32. številka Delavec Utaja vaak p«tek ■ datumom naslednjega dne. — Naročnin« n celo lato K 33'—, a pol leta K 16‘-, m žetrt leta K 8 —. Poeamema številka 60 vin. ttarožnina ▼ inozemstvo sorazmerno vo£. PoHJatve naarednUtvo ta upravni! tro Uabljana, ielmbnftn ulaa Itev. 6. IL nadatr. Telefon St 225. PavialnI ?r*nko v državi SMS. V Ljubljani, dne 7. avgusta 1920. VEL leto. Rokopisi se ne vračajo. — Inserati se zaračunavajo, milimeter vrstica in si* cer pri enkratni objavi po 80 vinarja, pri trikratni po 80 vinarja, pri šestkratni po 75 vin., pri celoletnih objavah po 70 vin. za vsakokrat — Za rasna izjave itd. stane mm vrstica KI"— Reklam, so pofit-nine proste. — Nefrankira-na pisma se nc sprejemajo Tobačno delavstvo ie Imelo v torek, dne 3. avgusta ob 5. url Dopoldne v veliki dvorani »Mestneea doma« shod. na katerem te sprejelo dve re-solucHi. V prvi resoluciii se delavstvo obrača piOti brezkončnemu zavlačevanju izplačila že davno priznanih doklad. Glasi se: finančnemu ministrstva v * * * RESOLUCUAL Beforada. Tobačno delavstvo zbrano na lavnem siioda dne 3. t. m. v veliki dvorani Mestnega doma v Liublianl. odločno protestira proti zavlačevanji izplačila novo povišanih doklad. Osobito pa. ker tobačno delavstvo ve, 3a so bila nova oovišanla že pred tremi tedni v monopolski opravi izeotovliena in odobrena, ter odločno zahteva, da finančno ministrstvo tako! vse potrebno ukrene, da se tobačnemu delavstvu emotni ooložai iz-boliša s tem. da se nove doklade in sicer od 19. aprila nadalfe tako! izplačalo. V Ltabliani. dne 3. avgusta 1920. Druea resolucija se peča z neprimerno visoko osebno dohodnino, ki io davčne oblasti Iztirlavald od tobačneea delavstva! Finančnemu ministrstvo v Beleradu. Tobačno delavstvo, zbrano dne 3. t m. na lavnem shodu vMestnem domu v Ljub- ftani. se obrača vsled osebno dohodninske-tra davka na finančno ministrstvo s sledečo prošnio: Tobačno delavstvo kot talno fe izmed vseh pano« delavstva In uslužbencev nai-nižte plačano. Od teh skromnih dohodkov, mora pa plačevati še osebno dohodninski davek, ter se nahaia v položata. ker teea ne more plačati, dta mu ob iztirtavanta teea davka, davčna oblast Še to skromno in potrebno opremo, ki lo ima v svofih sta-novaniih zarubi in odvzame. Vsled teea se prosi, da se eksistenčni minimum od 1600 kron. kateri le v pred volni dobi deloma odgovarjal onim razmeram, ter se zviša na 15.000 K hi se dohodki od te svote najprej obdavčHo. kar bi današnfim dohod, in dra-einlsikira razmeram v?al deloma odeovar- V Llubltani. dne 3. avsrusta 1920. Premog. V številki 30. našeea lista z dne 24. talila 1920 smo priobčili poiasnilo deželne vlade. Iz katereea ie razvidno, da te Trbo-vcllska premoeokopna družba z nrivolie-nlem deželne vlade podražila premosr in sicer kosovni od K 368.— na K 523.45, drobnemu oremoeu na določila K 495.45 kot ceno za eno tono. to le 1000 kilogramov. Trboveliska premoeokopna družba bate še letos namerava investirati — 100.000.000 kron. V dnevnem časopisju se te razvila o stvari živahna debata eni oro druei kontra. Zanimivo te zadržanie klerikaJneea časooisia kako se v bolestnih Dooadkih zvila ter skuša opravičiti usodepolm korak: deželne vlade. Ako rečemo, da ie tako ne* zaslišano povišanle cene oremoeu usode« polno, se trotovo ne varamo, ker znalo dom sledice. ki moralo nehote nastooiti. postati naravnost katastrofalne. V naši industriji le nastopila občutna staenaciia. Od prevrata sem opazovalcu ne uide dejstvo. da se naši industrif ne eod5 baš nalbolie. Pomanikanie vsakovrstnih za produkcijo v naši industriji potreb« nlh surovin in velikanske težkoče nabav« lianla istih vsled neurejenih treovsko m politično prometnih odnošatev ter do« nesrečene carinske politike, vse to te vzrok, da naša industrite ne napredni«! temveč veeetira od danes do hitri. Brez* posekost visi vedsio nad delavstvom ka< kor Damoklejev meč. Pri vsem tem smo opazili v zadnjem času še druei Dotev. Ne* kateri industrijski proizvodi se iz lačnemu stva dobe navzlic prevoznim troSkom n) visoki carini ceneie kakor pa proizvodi ista vrste domače industrije. — Premoč M predmet, brez katereea skorajda nobena industrijska pano«ra obstojati ne more. a tudi pomanikanie nremoea. d asi ea imama dostL te dosedal povzročalo permanentna prodmkcisko krizo v na® industritt. Ali sq eosnodie pri deželni vladi kradi pred očmi ko so dovoljevali Trboveljski Dremoeotoop« ni družbi kar le te ta hotela, da zaeazi našal industrija v še konkurenčno nezmožnost?! Ali so se zavedali teea. da se kot naravna posledica moralo naši industrijski orofc« LISTEK. Alb. Lajovic: —— ( Knjige, časopisi in čitanje. (Dalje.) Ne zna ?ak'o] obrniti uspeha pozoro-yanega slučajno v svojo korist, ne zna aplikovatl. kakor se pravi s tujo besedo. Drugi potrebuje zopet pri svojem zamotanem čuvstvu in notranjem nesoglasju, ki ga Je povzročila napačna vzgoja s svojimi tradicijami in grenko življenje, pomoči, da si uglasi strune srca. ugladi ali utrdi pot, po kateri hodi od mladosti, potrebuje zagotovila. da je na pravi poti. — Skratka v Življenju iščemo vedno pouka v tem, kaj in kdo smo, kam gremo, česa hočemo, kako naj delamo, česa se nam je ogibati v Življenju, kako se utrdimo in prepričamo o skladnatih tleh resnice in nravnem, moralnem življenju. Kar sem tu navedel, najde vse najlažje v knjigah oni, ki jih zna brati. Seveda ne smemo pri tem misliti na strokovne, znanstvene knjige, ki obravnavajo gotove zakone, do katerih je prišel Človeški razum potom strogih poizkusov. Dnevna, stalna in občečloveška duševna hrana, ki osvežava in dodava mladostne moči so druge knjige. Naravno (me, v katerih je tvorni duh umetnika vse o::o. kar je v življenju videl, premrslH ali pre-čutil, nabral in zapisal ne radi tega, da bi povedal dogodek za dogodkom, temveč zato, da bi nam dal zrel sad, kakor nam ga nudi priroda, da bi nas s svojim sokom hranil in napojil. Tudi duša zasahne. Zgubljava svojo prožnost, svežost in silo, vem. Pravimo, da otopi. In kakor potrebuje telo za svoje zdravje dnevno hrane in vaje, pravtako tudi duša. Njen dnevni kruh so nova sipoznanja, nove spodbude m nova navdušenja, njena vaja pa neutrudno iskanje in neumorno premišljevanje. Kakor jemo zato, da ohranimo telesno zdravje, tako čitamo zato, da si ohranimo zdravo dušo. In zato si izbiramo za čitanje take stvari, ki nas vzbujajo k resničnemu duševnemu življenju, kakor telovadimo zato. da spravimo v telesu nakopičene soke v pravi življenjski tok. ki nam pomnožuje telesne moči. Brez vsakega vpliva na to je dejstvo, da se čitanju lahko posvetimo šele po skončanem dnevnem delu ali med opoldanskim odmorom, da se skušamo zapreti s pesnikom in pisateljem šele po dnevnem trpljenju v ono temno! kamrico svojega srca, za katero nihče ne ve. kot mi sami, kjer hranimo vse svoje duševne dragocenosti in vrline! Lahko bi kdo iztegnil pri tem svoj dolgi jezik, češ; da se postavljamo za par minut s knjigo v roki. Temu lahko odgovorimo, da on tudi samo par minut na dan krmi svoje nečisto telo, zakaj bi potem nam odrekal duševno hrano. Zatorej nikdar ne smemo čitati radi preganjanja dolgega časa, zakaj boljše bi bilo ta čas porabiti za kako telesno igro* vajo, za prijeten razgovor s prijateljem ali znancem, kjer lahko razkrijemo in spoznavamo človeške vrline in napake. Cernu bi se brigali mi za onega, ki čita nenravne knjige in razne detektivske romane, le radi tega, da si razbičava svojo domišljijo? Saj so ravno tako ljudje na svetu, ki dajejo pred zdravo, tečno hrano prednost slaščicam in dražljivostim, takim pravimo slad-kosnede. Ali je kaj odvisno od tega, kolikoi preberemo? Resnično prav nič. največje važnosti pa je. kako globoko smo prišli v razumevanju. Za čitanje si torej izvolimo le to, kar nam pričara pred dušo nova ob-< zorja, tajinstvene daljave ljudske duše, njenega dejanja in nehanja! (Dalje, prih.) W&l Jalčn mSrnžfti. "da Inozemska industrija z lahkoto našo konkurenčno ubije? železrrioe že napovedujejo podraženje rvcžnie za 100 odstotkov. NaibufSe bo prizadeto delavstvo, brezposelnost bo še več-la. draeinia na naraščala. Kam nal to vodi? Pri vsem sc seveda ne oostavltemo na stališče, da ni treba investicij, to le vlačama denarnih sredstev za razvol Droduk-ciie oremoea. Ali. da bi konsumentte nal-poprej znosili v obliki skrajno pretiranih cen notrebni investiciiski kapital skupai. tesra na tak kričeč način nismo še doživeli. Takega komodneca stališča dosedai še nobena vlada ni priznala nobeni akciiski družbi Zakaj, se vprašamo, se ni država ianeažirala s potrebnim investicijskim kapitalom Pri taki važni pano« industrije in sl na ia način zagotovila pravo soodločeva-nia? L* tako naord shrma deželna vlada in potacala boš orav temelfito vso narodno Kospodarstvo Slovenile. Kle ostala rororlenie m pisanic klerikalne burioazHe o torteresih države in Jjudsftm?! fino le danes že več ko gotovo: klerikalna »osooda. ki fnnkciionira kot eksponent svote stranke v Belgradu, vodi z zelo Živahnim tempom vso narodno srosoodar-ptvo v propast. Da obtiči v leseni skoraj tves blagovni promet na železnicah, o tem $e vrafod čivkajo po strehah; za to skrbi g. dr. Korošec in da se polagoma, a goltov o ubije vsa industrija v Sloveniji, za to jamči klerikalna deželna vlada v Ljubljani. Zakon reda in dela. Naslednje dni bo predložila vlada parlamentu novo izdelan načrt zakona, W te naoerien osobito proti delavskemu eiba-ntn. Vlada sra le izdelala tako. da ovira delavski razred v vseh razmerah, in sicer (bodisi v političnih, državljanskih, gospodarskih in svobodnih. Vlada imenuje to jzakon „dela in reda“. Ali po značaju in posledicah bil bi to zakon, ako se ga uveljavi, le zakon nereda ki nedela. Ker zakon, ki izrečno zabranjuje frsaflko stavko y Javnih podjetjih ta v podjetjih, katera vlada samovoljno za Javna proglasi; zakon, ki izrečno zavijaje za-bronjuje stvarno tudi vsako stavko v privatnih podjetjih; zakon, ki za stavkajoče y vsakem slučaju predvideva kazni v denarju ta^zaporu in za voditelje stavk še celo poostrene kazni (pozablja pa kapitaliste, ki so pravi krivci stavk), tak zakon le lahko povzroča nered in proizvaja samo nedelo. Ako bi se delavstvo temu moralo podvreči, bilo bi obsojeno na politično m državljansko smrt kakor bi bilo obsojeno tudi na gospodarsko smrt, ako bi se pokorilo predpisom zakona glede stavk. Delavstvo bi ne smelo stavkati in bi na ta način ne moglo braniti svoje eksistence. Dalje bi ne moglo imeti svojih gospodarskih organizacij, svojega tiska in svojfh zborovanj. V korenini bi bila vdu-šena pravica na odpor m borbo, propagando in politično razvijanje. Reakcija bi carevala nemoteno in ne-omejeno, kapitalizem bi slavil svojo zmago; diktatura in teror vladajočega raz-j-eda bil bi absoluten/ To nam tora] pripravlja oni novi zakon ,.o delu in redu41. To Je toraj novo sredstvo za razširjenje najostrejših razrednih borb. To je odprta in neobzirna diktatura vladajočega razreda, ki se for-jnelno uzakonjava. padla Je toraj zadnja maska Buržoazna Je vrgte svtflto rojeno demokracijo pod noge ta s tem načrtom JI zadala slednji udarec. Delavskemu razredu. proletarijatu, edemu delavskemu narodu naše zemlje naznanila Je borbo na življenje in smrt. Nasilstva, ki se danes vrše nad delavstvom, so vladajočemu razredu nedovoljna. Vladajoči razred hoče imeti absolutno gospodarstvo In absolutno diktatura Alf kar misli narediti ta sprejeti vladajoči razred, tega ne bo nikdar sprejelo delavstvo. Ta Je vprašanje pravice, koristi, življenja ta eksistenca celega delavskega razreda. Delavstvo s« bo branilo kot en mož proti temu nesramnemu zločinu buržoazije. Vsak po svojem. Zdi se, da je v poHtEni uprav! v Sloveniji zavladala popolna brezglavost, kajti dogajajo se stvari, ki Jasno dokazujejo. da dela vsak po svoje. Nekatera okrajna glavarstva se ne ozirajo na sklepe in naredbe vlade, orožnikom pa zopet ni mar. kar zaukazujefo okrajna glavarstva. Složne pa so vse oblastaije ta oblastveni organi v tem, da kjerkoli le morejo« nagajajo ta otežkočujejo delovanje naših strokovnih organizacij. V Slovenjem Oradcu okrajno glavarstvo na primer zahteva od JunkdJonarJev naših strokovnih organizacij, da morajo naznanilo društvenega shoda ali sestanka kolekovati s kolekom za Štiri krone, d asi se paragraf 5. naredbe štev. 135 z dne 28. novembra 1918 glasi: „Vse vloge so proste kolka*. Naredbo, o kateri govorimo. Je izdelalo poverjeništvo za notranje zadeve ta se tiče prav sklicevanja shodov. Vrimtega Je te naredbo podpisal takratni poverjenik za notranje zadeve in sedanji predsednik deželne vlade za Slovenijo g. dr. Janko Brejc! Nerazumljivo je torej, kako pride omenjeno okr. glavarstvo do tega. da zahteva kolek za 4 krone na vloge. Še bolj drastičen Je tale slučaj: Naš okrožni tajnik v Celju je naznanil pristojnemu okrajnemu glavarstvu, da sklicuje shod lesnih delavcev v Loki pri Zusmu. Okrajno glavarstvo da tajniku črno aa belem potrdilo, da Jo shod naznanjen In vsled tega dovoljen, a kaj se zgodi? Tajnik pride, v Loko. gostilničar ga pošlje k orožnikom, ker brez dovoljenja orožnikov baje ne sme dopustiti, da bi se v hje-govem lokalu vršil delavski shod ! I 1 Tajnik gre k orožnikom, toda orožniki ga zopet pošljejo k župana ta ko pride k županu, ga ta zopet pošilja k orožnikom! Po dolgih ceremonijah se Je shod končno vršil. AH ni tako postopanje ironija na po vladi zajamčene pravice? Očividno se je uvedel nekak zfctem, s katerim se hoče onemogočiti poslovanje naših strokovnih organizacij. Proti takemu postopanju odločno protestiramo in vedo naj oblastnije, da si naših zajamčenih pravic ne pustimo krajšati. Deželna vlada pa, dasl prav dobro vemo, da nam kot ekspozitura klerikalne stranke ni naklonjena. Je dolžna varovati objektivnost napram vsakemu, torej tudi napram nam. To je njena dolžnost in nič drugega! „ Značaj pa tak! y zadnji številki smo postavili v pravo luč fallranega študenta, „dr.“ B. Zva-na. V tetini Je to podlo človeče stopilo v službo klerikalcev. Pred seboj imamo kopico pristopnih izlav, kojih tekst Je tako prikrito sestavljen, da se na’ prvi pogled ne pozna, da snmn srvw po organinciji kjotmcmbi buržuazije »Jugoslovanski strokovni rvezT. Ker zelo dragemu Boijedragu Zvanu ni hotela vzcveteti pšenica pri razredni strokovni organizaciji stavbi* skih delavcev, poskuša sedal na klerikalni podlagi. Dal si Je tndl napraviti Stann pilijo s besedilom ..Zveza stavb brskih delavcev ta sorodnih strok v Ljubljani**, kf pravzaprav nhi ne eksistira, Oosp. *dr.M Zvan pa se je v svoflh računih zmotili kajti delavci in delavke, za katerimi set Je pehal so prišli kmalu na ded, da til »dr." ni ta pravi ta tako se bo goefflo & „dr.“ in vladnemu komisarju ta ne vemo Se kaj, povsod. Moralna prostitutk« kf propalica Zvanovega kalibra ne spada! drugam kakor tam. kjer Je sedaj — k kjch rikalcem. Delavd zapomnite d dobro totem* Ho, k| vam Je označimo takole: 2van m vitke postave, oglajenega obraza ter nosi Sgpataik na nosu. Na prvi pogled se mti orana. da ni nikofl ničesar delal, zna nravj prttenjeno govoriti, v očeh pa se mol pozna, da govori tako, misH pa drugače, Ta človek se vdinja ciganski vedeževalld samo da mu plača, bolle rečeno samo dn se ntidi prilika defravdadje ta goljufije. Moralno pr opale barabe spadata v prisil no delavnico ta tja spada tndl Zvan. Iz strokovne organizacij«« PredflnKSarfl v Tržiču so imeH v so* boto. dne 31. Junija dobro obiskan shod, na katerem Je sodr. Krofel v temeljitem govoru obrazložil delo naše organizacije ter delo takoevane strokovne zveze (Ide-* rikalcev), ki so zadnje čase farbali predfl-nfčarje v svojem revotverskem »Večernem listu**, da so oni pr&oriH rvBanJe plač. Zavedno tržiško delavstvo ffii Je seveda še o pravem času spoznalo ter Jhtv Obrnilo hrbet Vsaj poznamo tičke, ki so vsiljivi povsod, kot podrepne muhe. A vse to njihovi organizaciji na papirju ne bo nič pomagalo. Povemo pa samo eno. da; je povišek plač IzvoJevaJa organizacija oblačilnih ddavcev, v kateri so malone že vsi delavd ta delavke predilnice včlanjeni. Zapomnite si, gospodje od strokovne zveze, da Je tržiško ddavstvo zavedno. ter vam ne bo šlo tako hitro na Hm, da bi ga vi izrabljali v svoje kapitalistične namene. Mezdna gibanja. Mlinarji v SIovenBL Ker Je paromlin tvrdke LudovlkS Franza in sinovi v Maribora prejšnji mesec izprl 22 mlinarjev in Je hotel s tem te uboge trpine brez vsacega zaslužka puščati na cesti — kljub temu da ta tvrdka poseduje ogromna posestva, tovarne, razne palače v Mariboru In Je vse vredno Čez 100 milijonov kron — m naj mlinarll čakajo brez dela ta zaslužka cele tedne tvrdki na ljubo ta kadar se bo njej poljubilo poklicati mlinarje na delo. Ali ker je deželna vlada le s tem pogojem dovolila povišanje mlevnine od 14 na 50 kron za 100 kg žita, da mora tudi v slučaju, ako primanjkuje žita ali kaj drugega, vsa'*c lastnik mlina svoje uslužbence tudi če ne obratuje plačati. Toda paromlin Franza pa bo potreba poučiti, da tako ne bo šlo. čeprav se podjetniki organizirajo proti delavcem in hočejo delavce Izpreti na taznih krajih tako v Sloveniji, na Hr-vatskem in v Slavoniji. Za Slovenijo je prevzela po nalogu Industrijske zveze podjetnikov — da Je ta tvrdka prva vrgla delavce na cesto — ali tako2vano izprla Poverjeništvo za socilalno skrb je nihalo poučiti tvrdko, da mora izprte mlina, je' is* I h pet aucrrfl vzeC mati v Beto. 'AH za trn 6as pa tvrdka ni plačala, ko so bffi (Mavci izprti la zato m vrše §e aa-dagna pogajanja. k vsega tega se razvidi da se bo moralo ostalo delavstvo po mliafii še bolj tesno organizirati in stopiti v boi s pod-Jetniki kapitalisti Zato pooivDa osrednje društvo fivilskto delavcev in sorodnih strok za Slovenilo, da Člani po sklepu ma-ribarske strokovne komisi te prispevata v solidarni fond po 1 krono na teden poleg društvenega tedenskega prispevka. Vsi ostati Se neorganizirani mlinarji pa naj naznanilo svoje naslove na osrednje 'društvo živilskih delavcev v Ljubljano, Seienburgova ulica 6. II, da dobe potrebna navodila. Le v enotni organizacij )e mogoče bojevati in skupno z ostalimi bratskimi organizacijami na Hrvatskem, Sloveniji ln Srbi! nastopati proti kapitalistom v obrambo in korist mlinskih delavcev. V stavko m »topili jeni delavci v Mflaaovctnvrhu tvrdke L Žagar. Opozarjamo vse žagarje ki gozdne delavce, da ne sprejmejo dela pri imenovani tvrdki, dokler se ta mezdni boj ne konča. O poteku bomo pravočasno poročali. Solidarnost Je na mestni Mezdno elbanfe pekovskih pomočnikov v Ptniu. Zadruga oekarlev. mlinarjev 5n drugih v Ptuhi ie dne 8. tulila 11. sklenila in ob tednetn se še sklicevala na tam-kaiSnk) obrtno oblast češ. da id potreba povišati pomočnikom tedenske plače in s tem tudi vsak povišek pomočnikom odklonila — vsled tega Je osrednje društvo živilskih delavcev za Slovenilo pozvalo za dan 28. KiWa 1.1. pri obrtnem oddelka na mestnem magistratu v Ptniu vse pekovske mojstre na pogajanja in centralo pa je zastonal predsednik iz Liubliane. Na magistratu se ie natnrvo ugotovilo, da o mezdnem elbantu pekovskih pomočnikov niso ničesar vedefi še mani pa da bi enega ali druzega referenta ori magistratu o tem vnrašali gosoodte mol stri. Moistri so odklanjali vsako povišanje pekovsk. pomočnikom fn le na oregovarianle iradkomisaria in ko le tudi zastopnik centrale dokazoval mojstrom, da pri plači 200 K tedensko ne more pomočnik ničesar kupiti, niti za tobak nima dovoli ori današnfi draginti tobaka. Moistri so po eden in pol urnem raz-motrivaniu priznali, da povišalo za 50 K tedensko. Nato se le sestavil zapisnik in predložil motstrom v oodols — toda moistri niso hoteli zapisnika podpisati — in le energičnemu nastop« od centrale so se udaH m podoisaK pogodbo sklenjeno s ntulskhni moistri v navzočnosti gosp. nad-komisaria Mežan, upravitella gosp. Toplaka, in predsednika osrednieea društva živilskih delavcev za Slovenijo g. Berdalsa in od pekovskih pomočnikov Zorec Konrad. 1. Vsem nekovskim pomočnikom se poviša dosedania nlača od 200 na 250 kron (to le 50 kron do viška na teden.) 2. Pogodba od 25. septembra 1919 pa ostane ttid za naorei v veltavi. Ptuj. dne 28. tulila 1920. Razno, Četrti Izkaz Pokrajinske strokovne za Slov^iijo žrtvam z dne 24. 4. 1920 do sedaj izplačanih zneskov, od katerih so prejeli: Černe Cecilija 700 K Hacin Leopold 500 K, Zor Marija 1000*K Enajsti Izkaz o prejetih zneskih za Sklad pokrajinske strokovne komisije za Slovenijo v Ljubljani za ostale po Žrtvah z Rtfe SE. aprifa Znesek o3ra5nnan od vesele družbe pri Kačiču za katerega so prispevali Rudolf Rokavar 10 K, Josip Kokol 20 K, Anton Ložar 10 K. Jože Rupar 10 K* Anton Jakobič 10 K, V. Ramovž 4 K, Fr. Camernik 7 K, Anton Letnar 5 K. Celjski obrtniki ln osemurni delavnik. Tudi celjski obrtniki se na vse mogoče načine s tovarnarji vred trudijo, da bi osemurni delavnik odpravili. Posebno zidarski mojstri, arhitekti in drugi stavbeniki se z osemurnim delavnikom nikakor ne morejo, bolje rečeno, nočejo sprijazniti. V delovanju proti osemurnemu delavniku se posebno odlikuje g. Nerad in drugi. Mnogi izmed njih so biti, dokler so bili delavci. sami socialisti a danes o delavskih težnjah nečejo nič vedeti. Pozabili so na vse gorje, v katerem v današnjih časih delavstvo živi, Je še diktirali bi radi namesto 8 ur 10 urno delo. No dosedaj diktat gosp. Nerada še ni obveljal in več ko gotovo Je, da drevesa takim domišljavim diktatorjem ne porastejo do nebes. Oospodin Nerad ima tndl gostilno v kateri mu delavski groši seveda prihajajo prav. Za enkrat favorizira narodne socialiste. Vinski duhovi mu namreč narekujejo, da bi mu razkol v strokovni organizaciji stavb inskih delavcev olajšal njegovo rovarsko delo proti osemurnemu delavniku. Drugi sovrstnik gospoda Nerada Je nad vse veliki prijatelj delavske pare gosp. Rebek. Tudi ta mož Je pozabil na svoj nekdanji beraški položaj. Mož Je namreč zlasti med vojno obogatel in postal tovarnar. No, tudi navzlic takim velikim gospodom in proti njihovi volji bo in mora veljati osemurni delavnik. Cefle. Kakor vse Kaže se v etik ar ul uvaja špijonaža, kajti kakor se zdi je dobil paznik Pavčič nalog, da špijonira med delavci, kam ti v svojem prostem času zahajajo ln kaj delajo. Pripetilo se Je, da Je Pavčič okregal nekega delavca ker Je bil ta na shodu in tamkaj spregovoril nekaj besedi v obrambo Osemurnega delavnika. Cemu se mešati cinkamiškemu delavstvu v tak „drek“, je dejal Pavčič. Njemu Je sploh vse »drek**. Očivkino Je gospod in Pavčič nekoliko pregoreč, vsekakor bi mu priporočali,, da ne vtika svoj nos v vsak „drek“, ki ga nič ne briga. Cinkaraiško delavstvo dobro ve, da če bi osemurnemu delavniku odklenkalo drugod, bi mu tudi v cinkarni. Gospod Pavčič pošilja nekega svojega delavca med delavnim časom pobirati živalske odpadke za svojo njivo. Na ta način si gnoji gospod Pavčič na račun cinkarne svojo njivo. Kdor zna, ta zna, pokrivati zna Pavčič tako gnojenje s prilizovanjem na zgoraj. Pusti raje, prijatelj Pavčič, delavce pri miru in mir boš imel tudi sam. Da se razumemo. Laško. Neki zdravnik pravi, da ple-snjlve žemljice peka Fretza ne škodujejo, da jo Je celo vgriznil — ali pojedel jo pa ni — zato svetujemo dotičnemu zdravniku, da naj ima nekaj obzira na občinstvo in naj nikar na ljubo pekovskemu mojstru ki je postal za časa vojne milijonar, ne zagovarja plesnjivfli žemljic, da so užitne za človeka, ako jih celo pes ne mara. ker so mu preveč smrdele. Ravno tako glede 131etnega dečka, ki dela po noči v pekariji in zjutraj na vse zgodaj pa nosi cele košare kruha na kolodvor in po trgu — da še nima tuberkuloze, nego je samo slaboten za njegovo starost. Gospod doktor, časi so minuli, ko se Je patriarhaličnD z crosoodn, kateri so imeli nod palcem — da je samo za te pravica vstvarjena — ali za ubogega vajenca pa ne. »Arbei ter Zeltunc« poroča o bedi in oomanikanlu in oravi da ima. na Dunalu smrt bogato žetev. Vsaki teden umrle dBtogto f06 fjrafl več EaKor pa se jih' rod!.. DesettisoČi v svoiih stanovanjih tiho m neopaženo umiralo od — lakote. Ust pravi, da se vrši strašen proces izumiranja. Du-1 nala. — Ne oziraie se na izselievanie se prebivalstvo teden za tednom zmanišuie za 60 do 100 oseb. Zares strašna usoda. Prikrit polom. Za sto kron avstrijska republike se dobi v Švici 3 franke 70 centimov. To znači financijelni in seveda tudi: gospodarski bankerot avstrijske repub-like. PražM reletržnl dnevi Praška občina je ustanovila s kapitalom 2 milijonov; kron zavod za prirejanje vele tržnih /Ine-vov v Pragi. Upravno in nadzorstven misijo je imenovala praška občina fe Aktivnih krogov obrtnikov in trgovcev. Namen zavoda je prirejanje vzornih vele-trgov vsako leto spomladi ln jeseni. Vele-trgi so mednarodnega značaja. Dobro-« došla je takozvana udeležba v samostojnih paviljonih, ki imajo to ugodnost, dal daje vlada svojim udeležencem razne ugodnosti m podpore. Obenem je na ta način tudi mogoče kontrolirati razstavljajoče tvrdke. Prvi veletrg bo otvorjert od 1. oktobra do 28. oktobra t 1. qa razstavišču bivše kr. opere. Ta čas se bo porabil za razne trge, ki se tičejo specijelno posamnih oddelkov. Ti oddelki so: lesnoindustrijska obrt (pohištvo, strugarski izdelki, palice itd.), kovinarska obrt s stroji in drobnoumetniška obrt, keramika, ste«* ldarstvo, tkanine in konfekcija, čipke, ročna dela, kemična ln prehranjevalna obrt i. t d. Pisarna veletrga marljivo pripravlja trgovsko stran veletrgov, da bi se tam. kjer so namere ugodne, sprejemala tudi naročila. Napredek moderne tehnike. Modema! tehnika napreduje od dne do dne s tako hitrostjo, s kakršno se ne more meriti nobena druga znanost V pristanišču Baltimore. Md. so nedavno postavili velikanski stnoi ki bo nakladal premog na parnike. Ta stroi te tako izvrsten, da le v tekn ena are in 58 minut naložil na parnik 7222 ton! premoga! To se pravi, da te nalagal s hitrostjo, ki le znašala več nego eno tono premoga na sekunda več nego 70 ton na minuto! Stroi le velikanski in le zgrajeni na betonskem temellu. Obratuje ga seve-i da nalmoderneiša sila — elektrika. Ce se pomisli, da se po nekaterih krafih še ved-no naklada premog na ladHe s košarami katere nosilo naleti delavd. po nekaterih! kratih oa ženske, si lahko predstavljamo, kakšen pomen ima novoiznaideni stroi Deset madžarskih ljudskih komisarjev bivše sovjetske Madžarske stoli pred kazenskim sodiščem v Budimpešti. Razprava oroti n