■ \;k -; v; ■ v--;- * 1 iiwwiiii»iTwn |a ^n°s,i za večjo in stabilnejšo '• iA,.kot je dejal sozdov generalni ektor inž. Franc Kumše, v etažni dejavnosti ne moremo " ati na ekstenzivno širjenje, dvj ie naloga doseči kvalitetni § Ponudbe na čim širši paleti fttev. Z drugimi besedami: Po drugi strani ima IMP Moramo se usposobiti za prodajo kompleksnih sistemov, ki jih bomo znali sami spro jektirati, zmontirati in v katere bomo vključili opremo iz naših tovarn, vključno z najsodobnejšimi komponentami. Posebna naloga je tudi poenotenje prodaje montažnih storitev. Pri proizvodnji je treba predvsem okrepiti razvojno dejavnost — pridobiti strokovnjake, nabaviti potrebno opremo in sploh povečati naložbe v razvoj. Uveljaviti je treba projektni način razvojnega dela, v katerem bodo razvijalci povezani s tržnimi in proizvodnimi službami, da bi tako dobivali čim kvalitetnejše v *■ m programe. Posebna naloga je tudi posodabljanje tehnologije in uvajanje novih programov, za. kar je potrebno v IMP-ju uveljaviti učinkovitejši način združevanja sredstev. Razprava je pokazala, da v IMP-ju ob siceršnji enotnosti o načelnih usmeritvah, še vedno obstajajo različni pogledi na posamezne konkretne predloge. To se zlasti kaže pri združevanju sredstev, kjer so se sicer vsi načelom izrekli, za združevanje denarja za naložbe, vendar pa so PMI-jevi delegati menili, da konkretne rešitve, ki so v predlogu Temeljev sozdovega plana za obdobje 1986—1990 niso strokovno dovolj razčiščena. Več na 2. strani. Posnetek z obiska iraškega trgovskega atašeja v Beogradu, gospoda Ayada A. Hamida. V pogovoru na IMP-ju je tekla beseda predvsem o možnostih za povečanje našega blagovnega izvoza v Irak. Konec oktobra je prišla v Slovenijo še ena iraška delegacija, kije izbirala opremo za Projekt 700. Podrobneje pišemo o obeh obiskih na četrti strani. Kako poteka razprava o novih aktih za osebne dohodke 3. septembra je Sozdov delavski svet določil predlog samoupravnih aktov o osebnih dogodkih (Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za delitev, Metodologije za vrednotenje del in Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za ocenjevanje delovnega prispevka delavcev). Določil je tudi, da naj se delavci v tozdih, delovnih organizacijah in delovnih skupnosti izrečejo o teh aktih na referendumih do 4. novembra. Toda v tem roku je bilo zelo malo referendumov. Do zamud je prišlo, ker so se v večini delovnih organizacij odločili, da bodo sozdove akte obravnavali skupaj s svojimi, v katerih bodo delavci lahko konkretno videli, kaj pomeni novi sistem za debelino plačilnih kuvert. V tem članku podajam kratek pregled, kakšno je stanje v posameznih delovnih organizacijah. Omejujem se na opis postopkov in na roke, ki so jih v posameznih okoljih določili za uveljavitev sprememb v sistemu osebnih dohodkov. V Promontu so predlog soz-dovih aktov obravnavali na zborih ob devetmesečnem obračunu. Klima montaža je tudi že razpisala referendum za 19. novembra. Na razprave o aktih za osebne dohodke pa v tej delovni organizaciji vpliva možnost, da bi se reorganizirali v enovite delovne organizacije. Dokler ne bo znano, kakšna bo organiziranost, ni mogoče izdelati sistemizacije, pa torej tudi ne konkretnih opisov del in aktov o osebnih dohodkih. V Emondu so delavci delovne skupnosti na referendumu 29. oktobra s 63 odstotki glasov sprejeli predložene sozdove akte. Referendumi v ostalih tozdih bodo predvidoma do 15. novembra. Dopolnitve lastnih aktov so šele začeli pripravljati in še niso bile predložene v javno razpravo. V PMI-ju so predlog sozdovih aktov obravnavali na zborih delavcev, v referendumsko odločanje pa ga bodo dali skupaj z akti delovne organizacije. Po spreje- IZ VSEBINE I Vilmin največji izvozni posel doslej I Cl Celjske Klime te dni bijejo hudo bitko — da bi pravočasno iz- °Prem° za petnajst preskrbovalnih centrov v Sovjetski zvezi, tega dela je velika — čez tri milijone klirinških dolarjev, klyPa Je tudi siceršnji pomen tega posla. Gre za to, daje Klima sov-'*o ti;»l,l-Ve.st'lorie usPela prepričati s svojo tehnološko rešitvijo in h zadovoljen tudi s kvaliteto dobavljene opreme, Celjan ^'h r acu»ajo, da bodo dolgoročno vključeni v uresničevanje sovjet-*% . zy°jnih načrtov na področju živilske industrije. Daljši zapis o v 0sbl objavljamo na četrti strani. — (Foto: L. J.) Panonija pripravlja sanacijski program, da bo prihodnje leto poslovala brez tekoče izgube. str. 5 Ob občnih zborih naših sindikalnih organizacij: Čemu se v minulem mandatnem obdobju posvetili največ pozornosti, koliko so bili sindikalisti uspešni in koliko ne. str. 6 in 7 Novosti, ki sta jih tozda Ten-Telekomunikacije in Trata-Avtomatika prikazala na sejmu Sodobna elektronika. str. 8 S sejma Mleko 85 — Alchrom in Tehnomont se lepo uveljavljata s svojo opremo za mlekar- j sko in drugo živilsko industrijo. str. 9 tem rokovniku bo to 23. decembra. Pri svojih aktih so tudi že začeli postopke, tako da so 30. oktobra zaključili razpravo o Skupnih osnovah za delitev v delovni organizaciji. Po sprejetem rokovniku, morajo pravilnike tozdov in delovne skupnosti predložiti v končno fazo razprav 6. decembra. Tudi v Iku so se odločili, da bodo dali sozdove akte na referendum skupaj z lastnimi. Predvidevajo, da bo to med 10. in 20. januarjem prihodnjega leta. Delovno gradivo za sporazum delovne organizacije in za pravilnike je pripravljeno, zaključena je tudi že strokovna obravnava na kolegiju delovne organizacije in komisijah za planiranje in osebne dohodke na ravni delovne organizacije. V kratkem bodo predloženi osnutki teh gradiv v poprejšnjo obravnavo. Podobno je v celjski Klimi. V tej delovni organizaciji so delavski sveti formirali komisije, ki preučujejo sozdove akte in pripravljajo akte za delovno organizacijo. Rokov še niso določili. V klimatu so imeli referendum o sozdovih aktih 31. oktobra in jih sprejeli s 60 odstotkov glasov. Zdaj bodo morali dopolniti svoj Pravilnik, kar pa računajo, da bo opravljeno šele prihodnje leto. Tu imajo tudi nekaj organizacijskih težav, saj njihov sedanji Pravilnik velja komaj od februarja letos in vidimo, da se pri njih razprave o osebnih dohodkih že nekaj časa vrstijo skoraj neprekinjeno. Podobno je v Tiu, kjer so imeli referendum 4. novembra, a so sozdovi akti pogoreli: Za Sporazum o osnovah delitve je glasovalo le 28,6 odstotkov delavcev, za Metodologijo 27,6 odstotkov in za Sporazum o ugotavljanju uspešnosti 30,2 odstotka delavcev. Vzrok je gotovo v tem, da je Tio marca sprejel svoj Pravilnik na osnovi takratnega sozdovega osnutka. Na poti do predloga so bili sozdovi akti spremenjeni in Tiovci se, kot kaže, bolj strinjajo s prejšnjo varianto. Strokovne službe v Panoniji ocenjujejo, da je tudi pri njih stanje enako. Panonija je letos z vključitvijo Bliska doživela reorganizacijo in morali so sprejeti tudi nove akte o osebnih dohodkih. Uporaoili so takratne sozdove osnutke. Zdaj za sozdove akte še niso razpisali referenduma. V Livarju bodo dali predlog sozdovih aktov na referendum skupaj s svojimi akti, ki so trenutno še v strokovni razpravi. Tudi v Izipu bodo dali na odločanje hkrati sozdove in svoje akte. V vseh tozdih akte intenzivno pripravljajo, niso pa vsi enako daleč. V Inženiringu so zaključili strokovno obravnavo Pravilnika in je tozdov delavski svet v času, ko je izšel Glasnik, že dal osnutek v poprejšnjo obravnavo. Podobno je v Alchromu, v Projektivnem biroju in Marketingu je osnutek že nekaj časa v poprejšnji obravnavi, v Izobraževalnem centru in delovni skupnosti pa so poprejšnjo obravnavo osnutka že zaključili. Zato računajo, da bodo imeli vsi Izipovi tozdi s 1. januarjem sprejete vse akte za uveljavitev novega sistema osebnih dohodkov. V delovni skupnosti Interne banke so razprave ločili. 8. novembra so imeli referendum o sozdovih aktih, svoje pa bodo sprejemali v decembru, ker obenem načrtujejo tudi nekatere organizacijske spremembe. v delovni skupnosti. V delovni skupnosti sozda pa združujejo odločanje o sozdovih in svojih aktih. Razprava o osnutkih aktov delovne skupnosti je zaključena, referendum o celem paketu je predviden za konec novembra. LOJZE JAVORNIK S PROBLEMSKE KONFERENCE ZK O RAZVOJU IMP-JA Uvodna beseda generalnega direktorja: Razvoj bo | možen le z večjo kvaliteto izdelkov in storitev \ »Dovolite mi, da vas prisrčno pozdravim v imenu SOZD-a IMF in vam zaželim plodno sodelovanje na naši konferenci,« je začel svojo uvodno besedo sozdov generalni direktor Franc Kumše. »Današnja razprava komunistov IMP-ja o skupnih temeljih za pripravo srednjeročnih planov sozda IMP 1986—1990 je samo en člen iz strokovnih razprav na to temo, s katero naj bi komunisti IMP-ja vplivali na oblikovanje naše usmerjenosti v naslednjem obdobju: Analiza stanja tekočega srednjeročnega obdobja nam prikaže, da je sistem IMP-ja dosegel vidne rezultate na področju montažne dejavnosti pri izvajanju investicijskih del v inozemstvu, kar je v veliki meri ublažilo posledice zmanjševanja investicij doma. Pozitivni efekti so se odrazili tako pri montažnih tozdih, kakor tudi pri tistih proizvodnih tozdih, ki so dobavitelji opreme za potrebe montaže. Naj večji poslovni uspeh je zabeležen na gradbiščih v Iraku, od koder se dobre reference širijo na širše območje arabskega sveta in nam odpirajo nove njpžnosti. V tekočem srednjeročnem obdobju smo priča neprestani rasti proizvodnega deleža v celokupnem prihodku na račun zmanjševanja deleža montažne dejavnosti. Ob koncu letošnjega poslovnega leta, t. j. zadnjega leta tekočega srednjeročnega obdobja, pričakujemo 70 odstotkov dohodka iz proizvodnje in le 30 odstotkov iz montaže. Sistem IMP-ja vsebuje določeno protislovje, ‘ki omejuje možnosti plasmaja montažnih storitev na tistih področjih, kjer proizvodni del IMP-ja nudi svojo opremo konkurenčnim montažnim organizacijam. S tem dejstvom moramo računati tudi v bodoče. Pri analizi rasti proizvodnje* v tekočem srednjeročnem obdobju ne moremo brez pohvale številnim proizvodnim tozdom, ki so razširili asortiman, izboljšali kvaliteto in kvantiteto svojih proizvodov ter pridobili številne nove kupce. T a trend je v porastu Sklepi 8. seje sozdovega delavskega sveta: Določen predlog Temeljev plana Sozdov delavski svet je na 8. redni seji, 15. oktobra 1985 sprejel naslednje sklepe: 1. Delavski svet sozda ugotavlja, da je pri tiskanju predloga sozdovih aktov o osebnih dohodkih v Glasniku prišlo do tiskovnih napak: — V »Samoupravnem sporazumu« v 26. členu je pravilno: 36 razred 285 točk 62 razred 680 točk — V »Metodologiji« v II. poglavju—Odgovornost, točka 1 — odgovornost za lastno delo je pravilno: 6. stopnja 70 točk. O teh tiskovnih napakah se opozori vse delovne oz. temeljne organizacije. 2. Delavski svet sozda potrjuje sklepe 7. redne seje z dne 3. septembra 1985. Kot osrednjo točko dnevnega reda je sozdov delavski svet obravnaval predlog Skupnih temeljev za pripravo srednjeročnih planov v sozdu IMP, pri čemer je sprejel naslednje sklepe: 3. a) Delavski svet sozda na podlagi teksta, ki je bil posredovan z vabilom in dodatka, ki je bil posredovan na seji, določa predlog »Skupnih temeljev za pripravo srednjeročnih planov SOZD IMP 1986—1990«. b) Delavski svet sozda poziva temeljne organizacije, da ob obravnavi devetmesečnega poslovanja sprejmejo predlog naveden v točki a. c) Kadrovsko splošne službe delovnih oz. temeljnih organizacij se zadolži, da o sprejemu predloga iz točke a obvestijo pravno službo ŠOZD-a IMF. 4. Delavski svet sozda zadolži generalnega direktorja, da z glavnim direktorjem DO IKO in DO PMI razčisti sporna vprašanja, ki zadevajo »Skupne temelje«. Na dnevnem redu seje je bilo tudi imenovanje direktorja tozda Inženiring, o čemer je bil sprejet naslednji sklep: 5. Delavski svet sozda na podlagi predložene dokumentacije, iz katere je razvidno izpolnjevanje zahtevanih pogojev, imenuje za mandatno dobo štirih let za direktorja IMP TOZD Inženiring tov. KURET Vladimirja, cjipl. inž. stroj., rojenega 4.12.1943 v Radohovi vasi, stanujočega v Ljubljani, Trstenjakova 19. Po obravnavi gradiva o modernizaciji in razširitvi livarne sive in nodulame litine je delavski svet odobril za to investicijo v IMP-ju združena sredstva z naslednjim sklepom: 6. Delavski svet SOZD potrjuje predlog združenih sredstev za modernizacijo in razširitev TOZD LSNL. Na pobudo delegatov na prejšnji seji, je Plansko analitska služba pripravila za 8. sejo predlog za povišanje vrednosti relativnega razmerja za delavce, ki delajo na deloviščih v tujini. Sprejet je bil sklep: 7. Delavski'svet SOZD potrjuje predlog, da se s 1.10.1985 poveča vrednost enote enostavnega dela (RR) za delavce IMP, ki delajo na deloviščih v tujini. Pod točko razno so delegati najprej obravnavali pismo, ki ga je delavski svet tozda Skip naslovil na sozdov delavski svet in v katerem so pritožbe na premajhno pomoč, ki jo tozd pri prodaji dobi od tozdov skupnega pomena. V zvezi s tem pismom je bil sprejet sklep: 8. Delavski svet SOZD odstopa informacijo TOZDa SKIP v reševanje TOZDoma Marketing in Inženiring, ki naj pripravita odgovore, poročila pa dostavita delavskemu svetu TOZD SKIP in delavskemu svetu SOZD. Prav tako pod točko razno je predstavnik Interne banke povedal, da so ljubljanski tozdi opravili združevanje sredstev za gradnjo nove ambulante, zdaj pa potrebujejo ugotovitveni sklep, da bodo lahko investicijo prijavili pri SDK. Zato so delegati sprejeli sklep: 9. Delavski svet SOZD ugotavlja, da so TOZD s področja Ljubljane na delavskih svetih sprejele sporazum o združevanju sredstev za adaptacijo in opremo obratne ambulante IMP v skupni višini 16,965.285 din iz sredstev sklada skupne porabe. in bo dosegel prave dimenzije šele v naslednjem obdobju. Na področju izvozne dejavnosti so doseženi največji deleži skozi izvajanje montažnih storitev s plasmanom naše opreme. Čisti blagovni izvoz je dosežen preko livarskih izdelkov, Livar je tudi največji izvoznik v sistemu. Ob pogledu na iztekajoče se srednjeročno obdobje ne mo- teta dela. V nekaterih sredinah se nismo dovolj odločno spoprijeli z nedelom, s slabim delom, razsipniškim obnašanjem in nedisciplino, kar je povzročalo nizko produktivnost, slabši dohodek in nižje osebne dohodke. Zavedajoč se stanja, v katerem se danes nahajamo, naših možnosti, naših slabosti in poznavajoč potrebe tržišča, se mora nih storitev nam bo omogočil prodor na mnogo širše tržišče in pomeni rast montažne dejavnosti skozi intenzivnost, kar bo dajalo tudi večji dohodek. Zato so potrebni visoki usposobljeni mladi kadri. Rast montaže v klasičnem smislu za IMP ne pride v poštev. V okviru teh ciljev je treba za nastop na tujih trgih organizacij- , raz'1 Kako do enotnega plana? S cilji pospešiti razvojno ’ kovalno delo in uvajanje n°v , proizvodov za tržišče bomo P I | Interni banki IMP formira*1 ^ I*1 zvojni sklad,v katerega bodo tozdi po zaključnem raca e. združevali 20 odstotkov ust' ^ jene skupne amortizacije j čunskega leta in 25 odstotkov dohodka, ki je nastal kot rezu • izrednih ugodnosti na tržišču-. Ustvariti moramo učink^ ^ mehanizem za združevanje$r štev za projekte prioritetnega skupnega pomena za sozd pred- log predvideva za tovrstno zdrv sre ževanje 20 odstotkov neto Fj slovnega sklada na ravni soZ , i vni delo* - Vem, tovariš direktor, da je to nora ideja, ampak samo z mikserjem bomo dobili enoten plan vseh, ki razmišljajo vsak po svoje. / 20 odstotkov na ravni uc>^ -j ____ organizacij. Enovite DO zdru , jejo 20 odstotkov na ravnih s® . Za odpravo motenj v gospo”^ jenju, za izvajanje progra"1, ^ prestrukturiranja in za izva* j ni} sanacijskih programov je P1'J Q(, lagano združevanje rezerv’1: sredstev v višini 20 odstotke J enovite DO 30 odstotkov iz zervnega sklada. j jy Brez združevanja sredst”\ že; pospešenega razvoja ne m°re ga zamisliti. J nj< Ob nastanku sozda leta * ^ je sistem IMP-ja dobil organ’ j cijsko podobo, katera je nar, t)( ustrezala takratnim predstav, C£, vseh kreatorjev. Čas, ki je P°f, st\ kel od takrat, je pokazal dobre in slabe strani orgaflif j Os nosti. Dve leti po formiranj” j da je razšla DO Klimat in form1*, ja so se tri enovite delovne org j de zacije, t. j. Klimat, Panonijive; remo mimo našega mešanega podjetja IMP — Metali na avsta-rijskem Koroškem. Nastalo je v zadnjem letu prejšnjega srednjeročnega obdobja, preživelo krizno obdobje ter je danes usposobljeno za delo in je nepogrešljiv člen v sistemu IMP-ja v stikih z zunanjim svetom. Analiza tekočega srednjeročnega obdobja pa nam odkriva tudi številne slabosti, ki spremljajo celotno poslovanje sistema IMP. Tu ugotavljamo premalo dorečeno dolgoročno usmerjenost, mnogo premajhna vlaganja v razvojno dejavnost na nekaterih področjih ter prepočasno osvajanje novih programov in skozi to novih proizvodov. Premalo vlagamo v sodobno tehnologijo, investicijska vlaganja pa so premajhna in preveč razdrobljena. Mnogo premalo je storjenega na načrtnejšem pridobivanju kadrov na vseh področjih našega delovanja. Na področju trženja smo napravili šele prve korake. Rast in obseg proizvodnega deleža v sistemu IMP zahteva prilagoditev organiziranosti potrebam učinkovitega poslovanja, zlasti tržnega nastopa. V tekočem srednjeročnem obdobju nismo v celoti odpravili pokrivanja proizvodnih programov, kakor tudi ne podvajanja ponudb za montažne storitve. Prav tako nismo v celoti uveljavili povezovalnih mehanizmov, zl asti ne združevanj a sredstev, politike osebnih dohodkov in sistema sankcij za neizpolnjevanje sprejetih usmeritev. Premalo smo stimulirali pripadnost IMP-ju in mnogo premalo nagrajevali kreativnost, učinkovitost, kakovost in kvanti- novo srednjeročno obdobje začeti s hitrejšim razvojem, večjo poslovno učinkovitostjo in boljšo kvaliteto nasploh. Želim izpostaviti skupne vrednote, ki so zapisane v naših skupnih temeljih planov in za katere se moramo vsi komunisti v vseh osnovnih organizacijah IMP-ja v vsakodnevnem političnem delu zavzemati. Te skupne vrednote so vdpre-delitvi da je: — Naše družbeno poslanstvo v zagotavljanju družbi potrebnih investicijskih dobrin. — Naš temeljni cilj(čim višji osebni in družbeni standard de- lavcev ob hkratni krepitvi dolgoročne rasti, stabilnosti in varnosti v poslovnem sistemu IMP. — Naša pot za uresničitev tega cilja v znanju, želji za uspehom in tovariških medsebojnih odnosih. Naša prva naloga je, da sprejmemo našo dolgoročno programsko usmeritev in izhajajoč iz nje določene naloge za naslednje srednjeročno obdobje. Ta je opredeljena s predlogom srednjeročnega plana 1986 do 1990. Tu nastopa osnovna programska delitev: — izvajanje montažnih storitev — proizvodnja. Na področju montažnih storitev moramo v čim širši paleti doseči kvalitetni premik v naši ponudbi. Tu ne gre za ekstenzivno povečanje obsega poslovanja, pač pa v usposobljenosti za nudenje sistemov, katere moramo znati sprojektirati in izvesti, vključujoč v njih mikroprocesorsko in računalniško komponento. Tak kvaliteten premik na vseh možnih področjih montaž- sko in kadrovsko prilagoditi Inženiring potrebam montažnega dela v sistemu IMP. Poenotiti moramo nastop na trgu skozi koordinacijo ponudbe preko Inženiringa. Proizvodni del sistema IMP bo sledeč trendom še povečal svoj delež v celotnem prihodku sistema IMP. Tu je potrebno dokončno doseči delitev posameznih programov po nosilcih vključevanja novih programov in neprestano izboljševati tehnološki nivo. Uvajanje novih programov pa mora sloneti na prehodnih tržnih raziskavah, brez katerih tozadevnih poslovnih odločitev ne sme biti. TIO Idrija. Zob časa je nace^ j Emond in zadnji dogodki kaZ do na podoben pojav v ProfflD Pri Nesporno je naš cilj takajjj de slovna organiziranost, ki bo” 1A - . m bolj enostavna in čim bolj ” .-kovita. Jasno moramo opred” Mje pooblastila posameznih nivoji ; in odgovornosti glede na me”"! Pr; bojne povezave v sistemu- J de Prisotna je potreba po čvrijj, do šem, strokovnejšem in odg0 to; nejšem vodenju vseh nivoje' ^ $q; ganiziranosti. Čas, v katere”1 gr; vimo, to neizprosno zahteva- j Med prvimi predstoječir”1 ^ logami je pregled obstoje”6 ganiziranosti in njena prilaž Lj A tev ciljem sedanje in dolg°r° st< orientiranosti. -i P° Naše razvojne oddelke po de-. lovnih organizacijah moramo kadrovsko okrepiti, jih pomladiti s kadri z novim znanjem, jih opremiti s sodobno laboratorijsko opremo in jih s projektnim načinom dela povezati s proizvodnimi in tržnimi službami. Zavezti bo potrebno ’Tir,L|- |'*l ostrejši odnos proti slabim s°.j Je lavcem, tistim, ki ne izpoinj0-1J svojih nalog, preverjati b°P j trebno delo delavcev na vse1* p8|* vojih in izločati negativne Lj mere z njihovih mest. Še p°s^ji p to velja kadar gre za izigrav J 3-sprejetega in dogovorjenega ,, 'j stemu,« je končal Franc KU” j je: da Nadaljevanje s 3. strani. ciji odloča o sredstvih, je rekel Korže, a biti mora razvnotežje. To ravnotežje pa zagotavlja združevanje sredstev — in to ne le interesno, pač pa tudi obvezno za uresničitev dogovorjenih načrtov. Glede vodenja je Korže menil, da je v Planskih temeljih dovolj jasno napisano, kaj so poslovne funkcije sestavljene in kaj poslovne funkcije delovnih in temeljnih organizacij. Zdaj je treba te poslovne funkcije organizirati in jih odločno voditi. V razpravo se je vključil tudi sekretar Občinskega komiteja ZKS Ljubljana — Bežigrad Lojze Šket, ki je menil, da je opredeljevanje razvojnih usme- spoznanje, da ni prestrukhLJ ?s nje nič tragičnega, je menil j ZK mora ustvarjati pog°J p” prestrukturiranje, ne pa r! * stavlja okope na zasute jaf ' jih ni mogoče braniti. $ To nalogo je povezal z vp^jj ^ njem o združevanju in ve* jii, skih sredstev in dejal: Če E L hodek družbena kategorijah 11? smemo obnašati podjetnik j > ritev za naslednje srednjeročje tem bolj odgovorna nSroga, ker vemo, da bodo gospodarske razmere težke. To pa terja odločno strnitev sil. Šket je nato opozoril, da je CK ZKS na svoji 16. seji o opiranju na lastne sile dal idejna izhodišča članstva, kako dajati pobude za nadaljni razvoj. Tu je zelo jasno izražena naloga selektivnosti: Namreč nobena delovna organizacija ne more v nedogled nadaljevati program, ki delavcem ne zagotavlja stabilne socialne varnosti. Prepočasi se uveljavlja dohodka je treba črpati kCt ^ za opravljanje selektivne v*^ ^ je. Povsem jasno je. da / S(j tivne funkcije brez kap’taf^< S|) samo z besedami — ne m izvajati. .. # cj Tudi ob organizacijski*1^; mah je Šket spomnil na s ^ h 16. seje CK ZKS, kjer )t ]^\ napisano stališče, da v t0,z njcdi 'i bomo krepili poslovnih * r9 pač pa jih bomo krepil’ n® jj ja delovnih organizacij- ’ viarj( hj menil, da smo bili pri razra pit; „j poslovnih funkcij v tozdi , delovnih organizacij in re.,. zda pa naj ocenijo realnost »J^k in procentov T Podpiramo združevanje ™ redstev pod naslednjimi pogoji: f.» ~~ Dav sistemu IMP vsi združi uJejo sredstva. VH j ~~~ Da se opredelijo programi jZ r Projekti skupnega in priori-01 etnega pomena. dal " Da se izdela in sprejme a") Jstai red investicijskih vlaganj, 4 .^°kovne službe tozdov, delov-r1 fj 0rganizacij in sozda pa naj \ nCen''0 donosnost posameznih ’vf ^rc’jektov in tržno zanimivost, z : Glede poslovne organizi- ! j5/*osti smo mnenja, da je za IMP »v . a°d v tem, da so v njem združiti e°e močne in trdne delovne or-J ^izacije kot nosilke nadalj-|9" J?8a razvoja in nosilke nadaljuj v* integracijskih procesov (po jtw ^ranžah, sistemih). Kot primer: iv'J' sistem energetike, DO pro-^li Sj na industrija, program livar-1 f v®> kmetijska oprema. zjr< Podpiram to, da DO Iko ju i (jStane. organizirana tako kot je ji4 j a.nes in da se znotraj DO dogra- ,at’ j 'e notranja organizacija in iz-ia \ ve a Program integracijskih po-'pd e*av. j,et d Predlagamo, da se iz tožni11, j)°v. Marketing, Inženiring in projektivni biro organizira ena eno b ivn d>kti' if ovna organizacija z jčt yPn° strokovno službo, jeli v ■ Ostala področja iz Temelji! ^ Plana podpiramo. ,m Pri izdelavi vseh samoumevnih aktov je potrebno že pri s,£i eiovnem gradivu doseči enotno1 t°st oziroma uskladiti stališča v o<‘ ^zd°v, delovnih organizacij in A % j da po strokovni plati, preden a. 0 at"v° pride pred samoupravne jat' r8ane. , of -^ato je Goran Opalič prebral ',oi wrnja in pripombe, ki so jih S( °nkoVali na skupnem se-nku predstavnikov družbeno-nof kitičnih organizacij in vodstveni' delavcev v PMI-ju. Pripombe jjef s,rnil v štiri vsebinske sklope: vsebino h" J’Pripombe f. T*Wc bina smernic premalo r adarja tehnično-tehnološki Sozda kot celote. Politika, Ijilj teviVatcr' bi naj sozd prevzel stra-i 0 načrtovanje, DO taktično Umovanje, tozd pa operativno lfjf> 0s rt°vanje, mora postati iti d°Vna vsebina smernic sozda, ■e 't nj e|pvnih organizacij, ter sred-i V vSeh°^n'b P*anov' Obvezo, da so .e, i Us>e posameznih nivojev tako Snč ajene pa mora izhajati iz r\fn'c sozda. .ticij tujVProdeliti je potrebno vse »# slr)neJunkcije za obvladovanje ^(t Sinčke politike sozda in jih v ,0, \ tj ^nicah konkretneje opredeli-dg. Se druge pa prenesti na nivo jjjcC' tjv')Vn'h organizacij. Operami pro 0 Poslovno vodenje delovnih pice' tiv')Vn'h organizacij. Operami pro 0 Poslovno vodenje delovnih 13 ^ Sllžr|eS()V ne s°di v opravila re(ii- ^ ya, temveč jih je treba v se ernicah opredeliti, izvajajo pa jjl‘ cjjna nivoju delovnih organiza-jgf v . kVečj° oviro za nadaljnji 2sf‘ |jT\®j sozda vidimo v razdrobili a1 b0j funkcijah, ki se medse-,lcdJ X a° strokovno dopolnjujejo. ,„V0 K Primer Ac naveHem nmieVti- raVP t9l)fr|mer, da navedem projekti-t )(iavie’ razvoj, marketing in de-laJijTbitj st- Ta področja ne morejo pfc °.r.8anizirana v ločenih orga-tSinajskih enotah. Organizacija ,gid Pr)(^n?8a pomena mora iz teh ,Kt?zagotoviti skupen : f ^J1 nastop. To pa zahteva ri-o Zacijo v isti samoupravno t($ s(^Cljskih enotah. Organizacija ,gid- Pr)(^n?8a pomena mora iz teh zagotoviti skupen zu-' 'P r — ®*i2a_ -anizacijski enoti. ^,^a P°dr°čju razvoja smatra-!^1j' 'da so tudi nepravilno pov-' ’f th0r Usmeritve sozda, ker ne 3 tv0:e.Pokriti vseh osnovnih ra- ,jji ^ ]n,b usmeritev. Predlagamo, Pod® 'MP usmeri v naslednja r r°cja; čenje odpadnih voda, naprav za pripravo zraka za življenjske in tehnološke potrebe, naprav za izkoriščanje novih virov energije, naprav za ravni transport drugih energetskih, sanitarnih in tehnoloških medijev, naprav za reguliranje, merjenje, signaliziranje, krmiljenje in procesno vodenje z računalniki. — Da bomo pri proizvodnji elementov za delavnost IMP uporabljali in na novo upeljevali sodobne tehnološke rešitve z uporabo mikroračunalnika in robotizacijo tehnologije. — Da bomo pri sjstemih, ki jih izvajamo v sozdu uporabljali, projektirali, razvijali, proizvajali, montirali in servisirali sodobne informativne upravljalne podsisteme. — Da bo sozd IMP v okviru svojih dejavnosti razvijal, projektiral, proizvajal in montiral tehnologijo za važno pretvarjanje in porabo energije. — Da bomo v sozdu razvijali, projektirali, proizvajali in montirali naprave, ki bodo zmanjševale obremenitev okolja (odpadni plini, radiološki odpadki,, hrup, itd.). — Da se bo- sozd v okviru svoje dejavnosti vključeval v področje pridobivanja, predelave in shranjevanja hrane za ljudi in živali. Mnenja smo, da bi se na takšen način povzet razvoj sozda bolj približal nosilnim področjem razvoja v Sloveniji. 3. Združevanje sredstev. Področje združevanja sredstev je izrednega pomena, pa tudi v pripravljalnem obdobju je privedlo do zelo močnih nasprotnih mnenj posebej na relaciji PMI — sozd, zato smatramo, da je potrebno to področje bolj podrobno osvetliti, da bi dobili celovitejšo podobo. V mariborskem PMI v celoti podpiramo izhodišča zapisana v Skupnih temeljih, da je potrebno z združevanjem sredstev sprožiti postopek preobrazbe pogleda na vlogo in funkcijo sozda. Ta preobrazba bo dosegla svoj namen, če bomo vlagali (združevali) v tehnologijo in z njo povezane programe. Vlaganje v tehnologijo pa pomeni, da bomo obvladovali lasten razvoj in uvajanje novih proizvodov. Istočasno smatramo tudi, da je zadnji čas za korenite spremembe pri vlaganju v tehnično-tehnološki razvoj, kadre in razvoj lastnih sistemov. Ne strinjamo pa se s stališči sozda, kako to uresničiti. Kvaliteten in učinkovit mehanizem združevanja sredstev za projekte prioritetnega in skupnega pomena na ravni sozda ni in ne more biti v formiranju razvojnega sklada, ki izvaja mehanizem obveznega združevanja, preden so dogovorjeni cilji in interesi. Mehanizem združevanja sredstev mora biti samo sredstvo na dosego cilja. Podlaga za združevanje pa morajo biti kvalitetni razvojni programi in jasno določeni cilji, ki jih želimo doseči z združevanjem. Predvidena oblika združevanja, kot jo določajo skupni temelji plana, razbija sistem združevanja na tiste, ki "bodo imeli odločujoč vpliv nad združenimi sredstvi in tiste, ki bodo pripravljali razvojne programe. Naše stališče je, da mora biti to na istem nivoju odločanja. Dokler sozd ni usposobljen za izdelavo enotnih razvojnih programov, ne more upravljati z razvojnim skladom, ker bi to pomenilo nemoč delavcev nad upravljanjem s svojimi sredstvi. Dokler ni ta funkcija združena na nivoju sozda in ni znana njena uspešnost, v temeljih pa je predvidena samo za usmerjanje in koordiniranje razvoja, tako dolgo ne more prevzeti funkcije upravljanja nad razvojnim skladom, ki bi ga administrativno oblikovali. Z združevanjem moramo preprečiti vsako možnost pretakanja sredstev iz osnovnih programov IMP-jeve dejavnosti v dopolnilne oziroma tiste, ki nimajo prioritete razvoja. Istočasno pa sistem združevanja sredstev ne sme preiti v sistem socialne pomoči slabim programom. Preko razvojnega sklada pa bo to postala pretežna oblika in način. Smatramo tudi, da je politično nesprejemljivo, da sozd povezuje združevanje sredstev v razvojni sklad ž združevanjem v sozd IMP in sankcijami-iz nivoja sozda. S tern samo dokazuje veliko neuspešnost opravljanja tistih funkcij, ki so prenesene na sozd, saj povezovanje v sozd služi za to, da uredimo delovne organizacije bolj uspešne in odvisne od izvajanja sozdove razvojne politike. Tega skupnega cilja ne moremo spremeniti v prisilo, če nismo sposobni zagotoviti tistih primarnih ciljev, zaradi katerih je sozd organiziran. 4. Poslovna organiziranost Pri poslovni organiziranosti izhajamo iz osnovne ugotovitve iz Temeljev, da je organiziranost delovnih organizacij v tem, da v sebi programsko in tržno združijo tozde, ki sicer ne bi bili sposobni živeti samostojno. Podobna ugotovitev, ki pa v Temeljih ni omenjena velja tudi za sozd. V Temeljih so premalo obdelani vzroki, zakaj ni bilo operativno vodenje že doslej na nivoju delovnih organizacij. Neuspešne delovne organizacije je v pretežni meri povzročal sam sozd s tem, ko se je neposredno navezoval na tozde. S tem je dokazal, da obvladuje samo nivo DO in, da pravega sozda doslej nismo imeli, vsaj ne takšnega kot je opredeljen v Temeljih srednjeročnega plana. Zelo pomembna sprememba v predlogu poslovne organiziranosti iz meseca julija in predlogov, ki jih danes obravnavamo je v tem, da smo izločili predlog ma-kroorganizacije sozda, aktivnosti predloga pa so v teku. To ponovno dokazuje, da ne obvladujemo področje poslovne organiziranosti ali drugače povedano: organiziranosti in postopki organiziranosti niso naravnani v, smeri uresničevanja ciljev, temveč bolj sredstvo za dosego položaja oziroma funkcije. Čim smo omenili, da bi naj postal tozd operativna, DO pa poslovne funkcije in da bo sozd deloval le preko delovnih organizacij, je postopek organiziranja enovitih delovnih organizacij najbolj enostavna rešitev, da zadržimo sedanje odnose med tozdi in sozdom. S tem pravzaprav funkcionalno enačimo delovno organizacijo s sozdom. Izločitev tega področja iz Temeljev srednjeročnega plana pa ponovno dokazuje nemoč sozda in odpira nova konfliktna žarišča do katerih se v Temeljih moramo poenotiti. Nedoslednost Temeljev srednjeročnega plana vidimo tudi v tem, da se je v zadnjem predlogu organiziranosti na nivoju sozda. Pri tej organiziranosti znova ugotavljamo, da ne izhaja iz osnovnih usmeritev o skupnem in poenotenem nastopu na trgu. Pravilna je usmeritev poenotenega nastopa na tržišču, nepravilna pa izhodišča Temeljev, ki bi naj takšen poenoten nastop dor segla z organizacijsko razdrobljenostjo ter organiziranjem več enovitih delovnih organizacij na nivoju sozda. Zato predlagamo, da se naj na sozdu ne organizira več enovitih delovnih organizacij, ter da se Temelji dopolnijo s predlogom organiziranosti sozda kot celote, torej tudi delovnih organizacij, pri čemer naj bo oblika organiziranosti enovite delovne organizacije le izjema. V zaključku želim v imenu delovne organizacije PMI podpreti predlog stališč problemske konference ZK sozda IMP, v kolikor se bodo upoštevali r,rv';..jcm predlnm ir. kmnce. Na koncu želim poudariti, da je razprava v bistvu le povzetek predlogov in stališč delovne organizacije PMI, ki smo jih dejansko leto dni zaman skušali doseči s pripravljala gradiva za Skupne Temelje.« Nato je direktor IMP-jeve Interne banke Lojze Kosi spregovoril o problematiki združevanja sredstev v IMP-ju. Spomnil je, da smo ob ustanovitvi sestavljene organizacije organizirali tudi Interno banko. Toda Interni banki smo poverili le nalogo kratkoročnega združevanja denarja za zagotavljanje likvidnosti, kar imamo še danes. Ves ta čas pa v IMP-ju nismo imeli mehanizma za dolgoročno združevanje denarja, je nadaljeval Kosi, čeprav smo se v planu 1981 do 1985 dogovorili, da se bo za skupne in prioritetne naložbe združevalo po 20 odstotkov minimalne in pospešene amortizacije ter poslovnega sklada. Zato je zbor Interne banke sprejel Pravilnik o združevanju sredstev za razširitev materialne osnove dela in večina tozdov je predvidena sredstva že združila. Ob koncu je Kosi opozoril, da je združevanje neob-hodno, saj si je ob današnjih stroških tehnologije težko predstavljati, da bi kakršno koli naložbo izpeljali brez združenih sredstev. Glavni direktor delovne organizacije Izip Janez Miklavc je začel svojo razpravo z mislijo, da je bilo takšno srečanje komunistov potrebno. Predlagani Temelji plana prinašajo novo vsebino in potrebna je enotnost, da bi predlagane usmeritve izpeljali. V vseh Izipovih tozdih smo za novo vsebino, za osnovne ideje Planskih temeljev, je nadaljeval Miklavc. Vprašanje pa je, kako to uresničiti. V dosedanjih razpravah je bilo precej govora o potrebnih organizacijskih spremembah. Po mojem je potrebno pri uvajanju kakršnih koli organizacijskih sprememb upoštevati naslednje pogoje: — Organiziranost mora biti nedvoumna. — Nova organiziranost ne sme biti kompromisna in izhajati mora iz poštenih dogovorov. — Predlogi novih organizacijskih rešitev morajo biti podprti z elaborati o njihovi upravičenosti. — Nova organiziranost mora biti sočasna in kompleksna, kajti delne rešitve nas ne bodo vodile naprej. Vsekakor pa potrebujemo boljšo organiziranost, da se ne bomo več pretežno ukvarjali sami s seboj, je menil Miklavc. Nadaljeval je z oceno, da so naloge organizacij skupnega pomena v Planskih temeljih dobro obdelane. So sicer zahtevne, a izpeljali jih bomo, če bomo odprto sodelovali. Opozoril je tudi, da je prodaja trenutno najbrž IMP-jeva najšibkejša točka, saj imamo tu mnogo podvajanja in primerov, ko z nelojalno konkurenco eden drugemu zbijamo ceno. Torej je zelo pomembno doseči dobro koordinacijo in sodelovanje pri prodaji. Posebej pa je poudaril kadrovska vprašanja in menil, da moramo pri nadaljnjem razvoju računati z mlajšimi ljudmi, ki so s svojim delom dokazali svojo pripadnost IMP-ju. Imeti pa moramo tudi svojo poslovno moralo in etiko. Ko je povzemal stališča Izipovih organizacij, je Janez Miklavc povedal, da podpirajo vsebinske usmeritve Planskih temeljev, predlagajo pa, da se o organizacijskih spremembah v IMP-ju temeljito pogovorimo, ko bomo izvršili sedanje aktualne naloge (združevanje denarja za Livarjevo naložbo, sprejem novih aktov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov in sprejem planov). Resno se moramo tudi posvetiti problemom organizacij, ki poslujejo z motnjami, je opozoril Janez Miklavc. Na koncu se je ustavil tudi ob vprašanju organiziranosti in učinkovitosti Zveze komunistov v IMP-ju in menil, da to ni dovolj dobro in bi zato morali razmišljati, kako čvrsteje povezati IMP-jeve komuniste. Glavni direktor Rudi Bukovac je podprl usmeritve in uvodne besede generalnega direktorja. Strinjal se je, da je treba podpreti združevanje denarja za skupne in prioritetne naložbe, toda treba je priti pred ljudi s programom naložb, da bo vsak izvedel, za kaj združuje in da bo sam prišel na vrsto, je menil Bukovac. Nadaljeval je s kritiko, da organizacijska shema, kot je bila predlagana v osnutku Planskih smernic, ni bila dobra. Po njegovem bi bila za IMP prava organizacijska rešitev, če bi povezali tozde v delovne organizacije po branžah (npr. energetika...). Tako bi bolj učinkovito snovali razvoj in tudi lažje organizirali trženje. V Iku smo se odločili, da ohranimo osnovno organizacijsko shemo nespremenjeno, je nato povedal Bukovac in dodal, da to ne pomeni nespremenjene organizacije, saj jo nameravajo stalno dopolnjevati. Menil je, naj bi v sozdu ne ponujali ža vse enakih receptov, kje naj bo npr. organizirana nabava, razvoj ali kakšna druga služba — pomembno je, da te službe čim bolj učinkovito opravljajo svoje funkcije. Bukovac je menil, da Planski temelji premalo opredeljujejo nadaljnji razvoj samoupravlja-. n j a. Menil je, da v sozdu ne deluje delegatski sistem, pa tudi da prihaja do nesporazumov pri odločanju, ker včasih mešamo, kaj so samoupravne odločitve in kaj vodenje. Menil je, da bi morali utrjevati samoupravne odnose v sozdu tako, da bi krepili delavske svete od delovnih organizacij do sozda. PMI-jev glavni direktor Janez Stemiša je ugotovil, da je predlog stališč, ki so bila predložena za problemsko konferenco, naravnan tako, da podpirajo sprejem Temeljev srednjeročnega plana, zato je vprašal, kaj bo torej s pripombami in razhajanji, ki so se pojavila. Nato je podrobneje pojasnil, v čem so razhajanja: Osnovne usmeritve Temeljev vsi podpiramo, je rekel, "se pa razhajamo pri nekaterih družbenoekonomskih in čisto strokovnih vprašanjih. Glavnino pripomb imajo v PMI-ju na združevanju denarja za investicije. To je temeljna zadeva, je menil Sterniša in poudaril: Vsi se strinjamo, da je treba združevati, toda ne brez vnaprej pripravljenih programov. In nadalje je menil, da ni mogoče enačiti naložb v raziskave, razvojne programe, v prodajo in kadre — skratka, ni dovolj jasno opredeljeno, za kaj bo namenjen Razvojni sklad. Navajam strokovna vprašanja, ki ne sodijo na problemsko konferenco ZK, je rekel Strniša, a nekje bi jih morali obravnavati. Rekel je, da je PMI dal te pripombe tudi v okviru razprave o osnutku Planskih smernic. Ker je menil, da ta strokovna vprašanja niso dovolj razčiščena, se je Strniša zavzel, da bi sprejemanje Planskih temeljev odložili. Pomočnik generalnega direktorja Uroš Korže je svojo razpravo omejil na dva sklopa vprašanj: organiziranosti in vo-denaje ter združevanje sredstev. Posebej pa je poudaril, da oboje bistveno vpliva na poslovne rezultate. Plansko-analitska služba je mnenja, da z rezultati v iztekajo- čem se srednjeročnem obdobju ne moremo biti zadovoljni in povedali smo tudi, zakaj. Korže je ponovil le nekaj podatkov: Od leta 1979 je obseg poslovanja padel, če ga gledamo realno, za 19 odstotkov. Storilnost pada za 3 odstotke letno. Ob koncu ob-dobjaivlagamo v razvoj le 1,3 odstotke dohodka, torej dosti manj, kot smo si začrtali. V petih letih je IMP padel na lestvici največjih jugoslovanskih organizacij kar za 50 mest. To nazadovanje pa nas postavlja pred nalogo, da v IMP-ju razmislimo, kako uporabljamo svoj kapital in delo, pri čemer vidim glavni element za uporabo kapitala v mehanizmih združevanja, glavni element v uporabi dela pa organizacijo, je nadaljeval Korže. Nekateri današnji razpravljala so izhajali iz napačne predpostavke, da se tako razvejen sistem, kot je IMP, ki deluje v trinajstih občinah, ki ima toliko tudi prekrivajočih se dejavnosti, lahko o vsem stoodstotno poenoti. Prepričan sem, da bi doseči popolno enotnost v takšnih razmerah pomenilo razvodeniti stališča. Zato menim, da mora biti naš cilj poenotenje na večinskih stališčih. Ko je začel govoriti o vprašanjih organiziranosti, je Korže najprej ugotovil: V minulem obdobju smo se mnogo preveč ukvarjali sami s seboj in mnogo premalo z bistvenimi nalogami — že to kaže, da z našo organiziranostjo nekaj ni v redu. O vzrokih, zakaj je tako, sta dve teoriji. Eni pravijo, da smo v IMP-ju delali tako, da smo izmaličili prvotno dobro zamišljene organizacijske strukture, drugi pa, da organizacijska struktura že na začetku, to je ob ustanovitvi sozda, ni bila dobra. Korže je menil, da se ne kaže opredeljevati ne za eno ne za drugo mnenje, pač pa je pomembno, da ugotovljene organizacijske pomanjkljivosti korak za korakom odpravljamo. Posebej je poudaril, da morajo tu prevzeti pobude posamezni kolektivi, kar pomeni, da to ne more biti sočasna in velika reorganizacija celotnega sozda. V IMP-ju imamo delovne organizacije s številnimi zaposlenimi in mnogo kapitala, toda so organizacijsko slabo povezane, združevanja sredstev skoraj ni, ni enotne politike delitve dohodka. .. Naš cilj mora biti, da naredimo programsko učinkovite in navzven naravnane organizacije. Kritike, da sozd v takem sistemu ni našel mesta in da je prevečkrat neposredno delal s tozdi, so upravičene, je rekel Korže, toda tako je bilo, ker je bila pač v tozdih koncentrirana moč. V bodoče mora biti usmeritev, da bo sozd koordiniral delovanje le s tistimi subjekti, ki bodo imeli pooblastilo za odločanje. Glede organiziranosti se je Korže zavzel za večjo prožnost, da iz obstoječih tvorb nastajajo nove in obratno: če nek tozd ni sposoben samostojno uspešno poslovati, da se priključi drugemu. In če neka organizacija v IMP-ju ne vidi možnosti za svoj razvoj, mora iti iz poslovnega sistema, ne da bi to dramatizirali. Ne zavzemam se, da bi kogarkoli podili iz sozda, sem pa bolj za takšno ravnanje, kot pa da se leta in leta pogovarjamo o nekih skupnih ciljih, o katerih se nikoli ne moremo dogovoriti. O združevanju sredstev za investicije pa je Korže dejal: da moramo Interni banki omogočiti razpolaganje s trajnimi sredstvi, da bo zares postala sozdov finančni servis. Pri sedanjem stanju nismo sposobni realizirati nobene poslovne odločitve v kratkem času. Tako je, ker ne sozd ne delovna organizacija ne odločata o nobenih sredstvih: to odločanje je izključno v tozdu. Seveda je prav, da delavec v temeljni organiza- Nadaljevanje na 2, strani. V Klimi morajo do konca novembra narediti opremo za 15 sušilnic mesa v Sovjetski zvezi !Pc IMli Zgoraj: Izdelava ohišij, spodaj: montaža klima central. Vsak delavec se čuti odgovornega, da bo delo Pogled v oddelek, kjer sestavljajo klima centrale. dobro opravljeno Avgusta smo pisali, da je celjska Klima podpisala svojo doslej največjo izvozno pogodbo. Da bo dobavila opremo za hladno dimljenje in zorenje mesnih izdelkov za petnajst preskrbovalnih centrov v Sovjetski zvezi. Danes lahko napišemo, da dobesedno vsa delovna organizacija živi s tem poslom in se vsak delavec čuti odgovornega, da bo oprema v roku in kvalitetno narejena. Gre za opremo, vredno 3,137.370 klirinških dolarjev — torej približno 900 milijonov dinarjev. Kako veliko je to naročilo, pokaže primerjava, da je imela Klima v devetih mesecih nekaj nad milijardo in četrt dinarjev fakturirane realizacije. Koliko opreme je to, pove tudi podatek, da bodo za zaboje, v katerih jo bodo odpeljali naročnikom, porabili kar 600 kubičnih metrov lesa... Upoštevati je treba tudi, da je Klimina Industrijska proizvodnja z delom polno zasedena, zdaj pa je prišel ta veliki ruski posel kot dodatna naloga, ki jo je treba opraviti v dobrem mesecu dni. Jasno da se je bilo treba- za izvedbo tako velikega dela dobro organizirati, pri čemer je bilo izhodišče, da rokov za domače kupce na račun izvoza ne bodo zavlačevali. V Klimi so delo razdelili na oba tozda — tako da v Montažni proizvodnji izdelujejo vozičke. kanale in avtomatiko, v Industrijski proizvodnji pa komore dimne generatorje, kanalske ventilatorje, filtre, žaluzije in tehnološke posode, skratka vse elemente, ki tvorijo funkcionalno celoto rezilnic za mesne izdelke. Že vnaprej so vse naloge podrobno razdelili, saj so tu vključeni tako rekoč vsi oddelki. Vse delo koordinira inž. Zdravko Peln. Začelo se je z nabavo in pripravo materiala, zdaj je glavno breme v proizvodnji, jasno pa je. da morajo sVoje prispevati tudi v lakirnici odpremi in drugih spremljajočih službah. Opremo za prvo zorilnico so dali na vlak 29. oktobra in danes so vsi prepričani, da jim bo uspelo držati rok: da bodo 28. novembra poslali še zadnje kose opre- Za izdelavo in montažo te opreme so v proizvodnji sestavili posebne ekipe, ki delajo po potrebi tudi popoldne, pa ob sobo- tah in nedeljah. Resnično, v Klimi je nastalo vzdušje, ko zares vsak naredi, kar more, da bi to nalogo izvršili. Ožbald Zatler, pddelkovodja na oddelku, kjer delajo elemente klime central, je rekel: »Fantje so videli, da je to veliko delo in če je treba, radi delajo popoldne. Prav nič se ne bojim, da delo ne bi uspelo.« Miha Lipuš, ki vodi sestavljanje Klima central (sicer je oddelkovodja kosovne proizvodnje) pa je dodal: »Zadolžili so me za 90 klima central, ki so v sklopu opreme za Sovjetsko zvezo. Dodelili so mi 12 fantov, ki so že prej delali klima centrale in moram reči, da delajo tekoče in uspešno. Sicer pa imamo v skupini tak red, da vsak od nas, vključno z menoj, prime za vsako delo. Kar je treba, naredimo. Moram reči, da so fantje izredno disciplinirani in tudi vzdržljivi, saj delamo praviloma od 6. do 18. ure in tudi ob sobotah in nedeljah. K temu, da delo teče gladko, pa prispeva tudi kvalitetno pripravljen material. Edina pomanjkljivost je, da zamujajo nekateri sklopi, ki smo jih naročili pri kooperantih.« Tudi delavci so povedali enako. Fran Mestnak, ključavničar z oddelka Klima central, je priznal, da je bil na začetku pesimist spričo tolikšnega posla. »Tako velike serije še nismo delali v Klimi. Saj smo delali tudi že fizično zahtevnejša dela, nikoli pa še ne tako obsežnega in tako natančnega.« Ivana Dobrajca, ki sestavlja klima centrale, pa sem vprašal, če držijo trditve o visoki zavesti, s katero so se delavci vrgli na to nalogo. »Prav gotovo,« je odvrnil, »sicer ne bi delali tako uspešno, kot delamo. Vsem nam je jasno, da smo odvisni eden od drugega, da en sam ne more nič, da pa lahko eden z neizpolnjevanjem nalog onemogoči delo dru-. gim. Mislim, da bomo zdržali do konca.« torej hitro, obenem pa tudi n povprečno dobro, kar kaže, s J likšnim žarom so se fantje 10 ^ ^vendar: to popoldanski sobotno, nedeljsko delo ni kratna akcija, pač pa traja ,ten nekaj tednov in bo še do k° meseca. Tudi če človek n »Veste kaj,« je rekel Ivan < hiti brajc: »Sedemnajst let delanj,. Klimi, pa smo zdaj prvič P,; tako zahtevno nalogo. In v ta ,, ■ nem primeru si se tudi pdP/n.C ljen čemu odreči, samo delo uspešno opravljeno.« Vodja proizvodnje 1 Kavčič pa je rekel: »Pred zaPJ 111 kom smo imeli nekaj sestafiK Pre na katerih smo začrtali tehn°| kil ško pot za izvedbo te nalog6, j , mislim, da smo zadeli v polno- j ^ se doslej ni pojavil noben neP. ^ čakovan problem, pa tudi os^ ^ proizvodnja teče v glavn normalno.« ... JP J j me,« poudarja direktor tu-Aa Niso fraze to, ko govorimo o zavesti. To se kaže tudi v kvaliteti dela. V Klimi so za to opremo posebej organizirali tudi kontrolo — medfazno in končno. Toda fantje v proizvodnji so sami razumeli, da je treba to opremo narediti zares dobro. Vodja proizvodno tehničnega sektorja inž. Branko Mernik je povedal, da pri končni kontroli prvih klima central nismo odkrili niti ene napake — razen nekaterih ventilov, ki so jih morali zamenjati, kar pa je krivda proizvajalca. Dela se Industrijska proizvodnja Norbert Vrhovec. »Dejstvo, smo uspeli v konkurenci sta a jp znanimi organizacijami, k° Belje, tudi nekaj pove.« 1 Uspešna realizacija tega p°Jjj lahko Klimi odpre vrata navT 1 kansko sovjetsko - tržišče ^ J P tega si vsi zavedajo. »Ta P°7k) naj bi bil ključ za vrata v SovJ M sko zvezo, ki ima velike PJ)r grame razvoja prehrambene M dustrije,« pravi inž. Vrh° »Po informacijah, ki jih so dobre možnosti, da bo prešlo v normalen posel v blagovnih list s SZ, seveda, bomo s sedanjimi dobavah kazali.« Izkazali pa so se že — 126.615 209.794.831 1.661.787.648 677.208.110 116 161 166 245 - brez izvoza 1.350.000 974.531 119.531 200.909.069 1.420.684.584 592.301.438 105 146 168 240 9. DVIG 860.840 555.440 117.680 109.274.099 547.961.923 233.461.001 64 99 93 235 10. TEN-E 1.227.000 885.741 108.641 97.431.800 94' 4.404 488.185.100 77 107 90 194 11. TEM-T 990.000 714.656 87.656 116.450.037 857.,68.273 488.750.203 87 120 133 176 12. ISO 760.000 548.625 67.292 31.112.706 576.362.377 331.509.316 76 105 121 174 - CK 116.750 84.2'18 10,337 15.000.887 86.432.393 42.973.577 74 103 145 201 j EMCND 5.384.590 3.821.021 518.221 629.064.360 4.677.987.018 2.262.087.307 88 122 121 207 : KLMAT 1.950.000 1.235.039 215.000 222.593.230 1.270.781.101 684.683.493 65 103 104 186 1 TIO 1.304.000 896.500 131.000 144.081.751 964.555.622 491.455.804 74 108 110 196 13. BUŠK 1.020.000 704.777 *93.990 94.460.142 690.435.549 368.384.533 68 98 101 187 14. KMP 3.305.862 2.686.707 293.516 143.071.000 1.540.372.681 1.271.553.998 47 57 50 121 PAtCNUA 4.325.862 3.391.484 307.506 242.531.142 2.230.808.230 1.639.938.531 52 66 63 136 15. TOATA-A 1.600.000 1.184.000 144.000 207.-S13.943 1.605.691.915 693.130.492 100 135 144 232 16. TRATA-Č 1.200.000 985.200 123.600 ' 152 484.185 1.219.485.173 451.288.990 102 124 123 270 17. ITAK 800.000 612.800 70.400 97.514.646 682.995.767 300.689.681 85 , 111 139 227 18. SKIP 1.100.000 819.500 99.000 177.440.600 974.601.393 479.942.389 89 119 179 203 IKO 4.700.000 3.601.500 J437.000 634.953.374 4.482.774.248 1.925.051.552 95 124 145 233 19. LSNL 2.465.725 2.034.057 0.225.090 252.331.745 1.867.488.269 889.781.910 76 92 112 210 20. TA 931.435 778.458 » 89.982 92.031.956 699.458.529 339.937.279 75 90 102 206 21. VTPO 341.778 268.985 31.080 31.r20.602 245.106.657 148.234.990 72 91 102 165 22. LBK 818.220 651.530 76.815 79.564.572 . 602.401.323 284.276.674 74 92 104 212 LIMAR 4.557.158 3.7.33.030 422.967 455.618.875 3.414.454.778 1.662.230.853 75 91 108 205 23. IP 1.640.047 1.195.596 136.124 200.156.825 1.512.495.383 818.006.105 92 127 147 185 24. MP 837.645 604.780 77.063 100.084.783 717.645.523 424.185.599 86 119 130 169 KLIMA 2.477.692 1.800.376 213.187 300.241.608 2.230.140.906 1.242.191.704 90 124 141 183 25. INŽ 242.000 183.024 lS.602 12.457.898 200.074.529 112.068.770 83 109 64 179 26. MARK_ 201.800 147.297 . 17.354 20.971.533 176.433.293 91.521.846 87 120 121 193 27,-EB^-C' 444.000 310.800 ' 40.000 40.255.133 270.462.560 136.107.930 61 87 . 101 199 28. ZAST-ItM 527.500 369.300 47.000 50.167.370 376.864.845 211.443.502 71 .102 107 178 29. ALCH 581.076 405.000 65.000 70.580.291 432.952.901 211.888.774 75 107 109 204 30. IC 46.690 32.219 4.825 4.886.822 41.270.978 21.769.073 88 128 101 193 IZIP 2.043.066 1.446.840 133.781 199.319.047 1.498.059.106 784.799.895 73 104 103 191 PD 37.000 31.000 4.300 7.500.122 38.731.992 22.120.294 105 125; 174 175 j IMP 34.925.868 25.646.823. 3.382.519 3.859.161.082 27.307.414.345 14.288.691.065 78 106 114 iisi! O DELU SINDIKATA Kdor hoče, tudi zmore Občni zbori sindikalnih organizacij so večinoma za nami. Narejen je obračun dela v preteklem dveletnem delu, zastavljen načrt za prihodnost. Dejavnost sindikata je obsežna, saj so tudi njegove naloge številne in odgovorne. Vsaj del tega mozaika predstavljamo v tej številki Glasnika, za katero smo se pogovarjali s predsedniki nekaterih osnovnih sindikalnih organizacij v IMP. Sami so povedali, katere akcije so se jim zdele najpomembnejše, dotaknili pa smo se seveda tudi skupnih sozdovih akcij — predvsem oblikovanja Srednjeročnih planov in enotnega sistema za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Spregovorili smo tudi o omejitvah, s katerimi se sooča sindikat pri svojem delu. Teh je seveda mnogo, začenši s težavnimi gospodarskimi razmerami, pa do najrazličnejših drugih problemov. Toda izkušnja kaže, kjer je volja, se da delati — tudi v težavnih razmerah. Delegati bodo — vendar bodo stati rali veda bolj simbolično, toda mnenja sem, da je pozornost do bolnikov tudi ena izmed sindikalnih dejavnosti. % Osnovna organizacija sindikata je del družbene skupnosti in je kot taka podvržena vsem težavam in anomalijam, ki so v tej družbi prisotne. Zaradi tega mislim, da možnosti sindikata, da uveljavi svoja stališča, niso Janez Brajer, predsednik izvršnega odbora sindikata tozda O V: »Najpomembnejše delo sindikata v sedanjem mandatu je bilo pridobivanje del in v zvezi s tem prestavitev delovnega časa tgr obvezno koriščenje dopusta v zimskem času. Naš sindikat je obravnaval nov srednjeročni plan in dal nanj pripombe. Tudi popravljen predlog tega plana ne vsebuje tega kar želijo monterji, zato smo tudi nanj dali pripombe v tem smislu, da je v tem planu montaža zanemarjena, čeprav je IMP zrasel iz montaže in ne iz proizvodnje. Skrb sindikata je bila tudi uresničevanje stabilizacijskega plana, v katerem je veliko napisanega, a je težko vse uresničiti, ker nismo enakomerno zasedeni z deli po mesecih preko leta tako, kot bi morali biti, saj imamo enkrat preveč dela, drugič pa premalo. Na področju osebnih dohodkov nismo v zadnjem času pravzaprav nič naredili, saj z osebnimi dohodki ne moremo slediti naraščajoči draginji. Glede sozdovega poenotenja samoupravnih aktov v osebnih dohodkih je tako, da ne more biti katalog del poenoten za ves sozd, saj je v njem preveč različnih dejavnosti. V Oveju bomo začeli pripravljati pravilnik o osebnih dohodkih potem, ko bodo sprejeti sozdovi samoupravni akti o osebnih dohodkih, pa tudi samoupravni sporazum o osebnih dohodkih v delovni organizaciji bo delovna organizacija pripravila po sprejemu ' sozdovih samoupravnih aktov. V tozdu imamo poizkus individualnega ocenjevanja. Delavski svet tozda je imenoval komisijo, ki vsak mesec pregleda in potrdi predloge individualnih ocen, ki jih za delavce v montaži predlagajo vodje montaž, za režijske delavce pa vodje oddelkov. Inovacij, ki jih je sigurno nekaj na vsakem gradbišču, ne vrednotimo. Nekaj inovacij v delavnici pa smo ovrednotili in inovatorje tudi nagradili. Za spomladanske volitve je sindikat evidentiral kandidate za skupščino občine in za si se, pripravlja pa tudi kandidate za samoupravne organe tozda, delovne organizacije in sozda. Delavci sprejemajo funkcije, čeprav so nehali zaupati v samoupravljanje in jim je vseeno, saj vidijo, da se stvari ne rešujejo po samoupravni poti, pa mislijo: bomo pa samo statirali. Na socialnem področju naš sindikat vsako leto poravna zdraviliške stroške za zdravljenje monterjev z revmatičnimi obolenji za toliko časa zdravljenja, za kolikor določi zdravnik. Sicer pa smatram, da sindikat zgublja svojo moč, saj zaradi finančnih omejitev, ne more speljati vseh akcij, ki si jih zamisli. Glede združevanja sredstev je tako, da bomo združevali samo za ravzoj in proizvodne tozde. Sindikat dobiva za delo iniciative tudi z občinskega isndikalnega sveta. Le te pa so zelo težko izvedljive — včasih zaradi rokov pa tudi zaradi razdrobljene montaže, ki jo imamo po gradbiščih po vsej Jugoslaviji. Uveljaviti resnična stališča delavcev Dušan Mestinšek, predsednik IO GOS Ten-Telekomunikacije in predsednik konference sindikata v DO Emond je na vprašanje, katere sindikalne akcije so bile po njegovem v minulem obdobju najpomembnejše, odgovoril: »Vse akcije sindikata se mi zdijo pomembne. Ne glede na to pa bi dal prednost naslednjim: V okviru sozda IMP akcijam za enotno urejanje delitve dohodka in osebnih dohodkov, ter dosedanjim akcijam na področju reorganizacije DO Emond. Od akcij, ki so potekale v celotni organizaciji zveze sindikatov pa bi omenil akcijo zagotovitve življenjskega minimuma delavcev z naj nižjimi osebnimi dohodki, ki pana žalost ni uspela v celoti. Naša osnovna organizacija sindikata se je v javno razpravo o srednjeročnem planu vključila na običajen način. To pomeni, da je vodila in usmerjala celoten tok javne razprave, rezultat katere so bile številne dopolnitve, ki jih je nazadnje sprejel zbor delavcev. Zlasti živahno razpravo smo imeli okrog reorganizacije DO Emond, ker delavci nismo zadovoljni s sedanjo organiziranostjo, še manj pa z njenimi učinki. Sedanja sj-tuacija v delovni organizaciji Emond je nevzdržna, kar je v veliki meri pogojevalo stališče našega zbora delavcev, da se reorganiziramo v enovito DO. V tej zvezi so bile na ravnih nivojih že večkrat dane obljube, da bodo pripravljeni predlogi za razrešitev težav v Emondu. Vendar dosedaj ničesar od tega ni bilo storjenega, razen predlagane organizacijske sheme v smernicah srednjeročnega plana, ki pa je bila kasneje umaknjena. V našem tozdu smo stabilizacijsko izvajali uspešno. Dosegli smo visok delež izvoza, od tega pa glavnino na konvertibilni trg. Rezultati poslovanja so v porastu, kar naš tozd že nekaj časa uvršča med najuspešnejše organizacije v IMP-ju. ravno velika. Moram pa priznati, da si na tem področju veliko prizadevamo in da kljub relativno slabim izkušnjam ne mislimo odnehati. Da bi lahko sindikat bil pri svojem delu učinkovitejši, bi se moral znebiti svoje posredniške vloge v družbi, ter ukrepati bolj samostojno in avtentično. Pri takem delu bi delavci dobili tudi večje zaupanje v svojo organizacijo. Največ skrbi namenili socialno šibkim Branislav Trtnik, predsednik izvršnega odbora sindikata v tozdu Montaža Maribor: »Skrb za socialno varnost delavcev — to je sprotno spremljanje višine regresa za prehrano in urejanje tople prehrane za kompleksna delovišča, reševanje stanovanjskih problemov, delno regresiranje zdravljenjadelav-cev v zdravilišču, enkratne denarne pomoči delavcem, ki so bili več kot tri mesece nepretrgoma v bolniški — je bilo najpomembenjše delo sindikata v tem tozdu. Sindikat je vodil javno razpravo in zbiral pripombe v smernicah sozdovega srednjeročnega plana, vodi pa tudi javno razpravo o smernicah srednjeročnega plana PMI-ja in tozda Montaže Maribor. Na sozdove in PMI-jeve smernice- omenjenih planov smo imeli v tozdu Montaža precej pripomb. Stabilizacijski načrt, ki smo si ga v Montaži zastavili, tudi dosledno uresničujemo ter ga sproti dopolnjujemo. Tako smo poostrili ih povečali kontrolo pri delu nekaterih režijskih delavcev. Tozd je nabavil dodatno strojno opremo, s katero ceneje ■proizvajamo. Večjo"skrb smo namenili pripravi dela s tem, da smo zaposlili nove strokovnjake za pripravo dela. Tako smo omogočili izdelavo elementov v domačih delavnicah itd. Montažin sindikat je obravnaval sozdove samoupravne akte o osebnih dohodkih in dal nanje pripombe. PMI-jeva komisija za nagrajevanje po delu in strokovna služba v tej delovni organizaciji pa pripravljajo sa- moupravne akte za DO in pravilnike o nagrajevanju po delu. V tozdu že imamo osebno ocenjevanje. Delavčevo delo se ocenjuje po količini, kvaliteti in odnosu do dela oziroma varčnosti. Delavci, ki delajo po normi, so ocenjeni do + 10 odstotkov, ker imajo količino vračunano v normi — vsi drugi delavci pa so bili lahko doslej ocenjeni od 25 do 30 odstotkov. Za nagrajevanje inovativnega in kreativnega dela v tozdu ni bilo skoraj nič narejenega. V pripravi novih samoupravnih aktov pa je inovativno in kreativno delo precej poudarjeno. Sindikat tozda Montaža je glasoval proti dolgoročnemu združevanju sredstev za IMP-jeve investicije skupnega in prioritetnega pomena, ker smatra, da to združevanje Montaži ne bi prineslo željenih rezultatov. Priprave na spomladanske volitve potekajo po programu občinskega sindikalnega sveta. Delavci v zadnjem času neradi sprejemajo funkcijo, za kar je po mojem mnenju eden od razlogov v tem, ker funkcije nalagajo človeku velike obveznosti in s tem jemljejo veliko prostega časa. Le tega pa ljudje ne morejo ali pa tudi niso pripravljeni žrtvovati v take namene. Sindikatu v tozdu s svojimi napotki pomaga občinski sindikalni svet,. vendar pa vsi njegovi napotki niso realni in sprejemljivi. Ima pa Montažin sindikat možnost za uresničevanje svojih idej.« Zmanjšali so število režijskih ur Moram poudariti, da delavci te uspehe pripisujemo prvenstveno prizadevanjem v okviru tozda in bi ti rezultati lahko bili še boljši, če bi imeli za sabo urejeno DO. Zelo smo zaskrbljeni za prihodnost, kervdelovni skupnosti DO Emond niso ugodni pogoji za razvoj nekaterih naših vitalnih dejavnosti pri čemer imamo v mislih zlasti razvoj. Menim, da je na področju delitve dohodka narejenega veliko premalo. V DO Emond imamo enoten samoupravni sporazum, v katerem od leta 1979 ni bila spremenjena niti črka. Še več, zaradi »zabetoniranega« akta o osebnih dohodkih tudi nismo sposobni posodabljati organizacije tozdov, oziroma je prilagajati novim potrebam. Mislim, daje tudi sistem, katerega prinašajo novi sozdovi akti premalo stimulativen. Poleg tega pa ti akti ne zagotavljajo toliko propagirane in željene enotnosti v sozdu IMP. Kratkoročno bi to lahko v veliki meri zagotovil enotni katalog del in nalog, katerega pa v predlogu za referendum ni. Na tem področju smo lahko v tozdu storili le malo, ker se ta materija ureja enotno začelo DO Emond. Osnovna organizacija 'sindikata posebne akcije na področju inovacij ni uvajala ampak je to del stalnega delovanja in je do neke mere uspešna, saj imamo vsako leto po nekaj inovacijskih predlogov. Naša osnovna organizacija združevanje sredstev v okviru IMP podpira. Vendar pa imamo na to temo določene pripombe. Moti nas na primer to, da so se dosedaj združena sredstva praviloma zmeraj uporabila pri istih investicijah, medtem ko za potrebe drugih ni pravega posluha. Osnovna organizacija ima ustaljen sistem dodeljevanja socialnih pomoči članom kolektiva. V, zadnjih dveh letih je socialno pomoč prejeto 8 delavcev, prav tako pa tudi delavcem, ki so na bolniški več kot tri mesece, dodelimo socialno pomoč, se- Lidija Roš, predsednica IO sindikata v tozdu Projektiva Maribor: »Najpomembnejša sindikalna akcija v našem tozdu so bile obravnave o smernicah srednjeročnega plana sozda in delovne organizacije PMI. Na smernice sozdovega srednjeročnega plana je dal sindikat našega tozda skupaj z OO ZK precej pripomb, ki so bile potem usklajene v delovni organizaciji PMI. V tozdu smo dosledno uresničevali stabilizacijske načrte. Pregled lanskoletnega poslovanja je pokazal, da bi bilo potrebno zmanjšati režijske ure v tozdu. Zato so bili nekateri delavci prerazporejeni v drug tozd za dobo 6 mesecev, s čimer se zmanjšajo režijske ure. Sindikat Projektive je obravnaval sozdov sporazum o osebnih dohodkih in dal nanj precej pripomb, ki so bile usklajene v delovni organizaciji in posredovane sozdovi komisiji za pripravo teh samoupravnih aktov. Bo za enakovredno delo res enako plačilo? Mijo Goričanec, predsednik IO sindikata v tozdu Trata Črpalke: »Najpomembnejše akcije sindikata v našem tozdu v sedanjem mandatu so bile razprave o samoupravnih aktih in pravilnikih o osebnih dohodkih, ki še vedno trajajo. Sindikat je razpravljal o smernicah srednjeročnega plana, na katere smo dali nekaj pripomb. Med drugim smo bili proti predlogu, da bi postali enovita delovna organizacija, saj smatramo, da smo premaj hen kolektiv za delovno organizacijo, kajti z organizacijo v DO bi se zelo povečalo število režijskih delavcev. Sedaj za tozd režijska dela opravljajo službe v delovni skupnosti Iko. Stabilizacijo smo v tozdu'uresničevali na osnovi sprejetega stabilizacijskega programa, ki je vseboval ukrepe za zmanjšanje porabe, energije in za izboljšanje kvalitete dela. Izdelke smo podražili le za toliko, kolikor se podraži repromaterial, medtem ko svojega dela nismo vključevali v podražitve. Te podražitve komisijo, ki je bila imenovana na nivoju DO Iko, sodeluje pa tudi pri pripravi sozdovega samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov. Pričakujemo, da bodo šli ti akti v javno razpravo novembra. Skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami je sindikat razpravljal o predlogih za pospeševanje inovacij in o tem, naj bi se to delo čim bolje nagrajevalo. Pripravljen je bil že osnutek pravilnika o inovativni dejavnosti, o katerem so v začetku poletja razpravljale sindikalne skupine in dale nanj pripombe. Strokovne službe Ika pa zdaj pripravljajo predlog tega pravilnika, ki bo v javni razpravi hkrati s samoupravnim sporazumom in pravilnikom o osebnih dohodkih, pa s pravilnikom o normah, ki ga tudi pripravljajo Ikove strokovne službe. Sindikat v tozdu pripravljapredlog za delgate za zbor združenega dela in za sise. Delavci se teh funkcij ne branijo, ker se zavedajo, da je tudi to delo potrebno in da ga je zato treba opraviti. Na področju sociale je bilo delo sindikata naslednje: sindikat je dajal enkratne denarne pomoči v višini tistim delavcem, ki so bili po več kot tri mesece v bolniški. Tistim delavcem, ki jih zdravstvene organiazcijeP ^ lagajo za zdravljenje v zdravili ^ sindikat tozda participira del V škov. Na ta način je pomagal svojemu upokojencu, ki je šel v zo vilišče. Sindikat je sodeloval Pn pišu stanovanjskih posojil U1 .j mnenja o prosilcih. V stanovanj komisiji pa ima svojega člana, k' na oglede stanovanjskih razinef P«, ciloiitr ctonrvrmniclzili broHltOV, “ silcev stanovanjskih kreditov. Ete Kamnik za delavce tozda, na^: kat je organiziral nabavo ozi vce LOŽU a, . tekstilnega blaga na obročno o P, čevanje pod čim ugodnejšimi p°L, .. ejšimipogl Sindikat tozda je podprl dolgom ^ združevanje sredstev za tivne investicije, ki bi prinesle d° rezultate. . J Občinski sindikalni svet daje dikatu tozda precej navodil za vendar njegove teme niso PreveLl1i ljenjske. O njih sicer razpravlja® izvršnem odboru in jih poizkus prilagoditi našim možnostim, j Mislim, da imamo v tozdu možnosti pa tudi podpore sa®j pravnih organov, dnižbenopoM' , organizacij in vodstva za uresf zastavljenih ciljev, vendar Pa5I1>si precej članov sindikata preveč ven odnos do sindikalnega dela- Zakaj se otepamo družbenih funkcij? predsednik sindikata v bilo, naj ne bi prišlo pri n°v‘' načinu nagrajevanja do Prejj kih razlik v primerjavi s se njim načinom. J Evidentirali smo že kandA za funkcije v sisih in za tem, ker ima sindikat F';. .. vpliva na pomembne odlod družbenem življenju naspi0 Rudi Mozetič, izvršnega odbora tozdu Marketing: »Sindikat Marketinga je lani organiziral srečanje vseh delavcev tozda, ki se ga je udeležilo —.—j~ ■ --------- — . « okoli 84 delavcev, od katerih jih združenega dela. Delavci sc je bilo 39 iz naših predstavništev, gibajo funkcij. Najbrž je vz> , Namen srečanja je bil medse- tem, ker ima sindikat^pf°.^(i bojno spoznavanje. Hkrati pa smo opravili še letno sindikalno konferenco. Naš sindikat je razpravljal o novem sozdovem srednjeročnem planu in dal o njem pozitivno mnenje, prav tako je razpravljal tudi o sozdovih samoupravnih aktih, osebnih dohodkih in tudi o njih dal pozitivno mnenje. Svoj pravilnik o osebnih dohodkih pa je Marketing pripravljal že pred sozdom in ga potem uskladil s sozdovim. Stališče našega sindikata je _____ ni 1 zmetaval svojega denarja zJl j Marketingov sindikat ganizacijo družabnih prirej čeprav jih je hotel nekajkra ganizirati, a jih zaradi solidj® j stido drugih gospodarsko š>° ših tozdov ni organiziral- cjf Med občinsko konferenc0 ,, dikata in Marketingom ni s° j lovanja. Menim, da je zato ker Marketing še vedno n svojega pravnega statusa.« Na nivoju PMI je v javni obravnavi PMI-jev samoupravni sporazum o osebnih dohodkih, pravilnike o osebnih dohodkih za tozde pa pripravljajo PMI-jeve strokovne službe. Za delo smo delavci tega tozda stimulirani z normami. Za spomladanske volitve je sindikat že opravil evidentiranje kandidatov za zbor združenega dela, sise, za delavske svete tozda, DO in sozda. Delavci neradi sprejemajo funkcije za sise, ker imajo za to delo premalo interesa. PMI-jeva konferenca sindikata se je v tem mandatnem obdobju pogosto sestajala in reševala probleme, ki so se tikali delovne organizacije in njenih tozdov. Posebej se je pokazala enotnost na ravni DO pri obravnavi smernic srednjeročnega plana sozda IMP in pri financiranju skupnih športnih akcij na nivoju PMI. Za uresničitev svojih načrtov pa ima sindikat tozda Projektiva dovolj možnosti.« Utrjevanje tovariških medsebojnih odnosov Štefan Benko, predsednik IO sindikata v delovni skupnosti DO Klima: »Najpomembnejše delo sindikata v sedanjem mandatu je bilo zbliževanje Kliminih delavcev na izletih, na zimskih igrah, itd. K stabilizaciji je naš sindikat prispeval s kontrolo voženj s službenimi avtomobili. O sozdovih samoupravnih aktih o osebnih dohodkih naš sindikat še ni dal mnenja, saj je naš pravilnik o osebnih dohodkih dober in ga zaenkrat ne kaže spreminjati. Delavci so za svoje delo stimulirani še s splošnim na- grajevanjem, ki je odvisn0^. poslovanja Klime v tekoče01 seču. Sindikat Klimine del°f, skupnosti je glasoval protizj zcv3n ju sredstev za IMP-čunalniško opremo, ker je&. $ da se lahko Klima priklj^c. j kakšen bližnji računalnik1 s tem, ki ga že ima Celje- j Sindikat Klimine delC skupnosti ima dovolj možn0 ^ uresničitev svojih načrtov- ( potki, ki jih dobiva izvršni ° -sindikata naše delovne skul . sti, pa so realni in jih je tak° goče v praksi uporabiti.« Z osebnimi dohodki lovijo inflacijo sproti dopolnjujemo s tem, da iščemo cenejše, pa kvalitetnejše materiale, zmanjšujemo uvoz, nekatere izdelke, ki smo jih prej uvažali, pa zdaj ceneje nabavljamo na domačem tržišču itd. Glede samoupravnih aktov o osebnih dohodkih, o katerih je sindikat razpravljal, lahko rečemo, da bi bil sozdov sporazum o osebnih dohodkih z nekaterimi pripombami sprejemljiv. Pri njem je pozitivno to, da predvideva za enakovredno delo v vseh tozdih v okviru sozda enako plačilo, saj so bile doslej med tozdi velike razlike. Denimo za poklic stmgarja, ključavničarja, pa verjetno tudi za režijske delavce. V tozdu Trata črpalke je urejeno individualno ocenjevanje za režijske delavce tako, da komisija za delovna razmerja potrjuje osebne ocene na predlog vodje oddelka. V tozdu zdaj pripravljamo sistemizacijo delovnih mest. Pravilnik o osebnih dohodkih za naš tozd pripravljajo strokovne službe v sodelovanju s strokovno Ivan Jazbec, predsednik IO sindikata v tozdu Industrijska proizvodnja Klima Celje: »Najpomembnejše od tega, kar je doslej naredil sindikat, je zagotovitev socialne varnosti delavcev. Poskrbeli bomo, da je v tozdu ugodna poslovna politika, ki se kaže tudi v rezultatih tozda Industrijska proizvodnja in celotne Klime. Sindikat je pomagal nekaterim delavcem z nizkimi osebnimi dohodki pri pokrivanju stroškov za letovanje otrok, enkratno denarno pomoč je dal delavcu, ki je bil precej časa v bolniškem staležu in regresira letovanje delavcem, ki letujejo v tozdo-vih počitniških kapacitetah. Sindikat je v sindikalnih skupinah razpravljal o novem srednjeročnem planu, o stabilizacijskih načrtih in dajal o stabilizacijskih načrtih pripombe komisij za dobro gospodarjenje. Dal je pripombe glede zmanjševanja zalog, odprodaje nekurantnih zalog. Opravljena je bila analiza režijskih delavcev zaradi zniževanja faktorja režije, glede sistema izdaje potrošnega materiala. Komisija je upoštevala pripombe sindikata in v smislu pripomb dopolnila stabilizacijski program. Pri osebnih dohodkih smo v koraku z inflacijo tako, da se držimo normalne ravni. Zaradi ose^čf: hodkov v tozdu ni socialno ogj-j delavcev. Z naraščanjem 1 ^ povečujemo osebne dohodk -na rezultate poslovanja tozd^j! O sozdovem pravilniku 0 -p-osebnih dohodkov, ki bo kma J jet, smo v tozdu razpravljal' izvršnega odbora sindikata10 -J konferenci sindikata. Nanjs nekaj pripomb, ki smo jih P-gvf1 vali sozdovi komisiji za us , Lv;, pripomb. Za zbiranje in usklalJ1!' pripomb ima Klima posebno ej. jo. Letos poleti smo v tozd" ^ pravilnik o nagrajevanju P°,e$0s\ pravilnik o kvaliteti naših iz katerem so opredeljene n r0iZv, odgovornosti vseh služb111 .ELte-., nje za zagotavljanje kvuJ, juj0 osnovi teh pravilnikov se °* oS|r delo in rezultate dela vseh zaF ^ v tozdu. Del tega se kaže ^ s6 skem delovnem prispevku-plačuje mesečno glede na -»dr poslovanja tozda. . Sindikat spremlja delo u1..^ m ' ,n"VeahO komisije. V tozdu IP je v6‘i, zvodnje individualne, ki za.„fivC ov: *< ako*! Program akcij sindikata v sozdu Tudi Koordinacijski odbor sindikata v sozdu IMP še pripravlja na svojo volilno sejo. Njegov predsednik Ivan Šuligoj je pripravil predloga delovnega programa in finančnega načrta za leto 1986 in prosil, naj ju objavimo v Glasniku, da bi tudi na ta način prispevali k temeljiti pripravi programsko-volilne seje. Posebej poudarjamo, da sta oba dokumenta šele predloga, ki ju oo Kos obravnaval in sprejel na programsko-volilni seji, ki bo Predvidoma v decembru. PREDLOG DELOVNEGA PROGRAMA KOS SOZD IMP ZA LETO 1986 1. Socialistično samoupravljanje in ustvarjalno delo — naj-višji vrednoti življenja in temelj našega napredka, je tema, o kateri se bo razpravljalo na 11. kongresu sindikatov Slovenije, zato bo glavna naloga dela KOS slonela na uresničevanju dokumentov, ki bodo sprejeti na kongresu. 2. Izhajajoč iz srednjeročnih dokumentov SOZD, bomo urorali biti prisotni pri-reorganizaciji sistema SOZD, predvsem v zagotavljanju čim večje poslovne učinkovitosti, enotnosti pri realizaciji skupno dogovorjenih nalog in krepitvi organizacij skupnega pomena. . 3. Sistem delitve osebnih dohodkov še ni dograjen do tistega n*voja, da bi spodbujal proizvodno in kreativno delo, zato se bomo morali zavzemati, da bo stimulacija delavcev odraz njegovega prispevka k doseženim rezultatom dela in izvrševanja Planskih nalog. 4. Socialna varnost delavcev je v današnjih pogojih gospodarjenja pomemben dejavnik pri nalogah sindikata, zato se °omo zavzemali, da se bo preko združevanja sredstev zagotoviš socialna varnost delavcem v TOZD, ki poslujejo z motnjami. 5. Vključevali se bomo v razprave vseh pomembnih dokumentov, polletnih in letnih rezultatov gospodarjenja ter ostalih akcij na nivoju SOZD, ki so tesno povezane z dejavnostjo sindikata. 6. Sodelovali bomo na kulturnem srečanju gradbenih delav-Cev Slovenije ter krepili kulturno dejavnost v vseh sredinah. 7. Športne igre SOZD morajo postati manifestacija spoznanju delavcev SOZD, krepitve prijateljskih stikov po načelu Poštenih športnih tekmovanj. PREDLOG FINANČNEGA NAČRTA KOS SOZD IMP ZA LETO 1986 1- PROGRAM ENOTNIH AKCIJ IMP Sredstva pod to postavko se ne združuje, ampak se jih ob izključnem računu planira v vseh TOZD, da bi bili enotni pri 'Zajanju navedenih akcij. dedek Mraz 1.900 ' dan žena 950 — upokojenci 3.900 jubilanti zaposleni v IMP 10, 20, 30 let 3.900 — priznanja IMP 3.900 2- ZDRUŽENA SREDSTVA ~~~ kegljišče (samo Ljubljanske OOS) 300.000 športne igre (letne, zimske) 1.700.000 — planinsko društvo IMP 350.000 pevsko društvo (moški in ženski zbor) 800.000 — kulturno srečanje gradb. delavcev Slovenije 240.000 nepredvideni izdatki_____________________100.000 skupaj 3.490.000 Za letne in zimske športne igre IMP, kulturno srečanje 9radbenih delavcev Slovenije in nepredvidene izdatke zdru-2ujejo sredstva vse TOZD, medtem ko za pevsko in planinsko društvo IMP združujejo ljubljanske TOZD 70 odstotkov, ostale TOZD pa 30 odstotkov predvidene vsote. de^Ca s'ndikata Celje) opravil evi in lrajo po veljavnem pravilniku o Pyucijah, ki je bil letos dopolnjen, 'klima je glasovala proti združeva-JV sredstev za priključitev k raču-fg.mškemu sistemu v sozdu IMP za-n, 1 tega, ker ho naša delovna orga-nj.ac'ja priključena na svoj račun al-Si *•? sistem. Tako je bilo tudi stališče n5'kata. r0ulnd‘kat tozda je v dogovorjenem fp (postavila ga je Občinska kon- ike -:da-J iv°V M $$ pfov , ceor- ^ntiranje kandidatov za delegacijo ey.°ra združenega dela in sise. Pri dntiranju smo upoštevali mnenje 0 avcev v sindikalnih skupinah. 1 rT’er'iti moramo, da nekateri de- Cl neradi sprejemajo delegatske dolžnosti. Težko je oceniti, kje so vzroki za to, kajti to ni samo Klimin problem, pač pa širši družbeni problem. Pri dovolj veliki aktivnosti članov IO sindikata in članov konference sindikata ne bi smelo biti bistvenih ovir pri delu sindikata. Če pa so že ovire, potem je delen vzrok zanje premajhna aktivnost sindikalnih aktivistov. O reševanju širših problemov dobimo usmeritve z občinske konference, o svojih problemih pa vodimo lastne razprave in poiščemo najboljše možne rešitve. Občinski sindikalni svet nam pomaga pri sindikalnem delu z realnimi napotki. Iskanje vseh možnosti za varčevanje n a« Abraham, predseumk izvtš-t Sabora sindikata v Panonijinem u Kmetijska mehanizacija: ka''0d akcij, ki jih je vodil naš sindi Poi je bila po mojem mnenju naj- „poS*, tih'Tlem^nejša obravnava o rezulta-v skv*’l Pa;*)os*ovanja- k' smo jo vodili sku-ki sf, ciil Z družbenopolitičnimi organiza- V* ,mi' >i** sr^azPrave o smernicah sozdovega -°n3 f('i ',0[?I1jeročnega plana je naš sindikat clt6v2'j teh' na zborih delavcev. Na osnovi 11 gV*!. d0„Planov smo ugotovili, da bi lahko vteb,,‘j kere®*'. yečjo oporo v Marketingu, j iti sit. Se je. kot vemo zelo zaprla tržna [■ m0v'j ti,„-ac'ja v tozdu Kmetijska mehani-večva' problem je naš sindikat že krat predočil koordinacijskemu nimamo ocenjevanja delavcev po delu pač imamo norme za proizvodne delavce in splošno delitev po poslovnih rezultatih tozda. Inovativno delo spodbujamo na ta način, da vodje sindikalnih skupin apelirajo na delavce, naj tisti delavci, ki imajo smisel za inovacije, svoje, ideje prijavijo. Precej inovativnih idej pride od proizvodnih delavcev, nekaj pa jih dajo tudi delavci iz razvojno tehničnih služb. V tozdu še ni v celoti opredeljeno, kdo sme prijaviti inovacije, zato tistim, ki delajo v razvojnih službah in prijavijo inovacije, očitajo, da je inovativno delo njihova delovna obveznost. Pravilnik o inovativni dejavnosti je zastarel in ga bo potrebno čimprej prilagoditi potrebam Panonije. Sindikat je že posredoval občinskemu sindikalnemu svetu predloge za delegate za zbor združenega dela in za sise. Noben od predlaganih delavcev za funkcijo ni odklonil kandidature. Na področju sociale sindikat ni mogel ničesar narediti, saj za to ni imel denarja, ker je ostal zaradi lanskoletne izgube brez dotacij. Tako ni mogel pomagati socialno šibkim delavcem, ki bi pomoč zares potrebovali. Občinski sindikalni svet veliko pomaga našemu sindikatu pri reševanju problemov, njegove napotke pa s pridom uporabimo. Bilo pa je tudi nekaj razhajanj v zvezi s kadrovskimi vprašanji v Panoniji.« Ob štrajku pa vprašajo, kaj je delal sindikat »Sindikat nima več tiste vloge, kot naj bi jo imel, ampak je v glavnem samo opazovalec akcij. Odraz tega se vidi tudi v tem, da vedno manj ljudi želi delati v sindikatu. Akcije, ki naj bi jih izpeljali izvršni odbori sindikata tozdov in delovnih skupnosti, se ponavadi znajdejo na plečih nekaj posameznikov.« To so bile uvodne besede predsednika konference sindikata delovne organizacije Livar Tomaža Jurejev-čiča. ko smo se po dogovoru z uredniškim odborom IMP Glasnika, pripravljali z njim na razgovor, v zvezi z delom in aktivnostjo sindikata v DO Livar tako glede priprav na volitve v letu 86, o srednjeročnih planih, nagrajevanju oziroma na sprejemanje aktov s področja OD itd. V uvodu je bilo naštetih nekaj pomembnih področij, ki so v letošnjem letu burile duhove v sozdu IMP. Zato smo povprašali tov. Jurejevčiča katere so, po njegovem mnenju bile najpomembnejše teme, ki so vplivale na pospešeno aktivnost sindikata? . »Mislim, da med najpomembnejše aktivnosti sindikata v celotnem sozdu lahko štejemo: obravnavo aktov s področja OD, ki se nahajajo v fazi sprejemanja, srednjeročni plan 86—90 in ne nazadnje priprave na spomladanske volitve.« Kako se je v DO Livar, sindikat vključeval v aktivnosti glede srednjeročnih planov? »V naši delovni organizaciji smo osnutek smernic (temeljev plana) SOZD IMP 86—90 obravnavali na skupnem sestanku DPO, na katerem pa se nanje niso oblikovale bistvene pripombe, tako kot v nekaterih DO v SOZD IMP. kjer se je precej razprav vrtelo okoli bodoče organiziranosti. Naša DO je namreč tako, kot je bilo zapisano v smernicah plana (temeljih), organizirana že od leta 1978. Z glavnimi usmeritvami bodočega IMP-jevega razvoja pa smo se strinjali.« Kaj je narejenega na področju OD v delovni organizaciji Livar? »Na podlagi predloga SAS o OD, ki ga je določil delavski svet sozda IMP. so naše strokovne službe pristopile k usklajevanju naših aktov s področja OD s sozdovimi akti. Strokovno gradivo je trenutno v izdelavi oziroma dopolnjevanju pri strokovnih službah. Seje delavskih svetov, na katerih bodo gradiva posredovana v razpravo, so predvidene v sredini novembra 85. Tako, da bi se delavci o njih odločali na referendumu proti koncu leta 85. V sami fazi razvoja, pa čaka sindikat še obilico dela.« Imate občutek, ali ima sindikat dovolj možnosti, da uresniči svoje načete, kje so omejitve, da jih ne uresničuje? »Že v uvodu sem omenil, da kljub nalogam in obveznostim sindikata, opredeljenih v najrazličnejših dokumentih, v praksi v ozdih nima prave veljave. Res je, da sicer ima sindikat dane možnosti, za uresničitev določenih stališč, vendar ne na bistvenih (ključnih) področjih. Pa še nekaj bi rad dejal: Če hoče človek biti aktiven v sindikatu, trpi njegovo delo na delovnem mestu, katerega opravlja in obratno. Delo v sindikatu zahteva celega človeka, politično kot strokovno podkovanega. Pomembnost sindikata se pojavi ob zaostrenih razmerah, kot na primer prekinitvah dela, izsiljenih sestankih, slabih gospodarskih rezultatih, nizki OD itd. Takrat se Vsi sprašujejo, kje so bile DPO med njimi tudi sindikat.« Kako gledate na vlogo občine, ali mislite da vam pomaga s svojimi napotki. ali so njihove teme ali napotki realne ali ne? »V letošnjem letu se na občinski sindikalni svet nismo mogli preveč opirati, ker so sami imeli vseskozi kadrovske težave.« Kaj je bilo narejeno na področju socialne varnosti delavcev? »V naši delovni organizaciji je večina delavcev tako imenovanih pol-proletarcev, zato zaenkrat tudi nimamo težav s socialno ogroženostjo delavcev. Na drugi strani pa dosegamo planirane rezultate gospodarjenja in iz teh izhajajočo rast osebnega dohodka. Na splošno bi moral sindikat usmeriti vse sile, da bi omilil socialno ogroženost, ker se ta, zaradi inflacije, hitre rasti cen osnovnih živil, iz leta v leto stopnjuje. V tej smeri je bilo že veliko povedanega in napisanega, akcij pa premalo konkretnih. Te akcije pa socialno ogroženi pričakujejo prav od sindikata.« I. M. Vzgojitelji in učenci skupaj za stabilizacijo odboru sindikata na njegovih sejah. Da bi bolje spoznali delo Marketinga je bila zato ena od sej koordinacijskega odbora sindikata v Marketingu- V tozdu smo dosledno uresničevali ,stabilizacijski načrt in ga dopolnjevali s tem, da smo večjo pozornost namenili potrošnji vseh vrst energije, porabi pisarniškega materiala, večji kontroli uporabe odpadnega materiala in spodbujali inovatorje, naj prijavijo čim več izboljšav na izdelkih itd. Razpravljali smo o sozdovih samoupravnih aktih o osebnih dohodkih. Ko bodo le ti sprejeti, bomo z njimi dopolnili naše akte. V tozdu Lidija Vranešič, predsednica izvršnega odbora sindikata v tozdu Izobraževalni center Domžale: »Smatram, da je sindikat tisti, ki mora delavcu nuditi pomoč, ko jo le ta potrebuje in tisti, ki naj ugotovi, kdaj je delavec potreben pomoči. Naš sindikat je z denarjem pomagal delavkam, ki so bile bolne, d vem delavkam je prispeval sredstva za stroške zdravljenja in bivanja v zdravilišču. Lani je za svoje delavce priskrbel ozimnico po nižjih cenah. Pomembno vlogo je odigral pri vzpostavljanju primernega delovnega, tovariškega in ljudskega vzdušja v kolektivu. V ta namen je organiziral tovariško srečanje delavcev tozda za 29. november, ki je bilo v IC-jevih prostorih, srečanje žena za 8. marec, na katero smo povabili tudi upokojene delavke tega tozda. Organiziral je tudi dva izleta pod geslom »spoznavajmo Slovenijo« enega na Primorsko, drugega v Prekmurje. Sindikat je skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami razpravljal o novem sozdovem srednjeročnem planu in dal nanj pripombe, predvsem v zvezi s konceptom bodočega razvoja IC. V tozdu Izobraževalni center smo dosledno uresničevali stabilizacijske načrte tako, da smo varčevali na vseh področjih, kjer je le mogoče. Vsako leto analiziramo rezultate varčevanja, pa potem poiščemo nove možnosti 'stabilizacije, ki jih prenašamo tudi na mladino, ki jo imamo v domu. Glede sozdovih samoupravnih aktov o osebnih dohodkih — le-ti so v javni razpravi v IMP-jevih tozdih — mislim, da ti ne bodo prinesli poenotenja v osebnih dohodkih, ker bodo še vedno razlike med gospodarsko šibkejšimi in močnejšimi tozdi. Osnutek tozdovega pravilnika o osebnih dohodkih je v javni razpravi, IC-jeva komisija za Individualno ocenjevanje pa pripravlja pravilnik o individualnem ocenjevanju delavcev po rezultatih dela. Za volitve je sindikat pripravil predlog za- kandidate za samoupravne organe, za zbor združenega dela in za sise. Nekateri delavci se ne branijo funkcij, nekaj pa je takih, ki niso pripravljeni delati na družbenopolitičnem področju. Zato pa so tisti, ki so pripravljeni delati na tem področju. bolj obremenjeni. Sindikat Izobraževalnega centra podpira dolgoročno združevanje sredstev za investicije skupnega in prioritetnega pomena, vendar se pri tem opredeljuje za združevanje denarja za tiste investicije, za katere se že vnaprej ve, da bodo dale pozitivne gospodarske rezultate. V našem tozdu ima sindikat dovolj možnosti za uresničitev svojih načrtov in dovolj vpliva na odločitve. Več pa bi bilo lahko narejenega, če bi bili vsi delavci pripravljeni nekaj več delati na sindikalnem področju. Glede pomoči občinskega sindikalnega sveta pa menim, da bi bilo potrebno več organiziranih akcij in manj administrativnih 'zapiskov, ki jih moramo redno posredovati občinskemu sindikatu.« Gradivo za 11. kongres slovenskih sindikatov je pripravljeno Razprava o dokumentih za 11. kongres Zveze sindikatov Slovenije se je že začela. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je sprejel sklep, da bo 11. kongres slovenskih sindikatov 21. in 22. marca 1986 v Ljubljani. Osnutki kongresnih listin, to je poročila, resolucije in statutarnih sprememb, so že pripravljeni. Pri načrtovanju kongresnih priprav se Republiški sindikalni svet zavzema, da bi bil kongres zares delaven, se pravi, da bi delegati v poglobljenem soočenju mnenj opredelili naloge delavske organizacije pri premagovanju mnogih problemov, s katerimi se sooča naša družba. To pa terja temeljite predpriprave, predvsem poglobljeno obravnavo osnutkov kongresnih listin. Osnutek programskega dokumenta nosi naslov »Socialistično samoupravljanje in ustvarjalno.delo — najvišji vrednoti življenja in temelj našega napredka«. V tem naslovu je izražena tudi osnovna vsebinska usmeritev. Doseči gospodarsko stabilizacijo je temeljni in življenjski interes delavcev. K temu cilju pa je treba iti z ukrepi, ki bodo utrjevali ustavni položaj delavca in širili možnosti njegovega samoupravnega odločanja. Poleg samoupravljanja pa je poudarjen pomen znanja v vseh oblikah — od prenosa znanstvenih dognanj v proizvodnjo do množične inventivne dejavnosti. Pregled predlaganih statutnih sprememb pokaže, da so najobsežnejše ravno pri opredelitvi nalog sindikalnih konferenc v delovnih organizacijah in sozdovskih koordinacijskih odborih. Njihov namen je utrditi te povezovalne organe. To je vsekakor zanimivo in pomembno tudi za sindikalno delo v IMP. V kratkem pa lahko pričakujemo, da bomo dobili v roke tudi dokumente za skupščino Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev, v katerega se povezuje tudi IMP. Prav bi bilo, da bi tudi skupščini našega pomožnega odbora, ki bo v začetku januarja 1986, namenili primemo pozornosti, saj naša montažna dejavnost deli usodo do ostalih slovenskih gradbincev. Gradbinci ugotavljajo, enako kot mi, da je bilo minulo obdobje čas določenega nazadovanja. Zaradi krčenja investicij, je bilo treba dejavnosti ožiti, breme pa so nosili predvsem delavci z nižjimi realnimi osebnimi dohodki in ozdi z manjšo reproduktivno sposobnostjo. To pa pomeni, daje v panogi treba zelo natančno opredeliti aktivnosti, da bi spremenili dosedanji negativni tok razvoja. Za slabo delo bo ocena lahko negativna Sonja Debeljak, predsednica izvršnega odbora sindikata v delovni skupnosti sozda. »V sedanjem mandatnem obdobju je bila zagotovo najpomembnejša akcija obravnave samoupravnih aktov o osebnih dohodkih. Lahko rečem, da delavci o tem še najbolj razpravljajo in pri tem največ sodelujejo, kar je pač razumljivo. Naš izvršni odbor sindikata je priporočil, naj vsi člani pregledajo smernice srednjeročnega plana — gradivo, ki je bilo objavljeno v letošnji junijski in oktobrski številki Glasnika — in nanje dajo svoje pri-pdthbe in predloge, vendar pa iz sindikalnih skupin ni prišlo ničesar. O problematiki planiranja je bilo na vseh nivojih razprav. Sindikat tudi ni šel mimo stabilizacije. Aprila letos je bil izdan ih sprejet Program varčevalnih ukrepov. Mislim, da nas že sama gospodarska situacija sili k varčevanju na vseh področjih. Zato redno spremljamo periodične obračune; samoupravni organi pa ob prekoračitvi stroškov sprejemajo ustrezne ukrepe. Vsi vemo, da stroški naraščajo mimo naših prizadevanj in tudi vemo kakšne so posledice. Sindikat je organiziral razprave po sindikalnih skupinah o osnutkih sozdovih samoupravnih aktov o osebnih dohodkih, na katere smo dali tudi pripombe. Zdaj pa potekajo razprave o predlogu in pričakujemo, da bodo te razprave bolj konkretne in živahnejše in tudi uspešnejše. Mislim, da je prav da so ti akti enotni, da ne bo prihajalo do anomalij kot doslej. . V delovni skupnosti je že nekaj let v praksi sistem individualnega ocenjevanja delavcev. Na to ocenjevanje je bilo že nekaj pripomb, vendar boljšega nismo pripravili. V razpravi je prav sedaj nov predlog, za katerega bo pokazala praksa, če je stimu-lativnejši. Ta predlog vsebuje novost — to je ocenjevanje v minus. Glede dolgoročnega združevanja sredstev za investicije skupnega in prioritetnega pomena na nivoju sozda mislim, da smo naredili velik korak naprej, oziroma bi morali imeti tako združevanje že prej, saj je praksa pokazala, koliko sredstev, časa in možnosti smo zapravili z neelastičnim združevanjem sredstev. Delo sindikata so tudi priprave na spomladanske volitve. S temi pripravami smo na tekočem. Pripravili smo predloge za delegate — le te še usklajujemo in dopolnjujemo. Pri evidentiranju nismo imeli posebnih težav, res pa je, da ljudje družbenopolitičnih funkcij ne sprejemajo z navdušenjem, ker so spoznali, da je o mnogih zadevah odločanje le formalno in je predlog oblikovan že na drugih inš-tancah, pa potem dan le v potrditev. Ljudi pa moti tudi neučinkovito delo delegacij. Sindikat redno spremlja gibanje osebnih dohodkov delavcev z najnižjimi osebnimi prejemki. Občasno je dal denarno pomoč tistim delavcem, ki so dalj časa v bolniškem staležu. Zadnji dve leti je pošiljal prek občinskega sindikalnega sveta po dva delavca na brezplačno okrevanje na morje. Za uresničitev vseh sindikalnih načrtov je žal premalo denarja in časa, vendar pa menim, da je osnovna naloga sindikata skrb za delavca in bi morali temu posvetiti več pozornosti. Problem pa je pripravljenost ljudi za sodelovanje in skupne akcije. Gotovo je najlažje kritizirati za vogali, pa od sindikata kaj pričakovati. Sindikalno politiko, ki jo izvajajo osnovne organizacije, usmerja občinski sindikalni svet. Le ta nam daje na posvetih predsednikov sindikata zadolžitve, ne upošteva pa naših predlogov. Spočetka niti zapisnikov ni bilo. Smatram, da nam v sozdu 'ostane premalo naše. sindikalne članarine.« S SEJMA SODOBNA ELEKTRONIKA m"" 31 ™ k >___i , J • M. -***: . 4 ji;;-s?;..;! ■I ________________________________________________________________j !*■ 8SK91fSF,».. JMMMMM—BM L j Bv7 *4 ^ ■ ■ njinnjirm Novi elementi opreme za telekomunikacije Tozd Ten-telekomunikacije je na sejmu Sodobna elektronika 85 prikazal vse svoje značilne izdelke, ki sodijo na področje elektronskih naprav. Kot že nekaj let, so bile tudi letos najbolj v ospredju telekomunikacijske naprave, kjer smo lahko izdali nekaj res obetavnih novosti. • Med oddajniki in pretvorniki je posebno pozornost obiskovalcem zbujal desetkilovatni TV oddajnik. Tako tozd Telekomunikacije širi ponudbo oddajnikov. Začeli so z enokilovatnim (kasneje so naredili še dva), naredili so že tudi tri pet-kilovatne in zdaj smo si lahko ogledali desetkilo vatnega. Povedati je treba, da je tozd Telekomunikacije edini proizvajalec televizijskih oddajnikov v Jugoslaviji in naročil za te naprave ne morijska. Razstavljeni desetkilo vatni oddajnik je eden od štirih takih oddajnikov, ki so jih naredili za TV Zagreb. V tozdu pa so prepričani, da bodo svoje oddajnike lahko tudi iz 'a-žali. • Predstavniki jugoslovanskih TV hiš so bili tudi zelo zadovoljni, ko so na IMP-jevem razstavnem prostoru zagledali profesionalne antenske sisteme. Takšne sisteme potrebuje vsaka televizijska hiša, a doslej so jih morali kupovati v tujini. Zaradi znanih deviznih težav, pa tudi, ker so antenski sistemi, ki jih imajo TV hiše zdaj, potrebni prenove, poleg teh pa načrtujejo tudi nove. Ten je takšne anten- ske sisteme že prodal za oddajni' ške točke Trdinov vrh, Krvavec in Boč, pogovarjajo pa se, da h' ga izdelali tudi za Pohorje. • Zelo zanimivo pa je tudi stereokoder, ki ga potrebuje]0 pri radijskih oddajnikih, če želi]0 oddajati stereofonski program' Tenov stereokoder je zelo eno-stavne izdelave, ima pa ze10 dobre karakteristike — boljše0 vseh drugih domačih in tujih tovrstnih naprav. Nič čudnega, °a se za te naprave zelo zanima]0 tako osrednje radijske hiše, k0 tudi lokalne postaje, ki večin°ma še vedno oddajajo v monotehn' • Poleg naštetih naprav 80 Tenovci prikazali tudi naprave Za kabelsko, oziroma satelistsko te-le vizi jo. IMP-jev razstavni prostor na sejmu Sodobna elektronika. Antenski delilniki in kabelski priključki za profesionalne antenske sisteme. Odmevne novosti Avtomatike Na sejmu Sodobna elektronika 85 je razstavljal tudi tozd Trata — avtomatika, pri čemer je iz svojega programa predstavil le čiste elektronske eksponate. Kot največja noviteta je bil razstavljen sinhroni motorček SM 50. To je bila njegova prva javna predstavitev. Med ostalimi eksponati ni bil pretirano upad-ljiv, a je ponovno dvignil veliko prahu. To je potrdila tudi seja komisije jugoslovanskih proizvajalcev in koristnikov elektromotorjev, ki je bila organizirana takoj po zaključku sejma. Očitno je bilo navdušenje nad uspehi pa tudi bojazen, da smo se lotili proizvoda, za katerega nismo usposobljeni. Toda zaupanje v lastno znanje, razvoj, tehnologijo in proizvodnjo je bilo kronano z začetkom montaže prve serije. S predstavitvijo sinhronega " motorja IMP tozd Trata avtomatika vstopa v klub proizvajalcev elementov prihodnost. Za navadnega zemljana je to najlažje opisati z besedo — robotizacija, strokovno pa to lahko utemeljimo s tem, da smo osvojili proizvodnjo končnih motorjev. V prvi fazi bomo vso proizvodnjo usmerili za pokrivanje lastnih potreb po sinhronih elektromotorjih ter za izboljšanje kvalitete, ki je pri tovrstnih izdelkih odločilna. Veliko pa je še potrebno urediti v proizvodnji, da bo sposobna ponuditi motorčke tudi trgu. Težko bo zadovoljiti potrebe trga, ki so zaradi težkih uvoznih problemov potrošnikov zelo velike. Zavedamo se, da imamo šele prvo zrnce iz velikega mozaika. Razvoj novega sistema elektronskih regulatorjev in vseh pripadajočih komponent je bil predstavljen s sistemom S-400. Situacija je zaradi zelo težkih razmer na jugoslovanskem tržišču elektronskih komponent zelo kompleksna, to pa ima za posledico dolge roke proizvodnje. Vendar so tu prvi rezultati in je samo vprašanje zadostnega števila naročil, kdaj se bo začela serijska proizvodnja. Za pomoč komerciali in projektantom je bil prezentiran prvi del kataloga proizvodnega programa tozda Trata — avtomatike. Ta je zasnovan tako, da celo- vito prodaja vse osnovne podatke o komponentah — tehnične, dimenzijske in električne vezne sheme. Zato je pričakovati, da bo stekla intenzivna marketinška in inženirinška akcija s tem, da bo prodor S-400 pomenil stopnico višje in bližje centralnim nadzornim sistemom. Na sejmu Sodobna elektronika so predstavili domači proizvajalci Iskra, Gorenje in Inštitut Jožef Štefan, računalniške sisteme za vodenje energetskih sistemov. Tu so velike možnosti^ vprašanje pa je, kako bodo tekli odgovori, saj so tu odprta še pomembna sistemska vprašanja v lastni hiši in dejanskih možnostih realizaciji domačih računalniških sistemov, domačih proizvajalcev. V planih razvojnih nalog je to prioritetno, zato lahko z upravičenim zanimanjem pričakujemo naslednje Sejme sodobne elektronike. , Sekundarni regulacijski krogi se v projektih ogrevanja, zračenja in klimatizacije zelo počasi uveljavljajo. To je zelo presenetljivo, ker večje udobje in boljši izkoristki niso in ne smejo biti zanemarljivi, zato bo nujno vložiti dodatne napore za boljšo propagando. Visoki stroški propagande ne smejo biti razlog za pomanjkanje le-te, vendar jo bo potrebno dvigniti na višji in prodornejši nivo. Eksponati elektronskih regulatorjev S-300 so že postali IMP-jevska klasika, vendar si ne smemo dovoliti napak iz preteklosti, ko smo staro zavrgli, čeprav ie bilo še uporabno. Sistem S-400 je usvojen in uveljavljen in bo živel toliko časa, kolikor mu bomo prilivali nove krvi, saj vsi sistemi ne bodo računalniško krmiljeni. Da je tako. nam potrjuje izvoz elektronskih regulatorjev in komponent zahodnim kupcem. Za celovito ponudbo moramo imeti sisteme z različnimi zmožnostmi. Klasični program tozda Trata — avtomatika so tipala za temperaturo. Sedaj je ta program razširjen že na elektronska tipala za vlago. S tem bomo saj delno pogasili potrebe po tovrstnih senzor jih. Ta tipalaso bila v preteklosti izključno predmet uvoza. Danes vidimo in vemo kaj je to, vemo, da smo zelo drago plačevali tujo pamet. Ta in podobni sejmi nas vedno znova prepričujejo, da samo vlaganje v lastni razvoj zagotavlja lastno varnost in perspektivo. DUŠAN TATALOVIČ Ob demonstracijskem računalniku tozda Ten-Telekomunikacije se je na Sejmu Sodobna elektronika vedno trlo radovednežev. Na terminalih so si lahko ogledali prikaz programov za arcis in računalniško vodenje proizvodnje v tovarni močnih krmil. Hotelski informacijski sistem ARCIS je sicer že znan Tenov izdelek, a letos so prvič prikazali novo programsko aplikacijo: program za računalniško vodenje rezervacij in registracij gostov. Program je že preizkušen, saj so ga že v letošnji turistični sezoni uporabljali v hotelskem naselju Slovenska plaža v Budvi. Računalniško vodenje proizvodnje pa Ten učinkovito predstavlja z demonstracijskim programom za pripravo mešanic v tovarni močnih krmil. Program obsega doziranje šibkih materialov, merjenje geometrijskih velikosti, upravljanje transportnih poti ter računalniško obdelavo podatkov o proizvodnem procesu — to je količine porabljenih surovih in izdelani proizvodi. Program lahko avtomatsko računa razne statistične podatke (npr. proizvodnja v eni izmeni, na delavca, v enem dnevu, v enem mesecu). PoIegToličinskih podatkov se lahko avtomatsko računa tudi cena mešanice. nsu>t!iilnv9tnj televizijski udrla:ml: Tenov klasični program: hišne in industrijske govorne naprave,. svetlobne in govorne naprave za nišnice. Levo spodaj je primerek novih pozivnih tablojev za hišne govorne naprave. Osnova teh novih tablo)6 i, >va tipka. Ugradnjo in servisiranje hišnih govornih naprav so olajšali s tem, da se tabloje sestavlja iz rilid°' nova tipka. Ugradnjo in servisiranje hišnih govornih naprav so olajšali s tem, da se tabloje sesta delov. . ..j av Tudi svetlobno-klicno opremo za bolnišnice tenovci stalno izboljšujejo in tako so letos predstavi polnjeno signalizacijo, ki omogoča tudi pogovor med bolnikom in sestro. V tozdu Telekomunikacije delujejo te naprave, ki jih bodo vgradili v bolnišnicah Banjaluka, Sombor, Reka in Rahičan pri N* Soboti. -nafti6 Pri napravah za centralni nadzor obratovanja letos niso pokazali nič novega, opažajo pa večjo zanu kupcev. Kaže torej, da so dosedanje informativno-propagandne akcije rodile uspeh. (Foto: M- “-r S SEJMA MLEKO 85 jni' vec 3 bi :udi jejo Jijo arfi' no- relo ?od to- ,da iajo ko* mi- toembna Tehnomontova novost: Avtomat za krožno kemično čiščenje. (Foto: Marija Primc). Tehnomont širi paleto svojih izdelkov j ^chnomontje izkoristil sejem MLEKO 1985 v Mariboru od 15.10. lil d .?• 10-1985 za predstavitev svojega proizvodnega programa s po-°cja proizvodnje in predelave mleka in mlečnih proizvodov. Teh-r ^ontove dejavnosti na mlekarskem programu vsebujejo: projekti-vai,le, svetovanje, proizvodnjo opreme, montažo, spuščanje v obrato-an.e in serviranje tehnoloških linij: t . *mija Cenje ml ek linija za sprejem in skladiš-a ~~ avtomatizirani sistemi za terizacijo in hlajenje . .7" CIP sistemi za krožno ke-m,cno čiščenje , ~~ centralna priprava čistilnih Sredstev mešalni in dozirni sistemi . volumetrično merjenje Štokov sistemi za jemanje vzorcev sistemi za standardizacijo merjenje, regulacija in re-tracija temperature, nivojev, evodnost, ph, pretokov molzni sistemi ,l7" sistemi za pran je molzišč in ^alnic mleka tj|. a sejmu smo posebej pouda-naslednje novosti mlekar-e8a in farmskega programa: 1. Skupaj s tozdom Alchrom smo razvili in razstavili model ^IINI CIP — to je sistem za krožno kemično čiščenje v blok izvedbi. Uporablja se v prehrambeni industriji za čiščenje posameznih tehnoloških linij, kjer ni smotrna uporaba konvencionalnih CIP sistemov zaradi alokacije, v primerih rekonstrukcije posameznih obstoječih tehnoloških linij ali pa za manjše sisteme, kjer služi samostojno kot centralni čistilni sistem. Pri razvoju smo upoštevali različne želje in potrebe in izoblikovali zelo fleksibilen sistem, tako da je možno upravljanje ročno ali računalniško vodeno; sistem čiščenja s povratkom ali sistem izgubljenega čistila; možnost prilagoditve programa spe- s# Alchrom: Nova družina || črpalk za živilstvo ^ejmu Mleko 85 (začel se je 15. oktobra) v Mariboru je ruški Pteij/^hrom razstavil svoje nove nerjavne črpalke za (mlekarsko in i tt*l T rumeno industrijo) družino centrifugalnih črpalk s kapaciteto I N, U°0 do 50.000 litrov na uro. *leiaj rJavne črpalke je Alchrom začel delati leta 1960 in jih je letno iz-nied 100 do 200 z različnimi kapacitetami. Uporabljajo se v0vfm v prehrambeni industriji —- to je v glavnem v mlekarstvu, Pr^nied 100 do 200 PlV0v^em ^ ........... i j. 7 w jv- , gin, iivm v liuvivaiaiv u, ^VsodtV-U’ V*ns*c‘ industriji, pa tudi v kemični industriji — skratka ;W je dano za vekomaj. Ne objokujem nedoživetr ga, nikogar ne obsojam, manj opravičujem neuspeh Ne! Le rada bi povedala vse#1’ najraje bi zakričala, da mesm prav vsak, pa ne bom. N°r0 je ponujati nasvete, pa vendo ■ »PREKLETI BODI PULTU KOZAREC«. Zapisal Veronika Goljal V torek, 1. oktobra so na Trati izvedli akcijo Nič nas ne sme presenetiti — in sicer je šlo požar: v Ikovi upravni stavbi in Itakovih proizvodnih prostorih. V Iku so aktivirali žensko in sko četo, civilno zaščito, dve ekipi prve pomoči ter ekipo varnosti in reda, na pomoč pa so prihiteli gasilskih društev Vižmarje in Zadobrova. Poveljnik obrambnih priprav Rudi Bukovac je ob koncu ug po| vil, da je mobilizacija vseh ekip dobro uspela, pa tudi delo je teklo po programu. Na slikah: Reševanj drči, ki so ga izvedli vižmarski gasilci (Foto: L. J.) Vaje NNNP na Vojkovi Dobro so se pripravili 18. oktobra letos je bila na kompleksu IMP na Vojkovi 58 zaključna vaja NNNP — zaščita 85, ki jo je organiziral štab za Civilno zaščito s sodelovanjem strokovnjaka za varstvo pri delu na temo: zaščita in reševanje v primeru požarne ogroženosti in zaščita pred naravnimi snovmi. Štab civilne zaščite, ki je bil zelo aktiven, je že v začetku maja na svoji seji pripravil program dela aktivnosti, ki je bil v celoti izpolnjen. Tako je bil v juniju pregled stanja požarne varnosti in ugotovljene pomanjkljivosti-so posredovali odgovornim delavcem. Do septembra so bile vse pomanjkljivosti opravljene, istočasno pa je bilo organizirano usposabljanje vseh delavcev za varstvo pred požarom s praktičnim prikazom gašenja požara z ročnimi gasilskimi aparati. Skeptičen pogled na vaje Preveč neresnih Vajo, na kateri je poleg članov štaba za CZ in odgovornih oseb iz SLO aktivno sodelovalo še 46 članov ekip gasilske enote, gasilskega prostovoljnega društva, ekipa prve medicinske pomoči in narodne zaščite, so z zanimanjem opazovali skoraj vsi zaposleni na območju IMP -— Vojko- Lepo so nas kakih dvajset minut prej pripravili za vajo potres. Čas je bil očistiti stroje, nekateri so se celo že oblekli za domov, kar zatulijo sirene. Tam v skladišču pa sploh niso vedeli za to »uzbuno«; električarja mirno sedita v delavnici, no desetina drugih se je složno (na malico precej bolj hitijo) odpravila po delavnici proti zbornemu mestu. Tako so kršili pravilo: Čim prej na piano, stran od streh, zidov. Takole kakih tristo delavcev obeh spolov je vzelo zadevo bolj kot za kako politično zborovanje. Zbrani po skupinah, kar daleč od akcij gašenja, reševanja z nadstropij in drugih opravil gasilcev in ostalih služb tja do članic Rdečega križa (ki niso dobile nobenega dela). Reševalci so bili v akciji, mnogi pa tudi ne in dekleta (čast jim) so trdno držala cevi z bruhajočo vodo, ne sicer vedoč, kam naj jih usmerijo: po avtih ne, so dragi in tudi rjavijo, ha prašna okna tudi ne, na izsušen travnik, to ja (lokalni bi rekli, voda naj dolgo teče, da bo vsaj trata primerno zalita). Medtem so gasilci postavljali lestev v drugo nadstropje — ne kaj dosti uspešno in tudi s strahom v možeh smo videli njihovo pot gor. Kaj bi rekli na to bežno Zg0^ . in koristno vajo, ki je le enk . letno, komaj kdaj večkrat? Vaja bila resno vzeta: ležerna h°l bila resno vzeta: ležerna ho]^. slaba zainteresiranost za flkrf/C x so jih pripravili poklicani, čaka)^ za vogali vnaprej pripravljeni, ^ pokažejo reševanje gašenja m kaj, opremljeni z aparati, s^ru-e. z vsem mogočim, kar je pri r , vanju življenj ob potresu pod y(-no. Samo aktivni gledalci so vanju življenj ob potresu po1 no. Samo aktivni gledalci so pa bolj redki, kar je dokaz, a 0 take vaje s še bogatejšo vse .. pa bolj reala, Kar je aoKuc, -take vaje s še bogatejšo vse preredke z malo poklicanimi v delovanje in krepkim opozori tistim, ki so se obnašali kot F lomljeni. _ kel: Nekdo je upravičeno ' . »Polovico bi jih pobralo, če 01 ^ resnični katastrofi obnašali en roji oonasu,, - ((> počasno in neiznajdljiv0^.;; drugi pa je dodal: »Zap drugi pa je dodal: fSe bomo, da je ta pa ta zgorel, "ni hitro umaknil...« Pač trde noge, ker ni šp°r ^ dela, rekreacije... Pa nič ha dokler je vse v redu. Če pa bo kaj, bomo pa znali objokov ^ stega, pa ono. Pa ne bomo sirgu, unu. , a ne borne> u ker sta bila slabo vzgojena, r^r l —•«— -)ozar cih Ker siu uuusiuuu bo kriv potres, požar i jih ni pustil pri miru. FRAN VO :em liva 0 v v o? da- 1 ne tem rez-tvoji se i dar ob- Kar po- se ■oke jve- tto- •nje' oko vek- ti,a Obča: tpoj' nzo Štvo, sete; 'pet sem ■slis‘ jros1 idar: isalo jljat II 1* V spomin Cirilu Kurentu Globoko nas je pretresla novica, da je to zadnje in dokončno slovo in v globoki žalosti se poslavljamo od tebe. Vsaka smrt je boleča, še bolj pa če odhajajo ljudje v tistih letih, ko bi s svojim delom lahko še mnogo prispevali k razvoju naše druž- Vse svoje življenje si bil svetal zgled delavnosti in zagnanosti za dosego začrtanih ciljev, ki si si jih vedno Postavljal visoko in svojo energijo si usmerjal za napredek organizacij, v katerih si delal in jih vodil. Vseskozi si bil tudi goreč in pošten borec za uresničevanje vizije socialistične samoupravne družbe in si bil aktiven v vseh družbenopolitičnih organizacijah Posebno v Z MS in ZKS. kjer si opravljal vrsto odgovornih dolžnosti, tako v lMP-ju, kot tudi v občinskem merilu. Vsa ta dejavnost je v mnogih primerih zahtevala tudi angažiranje izven delovnega časa na račun zasebnega življenja, kar je bilo možno tudi zaradi razumevanja tvoje družine za tvoje delo. Svojo delovno pot si začel Po končani srednji tehnični šoli v Iskri, v letu 1969 pa si prišel v IMP, najprej v tedanji obrat in kasnejši tozd Elektromontaža, kjer si sedem let opravljal naloge v operativi in kadrovski službi. To je bilo tudi obdobje tvojega največjega angažiranja v družbenopolitičnih organizacijah. V letu 1976 si najprej odšel v kadrovsko službo DO IMP, zaradi kadrovskih potreb v tozdu Dvigalo pa si s 1.6. 1976 postal direktor tozda Dvigalo in si bil v letih 1977 in 1978 tudi eden tistih, ki je z vsem žarom pristopil k formiranju delovne organizacije EMOND ob ustanovitvi sozda IMP. S Tozd Dvigalo si pet let uspešno vodil skozi vse težave poslovanja in si doživljal tako dobra kot slaba leta. Naj večji dosežek teh let je bila gotovo uspešno izvedena investicija v nove poslovne prostore v Črnučah, saj so bili s tem podani pogoji za hitrejši razvoj dvi-galogradnje v IMP-ju. Iz prej raztresenih delavnic in poslovnih prostorov je tedaj zrasla moderna proizvodna in poslovna zgradba. Ko bi lahko začel v urejenih razmerah organizirati dvigalogradnjo kot sodobno organizirano delo, ki zajema tako projektiranje, proizvodnjo, montažo in servis dvigal, ti je bolezen preprečila izvrševanje načrtov, ki si jih bil vedno poln. Že tedaj smo se težko sprijaznili s tvojim odhodom pa vendar smo upali, da se boš vrnil med nas. Tudi ti si bil v začetku še poln optimizma in si se vneto zanimal za delo svojega tozda. Vendar pa tvojega povratka nismo dočakali. Prišlo je tisto, kar smo se več časa bali. Zvedeti smo, da je prenehalo biti srce človeka, ki je vse svoje kratko življenje razdajal svoje moči za nadaljni razvoj naše družbe. Dragi Ciril, pogrešali te bomo kot smo te že v zadnjih letih in ostal boš v našem spominu tak, kot si bil takrat, ko si bi! na višku svojih moči. V imenu delavcev sozda IMP, delovne organizacije EMOND in tozda Dvigalo se ti zahvaljujem za tvoj velik pripsevek k razvoju teh organizacij. BORUT GRŽINIČ I 1 i 1 m m m i i W: 1 ** Si: i 8: 1 ** :Si Pesmi VERONIKA GOLJAR Dan mrtvih Prihaja spet! Natančno ob svojem času, četudi sije sonce, je ošabno mračen in vsakogar, ki je življenja lačen, na smrt opomni november prvi. S seboj prinaša duh po vročem vosku, ki širi se okoli sveč prižganih, postavljenih nad vznožje pokopanih, gorečih kakor smrti v čast, november prvi. Zasut z jesenskega je kupi cvetja, nališpan kakor starikava nevesta, spominov rane spet zagrebat gresta nesmrtna smrt in njen lakaj — november prvi. Sjmat in Montaža Koper podprla plavalni maraton Topel tuš po rekordu Klimat je bil skupaj s koprsko Montažo sponzor plavalnega mara-k* je bil v začetku letošnjega avgusta na relaciji Lignano (Italija) “ortorož in ga je plaval Jože Tanko iz celjske Kovinotehne. i Klimat in Montaža Koper sta Odprla ta maraton z reklamno p C1,°’ v katerj je obiskovalcem toroža Klimat predstavil si-' ertl za izkoriščanje sončne Sergije. .Naprava, ki jo izdeluje Klimat, namenjena za pripravo sani-e rne tople vode brez dodatne 8ergije. V času omenjenega t ar‘hona je obratovalo ob por-I riškem pomolu, tako da so se j! ^ 'skovalci lahko prepričali o •jJenem učinku. Ko je maratonec ,.anko izplaval, se je tudi on stu-a* pod tušem termo sol a s son-ogreto vodo... p Nlimat je tako v tej akciji kat tično pokazal širši javnosti, deluje njegov termosol. j rPLVaratonec Je ° tej Klimatovi iŠlje.| tn am' to*e povedal: »Klima-gaSl, S^V° reklamo gledam pozitivno, ičlar bila^zelo efektna, kajti po ig0"1 °n/'“ zahvaljujem v imenu Društva za šport na vodi Nivo Celje.« Devetintridesetletni maratonec Jože Tanko, sicer dipiomi- postavljen nov slovenski rekord. S tega maratona je bil posnet 15 minutni športni film (posnela ga je ljubljanska RTV — režiserka je bila Jasna Hribernik), ki bo letos novembra predvajan na festivalu domačegafilma v Celju, kasneje pa tudi na drugih festivalih doma (v Kranju) in v tujini. Za prihodnje leto načrtuje sodelovati na vseh večjih tekmovanjih v maratonskem plavanju v tujini. »Predvsem pa,« pravi Tanko, »je moj glavni cilj preplavati razdaljo iz Benetk v Poreč v eni etapi. To je dolžina okoli 100 kilometrov, kar bi pomenilo nov državni rekord in hkrati tudi svetovni rekord. Ta maraton je predviden za prvo polovico avgusta prihodnjega leta.« M- P- I 8: I i 6 1 I m I E I I I I •:& %■ Spet znova bo dokončno, neizprosno oznanjal, da ročice in oči otročje minljive so, kot ženino naročje in vse, kar je še dobrega — november prvi. Živela bi rada in drugim dala živeti, zato ne maram vseh teh sveč in krizantem, ogibljem se grobov, bežim pred dnevom tem, in pravzaprav sovražim ta november prvi. Vnučku Ko slej kakor prej nam še vlada denar, naučil te bom, da brez njega si sam narediš prenekatero lepo stvar. Ko mračni beton vsenaokoli zapira pogled, pokazal ti bom, da so travniki, potok in gozd, lahko tudi tvoj lepi mali svet. Ko vse se podi po dišečih asfaltnih cestah, popeljal te bom po gričevnih poteh, da videl boš sneg in svetlobo v gorah. Ko starci brez duše grozijo z atomsko temo, povedal ti bom, kako je ia stvar, da v sobi in srcu lahko je svetlo. Ko hodil boš zmerom bolj svoje poti, nemara kdaj spomniš se tudi na to, da v tebi še delček tvojega ata živi. Prijateljem V bučnem vrvenju, nesmiselnem hitenju, za imetjem pehanju, duševnem mrtvilu, v zavisti, sovraštvu, brezciljnosti današnjega sveta, se mi zdite vi, dragi prijatelji, kot oaza miru, dobrega in lepega. Atomski vek Atomski vek, je neustavljivi čas, eno samo hitenje, kam? Stopam po mestnih ulicah, opazujem mimoidoče, psihično napeti zaskrbljeni obrazi drvijo po ulicah, kam? Bitka za prestiž, pa vendar nas ne spametuje, da vse materialne dobrine se lahko v trenutku sprevržejo v nič. Vsak človek ima svoj cilj, ki naj bi se uresničil, vendar danes ni to več cilj, temveč hlastanje po nečem, ki je marsikomu nedosegljivo. Ali je to sploh še življenje? ali ima to življenje sploh še smisel? Zasužnjen z obveznostmi, nikoli časa za počitek, ki naš planet sili v propast. Posledice so vidne že danes, bolezen, človek ni več človek, temveč suženj samega sebe. In ko doseže svoj cilj, mu nič več ne pomeni, ker ugotovi da mu je prineslo le dobljeno bitko, ki jo v pravem pomenu besede nima komu pokazati temveč ostane zapečatena v njegovem okolju, ki je ne vidi, ne zna ceniti. Življenje naj bi bilo sproščeno, polno upanja in nad po nečem lepem, da bi živel mirno, sproščeno in srečno, vendar v atomskem veku le-tega ni več. I I m i I 1 i 58 i I 1 i 1 i I I 58 I 1 I 58 I I I i i 3§ 1 1 m 85 1 1 i 8: M 858 je P" ,dbo kra1. jai* i oj0\ e, kl ajoc i> n P atk“ ■ešf reb' bib a s° kd' se'1 i ak° isab ,rse 'eia\ kd“l ‘“r ekb; tpak V RlŠ >e.ncaneni tekmovanju sem si 0 želel stuširati se s toplo vodo 42 kilometrskem plavanju, kar je bil sončni kolektor ter-10KS°I zelo idealen. vil a 11131 s termosolom napra-£e 3°bro reklamo, saj so ljudje menoj navdušeno preiz-a^ali iMP-jevo napravo, ki je po j Jl °ceni nedvomno najboljša v Soslaviji. pQ. naslednjem letu, ko bom k o h USil nask°k na svetovni re-in p na relaciji med Benetkami "orečom, upam na pomoč Vela1-3*3’ saJ bo ta povezan z zelo j *imi stroški, Klimat pa bo p e možnost za dobro reklamo v netkah in Poreču, p: a Pomoč pri realizaciji letoš-l^gapreplavanja razdalje 42 ki-rt>Ž tr°V ocl Lignana do Porto- p3§a naj večja razdalja letos . Pmvana v svetu, se Klimatu je bila obenem tudi Jože Tanko—slovenski rekorder v plavalnem maratonu rani strojni inženir — zaposlen pri Kovinotehni Celje, plava že devetnajst let. Z maratonom se ukvarja pet let. Doslej je trikrat sodeloval na svetovnem prvenstvu v maratonskem plavanju od Caprija do Neaplja. Pred dvema letoma je bil najbolje plasiran na prvenstvu od Caprija do Neaplja s sedmim mestom. Sodeloval je na tekmah v Egiptu in sicer v Kairu, Poit sgidu, . Aleksandriji, Ismailiji, Luxorju, v delti reke Nil. Plaval je tudi na svetovnem prvenstvu štafet, kjer so ietos trije dosegli peto mesto v razdalji od Elbe do Follonica. Letos je sodeloval še na tekmovanju v Bacoliju (Neapelj) in na otoku Ischira (Italija), kjer je med 50 tekmovalci dosegel 8. mesto. Na maratonu letos avgusta od Lignana do Portoroža na razdalji 42 kilometrov, ki ga je preplaval Jože Tanko v 12 urah, pri čemer je naredil 18 tisoč zamahov, je bil A,:.’) l*l0p ieve8a znaka v Portorožu na cilju plavalnega maratona res ni bilo 80Ce spregledati. Za šolo — in za premislek Beseda ni konj Gotovo tudi vi marsikdaj pomislite: »Bi jim že povedal, če...« ...potem pa tega vendarle ne naredite, kvečjemu če se iskašljate kje za vogalom. Pa ni prav tako. Med pametnimi ljudmi se vendar da marsikaj doseči, če je predlog v redu. Še psu pravimo, da ima prav, če pomoli jezk daleč iz ust, kadar mu je vroče, zakaj ga ne bi sprožili še mi, če nas kaj srbi, boli, jezi ali pa veseli?! Preberite nasled-njeprimere in za drugič še sami kaj napišite. Radi bomo prebrali. Kreativno delo... Nič ga ne skrbi, plačan je pa vseeno. Prifožujemo se... ...Ko na delovne naloge ob začetku leta zapišejo zelo veliko število kakšnih izdelkov, potem so pa čez leto težave, kako varovati tisti podatkovni papir, čeprav bi lahko našli drugačno rešitev — več manjših. Kontrola pravi, da, priprava dela ima pa svoj prav. ...Ko neki hodijo po ostružkih tako pomanjkljivo obuti, da jih le čudež varuje pred poškodbami. Organi varstva pri delu pa so proti bolj potihoma, menda, da se ne bi komu zamerili. .. ... Da so osebni dohodki vedno prenizki, ko pa vendarle imamo toliko zaslug, da zdržimo dnevno kakih pet od osem urna ali kje ob delovnem mestu... Hvalimo se... ... Ko so kar mnogi dočakali zlate čase, ko pridejo v službo, kadar jim drugje poslane dolgčas... .. .Neglasno seveda, da »birokratsko« delimo osebne dohodke in tako tudi nedelo kar dobro plačujemo, pa čičanje, klepetanje, uro dolgo malico, pa številne odmorčke vmes. Res je lepo nekaterim živeti v takem okolju, da jim le nerodno ni... ... Tudi z lažjo, kaj vse znamo narediti, konkretno pa so rezultati slabi. Hvala vsem, strpno se to prenaša. Sočloveku moraš pa ja tudi očitne napake spregledati, če ne, je lahko jezen nate. FRAN VODNIK ZAHVALE Ob smrti očeta Vinka Babnika se iskreno zahvaljujem sindikalni. organizaciji Trata—Črpalke za darovani venec in ožjim sodelavcem za izkazano pomoč. PETER BABNIK Ob smrti moža in očeta Cirila Kurenta se zahvaljujem vsem njegovim bivšim sodelavcem iz Dvigala, IPM-ja in EMOND-a za cvetje, izrečeno sožalje, spremstvo na zadnji poti in tov. Gržiniču za poslovilne besede. Še posebej hvala tistim, ki ga niste pozabili v času njegove bolezni. Iskrena hvala za vso pomoč v vsem tem času tudi vsem mojim sodelavcem v tozdu Izobraževalni center. IDA KURENT Ob smrti mojega očeta Ivana Svetka se zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata in sodelavcem TEN ENERGETIKA za darovano cvetje, izrečeno sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. IVAN SVETEK Sodelavcem in osnovni organizaciji sindikata iz tozda TEN TELEKOMUNIKA-CUE, se ob izgubi drage mame iskreno zahvaljujem za izraze sožalja, darovano cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. ANICA MIHOVEC PLANINSKE NOVICE Planinci vabijo 7. decembra na Rašico V soboto, 14. decembra bo Planinsko društvo IMP organiziralo izlet na Čem-šeniško planino. Zbor je ob 6.15 pod uro na Železniški postaji. Z avtobusom se bomo peljali na Trojane, od tam pa nadaljevali pot na Čemšeniško planino in naprej na Partizanski vrh, ter skozi Čebine v Zagorje. Na poti nas čaka približno 6 ur in pol zmerne hoje. Pot je sicer lahka, primerna za vse. Izlet bo vodil Jure Novak. L. J. 14. decembra s Trojan na Čemšeniško planino Prvi decembrski izlet Planinskega društva IMP je lahek: na Rašico. Dobimo se v soboto, 7. decembra ob 8. uri na avtobusni postaji pri Črnuškem mostu. Od tam jo bomo mahnili peš po trim-ski poti na Rašico. Po počitku pa se bomo vračali čez Mengeško kočo. Lahke hoje bo 4 do 5 ur. Izlet bo vodil Milan Grčar. Predavanje o odpravi na Jalung Kang Na povabilo Planinskega društva IMP bo znani slovenski alpinist Tone Škarja predaval o odpravi na Jalung v Hima- ' laji. Pokazal bo tudi dia-j pozitive s poti. Zanimivo-predavanje bo v sredo, 20. novembra ob 15.30 v IMP-jevi jedilnici na Titovi 37 v kleti. Vabljeni vsi, ki vas tema zanima! Z izleta v neznano Kostanj namesto čaja Tako živahno kot je bilo jutro 20. oktobra 1985 pred upravno stavbo sozda IMP v Ljubljani, ko se je potovalo v NEZNANO, že dolgo ne. Med udeleženci ni bilo običajnih pogovorov, ampak samo ugibajnje in poizvedovanje, kam se bomo odpeljali, da bi bili vprašalni listi Ijolje izpolnjeni in s tem dobljena boljša nagrada. Avtobusa sta pripeljala. Naložili smo se po abecednem redu. Ker je bilo prijavljenih več, kot zmoreta odpeljati avtobusa, so morali nekateri počakati še tretjega. Malo je bilo »hudičev«, a ne za dolgo. Avtobus je kmalu prišel in problem je bil rešen. Zapeljali smo proti Štajerski, nato zavili na Gorenjsko, da je bilo izpolnjevanje vprašalnih listov še bolj otežkočeno. Smeha, zbadljivk in na koncu koncev tudi jeze, zakaj se tako neumno vozimo, da ne moreš ugotoviti smeri potovanja in še kilometre nabiramo brez potrebe, je bilo kar precej. Prvič smo se ustavili v Puštalu pred gradom. Oča je vse udeležence izleta pozdravil, povedal znamenitosti kraja, tudi zakaj ima Škofja Loka v svojem grbu glavo črnca, kdaj je bila največja poplava v tem mestu in na znamenju smo videli, do kam je takrat segala voda. Smer našega potovanja pa še vedno ni bila razkrita. Ponovno smo vstopili v avtobuse in odpeljali neznano. Bližali smo se na Topol. Tu smo si oprtali nahrbtnike, pa tudi pot in kraj neznanega nam je bil povedan. Sončno vreme in jesensko obarvani gozdovi so ustvarili dobro počutje, ko smo stopali proti Grmadi. Še kratek čas globokega dihanja in že smo stali na-najvišji točki današnjega dne, na GRMADI 998m. Rekli so nam, da nas bo v lovskem domu pod Grmado čakal vroč čaj in dobili smo tudi bloke zanj. Ker smo bili potni in imeli za seboj že dve uri hoje, smo se vročega čaja prav veselili. Kakšno je bilo presenečenje, ko smo prišli do lovskega doma, pa Planinsko društvo skrbi za obveščenost svojih članov Pisali smo že, da je Planinsko društvo IMP dobilo svoje planinsko sobo na Likozarjev! 6. Da bi omogočili čim boljšo obveščenost članstva o društveni aktivnosti, so planinci uvedli uradne ure ob sredah popoldne. Zato vse, ki jih zanima, kaj počne naše Društvo, vabijo: Oglasite se katerokoli sredo med uradnimi urami! Upravni odbor PD je na svoji seji 30. oktobra sprejel tudi pravilnik o dežurstvu. Da bi zainteresirani vedeli, kakšne informacije lahko dobijo od dežurnega planinca, Pravilnik v celoti objavljamo. PRAVILNIK O DEŽURSTVU ČLANOV UPRAVNEGA ODBORA i 1. člen Z-namenom, da bi bila vzpostavljena čim tesnejša vez med upravnim odborom, poverjeniki in člani planinskega društva IMP glede informiranosti čla/iov, njihovih želja, pripomb in pritožb uvajamo dežurstvo članov,^upravnega odbora. 2. člen Dežurstvo izvajajo člani upravnega odbora praviloma vsako sredo v tednu v času od 15.30 do 17. ure v prostorih, kijih je dal na razpolago SOZD IMP v Ljubljani, Likozarjeva 6 (prizemlje). 3. člen Individualno zadolžitev za dežurstvo sprejema upravni odbor na svojih rednih mesečnih sejah. 4. člen Dolžnost člana upravnega odbora, ki opravlja dežurstvo, je predvsem v naslednjem: — daje informacije o dejavnosti društva zlasti v pogledu organizacije izletov in pohodov — sprejema želje, pripombe in pritožbe članov društva na delovanje društva — zbira naročila za izdelavo slik, ki so jih posamezni člani posneli na izletih in pohodih — prodaja literaturo in opremo, ki ga je društvo prejelo v konsignacijsko prodajo — pomaga pri administrativno strokovnih opravilih društva (evidenca članstva, evidenca podeljenih priznanj itd.) — sestavi kratek zapisnik o opravljenem dežurstvu v vezni knjigi zlasti v pogledu sprejetih želja, pripomb in pritožb članov društva ter lastne ugotovitve glede dežurstva — V slučaju odsotnosti blagajnika sprejema od poverjenikov denar za pobrano članarino, ki jo je dolžan takoj naslednji izročiti blagajniku društva. Predsednik društva oziroma podpredsednik sta dolžna pregledati zapisnike med dvema sejama U.O. Želje, pripombe, pritožbe in ugotovitve članov društva sta dolžna dati v obravnavo in sklepanje na prvo naslednjo sejo U.O. je bil zaklenjen in prazen, da smo morali nadaljevati pot brez okrepčila, je težko povedati. Kdo je to zakuhal, nismo razglabljali, šli smo naprej v upanju, da čaj le najdemo. Potolažila nas je polna mera kostanja, ki smo ga nabirali in še debel je bil. Tako smo prišli na cilj, v Podgrajski dom v Polhovem Gradcu. Tu so sprva takoj prodali precejšnjo količino kačje sline, saj je bila večina udeležencev v skrbeh za zdravje. Dolga pot in še nevšečnosti med potjo, vse to pa naredi svoje. Razpoloženje je začelo rasti, ko je Ivan raztegnil harmoniko. Čeprav še ni bilo kosila, se je nekaj parov že vrtelo na plesišču. Igral je brez odmora. Komaj je toliko odložil harmoniko, da je pojedel in že je ponovno raztegnil meh. Končalo se je kosilo, razpoloženje pa je rastlo. Tudi sonce je prikukalo, da je bilo zunaj prav prijetno. Mladi s hitrimi nogami so se pomerili v nogometu, drugi so šli nabirati gozdne sadeže in cvetje, večina pa je čakala, kaj bo prineslo žrebanje. Oča, ki je pravi mojster za potovanja v neznano in za sestavo vprašalnih lističev, je imel polne roke dela (še funkcijo sodnika je moral odkloniti). Njegovo načelo je, da mora biti vsaka dobljena stvar zaslužena, sicer nima vrednosti in še prav ima. Bili so med nami udeleženci izleta, ki so uganili ime pogorja, ki ima 23 m višinske razlike. Tudi katera zaščitena roža raste v tem pogorju in kako jo domačini imenujejo. Manj sreče pa je bilo pri ugibanju, kateri znameniti vodnjak je v tem kraju, kamor smo namenjeni, kateri vodi tečeta skozi naselje in pod katerim imenom tečeta po združitvi naprej. Niso lahka vprašanja, pa vendar so nekateri odgovorili pravilno, zato smo vprašali nekaj nagrajencev, kako so prišli do rešitve. Vodilo nam je bila cena, ker ne sme biti previsoka, zato ne moremo daleč. Drugič pa, ker je Oča v teh krajih doma oziroma so mu kraji dobro poznani, zato smo pomislili, da utegnejo biti naš cilj Polhograjski Dolomiti in res se nismo zmotili. Oča se je široko nasmejal in rekel: »Ste pa tiči.« Žrebanje se je začelo, lističe pa je vlekel mali Iztok, ki bo zraste! v dobrega planinca. Med žrebanjem je bilo smeha, prav zaradi nepravilnih odgovorov. Eden od najmlajših je napisal, da bi on povedal, kam smo namenjeni pa še ne pozna zemljevida. Nagrada mu je bila čokolada. Na koncu sta ostali za podelitev še dve svinjski glavi. Oča je bil kar malo v zadregi, komu ju podeliti, ko sta se, dobro pečeni, smejali na lepo okrašenih lesenih krožnikih. Prvo je dobil predsednik PD IMP Ljubljana Lojze Kosi za prizadevnost. Drugo je dobila blagajničarka PD IMP Ljubljana Mari Jelačič za uspešno delo m za srečanje z Abrahamom, za kar ji tudi mi čestitamo. Tudi Oča je dobil nekaj drobtin iz te mize. Bil je edini, ki jena vsa vprašanja pravilno odgovoril, kam smo namenjeni, ime vodnjaka in kateri vodi tečeta skozi naselje, zato mu nagrada pripada. Razdelili so se še spominki za pohod v neznano, s tem pa je bil uradni del poti v neznano zaključen. Mračilo se je že, razpoloženje pa na vrhuncu. Bile so že pozne večerne ure, ko so se zadnji poslavljali od poti v neznano. ZDRAVKO NASTRAN Če niste dobili znaka na izletu v neznano Vsi tisti udeleženci izleta v neznano, ki ste vplačali prispe- vek za izlet, pa niste dobili spominskega znaka, ga lahko dobite v sobi Planinskega društva IMP na Likozarjevi 6 med dežurstvom, to je ob sredah od 15.30 do 17. ure. L. J. Kontrola na Veliki planini Da ne bi bilo presenečenj Že novembra se utegne zgoditi, da bodo ljudje na počitnicah v IMP-jevih hišicah na Veliki planini dobili obisk. Prišel bo člaa Planinskega društva IMP, ki bo v dogovoru s trokovno služb? Počitniške skupnosti IMP izvajalo kontrolo na Veliki planin*’ I Morda komu ti obiski ne bodo všeč, toda pomislite malo! H1' šici na Veliki planini je zob časa že precej načel in zares nista več v najboljšem stanju. Letos poleti pa so nekateri naši koleg1 ob prihodu na počitnikovanje doživljali neprijetna preseneča nja: hišic-' so našli nepospravljene, umazane, v posodah in 'J shrambi plesnive ostanke hrane in podobno... Kaže, da je mel* gosti na Veliki planini vse več malomamežev. Je pa težko ugotoviti pravega krivca, pravijo v Počitnis*1 skupnosti. Gotovo v Počitniški skupnosti niti ne vedo za vsak0 malomarnost, ki se je zgodila. Marsikdo je najbrž stisnil zobe i? L počistil nesnago, ne da bi se potem pritoževal in pisal svoje ph" pombe v knjigo, saj to itak nič ne pomga... V Počitniški skupnosti so opazili, da so že največkrat p1)' tožbe za družbami, ki gredo v hribe samo za konec tedna — 01 tako je prišlo pred kratkim do sklepa, da ne dajo ključev za manj kot pet dni. Čeprav lahko verjamemo, da mnenje o sobotnih hribovska1 veseljakih ni iz trte zvito, tak ukrep gotovo ni pravičen, kot n° more biti noben linearen ukrep. Najbrž je bilo med gosti kone° tedna vsaj toliko pravih planincev, ki so šli na Veliko planin0 zaradi hribov, kot onih, ki so tam planirali »žurko«, niso pa tV zmišljali, kako bodo po njej spet vzpostavili poprejšnje stanj6' V Planinskem društvu smo menili, da je prava pot v odkrivanju malomamežev, kar pa je možno edino s kontrolo. In tak0 smo se tudi dogovorili s Počitniško skupnostjo. Skratka, član1 Dmštva bodo občasno hodili na Planino, ko bodo koče oddan6 in tudi takrat, ko bodo prazne, pa bomo kmalu odkrili, komu n6 kaže več dati ključa v roke. Za kontrolo hišice na Veliki planini je Društvo sprejelo pravilnik in še posebej je bilo poudarjeno, da s tem ne bi smeli motiti uporabnikov kočic. Seveda pa planinci ne bodo samo nadzirali uporabnikov, pž ia° pa bodo pri kontroli tudi ocenjevali, kakšnih popravil sta koči01 morda potrebni. Tudi tu nameravajo planinci pomagati. P°va akcija bo predvidoma novembra, da bi hišici pripravili za tist°* ki načrtujejo na Planini preživeti mirne počitnice ob dnevu r°: Publlke" LOJZE JAVORN^ Če se kdo jezi, nima prav Saj v življenju ni nič zastonj Kdo si natihoma ne želi biti na Triglavu? Toda odločiti se na pot tja pa le ni tako enostavno: koliko ovir je vmes, od obu.ve, obleke, opreme, pa tudi volje. Letošnji osmi pohod na Triglav v organizaciji Planinskega društva IMP, je prvič postavil udeležence pred dejstvo, da morajo imeti poravnano članarino. Verjetno jim ta zahteva ni bila všeč. kajti še so taki, da se radi pridružijo tam, kjer je kaj napol zastonj, potem pa na svoje obveznosti pozabijo. Pa ne samo to. Mnogi mislijo, da je planinsko društvo kot nekaj, kjer se da samo koristiti, ne zavedajo pa se, da morajo tudi tu biti primerno vzgojeni, torej morajo tudi o gorah imeti kaj pojma in jih tudi prehoditi. Kdor si misli, Triglav naj bo prvi in zadnji, ni pravi planinec. V preteklih letih se je povzpelo na našega očaka v organizaciji Planinskega društva tudi 165 udeležencev. Ta številka se je malo pozneje letno zniževala do letošnjih 90. Sicer pa je to morda kar primerno število, kajti pri večjih skupinah se je dogajalo, da so se kje razbijale na razne skupine in je-tako nastajala nekakšna neenotnost, 1 r kvari dobro voljo. Pohod je seveda mišljen skupno tja in nazaj, da bi se tako ustvarjalo planinsko tovarištvo. Ob takih primerih, kot je pohod na Triglav in v Nez- nano ob koncu planinske sezone za večino ljubitelje'1^1, rave in gora, pride do množične udeležbe. Tak je bil n1 daj tudi namen. Rekli smo: Ne omejevati, kdo lahko SL planinec, z njim sorodnik, otrok itd. vse v želji, da In spoznajo, da planinsko društvo razširja članstvo. nekaterih ne zanima, da bi se včlanili, pa tudi struk16], kolektivovse naglo menjavajo: težko je temu slediti iti cukati za rokav: »Bi postal član Planinskega društva IMP?« ((r Ker torej ljudje iz različnih vzrokov v Društva ne VA pajo, ugodnosti, ki jih nudi, bi pa radi izkoristili, je tr° ( nekaj narediti. A to; da nečlani ne smejo na izlet, jek6.; ečlaf od možnosti. Možno je tudi drugače, na primer, da ne1--za izlet plačajo več kot člani — imajo pa le možnost sodelujejo. . ju Tisti nečlani, ki so zaradi omejitve morda užaljen1'), ij vidijo, da je pač. treba nekaj biti, če hočeš kaj do° ...x-i—*: ■ .j____________i. _ __ -.-.»ds" ' naj Samo na korist čakati ni danes mogoče, ko so sred5j tako omejena. In končno, zakaj je komu nerodno P°f > član Planinskega društva IMP, saj tudi tam lahko 0 mnogo možnosti za rekreativno dejavnost, ki je vedno5 risma' Cic£pl Četveroboj v kegljanju Zmagali Mariborčani V soboto, 26. oktobra je delovna organizacija Iko organizirala tradicionalni četveroboj v kegljanju na Staničevi. Tekmovalce je 'v imenu delovne organizacije Iko pozdravil predsednik konference sindikata Rajko Primc. To tekmovanje, že nekaj let poteka med delavci PMI-ja, OV-ja, Montaže Koper in Ika, se odvija dvakrat na leto. Čeprav je že nekaj tekem nazaj, PMI-jevi kegljači suvereno držijo prvo mesto, to tekmovanje ni izgubilo svojega čara, temveč je še poglobilo zagrizenost nasprotnikov. Ob tem so se spletle trdne vezi med tekmovalci, ki morajo med tekmo preliti precej znoja. Rezultati, ki so jih posamezniki in ekipe dosegli so sledeči: 3. mesto Alojz Škrjanc Ikn 4?Q Ženske: L mesto Laura Gregorič MK, 402 2. mesto Marjeta Hočevar OV, 322 3. mesto Slava Punčeč Iko, 295 Moški: 1. mesto Sebastijan Kumar MK, 443 2. mesto Janko Godler PMI, 436 12. mesto PMI — 2412 kegljev 2. mesto OV — 2387 kegljev 3. mesto IKO — 2302 kegljev 4. mesto Montaža Koper — 2294 kegljev Po končanem tekmovanju smo se iz Staničeve preselili na Trato, kjer smo po podelitvi priznanj posedeli v prijetnem in veselem klepetu. Ob koncu smo si zaželeli nasvidenje v Kopru spomladi 1986. R. P. y Ve, kaj je zanj Si zadovoljen s plačo? No ja, denar mi ne smrdi, delo pa zelo. *