvanje, izločanje blata in urina ter izločanje semena. Ksenija Kvas pljuča (ž) c sluznica v / tanko črevo (m) A^debelo piucv v f [črevo (ž) debelo črevo (m) jetra tanko črevo (ž) desna ledvica leva ledvica pljuča (m) srce (ž) z sečila maternica moda srce (m) zemlja voda ogenj voda železo. Poleg utripa so tibetanski zdravitelji pri diagnosticiranju pozorni na spremembe na prstih obeh rok. Posamezni predeli na prstih so namreč povezani z določenimi organi v telesu. Spremembe na prstih, lise, mehkost, trdost in podobno govore o zdravju oziroma bolezni Letos je minilo trideset let od pobude hrvaškega kiparja Aleksandra Rukavine-Žoharja, da bi do takrat zapuščeno in skoraj mrtvo istrsko mesto rešili pred popolnim propadom. Na poziv takratnim republiškim in pokrajinskim združenjem likovnih umetnikov, naj si hkrati z obvezno revitalizacijo in obnovo zapuščenih hiš v Grožnja-nu zgradijo svoje ateljeje in galerije, so se odzvali tudi številni slovenski umetniki. Med prvimi, ki so leta 1965 prišli v to idilično mestece in ostali v njem vse do današnjih dni, so bili slikarja Karel Zelenko in Sonja Rauter-Zelenko, kipar Janez Pirnat in zdaj že pokojna umetnika Ivan Seljak-Copic in Zoran Didek. Pozneje so prišli Se Stefan Planinc, Peter Čeme, Janez Gmden in drugi. Odpirali so svoje delavnice in galerije, seveda poleg uveljavljenih zagrebških umetnikov, kot so Ivan Lovrenčič, Ljerka Filakovac, Mirjana Mlinarič-Malekovid, Marija Zidarič, Štefanija Šoštarič, Mirjana in Zdravko Rajkovič, Stefan ToderaS iz Subotice, Miloš Bajič in Mira Abramovič iz Beograda in mnogi drugi, pri Čemer so slovenski likovni umetniki vsa tri desetletja pomembno oblikovali kulturno-umetniški utrip tega bisera v srcu Istre. Se pozneje so prišli Henrik Marchel, Leonida Bemetic, Marta Pavline, Sergio Gobbo; danes deluje v Grožnjanu že druga generacija slovenskih umetnikov, gro-žnjanskih pionirjev: Rok in Nina Zelenko, Jona Gal Planinc, Aleš Pirnat... Zbti z okobco, prvinsko povezani s tem čudovitim istrskim mestom so se slovenski umetniki Grožnjanci, ki so se organizirali v podružnici Hrvaškega društva likovnih umetnikov iz Reke, odločbi, da bodo ob letošnjem jubileju pripravili vec prireditev. Dokumentarno sta morda najbolj pomembni grafična postavitev plakatov in risb ter video projekcija z naslovom Trideset let Grožnjana, ki je potekala v galeriji Omladič & Urbas; v galeriji M 65 je razstavi portretov Grožnjancev Ljerke Filakovac sledila postavitev slik Stefana Planinca; obiskovalci si lahko v galeriji B73 ogledajo razstavo slik in risb Jona Gala Planinca, v razstavišču Siparis pa sijajno postavitev najstarejših in najnovejših risb kiparja Janeza Pirnata. V galeriji Porton je po razstavi slik Roka Zelenka in keramike Leonide Bemetic-Zelenko na ogled še predstavitev fotografij Cristopha Donneta iz Francije; galerija Z predstavlja grafike Karla Zelenka in keramiko Sonje Rau-ter Zelenko, medtem ko je v Arsu mogoče videti izvrstne slike Krištofa Zupeta. Sandi Husar in Azra Džindo, ki sicer živita v Grožnjanu, po nadvse uspešni restavraciji oltarja v cerkvi Marijinega rojstva v Pomijami (dobitnika lanske nagrade državnega zavoda za spomeniško varstvo) zdaj prenavljata jaslice frančiškanskega samostana z otoka Košljana pri Krku, kar si štejeta v posebno Čast, kot pravita. Jaslice bodo oktobra že razstavljene v grožnjanski galeriji Siparis. Grožnjan ni samo pomembno zbirališče likovnih umetnikov, temveč tudi glasbenikov, saj je dobil poseben status Mednarodnega centra glasbene mladine, pri čemer je pomemben tudi delež slovenskih glasbenikov. Letos so pripravili tudi mojstrski tečaj za trobento in orgle pod vod- stvom Stanka Arnolda, tečaj zgodovinskih plesov Henrika Neubauerja in tečaj za violončeliste, ki ga je vodila Maja Virant. Tudi letos so ponovili lanski komedijantsko-trubadurski srednjeveški happening na odprtem odru, imenovan MaCkopir, ki ga je na temo grožnjanskega življenja v besedah, glasbi in sliki napisal in s pomočjo tamkajšnjih malčkov, Roka in Leje Zelenko ter Cristopha Donneta znova priredil Besim Spahič. (B. S.) ______TURISUCNI UTRIP NA GORENJSKEM_ Slabše, a še vedno zadovoljivo Po besedah Mira Muleja, tajnika stičnega društva Bled, se je letošnja glavna turistična sezona končala nekoliko prej kot v preteklih letih, kar poznavalci pripisujejo zlasti vremenu. Posamične goste so pregnale a ta cas razmeroma zelo nizke temperature, pri Čemer velja omeniti, da je veliko gostov zapustilo blejski kamp v Zakl NajveC gostov je bilo prijavljenih v drugem tednu avgusta, ko so v hotelih zabeležili več kot 2.000 obiskovalcev, vtem ko za kamp Zaka in zasebne sobe Se nimajo zbranih primerjalnih podatkov. Turisti so se na Bledu poprečno zadrževali po šest dni. Junija so skupaj zabeležili 33.000 nočitev, pri čemer so največkrat prenočevali Nemci (11.000), nekaj manjši delež pa so imeh turisti iz Velike Britanije. Jubja so bile razmere podobne, kot ocenjuje tajnik turističnega društva, morda je bilo nekaj manj Nemcev in Angležev, vendar so v celotni strukturi gostov še naprej moCno prevladovali. Avgusta so našteli nekaj več Habjanov, Čeprav manj kot v prejšnjih letih. Blejski turistični delavci ocenjujejo, da je bila sezona slabša kot so na začetku pricakovab, Čemur so botrovali najrazličnejši vzroki. Najpoglavitnejši razlog je še vedno vojna na ozemlju nekdanje Jugoslavije, saj tisti tujci, ki prihajajo na letovanje v Slovenijo, svojim domačim pogostoma niti ne povedo, kam se odpravljajo, da jih ne bi vznemirjali. Se posebno velik »-osip« blejskih turistov so Blejci zabeležili po objavi nemških oblasti, da sosednja Hrvaška ni vec vama država. Vendar, dodaja Mulej, je letos Bled obiskalo vseeno nekaj vec gostov kot lani, Čeprav so bila pričakovanja pred sezono večja. Računajo, da bodo »izpad« deloma nadomestili z jesenskim kongresnim oziroma seminarskim turizmom. Razmerje med domačimi in tujimi obiskovalci je bilo 15 : 85, pri Čemer velja upoštevati, da je bilo veliko tudi enodnevnih izletnikov, saj so bila vsa štiri ko-pabšCa skoraj vedno polna. Parkirnina torej ni vphvala na zmanjšanje števila obiskovalcev Bleda, pravi Miro Mulej. Glavna turistična sezona v Bohinju je bila po mnenju tajnika tamkajšnjega turističnega društva nekoliko slabša kot so pričakovali. Število gostov je bilo približno tolikšno kot v prejšnjem letu, Čeprav je precej obiskovalcev zapustilo Bohinj zaradi vremena. Tudi vrhunec sezone ni bil primerljiv z lanskim, saj so gostje praviloma ostali manj časa kot leto poprej. Nekaj bolj uspešna je bila predsezona in zato upajo, da bo tako tudi s posezono. Prav tako je "bilo letos manj tujih gostov, čeprav še vedno vec kot domačih. Razmerje med domačimi in tujimi je bilo v tem letu 35 : 65, kar je podobno kot prejšnja leta. Tuji gostje so prihajali iz Nemčije, Italije in Nizozemske. Podobno kot Bled je tudi turistični Bohinj moCno prizadela letošnja zelo kratka kopalna sezona, Čeprav sta bila vsaj dva konca tedna po številu obiskovalcev naravnost rekordna. Bohinjci so upati, da bo letošnja sezona vsaj za trideset odstotkov uspešnejša od lanske, kar so zabeležeti v preteklem letu, vendar Zal ni bilo tako. Tako so letos dosegli tolikšno število nočitev kot leta 1990, medtem ko je bilo največ turistov v Bohinju leto poprej. Septembra pričakujejo predvsem starejše goste. Bohinjci soglašajo z blejskimi turističnimi delavci, da parkirnine niso odganjale gostov. Se najbolj so bili z glavno turistično sezono zadovoljni v Kranjski Gori, Četudi je bila vsaj za trideset odstotkov slabša kot v najboljših letih slovenskega in še posebej gorenjskega turizma. Avgu-st^ so pričakovali, da bodo sicer dosegli približno navedno raven, vendar je v zadnjem tednu dobre nadte pokvalir dež. NajveC gostov je bilo v prvih treh tednih avgusta, ko v Kranjski Gori praktični ni bilo nobene prazne postelje in so biti tamkajšnji turistični delavci prisiljeni svoje goste pošiljati v bližnje kraje. Tuji gostje so prišli iz Italije - kljub gospodarski recesiji -, Nemci, Angleži, Hrvati in celo nekaj Francozov so našteti. Ocenjujejo, da je bilo dve tretjini tujih gostov, ena tretjina pa je bila domačih. Zaenkrat še vedno v Gozd Martuljku in Kranjski Gori letuje približno 3.000 gostov, med njimi nekaj več kot 1.000 v hotelih, preostali pa po zasebnih sobah in apartmajih. Pričakujejo, da bo kar nekaj obiskovalcev prišlo v Kranjsko Goro in njeno okolico tudi septembra, sicer pa kranjskogorski turistični delavci že nekaj Časa opažajo, da njihovi turisti pogrešajo zlasti kopališče in kako prireditveno dvorano. Mateja Faletič NEDELJSKE TEME Nedelja, 27. avgusta 1995 Grizli d Vsiljivci v Thorovem kraljestvu Negiben, podoben veliM temni skali, je stal mogočni Thor in opazoval svoj kraj. Vendar ni mogel videti daleč, kajti bil je medved, grizli. Njegovi majhni očesci sta bili močno razmaknjeni in sta slabo videli. 2e kilometer oddaljene ovce ni mogel spoznati. Za Thora sirni svet ni bil nič drugega kot skrivnost, svetla kot sonce ali temna kot noč. Toda sluh in voh, da, ti dve čutili sta ga vodili zanesljiveje, kot marsikoga Se tako dobre oči. Zato ga je tudi ta trenutek občutljivi nos prvi opomnil, iz doline je semkaj v višave prihajal čuden vonj. Thoru se je zdel popolnoma neznan. Kako si nekdo ali nekaj, česar on ne pozna, predrzne vdreti v njegovo kraljestvo? Za mogočnega grizlija je bila to prava Zahtev! Počasni medvedji um je poskuSal čudni vonj primerjati z znanimi spomini: severni jelen - ne, ta že ne more biti. Koliko jih je že padlo pod njegovimi šapami in zobmi, predobro je vedel, kako dišijo. Divja koza? Ne. Kaj torej? Ni ga bilo strah. Bil je jezen, malce začuden in malce tudi radoveden. Naj se spusti v dolino in pogleda? Previdnost mu je svetovala, naj ostane, kjer je. Bil je nezaupljive narave, a prav tej nezaupljivosti je dolgoval življenje in oblast v svojem gozdnem kraljestvu. Iz doline in iz sten, ki so se dvigale k večnemu snegu, je do Thorovih ušes prihajalo žuborenje naglih planinskih potokov. Ze se je topil sneg in vode so naraščale. Bila je pozna pomlad in cvetje in jelke so čudovito dehteh. Tisoče barv, tisoče zvokov, stotine dobrih, debelih, okusnih živali. To je bil Thorov dom. In v bližini jezerce, bolj polno blata kot vode, kamor si je Thor hodil hladit razbolele šape in zdravit rane, pridobljene v častnih borbah. Iz grizlijevih prsi se je izvilo brundanje, Thorova pesem pomladi. Toda dobro razpoloženje mu je znova pokvaril zagonetni vonj. Blaženo momljanje se je nenadoma prelevilo v besno renčanje. Spustil se je na zadnjo plat in glava mu je začela grozeče nihati sem in tja. Deset let je živel v teh kanadskih predelih, pa doslej še ni zavohal ničesar podobnega! Vonj pa je postajal močnejši in močnejši in tisto »nekaj«, kar ga je oddajalo, se je očitno približevalo. Thor je vstal in se pretegnil v vsej svoji mogočnosti. Naj le pride, kar ima priti! Se nikoli se ni ustrašil boja! Bil je kralj, ki je svoje kraljestvo sam ustvaril, si ga sam priboril. Pobijal je le toliko, kolikor je potreboval za hrano. Sicer pa je vladal s pravilom: »Pustite me pri miru!« Langadon je ustavil konja. Bil je v dolini, na jasi, ob ustju čudovitega potoka. Zadovoljno si je oddahnil in se pretegnil v sedlu. Njegove ostre sivomodre oči so opazovale okolico z navdušenjem, kakršno je lahko navdajalo samo prekaljenega lovca. Bilo mu je kakih petintrideset let in velik del svojega življenja je prebil v divjini. Kadar pa se je vrnil domov, je pisal o svojih doživetjih in izkušnjah. Bil je visoke rasti, pogumnega, zagorelega obraza, obraslega z ostro svetlo brado, in močnega vratu in prsi, ki so kukale skozi odpeto srajco. Za Langdonom je iz gozda prijahal njegov sopotnik, nekoliko mlajši, a še izkušenejši lovec Bruce. Kot ponavadi je glasno preklinjal in se jezil na tovorne konje, ki ga nikakor niso hoteh ubogati. Kljub ostrim besedam pa je bil mehkega srca in trezne pameti, ki se je znašla v še tako zapletenem položaju sredi divjine. »Si že kdaj videl kaj lepšega?« ga je navdušeno vprašal Langdon. »Čudovit kraj za najin šotor -suhljad, voda, jasa, na kateri lahko mimo pustiva konje,« je trezno našteval Bmce, ki se ni dal tako zlahka zapeljati čustvom. »In tudi divjadi je obilo!« je bil že bolj navdušen, ko si je s starim daljnogledom, na katerega je bil zelo ponosen, temeljito ogledal okolico. Ves predel je obdajala obsežna gorska veriga. Dvajset dni bi potrebovala jezdeca, da bi jo prečkala. Nikjer nista uzrla človeškega bitja, niti najmanjšega znamenja, da bi razen njiju še kdo hodil po teh krajih. In prav tega sta si Langdon in Bmce želela. Pred več kot mesecem dni sta bila v zadnjem naseljenem kraju. Nato sta samo še hitela naprej in vedno naprej, da bi se ognila trumam lovcev in zlatokopov, ki so, prav tako kot onadva, iskali srečo. Zdaj sta našla kraj svojih sanj! Langdonovo srce je zalil občutek blaženosti. »Vidim tri severne jelene, ki bežijo prek doline,« je bil bolj trezen Bmce. »Jaz pa divjo kozo s tremi mladiči - in visoko nad njo ptico roparico. Prava obljubljena dežela!« »Naj me obesijo, če to ni dežela divjadi in medvedov,« se je razgrel strastni lovec Bmce. »Neverjetno!« je bil še bolj navdušen, ko je z daljnogledom prečesaval okohco: »Vidim gri-zlija, velikega kot hiša, tam, na obronku, za dragim hribom, na dragi strani klanca!« »Aha, zdaj ga vidim tudi jaz,« je vzkliknil Langdon. »Skoraj pred nosom ga imam. To je zagotovo največji grizli, kar sem jih srečal!« Spogledala sta se in se razumela brez besed. Odpeljala sta konje do roba gozda in jih privezala. Snela sta puški s sedel in ju skrbno nabila. Nato sta opazovala obronek, da bi ugotovila, kako bi najlažje prišla do medveda. Veter je bil ugoden, pihal je proti njima, tako da ju grizli ni mogel zavohati. Sprva sta naglo napredovala preko zelenih livadi, saj ju žival s tolikšne razdalje ni mogla opaziti. V bližini obronka sta smer spremenila, tako da ju je velika stena dobre črtit ure skrivala pred grizlijem. Naglo sta prispela do klanca, pravzaprav do strmega korita presušenega hudournika. Zdaj sta morala biti previdna. Medved je bil nekje nad klancem, oddaljen od njiju kakega pol kilometra. »Povzpni se, Jimmy,« je Bmce svetovali Langdonu, »in se poskusi k medvedu prikrasti. Dve, tri stvari lahko grizli napravi, če ga boš zgrešil ah ranil: morda te bo napadel, morda bo pobegnil prek jase, morda pa se bo spustil tu doli v dolino. Ce jo bo mahnil čez jaso, je izgubljen. Ce pa se bo spravil nate, se brž spusti po klancu, tako mi bo prišel pred puško. Zato bom počakal kar lepo tukaj. Srečen lov, Jimmy.« Ko se je začel Langdon vzpenjati po strogi navzgor, je bil Thor na moč zaposlen z izkopavanjem svizca, ki je bil zanj prava poslastica. Potem se mu je nenadoma zahotelo, da bi svoj zajtrk popestril še s sladico - belimi, debelimi glistami in okusnimi mravljami. Zivalice so se ponavadi skrivale pod kamenjem, ki ga je močni Thor zlahka odmikal. Počasi se je zato odpravil proti klancu in s sklonjeno glavo vohal prav pri tleh. Na tolikšni bližini so mu njegove male oči izvrstno služile. In kako je znal uporabljati močno desno prednjo šapo z dolgimi kremplji! Z njo je kot za šalo odmikal debele skale, pod katerimi je zavohal plen. Nato je z jezikom brž polizal, kar mu je prišlo pred oči. Vse to je počel sila resno. Dobro je vedel, zakaj tako vztrajno išče te majhne posladke, zakaj vse poletje golta na stotine tisočev mastnih glist in kiselkastih mravelj, drobnih zajčkov in slastnih svizcev. Vse te dobrote so pod njegovim kožuhom kopičile ogromno zalogo maščobe, ki jo je potem počasi porabljal med dolgim zimskim spanjem. Kajti Thor je že oktobra postajal zaspan, novembra pa se je končno zatekel v svojo globoko pečino, iz katere ga pred aprilom ni bilo nikoli na spregled. Prebujal se je teden, tudi deset dni pozneje kot drogi medvedi in shujšan pozdravil sonce. Ravno je hotel spet odkrhniti kamen, pod katerim je lepo dišalo, ko je kot okamenel obstal. Nato je spustil svojo ogromno glavo prav do zemlje, pa spet naglo pogledal kvišku. Iz klanca se je zaslišalo ropotanje. Kaj je to? Kaj se dogaja? Thor je nezaupljivo obračal gobec sem in tja, nato pa se je odločil in se odpravil proti klancu. Langdon je tiho zaklel. Pripetila se mu je nezgoda: ko se je vzpenjal, je stopil na majav kamen, ki se je pod njim odkotr-Ijal v prepad. Za njim pa se je vsula toča manjšega kamenja, ki je povzročalo prav izdajalski trušč. Spodaj, na dnu klanca, je Bmce skoraj brez diha opazoval grizlija. Videl je, da se je žival zravnala in se napotila proti klancu. Ko bi jo bila vsaj mahnila proti jasi - potem bi lahko streljal! Kaj pa zdaj? Langdon, ki se mu o vsem tem še sanjalo ni, se je z zadnjimi silami poganjal proti vrhu. Slišal je sicer, da Bruce nekaj kriči, seveda pa ni vedel, da ga opozarja. »Samo, da pridem čim prej na vrh!« je bila njegova edina misel. Ko je bil že skoraj na robu, je zastal za trenutek, da bi premeril razdaljo. Da, samo še nekaj korakov, potem bo videl prek roba, odmeril, kje je medved, snel puško z rame... Tedaj pa... Langdonu je zastala kri. Negibno je buljiv v vis, v dve bleščeči očesci, v ogromno glavo, mogočne prsi, videl je režeče čeljusti, z dvema vrstama strašnih zob in slišal pridušeno, preteče renčanje... Thor je zdaj prvič v življenju videl človeka. Kakšno čudno bitje je pod njim? Aha, zdaj je znova začutil tudi tisti čudni, neznani vonj, ki ga je bil zjutraj vznemiril. To je torej vzrok! Vonj mu je bil močno odvraten. Želel bi si, da bi ne imel nikdar več opravka z njim! Naglo se je obrnil in hitro odhlačal čez jaso, kot bi hotel čim prej proč od zoprnega človeškega smradu. Napisal: J. O Curvvood Ilustriral: Z. Lordanič (Se nadaljuje) KMETIJSTVO Nedelja, 27. avgusta 1995 NAS POGOVOR / PREDSEDNIK DRUŠTVA J. STANČIČ IN VRTNAR A. DEBELIŠ Kolonkovec se pripravlja na sajenje solate Tekmovanje bo prihodnjo soboto V soboto, 2. septembra bo na Kolonkovcu tradicionalno tekmovanje v sejanju solate, ki ga tamkajšnje prosvetno društvo Kolonkovec prireja že še-stnajstic. Pogovorili smo se s predsednikom društva Josipom Stančičem in z vrtnarjem Alojzom De-belisom, ki bo letos za tekmovanje dal na razpolago svojo kmetijo. Kdaj in kako ste zaceli prirejati tradicionalni praznik solate s tekmovanjem v sajenju te povrtnine? J. StanCiC: Naše društvo je bilo ustanovljeno leta 1979. Odbor je menil, da bi tudi Kolonkovec moral imeti vaški praznik, kot je to navada po ostalih vaseh na Tržaškem. Ko smo se vprašali, kakšno ime naj bi imela šagra, smo se odločili, da bo to praznik solate. Na tak naCin naj bi ovrednotili to krajevno dejavnost in s tem naše vrtnarstvo, ki je zelo pomemben sektor kmetijstva v pokrajini. Na prvem prazniku solate je potekala tudi razstava solate in nagrajevanje za najlepšo tovrstno zs-lenjadnico. Od naslednjega leta naprej pa je bilo na programu tudi tekmovanje v sajenju solate, ki je potekalo vsako leto na drugi kmetiji. Do leta 1992 smo praznik prirejali na Zenjanu, kjer je bil sedež društva, potem pa smo morali zaradi novega lastnika stavbo zapustiti. Da se tradicija ohrani, smo se odločili, da se tekmovanje v sajenju solate ohrani, tudi brez šagre, saj je bilo zanimanje obiskovalcev vselej precejšnje. Kako poteka tekmovanje in kdo se ga lahko udeleži? A. Debeliš: Tekmovanja se lahko udeleži vsak, ki ga to opravilo veseli. Tekmovalci so razporejeni v 3 kategorije: moški, otroci in ženske, ki po tem vrstnem redu tudi tekmujejo. Vsak udeleženec si mora s seboj prinesti klin za sajenje, sadike pa dobi v vrtnariji. Posebna komisija, ki jo sestavljajo strokovnjaki in izkušeni vrtnarji, ocenjuje hitrost sajenja, razporejenost, količino vsajenih sadik in kako so rastline pritrjene v zemljo. Tekmovanje poteka v soboto popoldne, zanj pa se navadno prijavi kakih 20 oseb. Večinoma so to prebivalci iz Kolonkovca, nekaj pa je tudi tekmovalcev iz drugih krajev. Obiskovalci tudi niso samo domačini, imeli smo jih že iz Slovenije, Gorice, Koroške in drugih krajev. Kot vsako leto, imamo tudi letos namen pripraviti razstavo solate in ljudsko ocenjevanje, vendar le v primeru, Ce bo število prijavljenih zado- Prizor s tekmovanja v sajenju solate (Arhivski posnetek) stno, to se pravi vsaj 5 do 6. Razstavo smo doslej pripravili vsako leto, rekord pa je bil 20 razstav-Ijalcev. Kakšen je trenutno položaj proizvodnje solate in drugih vrtnin v naših krajih? A. Debeliš: pred leti je bila solata glavni pridelek našega vrtnarstva, v zadnjih letih pa je cena te vrtnine padla, in to zaradi velike konkurence solate, ki prihaja v Trst iz dugih predelov Italije. Proizvodnja v velikih količinah se ne izplača veC, skrčila se je tudi površina vrtov. Krajevno solato so izrinili drugi pridelki. Solata ni veC zanimiva posevka, kot je bila še pred nedavnim. Na splošno je vrtnarstvo v tržaški pokrajini precej upadlo, in to v glavnem zaradi staranja prebivalstva in zaradi razlastitve zemlje. Redki so mladi, ki se posvečajo temu poklicu, zato so nekatere kmetije ostale prazne. Vrtnarstvo daje veliko zadoščenja, vendar le, Ce mu človek posveča obilico Časa. Vrtnarjenje v taki bližini mesta pa se bo kljub vsemu še vedno izplačalo. Danes se z vrtnarjenjem poklicno ukvarja okrog 20 družin. Poleg solate še vedno prevladujejo radie, razne povrtnine za žetev, paradižnik, bučke, kumarce itd. Vrtnarije so v glavnem v tržaški občini, v ostalih občinah jih je zelo malo. Kakšen je pomen tekmovanja oziroma praznika solate za razvoj vrtnarstva na tem območju? A. Debeliš: Zelo pomembno je, da na prazniku pride večkrat do raznih pobud o uporabi našega ozemlja. To je ena redkih priložnosti, kjer je med drugim govor o problemih našega vrtnarstva in kjer pridejo na dan predlogi o njihovem reševanju. S praznikom skušamo obenem delo na kmetiji približati mestnemu človeku, saj je tega dne kmetija odprta za vse obiskovalce, ki hočejo po-bliže spoznati to dejavnost. Ah ima društvo še katere druge pobude, kisov zvezi s kmetijstvom? J. StanCiC: Poleg pevskega zbora in številnih kulturnih dejavnosti prirejamo tudi srečanja s kmetijskimi izvedenici o raznih problemih kmetijstva. Priredili smo tudi že teCaje na sedežu društva, ki jih je organizirala Kmečka zveza. Obenem nekateri naši elani sodelujejo z biotehniško fakulteto v Ljubljani, s katero imamo dobre stike. Dodal bi tudi to, da smo v Časih razlastitve zemlje tesno sodelovali z razlaščenci, ko so bili ti prizadeti. Kako bi z zadnjo mislijo končala naš pogovor? Za konec vabiva vse tiste, ki se ukvarjajo z vrtnarjenjem, naj vztrajajo pri svojem delu in naj skušajo privabiti k tej dejavnosti mlade, saj je kmetijstvo glavni vir življenja. Zaključila bi z voščilom, da bi ta prireditev prinesla med tu živeCa naroda boljše stike in sodelovanje. Magda Sturman PROIZVODNJA VINA / POLOŽAJ IN PESRPEKTIVE SEKTORJA V ITALIJI Vinogradniške površine se krčijo Statistični zavod ^oT AT ie bi em obrem eniuiočib nrp - Ttahio. tudi ca nnnčtAiramn A a _ nroz-t Troom i, pred dnevi objavil dokončne uradne podatke o italijanski proizvodnji vina v lanskem letu, ki je znašala 59,3 milijona hektolitrov in je najnižja v zadnjem desetletju, z izjemo leta 1990, ko je dosegla 54,9 hi. Lanska proizvodnja je torej precej pod povprečjem zadnjih desetih let, ki znaša 65,39 milijona hi. To povprečje pa se bo v naslednjih letih moralo zmanjšati, kajti ne glede na vremenske razmere, ki v veCji ali manjši meri vplivajo na letno proizvodnjo, se bo morala Italija do konca stoletja odpovedati proizvodnji 13,6 milijona hi vina na leto, kot je določila Evropska unija, ki Italijo dolži, da je glavni krivec za vinski presežek. Ob sedanji proizvodnji bi presežek v EU leta 2000 dosegel 39,5 milijona hi, Bruselj pa je sklenil, da mora biti v prihodnjih šestih letih odpravljen. Kot nam kažejo navedene številke, mora Italija pri tem kriti najveeji delež (dobro tretjino). To pomeni, da bi morala Italija, upoštevajoč povprečno hektarsko proizvodnjo grozdja, prisilno skrčiti svoje vinogradniške nasade za 250 tisoč hektarjev. Italija načelno ne zavrača potrebe, da se v vinogradništvu EU naredi red in da se proizvodnja vina zaradi zmanjšanja porabe prilagodi realnim potrebam, s Čemer se bo rešil pre- sežkov. Pri tem pa trdi, da je ta problem sposobna urediti sama, s smotrnimi, vodenimi ukrepi, ki bodo privedli do istih rezultatov ne da bi prišlo - kar bi se s prisilnim krčenjem vinogradov gotovo zgodilo - do bolečih ekonomskih in socialnih posledic. Ob tem tudi poudarja, da - kot izhaja iz argumentov in podatkov, ki jih bomo navedli v nadaljevanju - je proces omejevanja proizvodnje že v teku in da se bo nadaljeval skladno z navodili Bruslja, vendar na naCin, ki ne bo travmatičen za italijansko vinogradništvo. Poglejmo, na Cern slonijo te trditve. Izhajajo najprej iz dejstva, da se v zadnjih letih vinogradniške površine neprisilno zmanjšujejo za 17 do 18 tisoč hektarjev na leto, kot neposredno potrjuje tudi število letno posajenih cepljenk. Teh so v zadnjem desetletju posadili približno 52 do 55 milijonov na leto, medtem ko se je v prejšnjem desetletju njihovo število sukalo okrog 75 milijonov letno. Ta trend naj bi se v naslednjih 10 do 15 letih, še posebej, Ce upoštevamo subvencije EU za krčenje vinogradov, nadaljeval in se ustavil šele takrat, ko se bo sedanja vinogradniška površina 800 tisoC hektarjev skrčila na 600 tisoC ali celo, kot trdijo pesimisti, na 500 tisoč. Na ta naCin se bo ipso faeto rešil problem presežka, kar zadeva se bo poraba vina, ki je znašala pred 20 leti 110 litrov na osebo, danes pa samo še 55, znižala na predvidenih 50 litrov. Izvedenci namreč menijo, da pod to mejno količino ne bo padla. Res je sicer, da bi se padanje proizvodnje kljub krCenju nasadov lahko ublažilo zaradi vedno boljše agronomske tehnike in tehnologije, ki omogoča višje hektarske donose, res pa je tudi, da je prihodnost sektorja v visoki kakovosti vina. Ta pa je dosegljiva le ob nizki obremenitvi trt, kar praktično pomeni, da bodo vinogradniki pridelovali kakovostnejše grozdje ob nižjem hektarskem donosu, ki bo zaradi tega po vsej verjetnosti ostal na današnji višini ali se bo celo znižal. Temu gre dodati, da bodo postopoma izginili vinogradi, kjer je trta v družbi z drugimi kulturami, ker je ta naCin gojenja preživel. Tudi to bo prispevalo k zmanjšanju pridelave grozdja. Poleg tega bo država poostrila nadzor nad proizvodnjo vina, da prepreči ponarejanje. Negativne posledice te goljufije so trojne: - poveCa se ponudba vina, kar negativno vpliva na tržno ceno; - omaja se imidž italijanskih vin, kar odvrača domačega potrošnika od tega proizvoda in s tem zmanjšuje notranje povpraševanje; uživanje ponarejenega vina škoduje zdravju. Dovolj zgovoren je primer ponarejanja vina z metilnim alkoholom iz leta 1986. Povzročil je moCan padec uporabe vina v državi, se huje pa je trpel izvoz, ki se je šele po petih letih začel vzpenjati in končno dosegel v zadnjih dveh letih zaželen razmah, kot potrjujejo zadevni podatki. V letu 1993 je znašal 13 milijonov hi, v lanskem letu 16,5, letos pa bo po predvidevanjih to količino presegel. Ne gre konCno prezreti dejstva, da zakonodaja Evropske unije prepoveduje nove nasade. Dovoljeno je le obnavljanje starih. Kdor želi urediti nov vinograd, mora odkupiti vinogradniško površino od drugega vinogradnika, ki je svoje vinograde skrčil za enako površino z enako obsežnostjo. Iz analize sedanjega položaja italijanskega vinogradništva in na podlagi ukrepov, ki jih je država sprejela pri razvojnem usmerjanju tega sektorja, lahko torej upravičeno sklepamo, da se bodo problemi presežkov proizvodnje grozdja in vzporedno tudi vina rešili brez prisilnega krčenja vinogradov, ki -kot smo že uvodoma poudarili -ne upošteva socialnih, ekonomskih in ekoloških problemov, ki bi tako krčenje spremljali. Strokovna služba Kmečke zveze _____________ŠKODLJIVCI___________________ Medeči škržat se vse bolj pogosto pojavlja tudi na Tržaškem V zadnjih letih se v rastočem obsegu tudi na Tržaškem pojavlja medeči Škržat (ital. metcalfa, lat. Met-calfa pruinosa). V slovenščini ga imenujemo tako zato, ker v vseh razvojnih stadijih izloča obilno medeno roso. Njegova domovina je Severna in Srednja Amerika. Prvi pojav škržata na Stari celini so opazili leta 1979 v okolici Trevisa, od koder se je razširil v ostale dežele severne Italije, leta 1990 pa tudi v Slovenijo. Odrasli Škržati merijo 7 do 8,5 milimetrov. Krila so trapezoidna, osnovna barva kril je svetlo rjava ali si-vorjava. Vse telo je pokrito s sivkastim, voskastim poprhom, ki skriva temeljno barvo in morfološke podrobnosti. Škržat prezimuje v fazi jajCec, ki jih odrasle samice odlagajo od avgusta do konca septembra v skorje lesnatih rastlin. Izlaganje jajCec se začne sredi maja. Prve ličinke se pojavijo konec maja, nimfe pa sredi junija. Fazo odraslega škržata doseže žuželka v prvi polovici julija. Ličinke, ki se malo gibljejo, se nastanijo na spodnji strani listov, predvsem ob ožilju. Nimfe se pomikajo z majhnimi skoki, odrasli škržati pa se ustalijo na vršičkih, kjer se hranijo s sokovi in se po navadi ne premikajo. Medeči škržat je izrazito polifagna vrsta. Najrajši ima robinij, robido, divji hmelj, navadni srobot, veliko koprivo in ruj, od gojenih rastlin pa smokev, kaki, breskev, agrume, fižol in - kar je za naše območje najvažnejše - vinsko trto. Pri gojenih rastlinah je večinoma pomembnejša posredna Skoda, ki nastane zaradi izločanja obilnih vatastih voskastih tvorb in medene rose. To izločajo vsi razvojni stadiji, voskaste niti pa bolj obilno zlasti mladi stadiji. Na medeni rosi pozneje nastane sajavost, ki zavira normalno delovanje zelenih delov rastline. Pri močnem napadu je opaziti slabšo rast poganjkov in postopno šibitev rastlin, zaradi česar se pridelek lahko občutno zmanjša. Navadno pa so posledice napada le v redkih primerih zaskrbljujoče. Po dosedanjih opazovanjih medeči škržat pri nas ni povzročil večje škode. V vinogradih pa lahko povzroči morebitne težave tam, kjer je v omejkih veliko robide, robinije, srobota in kopriv. Ce je napad taksen, da je škržata potrebno zatirati, to uspešno opravimo z napravki na osnovi QUINALPHOSA (Ekalux), DIMETHOATA (Rogor), MALATHIONA (Ma-laphos, Malathion) in AZINPHOSA METHVLA (Gu-sathion). Koristno je povsem posredno kemijsko zatiranje v bližini vinograda. Biološko zatiranje pa danes ni uspešno, ker je žuželka priseljena in na našem območju Se nima predatorjev in parazitov. Strokovna služba Kmečke zveze Odrasla medeča škržata na koprivi Gesla prejšnje nedeljske križanke Ana Fidelia Quirot, Inesa Krovec, Gail Devers, Gwen Torrence, Merlene Ottey. .........................................................................................rTT[TnrTIT[Tt-imiTI«ll'Tn»»»|-lTnrPBmmirBlllllTMl--''''TlIlIltrirrBMH-™«. ... MM Rešitev prejšnje nedeljske križanke Vodoroavno: VAGABUNDSTVO, ANAKREONTIKA, LAGOS, JE, LL, GE, RT, PILAT, GAIL DEVERS, DE, OR-DO, NIKO, JARM, KOS, ADEM, JASPIS, NESTOR, AGA, EL, MENKE, PARVENI, POUANICA, RTINA, LA-BAN, ALVAR AALTO, ERAK, BERA, VIETE, OUASIMODO, ANONSA, IT, RUJ, EREVAN, KEGELJ, CELLINI, MONS, OSLO, CIA, AVION, REGENTKA, PAT2, VN, PRATOLINI, STO, TIVAT, JANE, STELJKA, TAM, ENO, OLINT, ADE, SPOTI, VEATS, NEKTAR, TA, KORINT, SLON, GC, ZNAK, PLAT, ČIBA, RE, GWENT TORRENCE, AKANT, LVELL, PARK, SRBI, IW, ATKA, Rl, KA, SR, NESKROMNOST, EVITA, GSTAAD, ANTISTENES, STARKA, MAOR, CORK. NAPOVEDI PRIREDITEV Nedelja, 27. avgusta 1995 GLEDALIŠČA SLOVENIJA SNG DRAMA. LJUBLJANA V sredo, 30. avgusta, ob 20.30 bo v Drami predstava v okviru mednarodnega ljubljanskega festivala W. Shakespeare: HAMLET. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Festivala (tel. 226-544). Vpis abonmajev za sezono 1995/96 SNG Drama bo vpisovala abonmaje od 4. do 9. septembra v vpisni pisarni v Drami, Erjavčeva 1. Študentske abonmaje bodo vpisovali od 2. do 7. oktobra. Vpisna dvorana bo odprta vsak delavnik med 9. in 12. uro ter med 15. in 18. uro, v soboto pa med 9. in 12. uro. Abonmajski program za sezono 1995/96 - Ivan Cankar: HLAPCI, režija Mile Korun; - Anton P. Cehov: TRI SESTRE, režija Meta Hočevar; - Sofokles: FILOKTET, režija Paolo Magelli; - Heiner Miiller: FILOKTET, režija Paolo Magelli; - Peter Handke: URA, KO NISMO NIČESAR VEDELI DRUG O DRUGEM, režija:-Ernst M. Binder; -izbirna predstava po želji abonenta. POSTOJNA Danes, 27. avgusta, ob 16. uri se bodo pred Predjamskim gradom začele Viteške igre v Predjami. Program: pozdravni nagovor viteza Erazma; posvetitev tekmovalcev v viteze; vitezi se bodo preskusili na konjih z različnimi orožji (meC, buzdovan in sulica), grofje se bodo pomerili v lokostrelstvu. Program bodo popestrili srednjeveški glumač, ki bruha ogenj, ročna kovnica denarja, kjer si lahko vsak obiskovalec sam izdela priložnostni srebrni kovanec, sramotilna klada, Bogdana Herman bo prepevala romance in balade,sabljanje. POLETNI LUTKOVNI PRISTAN. MARIBOR Danes, 27. avgusta, ob 11. uri bo v atriju mariborskega gradu lutkovno gledališče Maribor izvedlo predstavo Pavla Polaka Concerto grosso. V primeru slabega vremena bo predstava v Lutkovnem gledališču Maribor, Rotovški trg 2. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Vpis abonmajev za sezono 1995/96 Vpisovnje abonmajev bo potekalo v avli gledališča (vhod z Glavnega trga) za dosedanje abonente od 4. do 9. septembra, za nove abonente od 11. do 16. septembra, in sicer vsak dan od 10. do 12. ter od 15. do 18. ure. Abonmajski program za sezono 1995/96 - Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI (PC Kranj) - Harold Pinter: PREVARA (PC Kranj) - Eugene Ionesco: PLEŠASTA PEVKA in DELIRIJ V DVOJE (PDG Nova Gorica) - Andrej Hieng: IZGUBLJENI SIN (PG-Kranj) - Tone Partljič: STAJERC V LJUBLJANI (MGL Ljubljana) FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Mednarodni festival operete 1995 Blagajna gledališča Verdi bo zaprta do 12. septembra. Od tega datuma dalje bodo na razpolago novi abonmaji in eventualne rezervacije preostalih prostih mest. REPEN - Kraška ohcet Danes, 27. t. m., ob 10. uri odprtje osmič in razstav; ob 9. uri odhod ženina s sprevodom iz Kraške hiše v Repnu; ob 9.30 zborno mesto svetov pred cerkvijo; ob 10. uri poroka; ob 13. uri predaja neveste v Kraški hiši; ob 17. uri ples z ansamblom Krti. GORICA Od 3. do 9. septembra bo na sporedu Alpe Adria Puppet festival. VIDEM Poletne prireditve Trg Matteotti : v torek, 29. t.m., ob 21.30 -Koncert ciganskih godb. v petek, 1.9., bo na Trgu 1 Maggio nastopil Roberto Benigni. KOROŠKA CELOVEC V Mestnem gledališču bo v sredo, 30. t. m., ob 20. uri Musical Express. Koroški simfonični orkester bo izvajal priljubljene arije musicalov. Koncert bodo ponovili se v Četrtek, 31. t. m. ŠENTJAKOB V ROŽU V farni cerkvi bo danes, 27. t. m., ob 20.15 koncert donskih kozakov (sakralne pesmi ru-sko-pravoslavne cerkve). MILLSTATT Danes, 27. t. m., ob 20.30 bo v stolnici Filharmonični koncert. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA Revija Stripburger v sodelovanju z Zavodom za odprto družbo razpisuje NATEČAJ ZA ENOSTRANSKI CRNO-BELI STRIP Zaželjena oziroma prednostna tematika je boj proti fašizmu, rasizmu, etnični nestrpnosti ipd. Stripi naj bodo v izvirnem jeziku, s priloženim prevodom v angleščino (za podnapise). Avtorji dvanajstih izbranih stripov bodo prejeli nagrado v vrednosti sto nemških mark, njihovi stripi pa bodo objavljeni v eni od naslednjih izdaj Stripburgerja. Avtorji, katerih dela bodo objavljena, bodo prejeli tri brezplačne izvode. Načrtujejo tudi razstavo vseh prispelih stripov, zato avtorje prosijo, naj pošljejo originale, ki jim jih bodo vrnili po razstavi. Rok za oddajo del je 1. oktober. Stripe pošljite na naslov: Ljubljana, Kersnikova 4, soba 412, s pripisom ZA ANTINAZI NATEČAJ, vse informacije pa dobite vsak torek in četrtek od 12. do 14. ure po telefonu 061/319 662. SOU v Ljubljani vabi na vpis v literarno delavnico pesnika UROŠA ZUPANA, ki bo potekala od 9. do 16. oktobra. Mladi pesniki naj pošljejo 10 pesmi in prijavo do 20. septembra na naslov SOU Ljubljana, Kersnikova 4, enota Kultura, Ljubljana. Informacije po tel. 1317010 int. 226. Vpis je brezplačen. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST »Musei di sera« (VeCer v muzejih); V torek, 29. t.m., ob 20.00 v mestnem muzeju Mor-purgo (Ul. Imbriani 5) bo dr. Lorenza Resci-niti predstavila kip Napoleona Bonaparteja Antonia Canove. Predvajali bodo tudi film »Maria Walewska (ZDA 1937) in »La bella e la bestia (ZDA 1992). Grad sv. Justa: »De ocenita philosophia« -festival Čarovništva. Otvoritev v torek, 5.9., ob 20. uri; sledil bo nastop gledališke skupine Streghissi, Gruppo Magico Triestino in Magic party. V Moderni galeriji, Tomšičeva 14, si lahko ogledate dela avtorjev, ki sodelujejo na 21. mednarodnem grafičnem bienalu. Danes ob 11. uri bo po bienalu vodila kustosinja Mednarodnega grafičnega likovnega centra mag. Breda Škerjanc. (na sliki: Bojan Filčev, Bolgarija) GLASBA SLOVENIJA CAFE BELVUDERE. BUD Danes, 27. avgusta, ob 21. uri bo v Titovi Čajnici nad Vilo Bled koncert jazz glasbe. Nastopa Svving Group Slovenija 6. SEŽANA Danes, 27. avgusta, ob 21. uri bo v amfiteatra kulturnega doma koncert italijanskega Dua Tornado.: Salvatore Panu, Femando d’An-dria. Dno Tornado je vokalno- kulinarični dvojec, ki s partiturami ali brez pluje po kaba-rejskem medžanrovskem vakuumu, četo komu kaj pomeni. Klavir, bobni, harmonika, kitara, violina, oboa, lond, štedilnik in grlo so orožja, s katerimi operira duo. LJUBLJANA Jutri, 28. avgusta, ob 20.30 bo v Križankah koncert klasične glasbe. Nastopila bosta Božidar Tumpej, fagot, in Antalfiy Gabor, Čembalo in klavir. Program: Vivaldi, Teleman,-Svveelinck, Bach, Feld, Debussy, Saint-Saens. TRŽISKEPOtETNEPRIRffinVE Danes, 27. avgusta, ob 19. uri bo na griču pri sv. Jožefu nastopila Folklorna skupina Karavanke. Jutri, 28. avgusta, ob 19. uri bo recital za klarinet in klavir. Nastopata: Luka Kemprle, klarinet, in profesorica Maja Faganel, klavir. V torek, 29. avgusta, ob 19. uri bodo peli brd- ski pevski zbori. Tižiske in slovenske narodne pesmio bodo prepevali: OPZ Ignacij Hladnik, kvintet bratov Zupan, fantovski kvintet iz Loma, komorni ior Rosa iz Kovorja, kvintet Pu-eri Cantoram in ztor DU Tižic. VECSJI KOMORNE GLASBE NA OTOKU BITO Juhi, 28. avgusta, ob 20. uri bosta na otoku nastopila Hubert Bergant, orgle, in Domen Jerasa, pozavna. ROGAŠKA SLATINA V torek, 29. avgusta, ob 20.30 bo v zdraviliški Kristalni dvorani klavirski koncert Tomaža Petrača. SLOVENIJA FJK MODERNA GALERIJA Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 10. septembra v Modemi galeriji. V Mah galeriji je do 3. septembra na ogled razstava PETRE VARL-SIMONCIC z naslovom PITA MOJE MAME. NARODNA GALERUA. Prežihova 1 V obeh zgradbah NARODNE GALERIJE je na-ogled razstava GOTIKA V SLOVENIJI; Slikarstvo in kiparstvo. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE. Celovška 23 Gotika v Sloveniji; razstavi Arhitektura in Nastanek, ogrožanje in reševanje likovne dediščine. JAKOPIČEVA GALERUA. Slovenska 9 Na ogled je pregledna razstava lesorezov iz obdobja 1935-1995 avtorja Lojzeta Spacala. LIKOVNI SALON. CELJE V salonu je razstava Forma eterna, ki predstavlja osemnajst mladih slovenskih umetnikov Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane ob njeni petdesetletnici. GALERIJA EOURNA, Gregorčičeva 3 V galeriji je na ogled razstava slik Žige Okorna. Temelji na umetnikovi navzočnosti v galeriji; obiskovalci so vabljeni k pogovoru z njim. GALERUA MEDUZA 2. PIRAN Na ogled je razstava grafik makedonskega umetnika Dimitra Malidanova. Umetnik se predstavlja s tridesetimi grafičnimi listi. FESTIVAL RAČUNALNIŠKE UMETNOSTI. MARIBOR V galeriji HiSa, Ob železnici 16, je na ogled razstava računalniških grafik Mitje Praznika. V razstavnem salonu Rotovški trg, Rotovški trg 1, sta na ogled instalacija Kokon Darija Kreuha in razstava računalniških grafik Vojka Pogačarja. V razstavnem salonu Rotovž, Trg Borisa Kraigherja 3, so na ogled razstava računalniških grafik TjaSe DemSar, ter inštalacija Metoda Vidica. V ZDIT Maribor, Vetrinjska 14, je na ogled razstava računalniških grafik Bogdana Sobana. V Univerzitetni knjižnici, Gospejna 10, je na ogled razstava računalniških grafik,-izbor preoblikovanih matric Bojana Stoklja. GRAFIČNI MUZEJ. ROGAŠKA SUTINA Devetdeset grafičnih listov karikatur VVilliama Hogartha (1697-1764), londonskega slikarja in bakrorezca, je na ogled do 9. septembra. GALERUA NA DVORNEM TRGU. Dvomi tiq 2 V galeriji je na ogled razstava Darje Prelec Kraljestvo mira. Na ogled je cikel dvanajstih akvarelov. MESTNA GALERUA PIRAN Razstava del bolgarsko-ameriskega avtorja Ch-rista Jaracheffa je na ogled do 31. avgusta, (na sliki: Ovita obala -Little Bay, Avstralija, 1969) GALERUA SKUC. Stari Iro 21 V galeriji je na ogled razstava kiparke Anamarije Smajdek Komorni kalejdoskop. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella-Galerija modeme umetnosti (Ul. Diaz Z7): do 10.9. razstavlja James Rosenquist; v Muzeju je Se danes, 27. t.m. na ogled tudi razstava o zavarovalnici Ganerali »Od orla do leva«. Muzej Revoltella-Galerija v S.nadstr. Na ogled je razstava Studia Tommaseo v organizaciji Glasbenega združenja Chromas, tržaške občine in odbornistva za kulturo Muzeja Revoltelle. 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. Občinska galerija: Se danes, 27. t. m. je na ogled fotografska razstava »Soba in zavest«. Milje - Sedež letoviSCarske ustanove: do 2.9. razstavljata Luisa Frausin Mineo in Michela Grassi. Sesljan - Sedež letoviSCarske ustanove: do 29. t. m. razstavlja Massimo Malipiero. GORICA V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coro-ninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di frontiera«. V dvorani Deželnih stanov na gradu je do Miramarski park- Konjušnica Do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 17.9. odprta razstava Gotske cerkve v dolini SoCe in v Brdih. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12,14-19. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: Do 10.9. bo na ogled razstava »Do danes-dve stoletji umetnosti na Koroškem«. Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. oktobra. BELJAK Galerija Freihausgasse: na ogled je retrospektiva beljaskih umetnikov 1945-1995. ŠENTJANŽ V ROŽU K-k center, Stara sola: Do 15.9. je na ogled razstava Zorke Loiskandl-VVeiss z retrospektivo slikarskih del »Od začetka do sedaj«. TRST Grad sv. Justa V torek, 29. t.m., ob 21.00 - v sodelovanju z Progetti di Al-legria »Non entrate in quel castello«. V Četrtek, 31. t.m., ob 21.00 -Nastop skupine Zorbas iz Grčije. Kino: Danes, 27. t. m., ob 21.15 »The Mask«, i. J. Car-rey; jutri, 28. t. m., ob 21.15 Y»Belle al bar«, i. Eva Ro-bins. Avditorij Muzeja Revoltella Danes, 27. t. m., ob 21. uri bo na terasi Muzeja v Kavarni degli Artisti koncert skupine Imagens do Brasil. Jutri, 28. t. m., ob 20. uri predvajanje Fellinijevega filma Casanova in ob 22. uri Viscontijevega Senso. Miramarski park Luci in zvoki Danes, 27. t.m., ob 21.00 in ob 22.15 «11 sogno imperiale di Miramare«. Istočasno je v Konjušnici Miramarskega parka na ogled od 21.00 do 23.00 razstava izkopanin antične Eble. PORDENON V sredo, 13. septembra: Koncert Pina Danieleja skupno s kitaristom Pat Mathenyjem. Nedelja, 27. avgusta 1995 TV SPORED ® RAI 1 Sj RETE 4 6.00 6.45 7.30 10.00 10.45 11.45 12.20 13.30 14.00 18.00 18.10 19.00 19.50 20.40 22.45 23.05 23.10 24.00 Aktualno: Euronews Kvarkov svet - V kraljestvu ruskega medveda Otroški variete Aspetta la banda!, risanke, 8.00 L/albero azzurro, 8.30 La banda dello Zecchino, vmes risanke Verdemattina - Nasveti Maša Aktualno: Sedmi dan, vmes (12.00) papežev blagoslov Aktualno: Zelena linija Dnevnik Variete: Gelato al limone, vmes (14.25) film La Pantera Rosa - H mistero Clouseau (kom., ZDA ’83), (16.05) film Qualco-sa di sinistro sta per ac-cadere (fant. ZDA ’83) Dnevnik Nogomet - 90. minuta Variete: Gelato al limone Vremenska napoved, dnevnik in šport Variete: Stelle sull’ acqua - Veliki poletni cirkus (vodita C. Russo, D. Piombi) Variete: Miss Italia 1995 Dnevnik Dokument: Parlami d’amore Mariu Dnevnik, zapisnik, horoskop in vreme RAI 2 bTSI 10.05 10.30 11.30 12.00 12.05 13.00 13.40 15.15 17.15 19.00 19.35 20.00 21.00 22.30 23.30 0.20 1.00 Nad.: Atto d’amore Dok.: V kraljestvu narave Film: I leoni di Castiglia (zgod., ZDA ’63), vmes (9.00 in 10.00) dnevnik Domenica Disney, vmes risanke Kviz: Che fine ha fatto Carmen Sandiego? Nan.: Blossom Dnevnik Nan.: Al di qua del para-diso Dnevnik, oddaja o motorjih, vreme Film: 47 morto che parla (kom., It. '50, i. Toto) Variete: Cercando, cer-cando Film: Sopra di noi il ma-re (vojni, VB ’54) Nogometno prvenstvo A lige Vreme in dnevnik Šport: Domenica sprint Film: Tuono silenzioso (krim., i. S. Keach) Aktualno: TG2 dosje Dnevnik in vreme Dokumenti: Bonifacio VIII - Medioevo infinito Dok.: I corti Ak RAI 3 6.30 6.45 9.00 12.15 12.40 14.00 14.15 14.30 18.50 20.30 22.20 22.35 23.55 1.35 Pregled tiska. Variete: Fuori orario Veslanje: svetovno prvenstvo iz Tampere (Finska) Nan.: Capitan Nice La montagna sacra ) SP v kanuju Deželni dnevnik Popoldanski dnevnik Šport: EP v plavanju, 15.25 Quelli che aspetta-no..., 15.55 Quelli che il calcio D Dokument: Addio, Bar-biana Vreme, dnevnik, deželne vesti, 20.05 BlobSoup Film: Perche un assassi-nio (dram., ZDA ’74) Dnevnik, deželne vesti Šport: Športna nedelja Dnevnik, Vreme Film v originalu: Notte e nebbia (Fr. '60, r. Alain Resnais) 7.20 11.35 13.30 14.00 15.40 20.30 23.05 1.05 Nan.: Lou Grant, 8.10 Tre nipoti e un maggiordo-mo, 8.40 Doppio gioco a san Francisco, 9.30 La časa nella prateria, 11.30 dnevnik Nan.: Dottori con le ali, 12.30 Moonlighting Dnevnik Film: Maciste contro lo sceicco Nan.: Donna in carriera, 16.10 Charlie’s Angels, 17.10 I časi di Rosie 0’Neill, 18.10 Colombo, vmes (19.00) dnevnik Film: L’oro di Napoli (kom., E. De Filippo, V. De Sica, Toto, S. Loren)) Film: Casotto (kom, It. '77, i. J. Foster, C. Deneu-ve, M. Melato), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska @ CANALE5 6.00 9.00 11.45 12.15 13.00 14.00 15.30 18.00 20.00 20.30 22.40 22.45 0.30 Na prvi strani Film: Quei temerari sulle macchine volanti (pust., VB ’65) Variete: Scene da un ma-trimonio Glasba: Lestvica LP (vodi G. Scotti) Dnevnik Variete: Sapore di mare Film: Dalla terrazza (kom., ZDA '60, i. P. Newman, J. VVoodvvard) Aktualno: Speciale Forum Dnevnik TG 5 in vreme Kviz: Il quizzone Zanimivosti o filmu L’isola delVingiustizia (Alcatraz) Film: Terrore su 4 mote (ZDA, ’90) NoCni dnevnik ITALIA 1 Otroški variete, vmes risanke in nanizanke Nan.: Superboy Šport: Grand Prix (vodi A. De Adamich) Odprti studio Šport: Guida al campio-nato, (13.30), Šport: Formula ena start Avtomobilizem: Velika nagrada Formule 1 - Belgija Film: Rouge Stallion (pust. NZ ’74) 0 Magnum P.I. Odprti studio, vreme jjtiltij Nan.: I vicini di časa Film: L’ultimo Top Gun H (dram.) ^ Šport: Pressing Šport: Mai dire gol - Pil-lole Italija 1 šport # TELE 4 19.15 20.30 22.30 21.50 Dogodki in odmevi Film: Il capitano di lungo corso Nad.: Carolina (•) MONTECARLO 18.45, 21.00, 22.45 TG Verde Fazzuoli 23.00 EP v plavanju Šport: Golagol Variete: Girofestival '95 Šport: Universiada '95 j RAI 3 20.25 20.30 | slovenski program Risanka: Filip Dnevnik 20.45 Nad.: Ipavci - Josip (5. epizoda) SIS Koper 16.00 18.00 19.00 19.25 20.15 20.25 20.30 21.15 22.25 Dunaj: EP v plavanju Slovenski program Kam vodijo naše stezice Vsedanes »Rotocalco nostrano« Globusov tik tak Žrebanje loto Svet danes Tm v srcu, italijanska nadaljevanka Igrajo: Anne Canovas, Roberto Petruziello in drugi. Režija: Giovanni Fago Vsedanes 22.40 Dunaj: Evropsko prvenstvo v plavanju Vaterpolo: finalna tekma SLOVENIJA 1 lir rra a M Živ žav, ponovitev Arabela se vrača, ponovitev 19/26 Češke na-daljevake Odprava zelenega zmaja, ponovitev 1. dela slovenske nadaljevanke Pesmice za Barbaro Svet divjih živali, angleška plz serija, 8/16 Ljudje in zemlja Poročila Podeželski utrip, pon. 5. dela angl. naniz. Čigav bo otrok, ameriški film Policisti s srcem, avstralska naniz., 3/26 del TV dnevnik 1 Po domače Risanka Loto TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Zakladi sveta: Mont St. Michel, francoski pustolovski kviz, 9. oddaja Velika potovanja z vlakom, angleška dok.serija TV dnevnik 3, vreme Sova Ločeni toda enakopravni, 1/2 del ameriške nadaljevanke IT SLOVENIJA 2 09.05 n.io 12.05 13.00 13.50 15.25 17.00 18.30 19.30 19.52 20.10 22.10 23.10 23.55 Ta veseli dan ali Matiček se ženi, pon. predstave Majski cvetovi, 3/13 del angleške nanizanke VVildbach, 5. del, nemške nadaljev. SP v veslanju, posnetek iz Tampereja Formula 1 , prenos dirke za VN Belgije iz Spaja EP v plavanju, prenos SP v veslanju na divjih vodah, posnetek EP v vaterpolu, z Dunaja TV dnevnik 2, vreme, Zrcalo tedna Batman, amer. film film Karaoke Športni pregled Speedway, reportaža A KANALA 09.00 10.00 10.30 11.00 11.55 12.10 18.15 19.00 19.30 20.00 20.05 20.55 21.45 22.20 KaliCopko Burleska Male živali Splošna praksa, ponovitev Epikurejske zgodbe Žametne vrtnice, čestitke Žametne vrtnice, ponovitev' Generacija transformerjev II Živeti danes Vreme Beverly Hills 90210 III, ponovitev 27. dela Beverly Hills 90210 IH 28. del nanizanke Kino, kino, kino Vesoljski »Slammer«, ponovitev' filma ramp Avstrija i Black Beauty Pustolovščina v kamniti dolini, lutkovna igrica Duck Tales Benjamin Rožca Speedy Gonzales Duck Tales Bugs Bunny Na obisku pri kljukcu Klic na pomoč Kalifornija Športno popoldne: Formula 1 za VN Belgije, iz Spaa Tarzan na Manhattnu ameriški tv film, 1989 Polna hiša Vozovnica za dva Korak za korakom Cas v sliki Vreme Pogledi od strani Dr. Markuš Merthin, 11. del 21.00 22.30 22.40 22.45 23.10 00.40 02.15 03.40 I Pravi dunajcan se ne da: Sama jeza Cas v sliki Novo v kinu med drugimi bodo predstavljeni filmi Mesto izgubljenih otrok, francoske režiserske dvojice Je-an-Pierra Jeuneta in Marca Carak, Jefferson v Parizu in komedije Forget Pariš z Billyjem Crystalom Vizije Walkabout, ameriški film, 1971 Nightkill, ponovitev ameriške kriminalke, 1980 Lov na zlatega škorpijona, ponovitev italijanskega filma, 1971 Vroči ritmi v Chicagu,, ameriški glasbeni film, 1940 05.40 Cirque du soleil - {i Avstrija 2 Cas v sliki Orli zakona, pon. ameriške komedije, 1986 Dežela planin Pogledi od strani Orientacija Cas v sliki Tednik Dober dan, Koroška Doktor na morju, angleška komedija, 1955 Dva bavarca, nemška komedija, 1957 Cas v sliki Klub za seniorje Lipova ulica Kristjan v Času Slika Avstrije Avstrija danes Cas v sliki Vreme Šport James Bond: Samo dvakrat živiš, angleški film, 1966 Cas v sliki 22.15 23.45 00.05 Columbo: Pozabljena žrtev, ameriški film, 1989 EP v plavanju, vaterpolo Moj nemški vojak, film mM](m Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 uhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 10.05 Šaljivci so med nami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.25 Za naše kmetovalce; 14.15 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Gost; 18.00 Reportaža; 18.30 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.50 Kulturne prireditve; 9.45 Uganka: 10.40 Gost; 11.35 Obvestila; 13.00 Šport, vmes glasba in informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 19.30 Top albumov; 21.00 Rock un-derground, vmes (22.00) Zrcalo dneva, vreme. Slovenija 3 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00 Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 Zborovska glasba; 14.05 Humoreska; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Znana in manj znana glasba; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Komorna in operna glasba; 22.05 Nove prevodne strani; 22.30 Vokalno-in-strumentalna glasba; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 Nočni pr. sečno Alpe Adria Magazine); 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 6.15, 11.15, 12.15, 15.15, 17.15 Poročila; 7.00 Kali-merova druščina; 9.30 Kam danes; 10.00 Horoskop; 12.00 Duhovna misel; 13.00 Reportaža; 14.00 MTV Slov. glasbena lestvica; 15.00 Vodeni program; 16.45 Vreme; 17.15 Hollywood - oddaja o filmu; 19.00 Ameriška glasbena lestvica; 22.30 Jazz galerija; 1.00 Sat. Radio Kranj 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 11.00 Po domače na kranjskem radiu; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice/zahvale; 12.40 Kmetijska oddaja; 13.00 Dobrodošli med praznovalci; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.20 Hitro, daleč, visoko; 18:20 Nagradni kviz Kina Kranj; 19.30 Večerni pr. - Glasba po izboru. Radio Maribor 9.00, 10.00. 13.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 9.05 Iz roda v rod; 9.30 Vstopite, prosim; 10.05 Marjanca; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.25 Osmrtnice, obvestila; 11.35 Meh za smeh; 12.00 Mariborski feljton; 13.05 Želeli ste; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Šport in glasba; 20.00 Nedeljski klepet; 23.15 Nočni pr. Radio Študent 0.00 RoboKloaka; 11.00 Poklopredpotop; 12.00 Nišam ja odavde; 15.30 škandal Celine ; 17.00 Mednarodni kongres Amnesty International v Ljubljani; 19.00 TB: Van Morrison; 20.00 Kislo grozdje. 1. del (J. Elster); 21.00 Oldies Goldies Chart; 23.00 Koncert: Super Rail Band. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 -96.4-100,3- 100,6- 104,3 - 107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, koledar; 8.20 OKC obveščajo; 9.00 Za zdravje; 9.15 Od zrna do klasa; 9.30 Po domače; 10.10, Primorski kraji in ljudje; 10.35 Javna odd. v Zani-gadu; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?; 14.30 Nedelja na športnih igriščih; 16.00-17.30 Športno popoldne; 17.35-19.00 Naša pomlad; 18.00 Nogometni večer; 19.30- 23.15 Večerni pr. Modrega Vala Radia Koper. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Radijska igra; 9.00 Saltimban-chi; 9.30 Kulturna poročila; 9.45 Knjižne novosti; 10.00 Film tedna, gledališče; 11.00 Narečna oddaja Su e zo per le con-trade; 11.30 Aktualnosti 12.00 Glasba po željah 14.30 Športna nedelja 17.32 Lestvica LP; 18.00 \^London Calling (lx me- Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Mladinski oder: Dečki Pavlove ulice (r. M. Sosič, 2. del); 10.50 Veselo po domače; 11.00 Cakole na placu; 11.15 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice, nato Glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Satirični kabaret: Prežganka št. 2 (S. Verč, B. Kobal); 14.50 Tro-picana; 15.00 Z naših prireditev, nato Potpuri; 16.00 Iz studia z vami: okrogla miza (izbor); 17.00 Šport in glasba; 18.30 Potpuri: 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 11.30,15.30, 17.30 Poroči-la;10.00 Izmenično Jutranji val - Nedeljska matineja. Radio Koroška 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (mag. Peter Olip); 18.10-18.30 Za vesel konec tedna. ŠPORT, NOGOMET Nedelja, 27. avgusta 1995 DANES ŠTART V ITALIJANSKEM PRVENSTVU / NEKATERE EKIPE SO SE OKREPILE BOLJ, DRUGE MANJ Juventus še močnejši kot lani? Za naslov še nekaj kandidatov Vloge že vnaprej razdeljene in nekaterim ne ostane drugega kot boj za obstanek - Kaj lahko stori Udinese? - Sampdoria-Roma glavni par I. kola Atalanta Ker že drugega ni bilo so se morali navijači zadovoljiti z obljubami »preroka« Emi-liana Mondonica, gotovo enega izmed boljših trenerjev v Italiji. Nova napadalna dvojica »težki« Vieri - »lahki« To-valieri se odlično dopolnjuje in obeta veliko število golov, tako da bo odhod ljubljenca Ganza verjetno kmalu romal v pozabo. Zato pa je precej negotova obramba: brazilec Alexandre se je izkazal za nedoraslega že na poletnih prijateljskih tekmah, izkušeni urugvajski libero Montero pa bo Se nekaj Časa miraoval zaradi poškodbe. TAKO NA IGRIŠČU: Fer-ron, Boselli, A. Paganin, For-tunato, Montero (Pavan), Sal-vatori, Bonacina, Vieri, Mor-feo, Tovaheri. BARI: Po dobri sezoni so mnogi pričakovali okrepitev za nadaljnji kakovostni skok, saj temu društvu gotovo ne manjka ne finančnih sredstev ne »visoke« podpore (beri Matarrese). Odhodi kapetana mladinske reprezentance Bi-gice in branilca Amorusa sta torej precej presenetila, »bomber« Tovalieri pa se bolj kot drugo ni uspel postaviti na isto valovno dolžino trenerja Materazzija. Abel Xa-vier se Se mora navaditi na povsem različno miselnost, Šved Kenneth Andersson pa je po SP pozabil, kako se zabija gole. Napad bo slej ko prej šibka točka, obstanek pa edini možni, letos težko dosegljivi cilj. TAKO NA IGRIŠČU: Fontana, Abel Xavier, Annoni, Manighetti, Mangone, Ricci, Gautieri, Cau, Andersson, Pe-done, Protti. Cagliari Prihod Giovannija Trapat-tonija je le pesek v oci, saj Ta-bareza res ni bilo treba nadomestiti. Stanje ni rožnato: odšla sta Dely Valdes in Be-retta, nova prišleca, Urugvajec Dario Silva in Venturin, pa nista na njunem nivoju. Za Sardince tako velja (in tu bo lahko odločilno vlogo imel Trapattoni), da bodo morali na igrišču pokazati še večjo zagrizenost kot doslej. Majhen klub je v zadnjih letih veliko napredoval, a tudi razvadil svoje navijače: njih lahko zadovolji le vstop v pokal UEFA. TAKO NA IGRIŠČU: Fio-ri, Napoli, Pusceddu, Bisoli, Villa, Firicano, Venturin, Lantignotti, Muzzi, Allegri, Oliveira. Pred tednom dni se je tudi vreme spomnilo na skaiajSnji začetek nogometnega prvenstva in na mah postab nič kaj poletno. Za zadnje skoke v vodo bo Se Cas, za poletni nogomet pa ne: od danes dalje bo veljalo le pravilo zmage, remija ali poraza. Tmdidja veleva, da je poleti prvakov vsaj pet, ekip ki se bodo borile za pokal UEFA Sest-sedem (ne pozabimo, ostali so prvaki..), rešeni pa bodo vsi že februarja ali v najslabšem primeru marca. V resnici bomo vsi že danes poslušali običajne litanije Eni bodo navalili na nesposobne sodnike, drugi se bodo izmazali s Se nepopolno formo, zmagovalci prve runde pa se bodo že kovali v zvezde. In tudi ponedeljek bo spet običajni ponedeljek z dobrodušnim »prerekanjem« po barih. Seveda bo kdo svoja stališča zagovarjal s privilegiranega položaja, ker bodo njegovi ljubljenci zmagovali. Kdo drug pa bo kimal: »Letos ne bo nič«. Nasploh lahko trdimo, da se kriza nogometa še ni lotila, vsaj velikih klubov ne. Panna, hiter in Juventus so tekmovali, kdo bo potrošil več denarja., Mlan si je privoščil Roberta Baggia, ki ga v bistvu ne potrebuje, pa tudi »kriza« Napolija se je na poletnem soncu stopila kot kocka ledu. Seveda, »majhni« so večinoma prodajali in si s tem zagotovili finančno mirnejšo plovbo. Res čuden, ta italijanski nogomet razlike med vrhom in dnom se večajo, čepmv je trenutni (in bodoči) trend v nogometu vse večja izenačenost V uvodnem kolu je na sporedu samo eno »veliko« srečanje. V Genovo prihaja namreč Roma, ki pa ne bo nastopila v popolni postavi Tudi Sampdoria bo igrala brez poškodovbanega Zen-ge in kaznovanega Mihajloviča, kljub tonu pa lahko že takoj na začetku pričakujemo hud boj (neposredni TVprenos po Tele+2 za naročnike). Seveda vlada v naši deželi veliko zanimanje tudi za uvodni nastop Udineseja, ki bo gostil Tmpattonijev Cagliari Videmča-ni imajo nekaj težav s poškodbami, toda trener Zaccheroni upa, da bo lahko poslal na igrišče najboljšo postavo, Id naj bi prinesla prve tri točke. V ostalih srečanjih čaka favorite vsaj na papirju lažje delo. Toda nogomet je nogomet zato so možna tudi vsakovrstna presenečenja.... PARI 1. KOLA (ob 16.00): Atalanta -panna, Bari - Napoli, Fio-rentina - Torino, Inter - Vicema, Juventus - Cremonese, Lazio -Piacenzajhdova - Milan, Sampdoria - Roma (ob 20.30), Udinese-CagJiariTekst Cremonese Politika »majhnih korakov« se obrestuje, saj je Cremonese tudi letos kupoprodajno borzo zaključila s pozitivnim predznakom, za nameček pa ekipa ni nic slabša od lanske. Odšel je Chiesa, ki pa je že tako bil le na posodo in torej nanj trener Simoni že vnaprej ni računal. Zato se je od Sampdorie vrnil Maspero, ki se na podeželju očitno veliko bolje znajde, nakup Marka Peroviča od Crvene zvezde pa tudi dobro obeta. TAKO NA IGRIŠČU: Tur-ci, Garzya, Di Sauro, Orlando, DallTgna, Verdelli, Perovič, De Agostini, Tentoni, Maspero, Florjančič. Fiorentina Kot je že običaj, odkar je na krmilu Toskancev razsipna družina Cecchi Gori, je bilo premikov nic koliko, toda vsi niso taki, da bi lahko vijoličastim omogočili zaželeni kakovostni skok. Bigica in Amoruso sta se že izkazala, bolj kot Šved Schvvarz, ki je le dvojnik Piacentinija in Coi-sa, pa bi bil na sredini potreben tehnično dober igalec. Se posebno zato, ker je Baiano veCno pokodovan in bo vlogo drugega napadalca moral prevzeti Rui Costa. V dvojici z Batistuto bo Portugalec nerešljiva uganka za vsako obrambo. TAKO NA IGRIŠČU: Tol-do, Camacialli, Serena, Bigica, Amoruso, Padalino, Schvvarz, Piacentini, Batistu-ta, Rui Costa, Robbiati. Inter Veliko nakupov, a večinoma še neznana imena. Ce bodo ta imena postala znana, se Interju obeta uspešna sezona, sicer bo anonimnost postala že običaj. Argentinec Zanetti je ze pokazal svoje vrline, o Robertu Carlosu pa se že ve marsikaj dobrega. Libero Frasi je izredno zanesljiv in Inče ni tako slab, kot je marsikdo namignil. Težave so se že pokazale v napadu, kjer so Ganz, Carbone, Rambert in tudi DelTAnno samo igralci »musje kategorije«. Pa počakajmo, kaj bodo obrodile govorice o Casiraghiju... TAKO NA IGRIŠČU: Pa-gliuca, Bergomi, Festa (Cento-fanti), Zanetti, Fresi, Roberto Carlos, Berti, Inče, Ganz, Carbone, DelTAnno. Juventus Odhod čedalje pogosteje poškodovanega Baggia je najbolj zadeti »nakup«. Toda tudi ostalih ne gre spregledati. Lombardo se je sicer poškodoval, a bo svež za drugi del sezone, Jugovič in Vier-chovvod sta Se dva borca, s prihodom mladega Pessotta pa tudi Jarnija ne bo nihče pogrešal. Ce k temu dodamo S številnimi »luksusznimi« menjavami založeno klop, je jasno, da je Juventus letos bolj kot lani kandidat za naslov. Le eno vpršanje muci vsakogar: bodo »Cmo-beli« tudi letos tekli toliko kot lani? TAKO NA IGRIŠČU: Peruzzi, Ferrara, Pessotto, Jugovič, Vierchovvod, Paulo Sou-sa, Di Livio, Tacchinardi, Vialli, Del Piero, Ravanelli. Lazio Kazalo je, da se je gospodar Cragnotti naveličal nogometnega sveta, toda slednjič, tudi s pomočjo ljudske vstaje, so se stvari uredile in odšel ni nihče, razen Gascoignea. Anglež pa menda ni velika izguba... Pred prvenstvom sicer Antonio Matarrese in Arrigo Sacchi sta pred začetkom A lige dobro razpoložena (AP) vzdušje ni bilo najboljše, saj vsi vedo, da je letos en cilj (prvenstvo, pokal, Evropa) takorekoc obvezen, sicer bi Cragnottijevo nezadovoljstvo znalo izbruhniti v nepredvidljivih razsežnostih. TAKO NA IGRIŠČU: Mar-chegiani, Gottardi, Favalli, Di Matteo, Negro, Chamot, Ram-baudi, Fuser, Boksič, Winter, Signori. Milan Baggio gor, Baggio dol: kdo pa je pripravljen dati roko v ogenj za stavo, Ce bo Baggio sploh veliko igral?! Trojica »Codino«-»Genij«-Weah doslej ni upravičila pričakovanj, Čeprav vsak od treh zagotavlja, da se dobri igralci ujamejo na prvi pogled. Razen tega ne gre podcenjevati mnenj »upornika« Simoneja, ki po lanski toči golov gotovo noče sedeti na klopi. Ce je napad lahko kljub vsem težavam nevaren, lahko »de profundis« mirne duše pripišemo obrambi: kot želva počasni Baresi na igrišču -zakaj le ni šel na Japonsko? TAKO NA IGRIŠČU: Rossi, Panucci, Maldini, Albertini, Costacurta, Baresi, Des-saily, Boban, Weah, Savice-vič, Baggio (Simone). Napoli Napoli izven profesionalnega nogometa? Take šale že ne more požreti nihče, sicer bi najbrž sledili drugemu pohodu na Rim. Odšla sta v bistvu samo Carbone in Can-navaro (Riscon je itak bil le tm v peti), po povratku Cruza pa je obramba celo solidnejša. Seveda Čudeža ni zakuhal San Gennaro, pac pa vedno aktualna geopolitična načela. Mladi, ki jih v Napoliju nikoli ni manjkalo, bodo imeli pomembno vlogo. TAKO NA IGRIŠČU: Ta-glialatela, Matrecano, Ayala, Bordin, Andre Cruz, Pari, Bu-so, Pecchia, Agostini, Di Napoli, Imbriani. Padova Ekipa, ki se reši Sele po dodatni tekmi (in 11-me-trovkah...) in se med poletjem ošibi, ne more pričakovati nic dobrega. Ce k temu dodamo, da je Padova celo odpovedala nekaj prijateljskih tekem zaradi številnih poškodb, je jasno, da bo boj izredno hud, morda celo brezupen. Balleri, Ma-niero in Franceschetti (vsi k Sampdorii) so nenadomestljivi, barko lahko reši le istočasni »exploit« več igralcev. TAKO NA IGRIŠČU: Bo-naiuti, Ciucchi, Pioli, Lalas, Gabrieli, Sconziano, Fiore, Roberto Baggio je bil hit letošnje kupoprodajne borze Nunziata, Vlaovič, Longhi, Galderisi. Parma Roberto Mancini je nekoč dejal: »Ce bi Sampdoria potrošila toliko milijard kot Parma, bi že zmagala pet scudet-tov«. Prav tako: denarja v bogati Emiliji ne manjka in nakupov tudi ne. Toda kar precej le-teh je povsem nepotrebnih. Vzemimo Stojckova: ali nista že zadosti Zola in Brolin? Potreben bi bil masivni napadalec za gnečo v kazenskem prostoru. In Canna-varo? Kot da bi manjkalo branilcev. Večno nepopolna ekipa in stalno opravičilo: važno se je zabavati. TAKO NA IGRIŠČU: Buc-ci, Benarrivo, Di Chiara, D. Baggio, Apolloni, Minotti, Brolin, Stojckov, Crippa, Zola, Asprilla. Piacenza Spet popolnoma italijanska ekipa, spet boj za obstanek, ki so se mu predlanskim izognili le zaradi »radodarnosti« Milana. Ekipa je uigrana, po odhodu De Vitisa in Inza-gija pa bo treba preveriti napad, kjer je od nezadržne trojice ostal le »JPP« Piovani. Naslov najbolj simpatičnega moštva pa Piacenzi rade volje podeljujemo že vnaprej. TAKO NA IGRIŠČU: Tai-bi, Polonia, Rossini, Lucci, M. Conte, A. Carbone, Turrini, Piovani, Cappellini, Corini, Caccia. Roma Edini nakup za standardno enajsterico je Di Biaggio, veliko »težja« je pravzaprav italijanizacija Balba, uveljavita pa se lahko tudi Branca in Berretta. O moštvu torej nic novega, Ce ne o domnevni vlogi rezerve Gianninija. Kralj na klopi? Brez šal, prosim. Velja poudariti, da Roma odlično dela na mladinskem področju in da ne mine sezona, ko se ne bi izkazal kak novi obraz. Ambicije merijo na naslov, Čeprav je veliko real-' nejša uspešna pot v pokalu UEFA. TAKO NA IGRIŠČU: Cer-vone, Lanna, Petruzzi, Statute, Aldair, Carboni, Moriero, Di Biagio (Thern), Balbo, Giannini, Foncesa. Sampdoria Veliki premiki, ki naj bi zagotovili pomladitev ekipe in zasluzeni umik Mancinija za pisalno mizo so se zaceli. Prva etapa je nedvomno bila pozitivna, saj so se Seedorf, Balleri, Franceschetti in tudi Karembeu dobro uživeli v novo okolje. Sezona prehodnega značaja, a vseeno v boju za ponoven nastop v Evropi. Dva dni pred začetkom je ekipa ostala brez standardnega vratarja Zenge, ki si je poškodoval kolenske vezi in bo moral počivati od 4 do 6 mesecev. TAKO NA IGRIŠČU: Pagodo, Balleri, Franceschetti, Šacchetti, Ferri, Karembeu, Chiesa, Seedorf, Maniero, Mancini, Mihajlovič. Torino Običajni Torino, ki je vedno nekaj posebnega, vsekakor prijetnega. Turek Hakan Siikur lahko igra le tu. Tržačani bomo imeli v moštvu enega pravega someščana (Milaneseja) in nekoga, kijev našem mestu zapustil samo lepe spomine (vratar Biato). Milanese ima nehvaležno vlogo, da nadomesti Pessorta, bolj kot to pa je vprašljiva še ena vrhunska sezona Peleja in Rizzitellija. Leta namreč tečejo tudi zanju... TAKO NA IGRIŠČU: Biato, Falcone, Maltagliati, Bac-ci, Angloma, Milanese, Coz-za, Cristallini, Rizzitelli, Abe-di Pele, Hakan. Udinese Furlani (beri varčni »boss« Pozzo) se na kupoprodajni borzi še nikoli niso razpistoli-li in tudi letos ni prišlo do izjeme. Odhoda Pizzija in Scarchillija sta s trenutnim kadrom nezapolnjiva, zato bo moral novi trener Zaccheroni zahtevati več borbenosti, ki lani ni bila ravno značilnost Udineseja. Sicer pa je Pozzo tudi izvedenec za november-ske »popravne« nakupe. Bierhoff ima »sitno« (a njemu vsekakor dosegljivo) nalogo, da navijačem ne da okusiti grenkobe selitve ljubljenca Camevaleja. TAKO NA IGRIŠČU: Batti-stini, Rossitio, Kozminski, Ri-pa, Bia, Helveg, Desideri, Ametrano, Bierhoff, Stroppa, Poggi. Vicenza Ce se Vicenza reši, lahko začnemo verjeti v Čudeže -nekaj Čudežu podobnega je namreč bilo že samo napredovanje v A ligo. V moštvu je nekaj igralcev, ki so igrali proti Triestini... a ne v B, temveč v C ligi. Razen švedskega branilca Bjorklunda okrepitev vrednih tega izraza ni bilo. TAKO NA IGRIŠČU: Bri-vio, Sartor, Lopez, Bjorklund, Lombardini, Maini, Di Carlo, Viviani, Murgita, Briaschi, Gašperini. Dimitrij Križman Perugia - Foggia (1:1) uvod v drugoligaško prvenstvo Nogometno prvenstvo v B figi se ni moglo začeti na boljši način, kot se je, to je z derbijem med Perugio in Foggio, ki sta po mnenju večine ena najresnejših kandidatov za napredovanje v A ligo. Rezultat je bil neodločen 1:1, ostala srečanja pa bodo danes. PARI 1. KOLA (16.00): Cesena - Pi-stoiese, F. Andria - Bologna, Lucchese -Chievo, Perugia - Foggia (včeraj), Pescara - Brescia, Reggiana - Palermo, Reggi-na - Ancona, Salemitana - Cosenza, Ve-nezia - Avellino, Verona - Genoa. Start tudi v C-l ligi Tudi tretjeligaško prvenstvo se je dejansko začelo že včeraj s tekmo med Lodigianijem in Turrisom v B skupini C-llige. V uvodnem srečanju je bil boljši Turris z 1:0. Vsa ostala srečanja v obeh skupinah bodo nA sporedu danes popoldne. PARI 1. KOLA (danes ob 16.00) Skupina A: Brescello - Empoli, Carpi - Leffe, Carrarese - Modena, Como - Massese, Montevarchi -Alessandria, Monza - Fiorenzuola, Saronno - Pro Šesto, Spal - Prato, Spezia - Ravenna. Skupina B: Ascoli - Siena, Atleti-co Catania - Sora, Casarano - Savoia, Gualdo - Nocerina, Ischia C. di San-gro, Juve Štabi a - Acireale, Lodigiani - Turris (0:1, včeraj), Nola - Lecce, Trapani - Chieti NOVICE VESLANJE / SVETOVNO PRVENSTVO V TAMPEREJU Italijan Vladi Panato prvi na SP v spustu za kanuiste BALA - Italijan Vladi Panato (23:56, 78) je v Bali na severu VValesa osvojil naslov svetovnega prvaka v spustu v kategoriji C-l (kanu enojec) pred Nemcem Stefanom Stiefenhoferjem (24:00, 53) in Francozom Jeromom Bonnardelom (24:04, 68). Slovenski kanuist Primož Sulič se je uvrstil na šesto mesto s časom 24:14,16, čeprav je pričakoval tudi medaljo, saj je bil na treningu drugi. Borut Horvat se je s časom 24:55, 84 uvrstil na enajsto, Simon Hočevar pa s časom 25:09, 98 na 13. mesto. V spustu za ženske v kategoriji K-l (kajak enojec) je zmagala Avstrijka Uschi Profanter (22:56, 68) pred Laurence Castet iz Francije (23:07, 17) in Aurore Brigard (23:13,11), prav tako iz Francije. Slovenska kajakašica Lučka Cankar je s časom 25:09, 54 zasedla 18. mesto. Izidi:- moški/C-1: 1. Vladi Panato (Ita) 23:56, 78; 2. Stefan Stiefenhofer (Nem) 24:00, 53; 3. Jero-me Bonnardel (Fra) 24:04, 68... 6, Primož Sulič (Slo) 24:14, 16; ženske/K-1: 1. Uschi Profanter (Avt) 22:56, 68; 2. Laurence Castet (Fra) 23:07, 17; 3. Aurore Brigard (Fra) 23:13, 11,...18. Lučka Cankar (Slo) 25:09, 54 Muster in Costa v finalu v Umagu UMAG - V današnjem finalu mednarodnega teniškega turnirja v Umagu (nagradni sklad 400.000 dolarjev) se bosta pomerila prvi nosilec Avstrijec Thomas Muster in sedmi nosilec Spanec Carlos Costa. Muster je težje od pričakovanj premagal Spanca Francisca Claveta, zmagovalca pa je odločila podaljšana igra tretjega odločilnega niza, potem ko sta se prva dva seta končala s 7:5, prvi za Mu-sterja, drugi pa za Claveta. Drugi polfinalni dvoboj je dokaj zanesljivo pripadel Costi, ki je premagal Italijana Andreo Gaudenzija. POLFINALNA IZIDA: Thomas Muster (Avt/1) -Francisco Clavet (Spa/5) 7:5, 5:7, 7:6 (7:3), Carlos Gosta (Spa/7) - Andrea Gaudenzi (Ita/3) 6:3, 6:4. Brez težav le Siemerink COMMACK - Tenisači na mednarodnem moškem ATP turnirju v ameriškem Commacku z nagradnim skladom 328.000 dolarjev so včeraj odigrali četrtfinalne dvoboje. Gladko zmago je zabeležil le Nizozemec Jan Siemerink, ki je s 6:4 in 6:2 premagal Avstralca Todda VVoodbridgeja. Ostati trije polfinalisti prvi nosilec Rus Jevgenij Kafelnikov, tretji nosilec Švicar Marc Rosset in Italijan Renzo Furlan so za zmago potrebovali tri nize. Četrtfinalni izidi: Marc Rosset (Svi/3) - Cedric Pioline (Fra) 7:5, 6:7 (3:7), 6:1; Renzo Furlan (Ita) - MaliVai VVashington (ZDA) 6:4, 1:6, 6:2; Jan Siemerink (Niz) - Todd VVoodbridge (Avs) 6:4, 6:2; Jevgenij Kafelnikov (Rus/l) - Shuzo Matsuoka (Jap) 5:7, 6:2, 6:2. Magdalena Malejeva v 3 nizih MAHVVAH - Teniške igralke v ameriškem Mahvvahu so ponoči odigrale četrtfinalne dvoboje. Nastopila je tudi tretja nosilka Bolgarka Magdalena Malejeva, ki je v treb nizih s 6:2, 4:6 in 6:4 premagala Avstrijo Judith VViesner. Izidi: Čhanda Rubin (ZDA/6) - Marianne Werdel (ZDA) 6:2, 6:1; Jana Novotna (Ceš) - Iva Majoli (Hrv) 6:2, 2:6, 6:0; Magdalena Malejeva (Bol/3) - Judith VViesner (Avt) 6:2, 4:6, 6:4; Ai Sugiyama (Jap) -Nicole Bradtke (Avs) 4:6, 6:4, 7:6 (7:3) Zmaga odbojkarjev Italije ZDA - Italija 0:3 (11:15,11:15,15:17) ITALIJA: Meoni, Giani, Gardini, Bernardi, Gravina, Bracci, Tofoli, Zorzi, Papi, Pasinato, Cantagalli, Bo-volenta. ZDA: Bali, Nygaard, Ctyrtlik, Fortune, Sorensen, Ivie, Lambert, Winslow, Stork, Landry, Rogers, VVatts. PHOENIX - V drugem prijateljskem srečanju proti ZDA se je italijanska odbojkarska reprezentanca oddolžila za bledo predstavo in poraz v Los Angelesu. Velasco je spet premešal karte in poslal na igrišče Meonija kot podajača, Gianija z njim v diagonali, medtem ko sta na mestu centrov zaigrala Gardini in Gravina, kot tolkača pa Bracci in Bernardi. »Azzurri« so zaigrati dobro, čeprav je še posebej v napadu še vedno preveč napak. Italija je ponoči pred povratkom v domovino v Albuquerqueu odigrala še eno tekmo proti Američanom. Djordjevič z zlomljenim nosom Brovvn namesto Gaya BOLOGNA - Samo 56 sekund je trajal nastop Saše Djordjeviča v Roset, kjer je njegov Teamsy-stem Bologna igral proti Jcoplasticu iz Neaplja. V boju pod košem mu je namreč zlomil nos eden od igralcev Jcoplastica, kljub temu pa je Teamsy-stem zmagal s 86:67. Djordjevič se je tako pridružil poškodovanim soigralcem Myersu, Blasiju in Gayu, ki že nekaj časa ne igrajo. Vsaj za zadnjega pa so pri teamsy-stemu našli začasno zamenjavo, namesto Gaya, ki so mu operirali meniskus, bo do 1. oktobra za Bolonjčane igral Mike Brovvn, 32-letni center (206 cm), ki ima za seboj devet let v NBA (skupno 3500 točk), eno leto pa je igral tudi za Filan-to Desio. Takrat je bil proglašen za najboljšega centra v košarkarski A2 ligi. Zlato za Slovenca Iztoka Čopa Četverec Italije ubranil naslov Slovenski četverec drugi v malem finalu, s čimer si je zagotovil nastop na Ol - V«zlatem« italijanskem četvercu tudi Tržačan Riccardo Dei Rossi TAMPERE - V finskem Tampereju se je končal drugi dan finalnih odločitev na veslaškem svetovnem prvenstvu. Prvo zlato kolajno na svetovnih prvenstvih je osvojila tudi Slovenija, ki jo je v enojcu priveslal Iztok Cop, četverec brez krmarja pa je v malem finalu zasedel drugo mesto in si zagotovil nastop na olimpijskih igrah v Atlanti. Med četverci so naslov svetovnih prvakov ubraniti Italijani. V hudi konkurenci Estonca Jurija Jaansona, Švicarja Xena Miillerja, Nemca Thomasa Langeja, Ceha Vaclava Chalupe in Italijana Giovarmija Cala-breseja je Iztok Cop dosegel skoraj nemogoče in osvojil zlato odličje. Cop je na nek način tudi izpolnil obljubo dano po veslaški regati na Bledu, češ da ima dovolj tretjih mest, in si priveslal zlato. Po fi- nalu je povedal, da se je pred tekmo najbolj bal Miillerja in Jaansona, s trenerjem Janšo pa sta se odločila za zelo napadalno tehniko, ki je tokrat prinesla uspeh. »V finišu se je dobro izteklo. Kmalu sem začel napad in lahko bi izgubil tudi vse,« je po tekmi povedal Cop. Tekmo je najbolje začel začel Ceh Vaclav Chalu-pa, v drugem delu pa je svojo moč pokazal Jaan-son, močno povečal število zavesljajev in prehitel vso konkurenco, vendar je očitno prezgodaj napadel in v finišu izgubil moč. Švicar Xeno Miiller pa je iz nerazumljivega razloga še bolj zaostal in jasno je bilo, da enega izmed favoritov ni več v boju za odličja. Dvesto-petdeset metrov pred ciljem so bili čolni z izjemo Jaansonovega, ki je imel prednost pol čolna, in Mullerjevega, skoraj poravnani. V odločilnem finišu pa je imel največ moči Iztok Cop, ki je z dobro taktiko ne le ugnal tekmece za drugo mesto, ampak v končnici imel tudi nekoliko sreče z za-vesljajem in potisnil konico čolna skozi ciljno linijo pred Estoncem. Razburljiva je bila tudi tekma četvercev brez krmarja. V velikem finalu so boj za odličja bili lanski prvaki Italijani, tradicionalno močni Britanci in presenečenje letošnjega SP Poljaki. Poljski čoln je silovito začel, vodil več kot polovico tekme, v zdanjem delu pa sta ga prehitela britanski in italijanski čoln, ki sta se med seboj pomerila za pr- Pregled osvojenih kolajn zlato srebro Država ZDA Italija V. Britanija Avstralija Danska Kanada Slovenija Švedska Avstrija Francija - Nemčija - Nizozemska Nova Zelandija Estonija - Češka Belgija - Norveška- Poljska - Belorusija 4(4) 1 3(2) - 2(1) 4(3) 2(1) 1 2(1) - 1 1 1 - 1 - KD - 3(3) 2 3(2) KD - 1 - 1(1) 1 - KD 1 - 2(1) - 1 - 1 hran skupaj - 5(4) 3(3) 6(5) - 6(4) - ■ 3(1) 3(3) 5(4) 2 - 1 - 1 - 1(1) 5(3) 4(3) KD 2(1) 1 2(1) 1 2(1) 2(1) 1 1 KD 1 Opomba: v oklepaju je število medalj osvojenih v neo-limpijskih disciplinah. PLAVANJE / EVROPSKO PRVENSTVO Včeraj na Dunaju moške discipline povsem ruske Pri ženskah dve zlati kolajni za Nemčijo, ena za Irsko DUNAJ - V velikih finalih je največ zlatih kolajn osvojila Rusija. Moške discipline so bile ruske. Svetovni rekorder v delfinovem slogu Denis Pankratov je tudi v včerajšnji 200-metrski preizkušnji zanesljivo osvojil zlato odličje, nov svetovni rekord pa je bil po njegovem mnenju nedosegljiv zaradi hladnega ozračja. V Sprintu na 50 m kravl je po pričakovanju zmagal Aleksander Popov, ki je s časom 22.25 dosegel najboljši izid v Evropi, obenem pa za 2 stotinki sekunde izboljšal rekord evropskih prvenstev. Tretje zlato odločje je Rusiji priplaval Valdimir Selkov na 100 metrov v hrbtnem slogu,. Najboljši letošnji dosežek v Evropi na 200 m mešano je dosegla Irka Michelle Smith, presenetljiv pa je bil razplet ženske štafete na 4 x 100 metrov mešano. Prve so bile po pričakovanju Nemke, drugo in tretje mesto pa so presenetljivo osvojile Madžarke oziroma Španke. V najdaljši ženski disciplini (800 metrov kravl) so Nemke dosegle dvojno zmago. Zlato kolajno je osvojila še ne 16-let-na Juha Jung, ki je za samo 6 desetink sekunde ugnala Jano Henke. Bron je pripadel Nor-vežanki Irene Dalby. Najboljša slovenska plavalka Alenka Kejžar je na evropskem prvenstvu na Dunaju desetemu mestu na 200 metrov prsno doda- la še 14. na 200 metrov mešano. Potem ko je po odpovedi dveh tekmovalk v finalu B kot druga rezerva dobila priložnost, da vendarle nastopi v malem finalu je Radovljičanka taktično plavala odlično in z novim državnim rekordom 2:20.18 v malem finalu osvojila šesto mesto. Njena sestra Nataša in s časom 2:23:07 zasedla 23. mesto. Dopoldne sta v kvalifikacijah na 1500 m kravl nastopila tudi Jure Bučar in Igor Majcen. Boljši je bil Bučar, ki je dosegel čas 15:48.23 in pristal na robu finala A, na 9. mestu, Igor Majcen pa je s časom 15:48.95 osvojil 11. mesto. Za uvrstitev med osem najboljših je bilo potrebno plavati 15:44:40. Izidi: moški - 200 m delfin: 1. Pankratov (Rus) 1:56.34, 2. Galka (Pol) 1:59.50, 3. Bre-mer (Nem) 1:59.96; 50 m kravl: 1. Popov (Rus) 22.25, 2. Kalfayan (Fra) 22.63, 3. Span-neberg (Nem) 22, 66, 5. Gusperti (Ita) 22.77 (državni rekord); 100 m hrbtno: 1. Selkov (Rus) 55.48, 2. Letzin (Nem) 56.24, 3. Maene (Bel) 56.32; ženske - 800 m kravl: 1. Jung (Nem) 8:36.08, 2. Henke (Nem) 8:32.68, 3. Dalby (Nor) 8:38.82; 200 m mešano: 1. Smith (Irs) 2:15.27, 2. Becue (Bel) 2:16.15, 3. Peczak (Pol) 2:17.42; 4 x 100 m mešano: 1. Nemčija 4:09.97, 2. Madžarska 4:12.00, 3. Španija 4:12.52,4. Italija 4:12.85. vo mesto. V sprintu so bili močnejši Italijani. Na tem SP so pred zadnjim dnevom najuspešnejši Američani, ki so v petek zbrali štiri zlata odličja in tem včeraj dodali bron, Italijani pa so bili včeraj dvakrat prvi in trikrat tretji, včeraj pa so osvojili še zlato odličje v četvercu brez. Največje razočaranje dosedanjega poteka prvenstva so Nemci, ki so kljub velikim pričakovanjem še vedno brez zlatega odličja. Izidi - olimpijske discipline: moški - enojec: 1. Cop (Slo) 6:52.93, 2. Jaan-son (Est) 6:53.48, 3. Cha-lupa (Ceš) 6:54.14, 4. Ca-labrese (Ita) 6:54.63; dvojec brez krmarja: 1. Redgrave-Pinsent (VB) 6:28.11, (na sliki AP) 2. Walker-Wearne (Avs) 6:29.87, 3. Andrieux-Rol-land (Fra) 6:30.63, 4. Pen-na-Bottega (Ita) 6:31.35; dvojni dvojec: 1. Chri-stensen-Halbo Hansen (Dan) 6:17.01, 2. Volkert-Steiner (Nem) 6:19.42, 3. Undset-Skar Storseth (Nor) 6:21.84; četverec brez krmarja: 1. Italija 5:58.28, 2. Velika Britanija 5:58.89, 3. Poljska 6:02.13. Zenske - enojec: 1-Brandin (Sve) 7:26.00, 2. Laumann (Kan) 7:29.07, 3. Bredael (Bel) 7:34.29; dvojec brez krmarke: 1-Still-Slater (Avs) 7:12.70, 2. Schvven-Kraft (ZDA) 7:14.90, 3. Gosse-Garcia (Fra) 7:16.49; dvojni dvojec: 1. McBean-Hedd-le (Kan) 6:55.76, 2. Eys-Van Nes (Niz) 6:55.84, 3. Baker-Lawson (NZL) 6:59.43. r FORMULA 1 / DANES VN BELGIJE n Ferrarijeva voznika Berger in Aleši na šlarfu kot prvi in drugi Pravi polom Schumocherjo, ki bo štortol kot šestnajsti - Tudi Hill zadaj SPA FRANCOR-CHAMPS - Voznik Fer-rarija Gerhard Berger bo na današnji dirki za veliko nagrado Belgije enajstič v karieri startal s prvega mesta, svetovni prvak Michael Schumacher pa je včeraj doživel pravi polom in bo enajsto dirko sezone začel s 16. mesta. Tako slabega izhodiščnega položaja Nemec, ki je na včerajšnjem prostem treningu dodobra uničil svoj dirkalnik, še ni imel nikoli. Schumacher pač ni imel svojega dne, zato pa se je prvega mesta lahko veselil Berger, ki bo danes dopolnil 36 let: »Srečen sem, toda upam, da si bom pravo darilo za rojstni dan privozil šele na dirki.« Drugi je bil drugi ferra-rijevec Jean Aleši pred Miko Hakkinenom, ki je tako dosegel svoj najboljši rezultat treninga po Estorilu leta 1993. Dopoldanski trening se je začel s hudo nesrečo Schumacherja, ki pa se ni poškodoval. Nemec je zavozil na kamen ob robu proge in se zaletel v ograjo iz gum. Inženirji niso mogli pravočasno pred začetkom uradnega treninga popraviti njegovega benettona, ki je imel zelo poškodovano podvozje. Oblaki so se že zgrnili nad Spajem, ko so dirkači začeli s treningom, ki pa je minil brez Schumacherja. Niti Schumacherjev najhujši tekmec Damon Hill ni imel svojega dne. Ker je Anglež zapeljal na travo in si sk- rajšal pot do boksa, so ga sodniki kaznovali z eno dirko prepovedi, kazen pa so nato spremeniti v pogojno. Nato je Hill s svojim dirkalnikom zapeljal še na pesek in se je moral zadovoljiti z osmim mestom. Izidi: 1. Berger (Avt, ferrari) 1:54.392 (219.476 km/h), 2. Aleši (Fra, ferrari) 1:54.631, 3. Hakkinen (Fin, mcla-ren-mercedes) 1:55.435, 4. Herbert (VB, benet-ton-renault) 1:56.085, 5. Coulthard (VB, wil-liams-renault) 1:56.254, 6. Blundell (VB, mcla-ren-mercedes) 1:56.622, 7. Irvine (VB, jordan-peugeot) 1:57.001, 8. Hill (VB, williams-re-nault) 1:57.768, 9. Panis (Fra, ligier-honda) 1:58.021, 10. Frentzen (Nem, sauber-ford) 1:58.148, 11. Salo (Fin, tyrrell-yamaha) 1:58.224, 12. Barrichel-lo (Bra, jordan-peugeot) 1:58.293, 13. Brundle (VB, ligier-honda) 1:58.314, 14. Boullion (Fra, sauber-ford) 1:58.356, 15. Katayama (Jap, tyrrell-yamaha) 1:58.551, 16. Schumacher (Nem, benetton-re-nault) 1:59.079, 17. Lamy (Por, minardi-ford) 1:59.256, 18. Inoue (Jap, arrows-hart) 2:00.990, 19. Badoer (Ita, minardi-ford) 2:01.013, 20. Papis (Ita, arrows-hart) 2:01.685, 21. Montermini (Ita, pa-cific-ford) 2:02.405, 22. Moreno (Bra, forti-ford) 2:03.817, 23. Lavaggi (Ita, pacific-ford) 2:06, 407, 24. Diniz (Bra, forti-ford) 2:09.537. (J. M.) ŠPORT yf Nedelja, 27. avgusta 1995 33 KOŠARKA / NA TURNIRJU V GRADEŽU PROTI POLTIJU r— PRIPRAVE ZA NOVO PRVENSTVO —1 Prepričljiva zmaga tržaškega lllycafteja Tržačani so prikazali presenetljivo dobro igro - Nasprotnik je eden favoritov A2 lige - Tokrat zadovoljili prav vsi igralci tržaške ekipe, ki je s hitro in dopadljivo igro večkrat žela bučno odobravanje publike. Guerra je potrdil, da je odličen realizator, American Shorter pa je zelo učinkovit predvsem iz srednje razdalje. »Stari« Tonut (na sliki), Pol Bo-detto in Zamberlan so že v dobri formi. NajveCje presenečenje pa sta pravzaprav bila mlada Gori (letnik 77) in Gironi (letnik 76), ki sta pokazala izredno odločno igro in z akcijo prav pred zaključkom tekme, ko je Gironi v zraku prestregel podajo Gorija in žogo zabil v koš, požela najbolj bučen aplavz. O tekmi sami ni kaj veliko povedati, saj je bil Uly Caffe stalno v vodvu in ni bil rezultat nikoli v dvomu. Marko Oblak Illycaffš -Polti Cantd 103:73 (56:36) Illycaffe: Gori 5 (5:6, -, 0:2), Calbini 4 (-, 2:3, 0:1), Gironi 8 (0:2, 4:6, -), Tonut 10 (3:3, 2:3, 1:2), Guerra 22 (4:4, 9:12, 0:2), Spigaglia (-, -, 0:1), Giaco-mi, Zamberlan 13 (3:3, 5:7, 0:1), Pol Bodetto 16 (2:2, 7:7, -), Shorter 22 (5:8, 7:14, 1:2), Piazza 3 (-, -, 1:2), Ogrisec. Polti Cantu: Binotto 16 (2:2, 4:7, 2:4), Valente 4 (-, 2:3, 0:4), De Piccoli, Man-tica, (0:2, 0:1, -), Rossini 12 (2:3, 5:9, 0:1), Buratti 5 (2:2, 0:1, 1:4), Gianolla 21 (4:6, 4:7, 3:6), Harge 2 (-, 1:4, -), Gristelli (-, -, 0:1), Zorzolo 7 (1:4, 3:8, 0:3), Donego 6 (2:2, 2:7, -). Sodnika: Frabretti iz Pozzuolija in Bullo iz Tre-visa Delni izidi: 19:10 (5), 29:14 (10), 40:23, (15), 67:40 (25), 82:51 (309, 90:61 (35). PON: Binotto (32) Illycaffe je v svojem prvem nastopu pred do-_ maco publiko (v Gradež je prišlo namreč precejšnje število tržaških navijačev) prijetno presneti!. Kljub odsotnosti poškodovanega tujca Posterja je namreč prepričljivo premagal enega izmed favoritov A-2 lige, ekipo Polti iz Cantuja in se uvrstil v današnji finale, kjer se bo ob 22. uri pomeril z zmagovalcem srečanja med Bresciala-tom in Mashem iz Verone. Resnici na ljubo gre poudariti, da so nasprotniki zagirali praktično brez tujca, saj Harge, ki je lani igral v Švici, ni naredil skoraj nic in ga ekipa prav gotovo ne bo najela za prvenstvene nastope. Kljub temu gre podčrtati zelo dober nastop NOGOMET / NA PROSEKU Od torka dalje tradicionalni turnir »Memorial Husu« Domovi košarkarji upajo v ponovno vključitev v C2 ligo in trdo trenirajo Nekatere ekipe so se nastopu odpovedale Lansko slabo sezono je treba čimprej pozabiti Domovi košarkarji so v sredo zaceli priprave pod vodstvom novega trenerja Pier-paola Bordina za prvenstvo D lige. Obstaja pa realna možnost, da bo Domova ekipa tudi letos igrala v C2 ligi, Čeprav je v minulem prvenstvu izpadla. Tržaški Ferroviario je namreč odstopil, go-riško društvo Senators pa se je razpustilo. Pravico do nastopa v C2 ligi ima tako Staranza-no. Kaže pa, da se tudi košarkarki klub iz Sta-rancana ne namerava udeležiti tega prvenstva in tako bi domovci tudi letos lahko igrali v C2 ligi. Ne glede na to pa se Domovi košarkarji te- meljito pripravljajo na novo sezono v glavnem z igralci, ki so tudi v minulem prvenstvu igrali za slovensko go-riško moštvo. Z domovci trenira tudi Cri-stiano Franco (letnik 1972), bivši igralec-Ar-dite, ki je pred dvema letoma nastopal za videmski CBU, njegov prestop v Domove vrste pa še ni definiran. Vprašljiv je v letošnjem prvenstvu tudi nastop Dušana Košute zaradi študijskih obveznosti. Športni direktor Domove ekipe Livio Semolič pravi: »Igralci so v tem prvenstvu resno odločeni, da popravijo slab vtis, ki so ga zapustili v lanski sezoni, in se takoj vrniti v C2 ligo. Ekipa bo imela svoj prvi uradni nastop v prvi polovci septembra, ko se bo udeležila 2. trofeje K2 šport. Na tem turnirju bodo razen Brescialata igrale vse najboljše ekipe iz goriske pokrajine. Do tega turnirja pa bodo trenirali vsaki dan.« Konec meseca bodo zaceli s pipravami tudi mlajši košarkarji. Dom bo letos nastopal v prvenstvu naraščajnikov in dečkov. Imel bo tudi ekipo minikošarkarjev. Naj omenimo še, da je domovec David Gej prestopil k Jadranovim mladincem, Egon Covi pa naj bi ostal še letos pri goriskemu Brescila-tu. (bi) NOGOMET / PRIČAKOVANA PRIJATELJSKA TEKMA MED VESNO IN TRIESTINO Triestina: pet golov brez leska Na srečo je prvenstvo še daleč Med »rdečimi« zadovoljil Gubellini, pričakovani Bottiston neučinkovit Križani so nudili soliden odpor in... zakusko s petimi zvezdicami V torek, 29. avgusta, se bo na pro-seškem igrišču začel tradicionalni nogometni turnir »Memorial brata Husu«, ki ga organizira FC Primorje. Za trofejo se bo letos potegovalo osem ekip, in sicer Breg, Dolina, Gaja, Kras, Portuale, Primorec, Zarja in Primorje. Turnir ekipam služi kot priprava za bližajoče se prvenstvo, lani pa je na turnirju slavila Zarja, ki je v finalu šele po enajstmetrovkah premagala domaCe Primorje. In prav lanski zmagovalec Zarja bo o tvoril letošnji turnir s tekmo proti Dolini. Bazovci so seveda veliki favoriti, kot bodo naslednji dan v pred- nosti igralci domačega Primorja proti Bregu. SPORED PREDTEKMOVANJA Torek, 29. 8. 1995: Zarja - Dolina (A) Sreda, 30. 8. 1995: Primorje - Breg (B) Četrtek, 31. 8.1995: Portuale - Kras (C) Petek, 1. 9. 1995: Primorec - Gaja (D) V ponedeljek, 4. septembra, in torek, 5. septembra, bosta na sporedu polfinalni srečanji. V ponedeljek se bosta pomerila zmagovalca parov A in G, v torek pa zmagovalca tekem B in D. V Četrtek (7. 9.) bo srečanje za tretje mesto, naslednji dan pa še finale za prvo mesto. Vse tekme se bodo zaCele ob 20.30. Vesna - Triestina 0:5 (0:2) STRELCI: Natale v 19., Marsich v 23., Giannini v 65. in Luiso v 70. in 73. minuti. VESNA: Zemanek (Car-U), Krisciak (Naleti), Pipan (Ricci), Niko Sedmak, Soa-vi, Malusa (Mauro), Lako-seljak (Morassut), Venturini, Zocco (Kostnapfel), Scala (Košuta), Peter Sedmak. TRIESTINA: Nioi (Bar-bato), Zanotto, Battiston (Birtig), Natale (Mezzari), Zocchi, Tiberio (lacono), Polmonari (Colombotti), Pivetta (Cicconi), Marži (Mosca), Gubellini (Giannini), Marsich (Luiso). Po dobrem tednu slabega vremena je včeraj spet posijalo sonce, ki pa Vesninim odbornikom ni ustrezalo, saj so Tržačani za sobotni cilj raje izbrali Sesljan. Za vseeno lepo število gledalcev (okoli 400) so tako poskrbeli domači ljubitelji usnejene žoge in ne pretiravamo, Ce rečemo, da je večina prišla gledat Vesno (seveda je tudi ime nasprotnika vplivalo na bolečo odpoved morju), ne pa samo Triesti-ne. Kakšna razlika s Časi, ko so v Bazovici svoj prvi sezonski nastop opravljali De Falco in Romano! Tekma ni bila atraktivna. Proti amaterjem so sicer nastopi merodajni le toliko kot šolske ocene dosežene s suplentko, toda kako opravičiti en sam s bel v vrata v teku celega prvega polčasa? Prvi zadetek je bil sad posrečenega »sbela« Nataleja, ki je iz-nenadil kriškega vratarja z lobom z roba kazenskega prostora, res lep pa je bil drugi gol Marsicha, ki je z glavo zabil v mrežo natančen predložek Gubelli-nija. Prav slednji je bil pri Triestini eden izmed najbolj aktivnih, povsem izgubljen pa je bil levi zunanji branilec Battiston. Po dokaj mirnem (lenem) drugem delu prvega in začetku drugega polčasa je nato Triestina v slabih desetih minutah dosegla bi gole, sad nepazljivosti obrambe in oportunizma Luisa. Nekaj lepih potez je pokazal tudi Mosca (napadalec, zadnji nakup, prihaja od Catanie), Giannini in Cicconi pa bosta ob drugi primernejši priložnosti skušala prepričati trenerja Rosellija, da sta vredna nakupa. Ce igra mestnega C2-U-gaša nme zasluži pretirane pohvale, pa to zasluži njeno vodstvo, ki je sprejelo povabilo Vesne in seveda delavci kriškega društva, ki so Triestino sprejeli z zavidljivim gostoljubjem in zakusko s petimi zvezdicami. (dk) Na slikah (Foto Balbi/Kroma): akcija s tekme in ekipi pred tekmo. Obvestila SD POLET - KOTALKARSKA SEKCIJA priredi v soboto, 2. in v nedeljo, 3. septembra v Prosvetnem domu na Opčinah kotalkarsko revijo. Vabljeni! Sekcija obenem sporoča, da je v teku vpisovanje za novo sezono in za začetniški tečaj v kotalkanju. Informacije dobite na kotalkališču na Pikelcu od 17.00 do 20.00 ali po telefonu na St. 213420. SZ JADRAN obvešča, da so se pričeli treningi za igralce letnikov 1983/84 vsaki dan od 9.30 do 11.00 in od 17.00 do 18.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. MOTO KLUB PRIMOTOR organizira v nedeljo, 3.9.1995 izlet v Dolomite (Tre Cime di Lavaredo). Zbirališče ob 8. uri pred gostilno Sancin v Boljuncu. MK PRIMOTOR vabi vse elane in odbornike na sejo, ki bo v gostilni Pe-taros v Borštu v sredo, 6.9.1995 ob 21. uri. SD BREG - nogometna sekcija organizira ŠPORTNO SOLO s tekmovanjem za letnike 1985, 86, 87 in 88. Vpisovanje vsak dan v društvenih prostorih od 19. do 20. ure. Prvi sestanek in trening bo 4. septembra od 19. uri v društvenih prostorih. Vljudno vabljeni! E ffli »M« ■NORD EST| Largo Barriera Vecchia 15 tel. (040) 636757 - 636800 umik 6.30/12.30 15.30/18.30 sobota 8.30-12.00 MENJALNICA ŠE NEKAJ PROSTIH MEST: MAROKO - potovanje po oazah Skupinski odhod iz Trsta cena 1.230.000 - lir NEDELJSKI IZLET Grad, ceikev in vila pod Dobrčo Ob nekdanji protokolarni vili je lep park Vzorci vhodnih vrat Na dveh vzpetinah nad Bistrico pri Tržiču se srečujejo ostanki davno minule aristokracije, zapuščina povojne politične elite in sodobna restavracija visokega ranga. Do tja ni daleč, vendar tam lahko ostanemo nekaj ur. ruševine gradu Gutenberg in Vila Bistrica z okolico sta zlahka cilj sama zase. Cesta, ki drži med vzpetinama, je sicer potuha za dostop z avtom, vendar tudi peš iz Bistrice pri Tržiču ni daleč. Seveda je vse odisno od namena: ah gremo na slavnostno kosilo v Vilo Bistrica in potem še na razgledni sprehod v njen park ah pa je naš cilj višje, morda na vrhu Dobrče ah nekoliko nižje na Bistriški planini. V vsakem primeru ni odveč planinska karta Stol in Begunjščica v merilu 1:25.000. Vila Bistrica, ki je razen ponedeljka in torka odprta v popoldanskih in večernih urah - v nedeljo le do osme - je svojčas gostila politične veljake, zdaj pa je že tri leta v najemu in Z razglednega roba pod Vilo Bistrica se razpira širok pogled odprtega tipa. Restavracija je namenjena predvsem za poslovna kosila in druge pomembnejše priložnosti. Okrog nje se razširja prijeten park, iz katerega se ponuja izreden razgled po dolini proti Kranju, zapuščen bazen in vrtovi pa pričajo, da se tudi nekdanji obiskovalci niso imeli slabo. Na vrhu vzpetine tik nad Vilo Bistrica stoji cerkev Sv. Jurija, ki je svojčas pripadala h gradu Gutenberg. Cerkev je s prenovami obstala vse do danes, grad na sosednji vzpetini pa je razpadel v času, ostanke njegovega zidovja skriva gozd. Ce smo namenjeni višje proti Dobrči, je kratek vzpon do razvalin gradu le ogrevanje, sicer pa sestavni del sprehoda, ki smo ga začeti v parku. Tako kot podobne grajske razvaline se tudi ruševine Gutenberga skrivnostno izraščajo med drevesi, ki so edini prebivalci gradu. Na široko se zelenijo med ostanki še vedno mogočnih zidov, rastejo na nekdanjem dvorišču, v preminulih grajskih sobanah. Ce znamo »prisluhniti« pripovedim ostarelega gradu, je obisk razvalin posebno doživetje. Z ob- Zidovje gradu Gutenberg še kljubuje času čutki oddaljenega časa hodimo po nekdanjih grajskih tleh, ki so zdaj le s podrastjo poraščene grbine, med drevesi, posedimo pod debelo smreko in se v tem otoku v času počutimo nenevadno daleč in drugje. V gozdu med debelima zidovoma so tudi sledovi drugačnih obiskovalcev. Iskalci grajske bogatije so skopali nekaj jam, vendar kaj drugega kot zemljo in kamenje niso našli. Grad Gutenberg je znan tudi pod imenom Hudi grad. Prvi lastniki so bili Gutenberski, ki so grad sezidali v 12. stoletju. Pozneje je postal last grofov Lambergov, tako kot bolj znan in ohranjen grad Kamen pri Begunjah. Gutenberg je na začetku 16. stoletja poškodoval potres in od takrat je prepuščen času in naravnim silam. Znan je tudi po tem, da se je tu rodil grof Žiga Lam-bert, prvi ljubljanski škof med leti 1463 in 1488. Po srečanju s preteklostjo ob razvalinah Gutenberga so izletniške možnosti še vedno na široko odprte. Vse ljubitelje hoje pričakuje 1634 metrov visoka Dobrča, do vrha katere je pribhžno dve uri hoje, lačni in žejni pa se lahko ustavijo na Bistriški planini že po uri hoje. Dario Cortese Cerkev Sv. Jurija stoji na vrhu vzpetine nad Vilo Bistrica ( Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3,- 20.4: Nekoliko slabe volje boste, čeprav za to ne bo očitnega razloga. Ce ga ne vidijo od, še ne pomeni, da ga ne čuti srce. Prisluhnite mu torej. Pa ne z ušesi. BIK 21.4-20.5.: Priznab si boste, da v vasem ljubezenskem gnezdecu še zdaleč ni vse tako, kot bi lahko bilo, če bi le zmogla prebiti prepreke ter izraziti svoja resnična čustva in nagibe. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Ustalili se boste in se znova posvetili svojim načrtom, ki ste jih nedavno ovrgli kot neuresničljive. Skoraj nič ni neuresničljivo, če le izberete pravilen pristop. RAK 22. 6. - 22. 7.: Vkleščeni v umik vsakdanjih obveznosti se boste počutili kot zver v kletki. Nekega lepega trenutka boste glasno zarjuli, potrgali palice in se pognali svobodi naproti. LEV 23.7. - 23.8.: Čili boste in dobrovoljni, zato se bodo radi motali okoli vas in vas spraševali o tem in onem. Povedali jim boste marsikaj, le razlog za svojo dobro voljo boste zamolčali. DEVICA 24 8. - 22. 9.: Zjutraj se vam bo dan zdel nesmiseln in prazen, opoldne boste zaslutili, da se bo zgodilo nekaj velikega, zvečer pa boste obžalovali, da je čudovitega dneva že konec. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Zaskrbljeni boste zaradi komaj opaznih sprememb, saj jih boste napihnili do nepremagljive težave. Kdor iz malega dela veliko, si velikega ne zasluži. Bodite torej brez skrbi. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Naključje vas bo pahnilo v položaj, M se mu sprva sploh ne boste čutih kos. Ne boste se zaletavali z glavo v zid, ampak boste modro počakali, da se sesuje sam. STRELEC 23.11.-21.12.: Prepričani boste, da je pred vami spet eden od tistih dolgočasnih dni, ko že vnaprej natančno veste, kaj se bo zgodilo -vendar boste danes prijetno presenečeni. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: S partnerjem se bosta strinjala, da je napočil skrajni trenutek za iskren pogovor o ozadju vajinega kljubovanja drug drugemu. Ne hlinita ljubezni, če si jo zgolj želita. VODNAR 21.1.-19. 2.: Vaši akumulatorji se bodo napolnih, zato se bo v vaše tkivo vrnila radost, v glavo pa bistrost. Ne bo težave, ki bi je ne zmogli rešiti, zato se lotite največje. RIBI 20.2.-20.3.: Zadnje čase nekoliko zanemarjate svoje zdravje, zato nikar ne prezirajte opozorilnih znakov. Ce boste pravočasno poskrbeh za zdrav krožnik, bo vaše zdravje znova zasijalo. KRIŽANKA Vodoravno: 1. vrhunski športnik, 3. severnoitalijanska knežja rodovina, 4. kratica Evropske skupnosti za svobodno trgovino, 9. največji kopenski sesalec, 10. dramska književnost, 12. kavč, zofa, 13. departma v Franciji z glavnim mestom Draguignan, 14. angleška površinska mera, 15. čm prah, ki nastaja pri nepopolnem izgorevanju organskih snovi, 16. sredozemska rastlina, 18. ime romunske plavalke Lung, 21. vrsta ameriške pištole, 24. sodoprsti kopitar z dobro razvitimi rogovi, 26. Švedsko zimskošportno srediSče, 27. žrtvenik, 28. glavno mesto severnoevropske otoške države, 30. ime danske filmske igralke Nielsen, 31. pusta trava, 32. ime norveškega hitrostnega drsalca Stensena, 33. predlog. Navpično: I. črna celina, 2. poved, 3. prebivalec države ob Baltiku, 4. koSčičasti sadež, 5. mesto ob reki Tisi na Madžarskem, znano po istoimenskem vinu, 6. jezero na Finskem, Inari, 7. staroislandska pesniška zbirka, 8. Sčir, II. avtomobilska oznaka Ancone, 15. delavec v obratu za proizvodnjo stekla, 17. kemijski znak za"nobelij, 19. vrvica, 20. eden od velikih prerokov Stare zaveze, 21. hrvaški slikar iz 19. stoletja (Vjekoslav), 22. sin Agamemnona in Klitajmnestre v grški mitologiji, brat Ifigenije, 23. rodoviten filipinski otok z velikim rudnim bogastvom, 25. Noetova barka, 27. vzklik, 29. mongolski vladarski naslov. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 • 13 14 • 15 16 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 • 27 28 29 30 31 32 33 ez ‘uajg ‘e(oi ‘e}sy ‘>pAeh(Aay ‘re}jo ‘arv ‘bzo5[ ‘JPT ‘ruiaoN ‘prmps ‘afes ‘ja>[B ‘UBAip ‘B^pBUTBjp ‘UOJS ‘VIA3 ‘01S3 ‘SR :OUABJOpOy\ A3US3H VESELA N E D E L1A NA M M TV Oddaja Vesela nedeVa je na sporedu vsako nedeljo od 15.00 do 18.00 na MMTV, Krim kanal 62. Ponovitev je na sporedu ob torkih. 13 naj naj 1. Take That Never Forget 2. Tina Arena Heaven Help My Heart 3. Corona Try Me Out 4. Pet Shop Boys Paninaro 95’ 5. Soul II Soul Love Enuff 6. Savvson 3 Is Family 7.4 Mandu This Is It 8. Scatman John Scatman’s VVorld 9. Cut ’n’ Move Trn Alive 10. Clock VVhoomph! 11. Monica Don’t Take It Personal 12. PJ & Duncan Stuck On U 13. Jinny Keep VVarm Priporočamo vam naslednje filme na laserskih videoploščah: 1. Star Trek Generations THX; 2. Don Juan De Marco (Marlon Brando, Johnny Deep, Faye Dunaway); 3. The Aven-ging Angel (Tom Berenger); 4. Tali Tale (nov film Walt Di-sneya, Patrick Swayze); 5. Bil-ly Madison.Kmalu bo na ogled super hit Casper v THX tehniki! Vesela nedera na MMTV Ime in priimek:------------------- Naslov:___________________________ Skrita želja: Prijavljam se za karaoke: DA NE Prijavljam se na izbor Uni Star dekleta: DA NE Prijavnico pošljite (na dopisnici) na naslov: Boudy d. o. o. Linhartova 7, 61000 Ljubljana Euro Laser video Center, Hot Sound inc. & Pioneer, Boudy d.o.o. Ljubljana, Brnčičeva 13, Tel/fax: (061) 1613262, generalni zastopnik laserskih video sistemov, karaok in »domačega kina« firme Pioneer. Prodaja in izposoja videolaserskih plošč (filmov, karaok, glasbe,...) Best of the best karaoke »Republike« v živo: 29. 8., torek: Zajčja dobrava - Gostišče Rojc 1. 9., petek: Bistro Tropic Ljubljana Pozor, Pozor!! V Veseli nedelT bomo odslej izbirali dekleta za laskavi naziv Uni star, kar pomeni, da bomo izbrali taksna dekleta, ki bodo odlične manekenke, fotomodeli, hostese... Zainteresirana dekleta, ki se bodo prijavila z zgornjo prijavnico, se bodo morala predstaviti v naši oddaji in se pogovarjati z gledalci. Naziv Uni (vsestranska) star (zvezda) bo dobilo deset deklet na sklepnem tekmovanju jeseni letos. Čakajo jih - Se posebej zmagovalko - lepe nagrade, ki jih daje podjetje Uni star iz Ljubljane. ŠAH 8 7 6 5 4 3 2 1 a b c d e f g h Problem - mat v dveh potezah / Dr.S.VVolf -Zagreb 1935 Črni kmet na polju h2 preti s pretvorbo v damo na polju hi. Kako naj mu to beli prepreči, saj je črnemu kralju napovedal mati-ranje v dveh potezah. Na malce duhovit način beli to namero črnemu prepreči in črni kralj je prisiljen spoznati hitri konec partije! Rešitev problema Samo s potezo trdnjave l.Thl! se prepreči napredovanje črnega h kmeta v damo. Sedaj so pred nami dve rešitvi problema : na l...Khl: 2.Lf3 mat, v kolikor pa črni kralj vzame belega skakača l...Kh3 sledi 2.Th2 mat. Zares lepi zaključni matni sliki sta se pojavili na šahovnici! Silvo Kovač EKVADOR IN KOLUMBIJA Radostni ples okoli ekvatorja m Po tekmi smo šli v četrt Urdeso, kjer naj bi bilo precej zabave. Priporočal nam jo je mlad novinar, ki smo ga spoznali pred vhodom v stadion. Nikakor ga niso hoteh spustiti v poseben vhod za press službo. Prosil nas je, da ga skušamo pripeljati noter, predstavili naj bi se kot Belorusi, vendar trik ni vžgal. V Urdesi je bilo na široki aveniji precej lokalov, a je večina samevala in kmalu smo se pobrali v svojo skromno čumnato v centru mesta. Atacames Atacames je malo letoviško mestece blizu obmorske luke Esmeraldes, znano po dolgi, lepi peščeni plaži, nahaja se 500 kilometrov severozahodno od Guayaquila, kjer živi v glavnem temnopolto prebivalstvo. V kraju so ceneni hotelčki, pravšnji za popotnike, v Širši okolici so malo dražji bungalovi in hoteli višjih kategorij, kamor naj bi prihajali ekvadorski petičneži na vikend. Atacames z druge strani omejuje reka, ki se na koncu plaže izliva v morje. Ulice niso asfaltirane, tu in tam je kakšna tlakovana. V Atacamesu smo pre-živefi sedem lepih dni in kar težko se je bilo premakniti s tega kraja. Komaj smo čakali večer, ko se močno sonce razlije v čudovit sončni zahod, in nato posedli okoli barčkov, kjer smo turisti - popotniki poslušali prijetne zvoke muzike in srebali hladen osvežujoč koktajl ah pa se posedli na pesek ob obali okoli ognja in klepetali. Spoznali smo se z mnogimi, tudi z domačini in zadnje dneve smo se počutili kot doma. Italijanski par iz Bologne smo spoznali povsem slučajno, kajti če ne bi igrala briskole, se ne bi obregnili vanju. Po Južni Ameriki se nameravata klatiti tri mesece. V Peruju kupujeta kamenčke, iz katerih doma izdelujeta kičaste izdelke in jih doma poleti prodajata turistom, s tako zasluženim denarjem pa se pozimi spet podata na pot. Barčki na plaži se vrstijo eden za drugim, pokriti so s palmovimi listi, ostalo je iz bambusa, odprti pa so samo zvečer. Vsak je imel svojo izbiro muzike, prodajah pa so samo koh-činsko in vsebinsko zelo bogate koktajle. Visoki Sončni zahod na plaži v Atacamesu (Foto: Željko Jugovič) stolčki iz bambusa so bili razporejeni okoli Sanka, lahko pa si Sel sedet za mizo ali pa se uleč v viseče mreže ali viseče bambusove ležalnike. Zvečer na ulicah pečejo koruzo, klobase in meso. Odprta je tudi licorerija, kjer dobiš cigarete in vse vrste žganih pijač ter pivo, ki ga v barčkih ne prodajajo. Za pultom streže star prijazen črnec, naglušen in ustrežljiv do poznih ur. Domačini delajo biznis s prodajo črnih koral, oblikovanih v ogrlice, zapes- tnice in kot uhane. Spoznal sem domačinko, ki je znala odlično italijansko, študirala je namreč v Milanu. Njen oče je lastnik velike plantaže banan. Ugotovil sem, da vsi otroci bogatih staršev Študirajo nekje v tujini, največ celo v ZDA. Vsako noč smo hodili zadnji spat in budili nočnega čuvaja - receptorja, ki je spal na viseči mreži za močno zapahnjenimi vrati. Previdno jih je odpiral, oborožen je bil s puško. 2. J. (Se nadaljuje) ZMERNO jasno obiačno obiačno rahel zmeren močan rahel zmeren močan nevihte VETER MEGLA TOPLA HLADNA SREDIŠČE “aNH^ FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA Sonce bo vzšlo ob 6.16 in zašlo ob 19.51. Dan bo dolg 13 ur in 35 minut. Luna bo vzšla ob 6.31 in zašla ob 19.40. PLIMOVANJE DanesDanes: ob 4.45 najnižje -55 cm, ob 11.08 najvisje 50 cm, ob 17.11 najnižje -38 cm, ob 23.02 najvišje 41 cm. Hitri: ob 5.12 najnižje -52 cm, ob 11.35 najvišje 51 cm, ob 17.45 najnižje -40 cm, ob 2337 najviše 37 cm. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RESJE Med superbogcrtaši je največ Američanov VVASHINGTON -Bill Gates, 39-letni ustanovitelj in lastnik Microsofta, je najbogatejši Človek na svetu. V to je prepričana ameriška poslovna revija Forbes, ki je ugotovila, da je Gatesovo osebno premoženje vredno skoraj 13 milijard dolarjev, to se pravi veC kot 20 tisoC milijard lir. Na drugo mesto lestvice najbogatejših na svetu je ameriška revija uvrstila ameriškega finančnika VVarrena Buf-feta (vrednost njegovega premoženja presega 10 milijard dolarjev), ”šele“ na tretje mesto pa se je uvrstil Japonec Yoshiaku Tsutumi, ki je bil lani najbogatejši na svetu. Korejo zajel val izredno slabega vremena SEUL - Korejo že nekaj dni pesti izredno slabo vreme, ki je povzročilo ne malo težav. V vsej državi je doslej že umrlo skoraj 30 ljudi, porušilo se je več hiš in mostov, ulice v mestnih središčih pa so se spremenile v hudournike, kjer je promet kar se da otežkoCen. Najbogatejši Italijan ostaja lastnik Fiata Gian-ni Agnelli (tri milijarde dolarjev), ki pa je šele 79. na lestvici Forbes. Sledijo mu lastnik Finin-vesta in bivši predsednik italijanske vlade Silvio Berlusconi (dve in pol milijard dolarjev), družina Ferrero (dve milijardi dolarjev), Luciano Benet-ton (milijarda in pol dolarjev) ter lastnik tovarne oCal Lmcottica Leonardo Del Vecchio (milijarda in štiristo milijonov dolarjev). Poglejmo podrobno lestvico, ki jo je objavila ugledna ameriška revija. Na prvem mestu je, kot rečeno, Gates, ki je mimogrede prvi American najbogatejši na svetu, sledijo mu Buffet in Tsutsumi. Četrti je Šved Hans Rausing, na petem mestu Švicar Paul Sacher, kateremu sledijo (v vrstnem redu) Tsai Wan Lin s Tajvana, Lee Shau Kee iz Hong Konga, Kanadčan Kenneth Thompson, KorejCan Chung Ju Yung ter Li Kai Shing, ki je doma iz Hong Konga. Izvedenci ameriške poslovne revije so pri sestavi te lestvice vzeli v poštev le najbogatejše ljudi na svetu, to se pravi tiste, katerih premoženje presega milijardo dolarjev. Lestvica šteje 388 ljudi in družin, katerih skupno premoženje dosega skoraj devetsto milijard dolarjev. V lirah je to milijon in pol milijard, to se pravi nekaj manj od skupnega na- rodnega dohodka, ki ga je lani proizvedla Italija. Največ "super bogatašev" prihaja iz ZDA, sledita Nemčija in Japonska. Vsi najboljše uvršCeni petičneži so si bogastvo ustvarili in nakopičili z lastnimi rokami in z lastnim delom, le Japonec Tsutsumi, Kanadčan Thomson in Švicar Sacher so večji del premoženja podedovali po družinski poti. Iz lestvice izhaja da so med vsemi najbolj agresivni bogataši iz Hong Konga, ki naglo napredujejo v vseh gospodarskih in finančnih panogah. Italijanski pa so v krizi in se morajo še vedno naslanjati na priletnega Agnellija, ki je že stalni gost na straneh ameriškega Časopisa. Revija tudi tokrat ni upoštevale premoženj in osebnih dohodkov kronanih glav in državnih poglavarjev, saj - kot pojasnjujejo oblikovalci te lestvice- gre za premoženja, ki so si jih ti ljudje prislužili izključno po politični poti. Zaradi tega ni na lestvici sultana iz Bruneia (30 milijard dolarjev premoženja), ki, kot kaže, velja v absolutnem za najhogatejšega Človeka na svetu. Gates in Buffet lahko v vsakem trenutku prodata svoje premoženje - pravi revija Forbes - medtem ko sultani in kralji tega ne morejo narediti. V Kostariki so izbrali Švedinjo Kristino Humngerford (levo) za najlepšo najstnico . (AP)