Leto LXVL, št. 269
Ljubljana, petek 24* novembra I033
Cena Din 1.-
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznika. — Inserati do 30 petit vrat a Din 2.-. do 100 wt t a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 8.-. večji inserati petit vrsta D Id 4.-. Popust po dogovoru, mseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRA VN1STVO LJUBLJANA, Knafljevm oUea it. 5
Telefon St. 3122, 3123, 3124, 8126 In 8126
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon it 65. podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon it. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101,
Račun prt postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.351.
Padec Sarrautove vlade
Na nočni seji poslanske zbornice je bila pri razpravi o znižanju uradniških plač izglasovana Sarrautovi vladi nezaupnica — Vlada
je takoj podala ostavko
Pariz, 24. novembra. AA. Poslanska zbornica, ki je včeraj zasedala ves dan in nato imela dolgo nočno sejo, je davi ob 2.15 ob nekem vzporednem vprašanju izrekla Sarrautovi vladi nezaupnico.
Ministri s Sarrautom na čelu so se takoj napotili v Elizejsko palačo, kjer je predsednik vlade Sarraut izročil predsedniku republike Lebrunu ostavko svoje vlade.
Predsednik republike Lebrun se bo začel posvetovati z voditelji strank in s posameznimi državniki ob 9. dopoldne.
Pariz, 24. novembra r. Vlada Sar-rama je padla davi kmalu po 2. uri in sicer zaradi istih členov sanacijskega programa, kakor prejšnja vlada Dala-diera, to je na vprašanju znižanja uradniških plač. Vladni progra.m je predvideval znižanje uradniških prejemkov počenši za pol odstotka pri plačah do 12.000 frankov let.no s postopnim zvišanjem do 8 odstotkov pri plačah preko 100.000 frankov.
O tem vprašanju se je razvila okrog
pomočjo leve sredine. V političnih krogih smatrajo za zelo verjetno, da bo predsednik republike med temi tremi kand;dati izbral mandatarja.
Pariz, 24. novembra. AA. Padec vlade je povzročil neosocialist Gounin, ki je predložil predlog, naj se znižajo plače samo tistim državnim uradnikom, ki imajo na leto več ko 13.000 /rankov. Predsednik vlade Sarraut je najprej odklonil Gouninov predlog, naposled je pa le toliko odnehal, da naj bi se zni-
9. zvečer   v   poslanski   zbornici ljuta ; žanje p]ač začelo že pri onih uradnikih,
bitka. V debato je posegel ministrski predsednik Sarraut oseb.no in v obširnem govoru zagovarjal stališče vlade. Izrazil je svoje začudenje, da se razprava čisto finančnih vprašanj ravna po notranjepolitičnih ciljih. Zbornica naj končno izprevidi, da obstojajo za Francijo še mnogo važnejša in resnejša vprašanja, kakor pa so politične kombinacije razn li trakcij in podfrak-cij. Zbornica naj dokaže, da je med ekstremist; še vedno mogoče najti večino demokratičnih in dobrih Francozov, ki so pripravljeni brez iskanja osebne reklame izvršiti svojo dolžnost ter odiočno kreniti na pot saiiacije državnih financ.
Višek je dosegla razprava, ko je povzel besedo bivši ministrski predsednik H e r r i o t in v obširnem govoru naslovil na zbornico apel, naj se ne da zavajati od trenutnih osebnih na-sprotstev. Opozarjal je na nevarnosti, ki groze Franciji v zunanji politiki ter rotil zbornico, naj ne peha države v propast. Zbornica naj ne pokaže ne-sposo'hri'. sti in slabosti parlamentarizma baš v času, ko se ga napada z vseh strani in naj da Franciji zgled prostovoljne discipline. V nevarnosti pa ni samo parlamentarizem, marveč, kar je še mnogo resnejše, tudi državni kredit Francije same. Zbornica naj ne trati časa in naj ne pozablja, kaj se dogaja izven francoskih meja. Po težkih izkušnjah zadnjih let je nujno potrebno, da zbornica odobri sanacijski načrt, kaiti če so državne blagajne prazne, tudi država ni več svobodna. Herrio-tov goVor sta sprejeli meščanska levica in centrum z dolgotrajnim in viharnim pritrjevanjem.
PoJ vtisom tega govora je zbornica najprvo z veliko večino odklonila izpreminievalne in dodatne predloge social-tov. Okro<r l. zjutraj je izgledalo, da bo vlada dobila večino za svoj načrt.
Kritično glasovanje
Kmalu p*> 2. uri pa so neosociLlistl Izvršili novo otenzivo in predlagali, naj se plače državnih uradnikov izpod 10.1.00 frankov letno iz vzamejo od vsakega znižanja. Opirajoč se na prejšnja glasovanja je ministrski pred-s&tlJk Sarraut pri glasovanju o tem prenosu stavil vprašanje zaupnice. Na s^_wi:o i>i esenečenje pa je vlada ostala v manjšini. Za predlog neosociali-stov je glasovalo 321 poslancev, za stališče vlade pa samo 247.
Po objavi glasovanja se je vlada takoj umaknila h kratkemu posvetu, nakar so vsi ministri z ministrskim predsednikom na čelu odšli v Elizejsko palačo ter podali predsedniku republike svoje ostavke. Predsednik republike je ostavko vlade sprejel in poveril Sarrautu vodstvo vladnih poslov do sestave nove vlade.
Predsednik republike je danes dopoldne pričel s konzultacijami ter je po vrsti sprejel predsednike obeh zbornic rn vodilnih frakcij. V političnih krogih vlada prepričanje, da bo nova vlada krenila še bolj na desno.
Kot natresneiši kandidati za bodočega predsednika vlade se Imenujejo Herriot. Oaladier in Callaux. Herriot le izjavil, da bi v primeru, če bi sprejel mandat,  vladal brez socialistov s
ki imajo več ko 11.000 frankov na leto. To neodločno zadržanje predsednika vlade je bilo zanj usodno ter so se cen-trumaši, ki so ga dotlej podpirali, odvrnili od njega. Pri glasovanju so se izrekli zoper vlado ne samo neosocialisti, temveč tudi mnogo centrumaSev, ki so bili strašno ogorčeni, da je Sarraut postavil kompromisno rešitev. Tako je vlada ostala v manjšini.
Večina, ki je vlado vrgla, je čisto slučajna. Sestavljena je iz najraznovrst-nejših elementov, kakor socialistov, ne-osocialistov, več članov centruma in desnice. Zato se iz da višnjega glasovanja v parlamentu ne more sklepati na nobeno politično indikacijo, kako naj se reši nova vladna kriza.
Izjava Sarrauta
Pariz, 24. novembra. AA. Vlada je padla ob 2.15. Takoj po glasovanju je
Sarraut z vsemi ministri odšel v Elizej in izročil predsedniku Lebrunu ostavko kabineta. Ko je ob 3.15 zapuščal Elizej, je dal Sarraut samo tole Izjavo:
Odhajam z mirno vestjo. Če ne bi bil padel na tem incidentu, bi pa prišlo do drugega, ki bi vlado vrgel.
Tardieu za avtoritativen režim
Pariz, 24. novembra. Tardieu nadaljuje svojo kampanjo za avtoritativno vlado v Franciji. V najnovejšem članku, ki ga ie objav!) v »Illustratiou«, poudarja, da groze Franciji predvsem tri nevarnosti: 1. nemška nevarnost, 2. socialistična nadvlada in 3. razpad republikanske ureditve. Po njegovem mnenju ie samo en Izod: ali takojšnja rešitev aH pa polom.
Herriot pri Lebrunu
Pariz, 24. novembra. AA. Herriot jm včeraj obiskal predsednika republike Le-bruna. Poročal mu je o svojem potovanju po Bolgariji, Rusiji In Turčiji. Herriot je moral, kakor znano, po povratku iz teh dežel takoj leči v posteljo in je zaradi tega Sele zdaj mogel poročati predsedniku republike o tedanjih svojih vtisih.
Smrt francoskega ministra
Pariz, 24. novembra. AA. Snoci je preminul poslanec in bivši minister dela v Dala di e r j e vem kabinetu Francois Albert. Obolel je bil na gripi. Bilo mu je komaj 56 let. Pokojnik Je bil znan tudi kot novinar In Je spadal med ožje sodelavce, pok. Clemenceauja. Strankarsko je spadal med vplivne Člane radikalnih socialistov.
¥"*na interpelacija
poslanca g. Mohoriča
Nti^ao opozorilo na položaj lesne industrije v dravski banovini — Narodna skupščina je priznala predlogom
g« Mohoriča nujnost
Beograd, 24. novembra, p. Danes je Narodna skupščina nadaljevala svoje delo. Po odobritvi zapisnika je bila precltana najprvo interpelacija, ki jo je vložil narodni poslanec in minister n. r. g. Ivan Mohorič na ministrskega predsednika, finančnega, trgovinskega, prometnega in ministra za šume in rude.
Interpelacija
Narodni poslanec in minister na razpoloženju g. Ivan Mohorič opozarja v svoji interpelaciji na obupen položaj lesne industrije v dravski banovini, ki se bistveno razlikuje od položaja te industrijske panoge v drugih banovinah, v dravski banovini so gozdovi v pretežni večini v zasebni posesti in zlasti prevladujejo mali posestniki, ki jih je okrog 134.000. Na tem problemu je zainteresiranih tudi na deset tisoče drugih prebivalcev, ki si služIjo svoj kruh kot gozdni delavci, vozniki in delavci lesne industrije. Glavni trg za ix-voz lesa i zdravske banovine je Italija, kjer pa se čuti v zadnjem času vedno hujša konkurenca ne samo zaradi kvalitete, marveč se bolj zaradi izvozne politike. Avstrija izvaža v Italijo za 100 do 200 lir pri vagonu ceneje kakor pa Jugoslavija, kar je posledica tarifne politike. Izvoz našega lesa pa je vrhu tega obremenjen še z raznimi taksami, ki znašajo okrog 100 Din pri kubičnem metru, kar pomeni letno za lesno industrijo dravske banovine izgubo okrog 60 milijonov dinarjev. Zato zahteva, naj prometno ministrstvo takoj uvede pogajanja z italijanskimi železnicami v svrho znižanja zvezne tarife za izvoz našega lesa. Prav tako naj se revidirajo omenjene takse ln znižajo na neobhodni minimum v svojih nadaljnjih izvajanjih je g. Mohorič opozoril na težkoče zaradi devizne politike in zlasti poudarjal potrebo pospeševanja domačih izvoznikov pred inozemskimi.    Obenem    opozarja v
svoji interpelaciji na nujno potrebno ureditev odnosajev v pogledu eksploatacije to izvoza lesa iz zasebnih in državnih gozdov. Konkurenca državnih gozdov v zasebni industriji je za državo samo Škodljiva. Končno opozarja na nujno potrebo enotne organizacije za izvoz naših lesnih izdelkov, v svrho rešitve tega važnega problema predlaga interpelant, naj se nujno skliče medmlnistrska konferenca, da bi se to vprašanje neodložljivo in takoj dokon-
čno rešilo. Ob koncu opozarja interpelant, da vsi ti ukrepi ne zahtevajo od države ni-kakih finančnih žrtev, baš nasprotno Izboljšanje položaja lesne industrije bo samo povečalo dohodke državne blagajna.
G. Mohorič je v obširnem govoru utemeljil to interpelacijo in zahteval za njo nujnost Opozoril je zlasti na to, da se baš sedaj pripravljajo trgovinska pogajanja z Italijo in je zato neobhodno potrebno, da se ta vprašanja takoj urede, ker bi se sicer lahko zgodilo, da naa bo Avstrija izpodrinila z Italijanskega, za Izvoz našega lesa najvažnejšega tržišča. Zbornica Je Izvajanjem g. Mohorič« viharno pritrjevala. Minister za šume In rude g» Pavso Matica Je nato v Imenu vfade Izjavil, da prepušča odločitev o nujnosti Narodni skupščini. Pri glasovanju je Narodna skupščina soglasno odobrila nujnost te Interpelacije.
Skupščina je nato prešla na dnevni rad in nadaljevala raz pravo o zakona glede pobijanja spolnih bolezni. V debati so ffo-
vorlH narodni poslanci dr. Keeeljevič, dr. JevremoviČ in dr. Tadič, nakar je bila seja opoldne prekinjena In se bo nadaljevala
popoldne ob 5.
Seja finančnega odbora odgođena
Beograd, 24. novembra. Za danes popoldne je bila napovedana seja finančnega odbora, ki bi imel razpravljati o davčnih novelah, ki jih je včeraj predložil finančni minister. Ker pa je finančni minister o>bo-iei je bila seja finančnega odbora odgođena.
Sorzna poročila*
LJUBLJANSKA BORZA
Devize.   Amsterdam 2305.40 _ 2816.76,
Berlin  1362.08 _        1372.88,   Bruselj 796.36
do 800.29. Curih 1108.35 1113.85. London 186.42 — 188.02, Ne* Tort 3502.7! do 3530.98,    Pariz   223.89 — 225.01, Praga
169.79 _ 170.65,    Trst    S01.13 _ 303.53
(premija 28.5%). Avstrijski šUine v privatnem kliringu 1.15.
INOZEMSKE BORZE. Čarih. Pariz 202012, London 16.80, New
York 31850. Bruselj 71.85, MIlan 27.21, Madrid 41.0750. Amsterdam 208.—, Berlin 123 0750. Praga J£ 32. Varšava 57.05, Bukarešta 3.05.
Bolgarija in zbližanje z Jugoslavijo
Velika debata v bolgarskem tisku — Makedonstvujušči zopet rujejo proti sporazumu — Odmev pose ta bolgarskih novinarjev
Sofija, 24. novembra. AA. Zadnja Številka »Makedonije« priobčuje pod naslovom »Zahtevamo jasen odgovor!« uvodnik, v katerem obravnava vprašanje rbllžanja z Jugoslavijo tako-le:
Ze nekaj časa sem se na Bolgarskem veliko govori in piše o zbližanju z Beogradom. Vendar še danes ne vemo, kakšni so cilji teh pristašev zbližanja, v Čem naj to zbližani e obstaja, kam naj nas vodi ji kakšne bodo po njihovem mnenju koristi tega rb'ržanja za Bolgarsko kn za bolgarski narod.
Očividno tu ne gre za podrobnosti, marveč za misel kot tako, brez katere rti mogoča realna politika. List kritizira v svojih nadaijnah izvajanjih zadržanje zagovornikov rbliianja z Jugoslavijo in pravi, da se ti pristaši zbližanja celo predstavljajo kot največji in najčistejšn bolgarski rodoljubi. Pri tem pa žrtvujejo Makedonijo za T rakijo. Dalje pravijo, da se naj Bolgari in Srbi med sabo pobliže seznanjajo in da bo nato vso drugo prišlo samo od sebe. Ti nesrečnii ljudje, pravi list dalje, ne vidijo, da polrtike ni mogoče delati z zaprtimi očmi. AH jih smemo imenovati rodoljube? Ali so to sp4oh častni fn pametni molje? Mi pričakujemo in zahtevamo od njih, naj odgovore jasno. Mi že vnaprej vemo, da bo ta odgovor njihova lastna smrtna obsodba. Kaže, da se tega tudri zavedajo in kako strašen je njihov obraz brez maske. Bolgarskemu narodu ponujajo iluzije, ga zapeljujejo, opijajo in ubijajo. Bolgarskemu narodu ne morejo drugače koristiti, kakor da se sami odstranijo iz javnega življenja. To bodo sami storili, pravi list na kraju, če je v njih še količkaj časti in hrabrosti.
»Pobeda«, ki jo ureja sin pok. Stam-boljskega A sem, reagira na pisavo >Make-donije« v Članku pod naslovom >Balkan-
ska solidarnost tn srbsko-bolgarsko rbll-žanje«. Ta pravi med drugim;
Značilno za žolto časopisje, ki se bori tako proti balkanski solidarnosti kakor proti srbsko-bolurarskemu zbližanju, je to, da skuša z vsemi razpoložljivimi sredstvi oblatiti zagovornike obeh teh stališč in jih izpostavljati javnemu zasmehu, z drugimi besedami, da prenaša to borbo na cisto osebna področja.
>Bolgarska nezavisnost« priobčuje o tem vprašanju Članek svojega glavnega urednika Dimitrija Risova in pravi v zvezd a potovanjem bolgarskih novinarjev po Jugoslaviji :
Obisk bolgarskih novinarjev v Pragi, Budimpešti in Beogradu po službenem obisku Nemčije je bi] čin kolegijalnosti. Bolgarski novinarji niso vodili kakšne svoje posebne politike. Tudrf obisk v Nemčiji ni veljal posebni nalogi. Državno politiko vodi odgovorna vlada s pristankom državnega poglavarja. Razumljivo pa je, da bodo novinarji, kot zastopniki javnega mnenja po povratku v domovino pretehtali in ocenili, kar so videli in kar so slišali, v ostalem so bolgarski novinarji tako v Berlinu, kakor v Pragi, Budimpešti, zlasti pa v Beogradu varovali svoje dostojanstvo. Naravno je, da so se, kolikor jim je dopuščal čas. razgovarjali s svojimi beograjskimi tovariši tudi o stikih med obema narodoma. — Isti list priob-čuje tudi uvodnik pod naslovom t Druge drŽave in Bolgari«, v katerem se posebej poroča o potovanju bolgarskih novinarjev po Nemčiji, Madžarski in Jugoslaviji. V tej zvezi trdi člankar:
O Jugoslaviji lahko mislimo, kar hočemo, zlasti zaradi nesoglasij, ki so nam ostala kot posjedi ca zadnjih vojn. Toda priznati moramo, da smo tam našli takšno organizacijo državnega aparata, ki ima svoje globoke in široke notranje in zunanje naloge. Sproščen notranjih strankarskih prepirov ustvarja tamošnji državni ustroj stvari in uresničuje načrte, ki zaslužijo na j resne j so pozornost
V Avstriji se pripravlja nov preokret?
Nenaden prihod rimskega poslanika na Dunaj spravljajo v zvezo z izpremembo notranje-političnega kuna
Dunaj. 24. novembra. AA. Tukaišnji listi poročajo, da odpotuje novi avstrijski poslanik v Rimu Rintelen danes na Dunaj, da bo poročal svoji vladi.
Po pisanju nekaterih listov ie zbjdila ta vest veliko pozornost v tukajšnjih političnih krogih. Kakor znano, je dr. Rintelen šel? nedavno izročil svoj? akreditive v Rimu, v političnih krogih pa smatrajo za nekaj nenavadnega, da poslanik že po tako kratkem času prihaja poročat svoji vladi.
Listi spravljajo prihod Rintersna na Dunaj v zvezo z notraujimi političnimi razmerami in z razvojem v političnem potožaiu ter naglasajo dobre odnoSaU, ki vladajo med  Rintelenom  in Landbundom.
Dunaj, 24. novembra. AA. Današnji listi poročajo, da f* prišlo v Monakovem do spopada mod avstrijskima nacionalno socialističnima voditeljema, ki sta pobeemila iz Avstrije. Habichtom in prokschem. SnoČnji >Weltbatt<, organ krščansko socialne stranka piša, da je Proksch pobegnil nazaj v Avstrijo.  V zreči a tem pravi ltet,   da t*
kancelar Dolltuss ze v3&rat dejal, da je sicer izključena obnova nacionalno socialistične stranke- v Avstriji, da pa ne bo metal polan pod noe- nacionalni politiki, temelječi na čisto avstrijski ideologiji. V zvezi a tem so si nekateri krotri prizadevali, da bi prišli v stike z nacionalnimi socialisti, kar ie v Berlinu napravilo dober vtis.
Današnji »ExtrablatU pravi, da se bo že v neka i dn-h vid?lo, kai ie * Prokschem. Gotovo je le. da se zadnje dni širijo glasovi, da hoče nacionalno socialistična stranka izpremeniti dosedanjo taktiko ter se pomiriti s sedanjim režimom v Avstriji. Ni izključeno, da H nenadni prihod dr. Ria-telena na Dunaju v zvezi s t*m-
Dunaj. 24. novembra. AA. Dananji lit-ti prinašajo j radno vast. da je avstrijska vlada sklenila obravnavati tudi zločine zlohot-neea uničevanja električnih, brzojavnih in telefonskih naprav po zakonu o izrednem stanju, ki uvaja za takšne zločine smrtno kaz*n.
70 letnica zaslužnega narodnega delavca
LjobUana, 34. novembra.
Te dni je praznoval v krogu svoje družine 70 letnico rojstva g. Robert Llndtner, vpokojeni davčni upravitelj v Ljubljani.
Jubilant, ki je rodom Ljubljančan, je po končanih Študijah na realki in na uči-telHJ&u stopil v finančno službo. Služboval je djolgo vrsto let v Ljufoijan:, nato v Latiii, Logatcu, Kranju, Velikih Laščah, Senožečah, Krškem, Kranjski gori itd. Po 41 letih vestnega službovanja je bil leta 1921. v Krškem vpokojen.
Kakor je bil vesten in vzoren v službi, tako ie bil jubilant tudi vse življenje izredno marljiv v delu za narodov blagor in njegovo prosveto. 2e kot mladenič se je živahno udejstvoval v Narodni čJtalnioi. bil je pa tudi navdušen Sokol in kot tak med ustanovitelji Sokola v Radečah leta 1910. Zaradi tega so ga imele avstrijske oblasti na pUci in med vojno so ga preganjale.
Najbolj pa imajo jubilanta v čis+ih Radečam. Po vpokojitvi se je g. Lindrner preselil v Radeče pri Zidanem mostu. Njegova zasluga je, da je bilo Radeče ime-
novano za mesto. Bil ie devet <et občinski odbornik ji pri pokojnem ministru dr. Gregorju Žerjavu je izposlova!, da je dobilo državno Šumarsko postajo. Udejstvoval se je tudi v krajevnem šolskem odboru, katerega član je bil ve^ et. dalje poverjenik Slovenske Matice, de egat Rdečega križa, delegat JNS za srez Krško td Vedno pošten in čistih rok e delal vse ž., ljenje samo v prid bližnjega in za koristi naroda.
Jubilant je vzgojil tudi več otrok, siru Mirka, k; je inženjer pri Higijenskem zavodu v Ljubljani, ter dve hčerk. Letos «e tudi ob stran: svoje zveste družice Marict rojene Benedik. praznova' 45 letnico srečnega zakona  Številnim česftkam zash/ nemu narodnemu delavcu m borcu se pr-družuiemo tudi m' z željo, da b? osta' i« bilant zdrav in  srečen do skrajnih mei; č^oveške-i^a ?'v11en»a.
Darujte za nesrečne poplavtfence
8ii mi 2
»SLOVENSKI NAROD«, dne 24. novembra 1933
Proslava iS letalce osvobojenja
LJubljana, 24. novembra.
Bojne organizacije: vojni dobrovoljci, rezervni oficirji, cetniki. bojevniki in Tojnl Invalidi pripravljajo za dne 1. decembra proslavo 15 letnico osvobojen ja m nedinjenja.
Na tej proslavi naj bi sodelovala vsa javnost Ljubljane In bližnje okolice, kakor tudi vsa narodna in kulturna društva, gospodarske in socialne organizacije ter ustanove.
Proslava L decembra mora pokazati vsem in vsakomur, da se ob 15 letnici oavobojenja in nedinjenja Slovenci do dna duše zavedamo vrednosti tega zgodovinskega dejstva, saj smo takrat stopili v krog svobodnih evropskih narodov. Zato bodi 15 letnica tega znamenitega dogodka spontana manifestacija vsega našega ljudstva brez izjeme in razlike za našo, s tolikimi žrtvami ustvarjeno državo.
Manifestacijski obhod se bo vršil v petek dne 1. decembra točno ob 5. uri popoldne. Zbirališče na Kongresnem trgu ob y25. do 5. ure popoldne. Da zadobi ta proslava svoj pravi izraz, pozivamo vso javnost, da prisostvuje obhodu in tako manifestira za kralja, domovino in državo.
Sprevod se bo pomikal s Kongresnega trga po Vegovi, Rimski, Bleivveisovi, Aleksandrovi, Tvrševi, Tavčarjevi, Miklošičevi cesti na Marijin trg pred magistrat, kjer bo kratek nagovor in razhod.
AKCIJSKI ODBOR BOJNIH ORGANIZACIJ V LJUBLJANI.
Kaj vse pripoveduje kri
Snoči je univ. docent g. dr. A. Košir nazorno s skioptičnimi slikami
razlagal, kaj pripoveduje kri.
kot svetilni plin. če je svetilnega plina le 3 odstotke v zraku, se človek ie zaduši.
čeprav imamo po vsem telesu ogromno eritrocitov ali barvanlh krvnih telesc, ki se vedno porajajo v tako Imenovani kratki kosti in tudi v drugih kosteh, ven-d ar žive eritrociti le kake tri tedns, nato se pa izgube neznano kam, a le eno četrtino jih telo pokoplje v vranico, ki je torej centralno pokopališče naše krvi. Razmerje barvnih telesc v krvi nam pokaže slabokrvnost, hemofilijo in tudi malarijo, v trebušni slinavki se nam pa pojavi sladkor in z njo sladkorna bolezen. Iz pre-izkave krvi lahko te bolezni ugotovimo z vso gotovostjo, prav tako je pa važno Dreiskavanje krvi tudi pri zločinih In pa pri mesu in mesnih izdelkih, zlasti pa pri klobasah, kjer nam lastnosti raznih krvi dokažejo, će Je v klobasah primešanega kaj konjskega, ovčjega, mačjega, zajčjega ali pasjega mesa. To določamo s raznimi serumi, ki jih pa na drugi Btrani spet uporabljamo kot protlstrup proti najrazličnejšim boleznim in tudi proti steklini in kačjemu piku. Ne samo, da lahko določimo, če je madež, ki ga je kjerkoli pustil zločinec, v resnici kri, določimo pa lahko z gotovostjo tudi, če je v madežu kri človeka ali katerekoli živali.
Tudi  iz brezbarvnih krvnih telesc _ levkocitov in iz njihovih jeder sklepamo, da so v telesu razne bolezni, prav tako pa iz krvnih pločic. Gnoj so sami levkociti če v rano pridejo bakterije in se po cev kah. ki jih  imenujemo mezgovje raz?-' v telo. nastopi zastrupljenje krvi in smrt Vnete mezgovnice    spoznamo po napetih žilah in zateklih bezgavkah, kar naB ved no opozarja, da ni v našem telesu vse v redu.  Na  ta način   dokažemo  tudi legar ali tifus z vso gotovostjo, da ni treba vsakemu sumljivemu človeku ležati v oddel ku za nalezljive bolezni.
Se mnogo zanimivega nam Je poved a1 g. dr. Alija Košir, zlasti smo bili pa vsi veseli njegove krasne slovenščine, saj je uporabljal tudi za najredkejše tuje izrabe prav nazorna domača imena.
LJubljana, 24. novembra. Prav malo imamo znanstvenikov, ki bi se >ponižali< in svojo učenost pokazali tu di širokim plastem prebivalstva ter tako koristili vsemu narodu, gobovo je pa tak mož, ki ma svoje veliko znanje povedati tudi tako, da ga vsakdo razume, univ. docent g. dr. Alija Košir, ki je enoči v okrilju Prirodoznanske sekcije muzejskega društva v prav dobro zasedeni dvorani Delavske zbornice nad vse nazorno s skioptičnimi slikami razlagal, kaj pripoveduje kri.
Že v uvodn je predavatelj pripomnil, da o krvi znanost prav za prav Se ne ve mnogo Ln da bo treba še mnogo dela in preiskav, da bomo v resnici poznali lastnosti tega prav posebnega soka. Kri je tekočina, ki jo po stalnem ritmu goni srce po vseh delih telesa, sestoji pa se iz plazme in krvnih telesc. Plazmo sestavljata serum in vlaknina ali fibrin, a med krvnimi telesci ločimo barvane krvne stanice ali eritrocite, brezbarvne krvne stanice ali levkocite, nadalje krvne pločice im krvna zrnca. Ko nam je predavatelj pokazal, kako črpamo kri iz žil dovodnic, nam je tudi povedal, kako pridobivamo razne serume proti najrazličnejšim boleznim. Ko se kri strdi, se loči od krvne grude rumenkasta tekočina _ serum, gruda pa sestoji iz vlaknine in krvnih telesc. Ko nam je opisal tudi sestavine vlaknin, ki same zalepljajo rane, da kri ne odteka več, je tudi opozoril, da se kri brez kalcija v vlaknini ne more strditi, kar povzroča tako imenovano težko bolezen hemofilijo, ko bolniki neprestano krvave Iz najmanjših ranic. Na tej strašni bolezni je baje bolehal ruski carjevič. Hemofilija je dedna in jo prenašajo tudi ženske na svoje otroke, vendar pa to strašno bolezen dobe edino moški. Kri se večkrat strdi tudi v žilah, da nastane v njih brezkrvnost In zastoj krvi. če zaradi takega zamaška v žilah nastopi brezkrvnost v možganih, imenujemo to možgansko kap, a zastoj krvi nam napravi tudi krčne žile.
Silno zanimive in važne v krvi 6o tudi barvane krvne stanice ali eritrociti, ki so tako majčkeni, da merijo v premeru le po 7.5 mirionov, pri čemer opozarjamo, da je mirion tisočinka milimetra. Ta nepopisno mala telesca so ploščata ter sestoje iz % vode ter M krvnega barvila ali hemoglobina, ki daje krvi rdečo barvo. Hemoglobin je spet sestavljen iz beljakovin in železa, lahko pa iz njega napravimo tvarino, ki je zelo sorodna klorofilu, &i oživlja rastline. Vsak človek ima v sebi toliko krvnih telesc, da 'bi, nanizane kakor suhe fige na rešto, z njimi lahko ovili vso zemljo, ker bi dolžina te silno tanke niti znašala 47.500 km, a če bi eritrocite samo enega človeka položili drug oh drugega, bi dosegli daljavo 187.500 km, da bi torej lahko skoraj 5 krat obšli vso zemljo, čeprav so ta telesca tako silno majčkena, vendar imajo nekatere živali n. pr. mačka že manjše eritrocite, v primeri z eritrociti človeške krvi ima pa silno velika barvana krvna telesca na5a človeška ribica ali proteus. V enem kubnem milimetru imamo pri moškem 5 milijonov takih telesc, pri ženskah pa samo 4 in pol milijona, a v vsej krvi enega samega Človeka imamo 25 bilijonov eritrocitov. Zanimivo je. da število barvanih krvnih telesc raste prav naglo z nadmorsko višino, a s temi tako malimi telesci enega človeka 'bi lahko pokrili ploskev, ki je široka in dolga po 60 m, torej 3600 kvad. metrov, to je približno toliko, kakor kvadrat, ki ima stranice enake višini našega nebotičnika.
Ko je predavatelj govoril tudi o plinskem presnavljanju krvi ter o pridodat-kih krvi, je prešel na transfuzijo krvi, ki jo poznamo že tudi kot najizdatnejšo po. moč pri ranjencih in tudi pri drugih boleznih. Pri transfuziji moramo zlasti paziti na razne pojave pri presnavljanju krvi, kakor na hemolizo in na aghitinacijo, t. j. na zlepljenje krvnih telesc. Nikdar pri transfuziji ne smemo človeku dati živalske krvi, a tndi le človeško samo tedaj, če to dovoljuje takoimenovaiia krvna sku-plna dotičnega človeka. Po aglutinaciji delimo namreč kri na štiri skupine, in sicer na O, A, B in AB. Kri skupine O lahko dovajamo vsakemu človeku ln zato imenu« jemo ljudi s krvjo te skupine univerzalne dajalce, ki jih imajo v stalni evidenci bolnice tudi v našem mestu, da so vedno pripravljeni, kadar je treba s svojo krvjo pomagati <n resiti bližnjega. Vse, dokler nismo poznali krvnih skupin in njih lastnosti, smo imeli vedno tožbe in pravde, kdo je oče kakega otroka, a sedaj lahko očetovstvo dokažemo že s preiskavo krvi po njenih skupinah, ker otrok pripada vedno tisti krvni skupini kakor oče. Pri transfuziji smemo kri skupine A in B dati tudi le človeku s krvjo skupine AB, a krvi skupine AB ne smemo dati v žile človeka, ki ima kri ostalih treh skupin. V krvi je 60 krat toliko kisika kot v zraku, ker se hemoglobin tako rad veie s kisikom, na žalost pa tudi s strupom, ki ga imenujemo ogljikov    monoksid  in  ga poznamo
Velik požar
Maribor, 24. novembra.
V noči od srede na četrtek je nastal v Mariboru velik požar v skladiščih surovin tekstilne tvornice Doctor in drug.
Goreti je začelo kmalu po polnoči, najbrž so se nakopičene bale bombaža in drugih surovin same vnele. Ogenj se je širil z bliskovito naglico in ker mu nočna straža ni bila kos, so pozvali na pomoč gasilce. Medtem so Že prispeli na kraj požara gasilci bližnje železniške delavnice, za mariborskimi poklicnimi gasilci pa tudi gasilna društva iz Studencev in pobrež-ja. Združeni gasilci so napeljali več cevi, ki so kmalu bruhale ogromne množine vode na pogorišče. V glavnem so gasilci stremeli, da preprečijo razširjenje ognja na sosedne objekte, kar se jim je tudi posrečilo, šest motornih brizgaln je neprestano brnelo kakor za stavo, toda gorelo je s tako silo, da so gasilci potrebovali več ur, predno so ogenj vsaj delamo udu-šili. Okrog- 3. zjutraj je bil ogenj toliko udusen, da so se lahko nekatera gasilna društva vrnila domov.
Na kraju požara se je zbrala ogromna množica radovednežev in so imeli orožniki ter policija veliko dela, da so zadržali naval radovednežev, ki so sd upali preblizu ognja.
Včeraj dopoldne je nudilo pogorišče žalostno sliko Ogromna množina ožganih bombažnih bal, poogljenelo tramov je, ostanki tovornega vlaka in velike decimalne tehtnice, so bili sledovi požara. Poleg skladišča je zgorela tudi majhna baraka, v kateri so bile važne listine, pogodbe, obračuni in knjige, kar vse je postalo žrtev divjajočega elementa.
škoda je ogromna in jo cenijo skoraj na dva milijona dinarjev. Včeraj dopoldne je odšla na kraj požara komisija zastopnikov policije ter mestnega gradbenega urada, ki bo skušala ugotoviti vzrok požara. Domnevajo, da se je bombaž sam vnel.
Radio kotiček
Ljubljana, 24, novembra.
Jutrišnji radio-proeram nam prinese ob 13. reproduciran instrumentalni koncert, :n sicer Fantazije iz Verdifevih oper. Ob 20. bo koncert radio-orkestra. ki nam zaigra nekaj odlomkov \% Verdijeve >Aide< in Mae*enetov? >Manon<. Vmes bomo na slišali kot solistične vložke celo in klarinet. Ob 21. nastopite znana virtuoza na harmoniko Magister In Bricelj. Sooprifeti s* nameravata resno in bo »»veda borba sa prvenstvo ostra Ob 22. zaključi radio-iazz program a plesno glasbo.
Polee tesa bomo pa slišali jutri v radij zabavno predavanje prof. Šesta, nadaljevanje pcdsvania univ prof. dr. Vebra o ljudskem nauku o d.>brem in zlu ter zu nanjepolitični pregled, ki nam jjm poda dr. Jug.
Mrlič na mlinskem kolesu
Zagonetna usoda Matije Miheliča iz Vinice — Žrtev
zločina?
Ksr ie bilo oblastem prijavljeno, da je Viničan Matija Mihelič brez aledu izginil in ker so itak domnevali, da je utonil in da i* Kolpa, ki je bila t^daj precej velika in deroča, odplavila njegovo truplo dalji, je zelo verjetno, da je mrlič na mlinskem kolesu Mihelič. To domnevo potrjuje tudi približna starost najdenega trupla, ki odgovarja Mihe-ličevi starostu Preiskava bo dognala vzrok smrti. Morda je Miheuč" med prevozom čez Kolpo ali ko je ribaril — bil }e namreč navdušen ribič — padel iz čolna in utonil, ni pa izključeno, da je postal
žrtev zavratnega umora
ki pa ga rana na glavi še ne more dovolj tehtno dokazati, ker je v Kolpi več jezov in so rane morda povzročili udarci ob kamne, ko je voda vlekla truplo Čez Jezove in mimo ekal v koritu.
Morda bo preiskava končno prinesla odgovor na vprašanje, kaj se je zgodilo z Matijo Miheličem. Njegova zagonetna usoda je sprožila razne govorice in silno razburjenje v Vinici sumi in v drugih vaseh ob Kolpi in v okolici, ker se redko zgodi, da nosi voda utopljenca več kot m^sec dni s seboi in ga ne splavi na obalo. Naši Ifudje bodo odslej pri prevozih čez Kolpo, zlasti kadar je večja, in pri ribarjenja gotovo previdnejši.
Črnomelj, 22. novembra.
Pred dobrim mesecem je iz Vinice pri Črnomlju brez sledu izginil domačin Matija MlheliČ. Vsa poizvedovanja za njim so ostala brezuspešna. Niti orožniška preiskava ni mogla dognati, kaj e? je zgodilo z njim. V zvezi s tem so se razširjale vsak dan bolj fantastična vesti in so ljudje govorili o zločinu pa tudi o nesreči.
Včeraj Je pa mlinar Janko Erdeljae iz PriliŠca pri Karlovcu zapazil, da se mlinska kolesa Dd obračajo v redu in je stopil iz mlina, ki ga ima na Kolpi, pogledat, kje tiči vzrok. Lahko si mislimo njegovo preee-nečenje, ko je opazil, da obračajo mlinska kolesa moško truplo, ki se je bilo zapletlo med lesene lopate na koles j. Sprva ni mogel niti verjeti, da bi bilo to mogoče, vendar pa je končno le uvidel, da res
mlinska kolesa obračajo mrliča
Seveda Je nemudoma obvestil o tem oblasti, ki so takoj poslale v Prilišče sodno zdravniško komisijo, da ugotovi identiteto mrliča in po možnosti tudi vzroke smrti. Komisija je dognala, da ie bil pokojni star od 85 do 40 let in da ima na levi strani lobanje
veHko rano
le december v Hrastniku
Hrastnik, 23. novembra.
Sokolski praznik 1. decembra bo letos Sokol ob 151etnici ujedinjenja proslavil izredno slovesno. V Sokolskem domu je dan za dnem, večer za večerom kot v panju. Tu se vrše zadnje priprave za svečano akademijo, ki bo ravno letos izredno pestra. Na akademiji bomo videli >Polarni senc, telovadni ples, ki traja nepretrgoma nad eno uro. Kljub velikim izdatkom, združenim s to prireditvijo, nastopa namreč nad 100 oseb v najrazličnejših kostumih ln pri popolnoma novi sceneriji, se društvo ni zbalo stroškov, samo da nudi občinstvu program, kakršnega dosedaj še ni predvajalo nobeno sokolsko društvo razen Radovljice.
Telovadni ples >Polarne sanje«, v katerem nastopajo mornarji, 'beli medvedi, polarna zvezda in njene spremljevalke velike in male snežinke, snežene kepe, polarno solnce, burja in njih spremljevalke po krasnem ritmu češke glasbe bo prvo vrsten užitek tudi za našo, čeprav telovadno in godbeno precej razvajeno publiko. Polarne sanje predstavljajo življenje in fantazije mornarjev, zamrznjenih s svojo ladjo v severnem ledenem morju Da bo slika tega telovadnega plesa še lepša bo vse izvajanje osvetljevano z lučjo najrazličnejših barv .v. bengaličnih luči
Ker so bile Sokolove akademije vedno dobro obiskane, opozarjamo že danes občinstvo, naj si pravočasno preskrbi vstopnice, ako noče biti brez tega sijajnega užitka, ki ga bo vsakomur nudila akademija 1. decembra.
Grad govori o Miklavžu
Ljubljana, 24. novembra.
Pravijo, da Je Grad republika zase. Vsi pa, ki poznajo Grad vedo, da so grajski prebivalci družina zase, ki jo veže prijateljstvo, siromaščina, borba za kruh, pri vsem tem pa — ljubezen do Jugoslavije m do njenega junaškega kralja.
Zavedajoč se. da je cvet naroda v mladini in da je zdravje naroda in države v zdravju mladine, smo vzljubili mladino in z mladino začeli nacionalno intelektualno delo, v kolikor nam je bilo pri siromaščini prebivalcev mogoče in kolikor je bilo mogoče ustvariti ob požrtvovalnosti posameznih. Brez žrtev pa ni nastala ne država, brez žrtev ni mogoča vzajemnost, le z žrtvami se je' ustvarjala naša slavna zgodovina, naša kultura in naše bratstvo. In v tem znamenju nam je potekalo življenje v letošnjem letu. V tem znamenju je naša mladina dosegla presenetljive uspehe.
Na tisoče Ljubljančanov je imelo priliko opazovati veličasten kres na Gradu ob priliki Vidovega-, dne. Solzne oči smo videli, ko so naši malčki deklamirali Vidov-dansko trilogijo, čuli smo izjave bratov Čehov, ki se niso mogli načuditi slogi in vnemi naše mladine. Celo zavidali so nas. da imamo tako zaveden naraščaj. Prav tako je naša mladina na svoj načm proslavila obletnico Lundra in Adamiča in v deklamaciji z Zupančičevo M mico na čelu položila na ideale, za katere sta dala svojo kri.
Kri, prelita za svobodo, je naša mladina na svoj poseben način počastila tudi na Suhem bajerju na dan vse svetih. V lepem sprevodu so nesli otroci vence na te zapuščene grobove in v znak hvaležnosti in spoštovanja je zadonela preko grobov deklamac;ja z zagotovilom, da bo mladina vedno in povsod čuvala s krvjo pridobljeno svobodo.
Vsa ta mladina je pa v večini najsiro-mašnejših druž.n, ki pri vsem svojem trudu in boju za kruh ne moremo nuditi sinovom in hčeram niti vsakdanjega kruha. Da vsaj nekoliko razbremenimo in razveselimo te siromake in da vsaj nekoliko sanj teh nedolžnih otrok uresničimo, smo zaprosili Miklavža, ki bo obiskal grajske otroke. Ker pa je Miklavž sam siromašen, prosimo, da nam iz ljubezni do teh otrok in do otroške idealnosti priskočijo dobri ljudje na pomoč s kakršnimkoli darilom v blagu ali denarju. Vsi ki ste za pogrnjenimi mizami in ne poznate prazne mize, usmilite sc najin otrok in ne oklevajte s podporo.
Nikakor pa ne smemo prezreti dejstva, da se je za vse akcije grajske mladine z vso energijo zavzela krajevna organizacija JNS, Mestni trg in po vseh svojih močeh pripomogla do izrednih uspehov. Tudi za miklavževanje nam stoji ob strani krajevna organizacija JNS, Mestni trg, s svojimi vplivnimi osebnostmi, pod predsedstvom g. občinskega svetnika J. Rebeka. Upamo, da bo vsa nacijonalna javnost uvaževala nai apel in storila svojo nacionalno in socijalno dolžnost. Naj ne bo nikogar, ki bi brez podpore odslovil našega nabiralca.
Možno je pa tudi darove pošiljati direktno na Grad in sicer v roke g. upravitelja Pivka, odnosno naj se sporoči naslov, na kar pridemo darove sami iskat.
SAMO SE DANES!
SLAVNI
KVARTET
ki je
V ZVOČNEM KINU DVOR
povzročil bombe smeha, nastopi samo še danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer.
Pred sodniki
Ljubljana. 24. novembra. Pred okrožnim sodiščem so se danes zagovarjali posestnikova sinova Anton Jagodic in Peter Grilc iz Sv Lenarta ter Jože Jagodic. Prva dva sta bila obtožena, da <*ta na prigovarjanje Jož Ma Jagodica zažigala v začetku leta 1930 na Veliki planini njegovo pastirsko kočo. Jož^ Jagodic je imel kočo zavarovano za 10.000 Din in je ree dobil 4230 Din zavarovalnine. Sodiče je vse tri obtožence oprostilo. Češ da ne more verjeti izpovedni Antona Jagodica, da je napravil ovadbo na orožnike le iz maščevalnosti.
Sodišče je razpravljalo še o drugi podobni zadevi. Mehanik šofer Matko Dolar ie obtožen, da ie zaigal 22. oktob. ponoči svojo za 6000 Din zavarovano barako. Obtožnira navaja pričo, ki je baje kritične noči videla Dolarja, kako ie t»ke-1 od svoje barake, ki so jo potem kmalu objeli plameni. Obtoženec se je zagovarjal, da je bil ob času požara doma na Igu in da ga priča obremenjuje le zato, ker je ni hotel jčiti utiranja. Ob zaključku lista obravnava še ni bila končana.
Naše tflsiališče
DRAMA Začetek ob 20 uri Petek, 24   novembra:  ob 15. url Hamlet Dijaška   predstava   po   globoko zniža nih cenah Izven. Sobota. 25. novembra: Tartuffe  Red B. Nedelja, 26. novembra: ob 15. url Pravica do   greha   Izven..   Znižane  cene. Ob 20.  uri   Praznik  cvetočih  Črešenj. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 27. novembra:    Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Red C. *
Danes popoldne ob 15. uri se igra za dijaštvo Shakespearejev >Hamletc. To ne smrtno delo, katerega mora poznati sleherni inteligent, vsebuje toliko krasot in obogati slehernega gledalca. Cene so globoko znižane, od 5 do 14 Din.
Molierova komedija >Tartuffe« se ponavlja v soboto 25. t. m. Duhovita ln zabavna veseloigra v odlični zasedbi Ln režiji dr. Branka Gavelle je Imela pri nas popoln uspeh. Igra se za red B.
Nedelja v ljubljanski drami. Dne 26. t. m. popoldne ob 15. uri se vprizori izvrstna češka veseloigra >Pravica do greha«, ob 20. uri pa bo druga repriza čudovito lepe japonske igre >Praznlk cvetočih črešenjc. Za obe nedeljski predstavi veljajo znižane dramske cene.
Robinzon ni glavni junak igre, ki jo je napisal mladi pisatelj Foerster in ki nosi naslov >Robinzon ne sme umretU, temveč glavni junak je njegov avtor Daniel Defoe, kateremu ukrade njegov sin rokopis Robinzona. Ves potek Iskanja rokopisa in končno usodo Daniela Defoea prikazuje ta izredno topli in prisrčni gledališki roman. Premijera ho na Narodni praznik 1. decembra ob 15. url popoldne.
OPERA Začetek ob 20. uri Petek, 24   novembra: Zaprto. Sobota. 25. novembra:  Jim-Jil. Izven. Globoko znižane cene, od 5 do 20 Din. Nedelja, 26. novembra: ob 15. uri Havaj ska roža. Izven. Znižane cene. Ob 20 url Travlata. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 27. novembra: Zaprto.
Operetna predstava po Izredno niz-klh cenah. V soboto 25. t m. se poje v operi ameriška opereta >Jtm-JUl«. Za to predstavo veljajo izredno nizke cene od 5 do 20 Din. Tako Je obisk pač vsakomur omogočen. Opereta Je ljubka, vele^abavna bi izredno melodljozna.
V >Havajski roil«, ki se poje v ne del jo 2*6. t m. popoldne, poje glavno vlogo princa Lilo-Taro g. Marčec. Vsa ostala zasedbe kakor običajno. Veljajo znižane operne cene.
V nedeljo zvečer   se   poje v operi Verdijeva opera >Traviata« z go. Gjungje-nac v vlogi Violette. Alfreda Germonta po je pri tej predstavi g. Banovec. Ostala zasedba kakor običajno.
Nekaj posebnega bo premijera revije >Stoji, stoji Ljubljanca<, ki bo ob koncu prihodnjega tedna v naši operi. Duhovit: tekst je napisal poveem iz na£ib prilik urednik in umetnik g. Niko Plrnat. Glasba, ki se naslanja tu pa tam na razne sa še narodne pesmi, pa je Bravničarjeva Delo študirata dirigent Suštersič in režiser g. Kreft. Nato po premijero že danes opozarjamo.
KOLEDAR.
Danes: Petek, 24. novembra katoličani: Ivan kriški. Jeca, pravoslavni 11. novembra.
.DANAŠNJE PRIREDITVE.
Kino Matica: Bil nekoč je muzikant...
Kino Ideal: Visoka pesem.
Kino Dvor: Slavni kvartet.
ZKD: >Ema — biser žene« ob 14.30 v kinu Matici.
Kino Šiška: V znamenju križa.
Prosvetno - drniabni večer >Krke< ob 20. pri Mikliču.
Udruženje jugo-sl. inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, predavanje ing. Milana Pertota iz Trbovelj o ižučnih železnicah za osebni prometu ob 20. v elektro-institutu tehniške fakultete (Aškerčeva cesta 11).
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in Trnkoczv, Mestni trj? 4.
Neka ugledna ljubljanska kn}ip)arn&, ki bi o nji Človek vsaj po imenu sodil, da je na pretek nacijonalna, je te dni razposlala naročnikom svojih edicij ponudbo, kaj da naj kupijo dragim svojcem za svetle božične praznike.
Na dveh polnih straneh ponuja in se vrsti avtor za avtorjem, knjiga za knjigo. In kaj mislite, kakšne knjige so najboljše darilo za slovenske ljudi v slovenskih hišah? Od pr\'e do zadnje so vse delo nemških avtorjev, pisane v nemškem jeziku. Nobene slovenske knjige ni vsaj v prevodu, kaj šele v originalu.
Pravijo, da naši književniki stradajo m da našim knjigarnarjem trda prede. Ver jetno. Toda ali more biti drugače, če knjigarnarji že sedaj za božično   darilce pri poročajo edino nemške  knjige,  kakor du bi ne imeli nobenega slovenskega avtorja, čigar dela bi zaslužila pozornost javnosti. Ali pa dotična knjigarna morda tako poj mu je svojo nacijonalno dolžnost podpirati naše književnike, ki s svojimi deli ne de lajo  časti le sebi,   temveč  sploh našemu slovenskemu    narodu.    Bilo   bi potrebno malo   več   narodne zavednosti   vsaj tam. kjer se na jeziku tako radi potegujejo in zavzemajo za vse slovensko.
Lutkovni oder na Viču
Vič, 24. novemtLira.
V zadnjem času je opažati razveselj* vo dejstvo, da se v sokolskih društvih v mestu in na deželi uspešno uvajajo lutkovni odri, kar je gotovo hvalevredna pridobitev v prosvetnem delu za našo deco. Lutkovni oder ni samo uavadna zabavna otroška igrača, temveč je tudi poleg sv<i jevrstne  umetnosti  najpopolnejše prednu sanje  pravljice v  smislu  njene kulturi-, njenega vzgojnega bistva. To je otia reai na oblika pravljice, ki dece ne spravlja z neslikano besedo v izvenstvarno fantazij« začaranih prinčev, temveč z nad vse prijetnim prednašanjem    poudarja vsebinsko vodilno nit. Središče vsega, neizogibni in povsod potrebni Gašperček (viški Sokol ga je prekrstil v Jurčka), je tako poosebljeni lutkovni teater, ko združuje v sebi veselo razigranost in z negativnim uačinoni pozitivno    poudarjeno    bistvo pravljice Lutkovni svet je tako važna potreba za našo  deco,  da bi ji bilo  treba posvečati prav toiiko pažnje, kolikor pri drugih aa rodih, kjer lutkovni oder ni postavljen sa mo za mladino, marveč je tudi polje umei nlškega udejstvovanja  in  primernega zre lejšega doživljanja.
Tudi nadvse agilni viški Sokol si Je pred kratkim postavil v svojem domu lutkovni oder, ki je eden najmodernejših v naši sokolski organizaciji. Duža lutkovnega udejstvovanja je podstarosta br. Metod Paternost, ki posveča vse svoje sile in prosti čas lutkovni umetnosti. Sokol si Je nabavil te potrebne lutke, uredil oder in kulise, pričel z vajami \<n skušnjami, tako da bo slavnostna otvoritev lutkovnega odra v nedeljo 26. t. m. Lutkovni odsek bo vprizoril čarobno pravljico >Jurček v peklu«, nakar bo sledila še revija lutk.
Marljivemu lutkovnemu odseku vse priznanje za požrtvovalno delo in trud, saj bo naša mladina uživala v zimskih popoldnevih vesele urice in razvedrilo pri lutkovnih predstavah. Z veseljem lahko ugotavljamo, da bo lutkovni oder na Viču zgleden dom naše lutkovne umetnosti. Ze Urno tej ustanovi najlepši razvoj in čutiti dolžnost obstoja takega odra do naše mladine. Starši peljite svoje malčke tja. kjer živi njihov svet. Igra mladine je in mora biti praksa za življenje, pa čepra • podzavestna. Pričakujemo, da bo sokolska dvorana v nedeljo popoldne zasedena $c zadnjega kotička z našo mladino. Pridite vsi! Zdravo!
Iz Kamnika
— Streljanje — družabna zabava. 2e predlanskim so prijatelji strelskega sporta v zimski sezoni organizirali v restavraciji pri >Petru< sobno streljanje na razdaljo 20 m Tudi lani se je to sobno streljanje zelo obnesio kot dobrodošla družabna zabava, ki je pritegnila v krog strelcev mnogo novih prllateljev. Pri »Petru«, kjer so za to najprimernejši prostori, se tudi letos vsako sredo zveče* zbirajo strelci k temu zanimivemu družabnemu streljanju, ki pri nas nadomešča strelsko družino. Streljanja se dosedaj udeležuje It. strelcev.
— Na postaji Kamnik - mesto je železniška uprava postavila ivoje klopi, zdaj pa gradi poleg predora le stranišče. Ker smo svojčas pisali o teb nedostatkih. moramo izreči železnf*k1 upravi priznanje sa uvidevnost, da Je tako hitro ustregla **W potujočega občinstva,
Me v 26 9
»SLOVENSKI  N A R O D«, dne 24. novembra 1933
Stran 8.
MUZIKANT...
Maria Sorensen Ernest Verebes
Viktor de Kowa Szoke Szakall
Nov zvočni žurnal.
Rezervirajte vstopnice! — Predstave vsaki dan ob 4., 7.^4 in 9.*4 zvečer.
ELITNI KINO MATICA
Dnevne vesti
■
■ bi.
M/
■ ■
I I
t.
— Proidava narodnega* praznika 1. decembra. 1. decembra praznujemo kot državni praznik ujedinjenja troime.necra naroda Srbov. Hrvatov in Slovencev v enotno državo pod žezlom dinastije Karadjordjrvi-Čev. V ta nam mi bo na ta dan ob 10. uri v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja zahvalno cerkveno opravilo, kjer se bo zapela zahvalna pesem z ustreznimi molitvami. V pravoslavni kapeli br služba božja iafeaga dne ob 9. uri, v avangiljakl cerkvi pa ob 10. uri. Na vseh državnih uradih kakor tudi na zgradbah lprav javnopravnega značaja mora;o biti razobešene državne zastave, v mestih in trgih oa morajo vsi lastniki zgradb izobesili državne sastava. Istega dn; sprejema g. ban dravske banovine od 11. ure naprej v banski palači (Bleiveisov.n cesta 10) poklon i tv<» in čestitke. — Kraljevska banska uprava dravske banovine.
— Prvi ju gosi. protiti!l)Crkulo7ni kongres. Jucosloveffiska proti tuberkulozna liga in Jugoslovenciko društvo ftizeolocrov prire-dita prihodnje leto v Času ocl 10. do 13. maja I. iueo&lov;mski protit lberkulozni kor cres.  Organizacija kongraaa    je poverjen?: Narodni  protituberkuloziii   ligi   v Ljubljani ter zdravnikom specialistom iz dravske banovine. Kongres bo deljen v propacrandno-poučni in klinično - medicinski det Na kongres bodo vabljeni tudi zastopniki protitn berkuloznih   organizacij   iz porednih držav Iz naše države «e bodo 'ideležili epoci.'ilisii-ftizeologi.   predstavniki državnih in samo upravnih  zdravstvenih   oblasti, zastopniki bolnic in zdravilišč, zastopniki večjih mes* t^r 7,-istopniki proti tuberkulozni h lig i? vse države.   Namen kongresa bo. da utrdi za vso državo in vse zdravstvene oblasti enoi-ne smernice za pobijanj? tuberkuloze in da se ugotovi enot cm načrt za sodelovanje vseli faktorjev, ki  jim  ie naloga skrb za ljudsko zdravje v boji proti tuberkuloza. Kei bo to prvi i uo*i tuberkulozo i kongres v dr žavi, bo brez dvoma velike važnosti za na daljno borbo proti jetiki v naši državi. — Javnost  «i  dovoljujemo že  danes opozoriti nn ta kongres s prošnjo, da se v tem ča^1' n.j prirejajo dnigi kongresi. Pričakujemo, da bo pomen  in važnost kongresa upoštevala  vsa  naša   javnost  in  podprla organizacijo in J7vedbo tega kongresa. — Upravni n.Jbor N°rodne protirnberkulozne lige.
— Pragmatika bančnih uradnikov. Ker i? baje pokreniena akciia, da bi bila z uredbo o sanaciji bank razveljavljena pragmatika bančnih uradnikov, so delegati Zvezo bančnih zavora valnih. trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije te dni v Beogradu na merodnjnih mestih posredova«
. li. da bi do toga ne prišlo. Nag/lašali so zahtevo po bilančni nagradi in 13. plači ter računania pokojnine od skupnega znes-Sfca plače. Uspeh intervencij je bil. da ie v uredbi o sanaciji bank potrjena pragmatika kot kol aktivna pogodba s klavzulo, na i s^ vprašan;e nagrad v bankah uredi potom razsodišča, seštavljeniga iz zastopnikov obeh strank. Delegatom je bilo rečeno, da b<>  v  zakon .i   določen   minimum pokojnino.
__Šumarska in lc«na  razstava v L.Mib-
liani. V Ljubljani ?»e odpravlja velika šumarska in lesna razstava. Razstava naj bi se vršila pod geslom ruporabliai domač les«. Priprave kažejo, da bo razstava zla sti poučnega značaia. Prikazano bo nase bo gastvo na lesii zlasti v dravski banovini, njega domača uporaba in statistika izvoza, ki ima vedno manjSe postavke. Razstava bo nazorno predočila možnost mnogostranske uporabe lesa. ki je prebivalstvu deloma So-neznana. Morda bo tej razstavi priključena rudi popolna lovska razstava, ki ne bo obsegala samo trofej, marveč tudi podčrtala važnost in vr-*dnost pravilnega lova v narodnim gospodarstvu. Zamisel toplo po* zdravi jamo
— Primarii dr. Funke demantira. Poročali smo pred dnevi, da je bil na Dunaju sestanek zdravnikov, na katerem so nekateri napadli znanega rnkoslovca Poljšaka in njegove metode. Dunajski listi so pisal\ da ie bil med temi tudi iafl TLidolfove bolnice primarii dr. Funke. ki je Še nedavno zagovarjal PoljSakpvo mnžo in njegove metode. Primarii dr. Funke zdai v dunajskih listih odločno demantira te trd51 ve. češ. da sp sestanka sploh ni udeležil, pa tudi niegov asistent dr. Rummelhnrdt ni izrekal nikake sodbe o posebnostih Pol^šakove maže, temveč je samo omenil, da na paei)entih dr. Funkeja po Poljšakovem zdravljenju ni bilo opažat? nikakeea poslabšanja.
— Koroške novice Na dan pred vsemi sveti je brez sledu izginil iz Borovel? znani mesar P*t*r TTrbqnr. Tskali so ga povsod, na ga niso našli 12. novembra je Urbanca potegni! iz Drave pod Otrovco neki ribič Pokorni fe žrtev svetovne vojne. Bil je invalid, ker mu pa poškodovana noga_ n» hotela zaceliti, je ob.ipal in si končal živ-lienie — V $1 Vidu v Podiun>" je umrla Ttlelna  Moida .T-rpejeva
— Luksuzni hoteli na nafii obali. Turistično podietic Coox VVagon Lits namerava bale zsrraditi na našem Primorju več f luksuznih hotelov. Najprej bi prišla v postav mesta Dubrovnik Split in Crikvenica
— Nov sprob. Po krajši bolezni je včeraj v bolnici podlegla srčni kapi sra Marija S t a r ič e v a. z>na čevljarskega mojstra. Pokoma 7?.piiVa p^e«? mo*a Franc? tudi tri otroke, hčerki Miro iii Nevenko ter sina Branka. Pogreb bo jutri izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopa-
lišče k Sv. Križu. Blag ji spomin, preostalim naše sožalje!
— Nas parni k na javni dražbi. V nedeljo so prodali v Port Saidu naš parnlk * Kotor«, ker lastništvo ni poravnalo dolga za premog in razne brodarske potrebščine. Dobili so zanj okrog 800.000 Din.
— Zagrebški velesejem priredi v ietu 1034 XXI. spomladanski specialni vzorčni velesejem od 28. 4. do 7. 5.: splošni XXII. mednarodni vzorčni velesejem od 1. do 10 9., in zimsko razstavo od 30. 11. do 3. 12
— Vreme. Vremenska napoved pravi <ia bo oblačno, nestalno, zmerno hladno vreme s padavinami Tudi včeraj je de zevalo skoraj po večini krajev naše države. Najvišja temperatura je znašala v ^plitu 14. v Beogradu 12. v Skoplju 9, v Barajevu 8, v Mariboru 7, v Ljubljani 6.4, v Zagrebu 6 Davi je kazal barometer v Ljubljani 755.9, temperatura je znašala 3.8 stooinje.
— Justifikarija  ▼  Djakoviei. Meta Ibra
iim je umoril lani trgovca Abdulahmana Loša, da bi mu ne bilo treba vrniti 13 'urških lir. Morilec je bil obsojen na smrt :n včerai zjutraj obešen. VeŠala so postavili
zven mesta in obešanje je prišlo gl»da1 mnogo radovednežev, med njimi tudi mati
•morjenesa trgovca. Morilca so hoteli na morišce odpeljati, pa se je uprl. Češ da gr--aie peš. Mirno je stopil pod vešala in krvnik Hardt je opravil svoi posel.
_ Otroka zadavila in vrgla v gnojnico ^>ka kmetica v hrvatski vasi Vinskih vrh ;e te dni porodila pa je novorojenčka za davila, zavila v cunjp in vrgla v gnojnici kjer ga ie našel sosed Zona se izgovarja da je otroka umorila, da bi prikrila sra •noto.
— Že drugi? pobegnil V Zagrebu je ^iI aretiran te dni kovaški pomočn'^ VIojz Justinek ki ie baje pobegnil iz zai>o "ov v slovenski Bistrici Najprej so ga « zgrebu zaslišali. pMem pa poslali v Slo vonsko Bistrico, pa rj med vožnjo pobegni' Med postajama Radeče — Loka je skočil iz vlaka. Orožniki so mu za petami.
— Obup dveh 19letnlh deklet. V Zagre lui sta si hoteli včeraj zjutraj končat: življenje 19letna pletilja Slavica PašiČ, ki ?e je napila octove kisline. V obup jo j^ pognala nesrečna ljubezen. Druga obupan ka je 191etna služkinja Marija Kiš. ki se ;e tudi zastrupila in baje je tudi ona obu -^ala zaradi nesrečne ljubezni. Obe so pre. neljali v bolnico.
_ Slepar z 72 ženskimi fotografijami
V Tuzli so aretirali te dni Ibrahima Imši roviča in njegovega pajdaša Krsto Neško viča. Ibrabim je bil v mestu največji giz dalin,  Imel  je   krasno   stanovanje, veliko zalogo oblek In seveda polne žepe denar ja.  Zatrjeval je,  da je mnogo podedoval Seveda so se ženske rade ozirale za njim in   marsikatero   je   preslepil.   Z mnogim-se je zaročil, poročil pa z nobeno Konč no so mu prišle oblasti na s^ed in izka zalo se je. da je poneveril mnoso denarja Pri  njem  so našli  72 fotografij njegovih ^rrateMic. dek'et, na tudi zakonskih žen*
— V smrt. ker ga ni nihče spoštoval
V Knževcih se ie obesil v sredo ponoči dimnikar Tgniac Ilotič. Na mizi so naSli li-=>tek. na katerem ie samomorilec napisal da gre v smrt. ker ga n?hče na sveti n-> Apoštnie. Zapustil je ženj in tri n^pTeskrb-
otroke.
—li  Zanimanje  za    letošnji novinarski
koncert je že zdai tako veliko, da bo, gotovo zopet zmanfkalo vstopnic. Saj bo pa letošnji koncert v- proslavo loletnice našega ujedinjenja prireditev, kakršnih v našem koncertnem življenju ne poznamo. Spored je sestavljen tako. da bomo prisostvovali danes teden pravem i ljudskemu koncertu v najširšem pomenu besede, ki pa bo obenem na visoki umetniški stopnji. Včera» smo omenili med sodelujočimi tudi harfi-nistko našj opere gospo Dubravsko, ki 60 ie pa v svoii znani skromnosti opravičila. če5, da za npstop pred tolikim številom ob-rinstva ni pripravi tena. pač pa ie obl »ubila ^delovanie za prihodnje leto. Letošnji no-vnarski koncert otvori godba 40. pešpolka *Triglpvs^ke?a«, ki re dob;la nedavno nove«Ta \ kapelnika v osebi kapetana Dragolmba Z i vanoviča. Zaigra nam Davorin Jenkovo •►Kosovot (uvertura). Vstopnice za novinarski koncert bodo v predprodaii v knjigami Glasbene Matice na Kongresnem trgu od ponedeljka zmtraj.
—li  Pleteršn'kovo uliro   kanaliziraio že več tednov. Kanal leži zelo globoko, ker ie višina ceste na enem in drugem koncu zelo različna. Na  prejšniem  Tonniesovem svetu leži namr<=Č v veliki gramozni jami, naprel nroti severu se pa dvigne na normalno višino Zdai kanalfzirajp ulico.v v»5jp if>^5>lTl delu, med Staretovo ulico in Bežigradom Bežigrad se    je tako naglo razviial. da so bile zazidane številne   ilice. preden so jih kanalizirali. Pozne-i? jih seveda niso mfHi urediti, kanalizirati.    nasuti  hodnike itd kar č<=<z noč. razen   tega pa tudi ni bilo v tem motnem delu še glavnega kanala, da b;  nani   prikMn?:li    stransko kanaliznci^o Zato bežigrajska ČPtrt ne bo se tako hitro oovsem   urejena     PMprSnikova    ulica je o^rednia ulica za Bežigradom in preo-»f dol ^a   K.nnal;-»acihi   v  nfi  bo kmMu končana Delo le prevzela Stavbna drufba  LMom v» ne bodo lotili dela še v drjgih ulicah, upa-
mo pa, da bodo izpopolnjevali kanalizacijo >rihodnje leto.
—ij Ribji trg je bil danes precej dobro aalofen s morskimi in sladkovodnimi ribami. Največ Je bilo sardelic, kar se je zaradi tega poznalo pri ceni, prodajali so jih oo 10 do 12 Din kg. Drugih vrst morskih rib ni bilo v taksni količini m po večini ^ jih restavraterji pokupili na vse zgodaj. Cene se niso mnogo spremenile, le tunj se ie zdel gospodinjam predrag po 40 Din kg. Lignje so prodajali oo 30 do 32 Din- in do ifiti ceni tudi skombre in jegulje. Bra dač fe bil cenejši, ker so bile manjše ribe, oo 28 Din. Sardele so po 18 Din, orade po ^6 in palamide (mali tunj) po 26 Din. Sladkovodne ribe so prodajali po nespremenjenih cenah, ščuke po 28 Din, pečenke m druge ribe t« kvalitete po 10 do 12 Din kg. Te ribe prodaiajo navadno po komadu, zato «e težko določiti točno ceno. Tjdi žab* so vedno na prodaj oo nespremenjenih cenah.
—Ij Nova cerkev odnosno prizidek stare pri Sv- Krištofu je že pokrita. Streha je precej položna, zato je krita s pločevino, f^oslopie j- v grobem stanju dograjen}, drugega dela je pa še zelo mnogo.
_lj Tvrševa cesta pred Bavarskim dvo-
rem še vedno ni tlakovana. Cestišče je raz-kopano že mesec dni. kjer so pa polagali tirnice, so razkopavali cesto Že zdavnai. Zato je razimljivo. da se v>zniki jeze nad večno razkopano cesto. Cestišče pred Bavarskim dvorom so tlakovali že ob vseh svetih, zato ie res že čas, da bi bilo tlakovano.
Pri boleznih ledvic, seči. mehurja in danke, omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah :n špecerijskih trgovinah.
—li II. (XXI.) delavski prosvetni večer >Svobode« in >Zarje« bo jutri, dne 25- no vdmbra 1933 ob 20 uri zvečer v dvorani Delavske zbornice. Gostuje pevski zbor ejvobodašev težke železne industrije iz Ja v-ornika; igra delavska godba >Zarja< m tamburaški orkester Zveze živilskih de tavcev. Solitska Mia Vidiceva zapoje 4 lepe Prelovčeve narodne pesmi. Govorilni zbor >Svobode« bo pa dal Oton Zupančičevo »Z^bliarsko«. Poldi in Ivan Skuk bosta pa nastopila kot recitatorja. Nastooil bo tudi mladi pevec Lado KrašiČ in bo zapel lepe narodne p^smi. 603-n
—lj Film smeha in zabave. Z današnjim dnem je začel Elitni kino Matica vrteti film »Bil je nekoč muzikant«. To bo zopet smeha, saj nastopata v filmu priljubljeni Szoke Sz3kal in pa Viktor de Kovva, oba izborna komika, ki se jima človek na?meie do solz. Pa tudi lepih popevk v tem fi1mu ne manika.
—lj Se o adresar-avtomatu. Včeraj smo poročali o adresar-avtomatu mesta Maribora, ki je nameščen v Zvezdi. Poročilo je trePa popraviti v toliko, da avtomat ne vrže iz sebe adresarja, temveč le pokaže zaželjene informacije.
—li Ema hiser žene. Ta film ZKD bi si moral vsak ogledati ZKD se ie potrudila, da nam pokaže samo prvovrstne filme. — Eden teh je tudi film >Emac. Ameriška igralka Dressler je kot nalašč ustvarjena za to. da v filmu uči in snravi človeka v dobro voljo. Ona ie komična figura, ki misli, da bi se brez nre sv&t pogreznil, vendar oa ie v tej figuri do skrainosti dober in po žrtvovalen. pripravljen odgovarjati za vsak > svple dojan'e in nehanje. Predstave vsak dan ob 14.90 Cene prostorom so 3 do 5 Din. Te cene ostanejo za vse filme, kjer se Hp že v nanrpi vedelo, da bo režita krita.
7VOCK1 KINO IDEAL
Marlene Dietrich
v
Visoka pesem
Umetnina  nedosegljive vrednosti.
Predstave vsak dan ob 4., 7. in 9.Vi uri.
_li I. komorni večer >Sloge« 9e vrši
27. novembra ob 20. uri v dvorani kina Dvor. Nnstopi ljubljanski komorni trio (gg. Trost. Miille r. Svetel) in izvaia Chopinov in Goldmarkov klavirski trio. Prvi pester in senz tiven zap tsti po svojem valovanji med skoro dramatično silo ;n zamaknjeniem globok vtis. drugega pa obcuduieš po Široki koncepciji, veliki liniji in Intenzivni izdelavi, ki poshiSalca vsega osvoii. Dvoje različnih svetov in občutijl K lav reki trio ie v našem m^stu J»J malo gojena umetnost, ka kor komorna glasba sploh. V množini drugih koncertov bo ta komorni ve^er gotovi dobrodošel. Naj ga ljubitelji komorne glasbe m? prezre! Vstonnice prodaja Matična knjigarna in trafika Pugeli na M'kloŠ'čevi cesti po znano nizkih Sloeinih eenah.
—li V društvu »Soča« se bo vršilo to soboto 25 t. m v salonu »Pri levu« ob običajni uri zelo zanimivo in za sedanji čas visoko aktualno predavanje, in sicer »O vplivj finančne na splošno krizo«. Govoril bo znani gospodarski delavec in pisatelj 2 ravnatelj Otmar Pehani. Po predavati" nastopi iz prijaznoeti oddelek pevskega zbom »Sloga« pod vodstvom g. r>remelča Vabjieni vsi in vsem vstop pvoboden.
—lj Huda nesreča v kurilnici. Včeraj popoldne se je pripetila huda nesreča v železniški kurilnici na glavnem kolodvoru. Z lokomotive je padel kHučavn'čar Pavel Satler in se resno poškodoval. Prepeljali so ga v bolnico.
—li Plenni «d«eV dmStva »Krke« ima
čaianko v soboto ?5 t m. kot običajno v beli dvoran? hotela Hnion pod vodi«tvo>m di-nlomirsneff« plesnega moish-a Lud. rVr nota točno ob 8. uri zvečer. 602-n
»Mesto", ki je zapisano
smrti
Bežigrad dobi Solo, s tem bo pa sproženo tudi vpra Sanje, kam spraviti okrog 500 barakarjev
LJubljana, 24. novembra Naselje, ki še nima pravega imena, čeprav je  na poseben način  popularno, in ki dela pri nas marsikomu hude preglavice, je tako veliko, da Je prav za prav mesto v mestu   In bas zato, ker je mesto zase. Je zapisano koncu. Toda ne nameravamo mu zaradi tega posvečati sentimentalnih izlivov. Aktualno je le, da vam ga predočimo v vsej njegovi >vellčini<, da ga spoznamo vsaj pred njegovim koncem Te dni  smo čitali, da  bodo za Bežigradom zidali  šolo.  Stala  bo v ogromni gramoznici.  Kjer je   zdaj   žalostna jama, bo nekoč lep park ob šoli. Najbrž si tedaj ne bo mogel marsikdo   več predočevati gramozne jame. kakršna je zdaj. Iz gramoznice še vedno izvažajo gramoz ter se zaradi tega še vedno širi in poglablja. Ne širi se pa v nji  več naselje, ker se bo moralo umakniti novi šoli. Tudi to je nekaj posebnega, da se bo moralo umakniti naselje, ki šteje 63 hišnih številk, enemu samemu posiopju  A moramo pomisliti, da bi se kolibarji, ki so se zatekli v gramozno Jamo. morali  izseliti že zdavnaj prej, če bi kdo iznašel poseben razlog. Zadeva z barakarji je kaj kočljiva in ni tako enostavno odločati o usodi njihovega naselja Barake so povsod napoti, odpraviti jih pa seveda ne moreš kar tako. Ce bi ne bilo drugega Izhoda, bi sicer lahko zažgali barake kot  so n.  pr   tako zvano Marijino kopališče na Prulah. toda barak ne morejo zažgati z ljudmi vred. Prejšnja leta so stale  barake na  Grudnovem  nabrežju, ob šentjakobski šoli, na Ledini in še marsikje  Sprevideli so, da jih je treba odstra. niti, a  ljudi  niso mogli  pustiti  na cesti. Zato se je začelo preseljevanje barak, ki traja  še  vedno   Barak   in  barakarjev so se bali  ljudje povsod  in  nikjer v mestu barake tudi niso v okras in ne v čast. Določili so gramozno jamo za koncentracijo barakarjev.  Menda niso mislili, da bo barak čedalje več   Najbrž so pričakovali, da bodo ljudje prej  a!i  slej  našli primerna stanovanja ter zapustili barake   Toda kolibe so nam začele rasti čez glave. Deložacije so še vedno moderne, stanovanjska kriza še vedno straši, in sicer zdaj v prav posebni obliki   Stanovanj je že dovolj, toda ne takšnih, da bi jih ljudje lahko najemali ter plačevali. Težko je tudi reči, da bi barakarji kje dobili stanovanja, ker se jih  ljudje  boje.  Barakarji tudi ne morejo najeti še tako cenenih stanovanj, ker so povečini   nezaposleni    Barake   imajo torej še vedno bodočnost   Vprašanje je le, kje ie primeren prostor za nje, da bi ne bile nikomur   v  spodtiko  in   napoto   Tako so n. pr  ored leti odstranili barake z Ledine in dve večji  prestavili v gramozno jamo Zdaj je potrebno, da ju preselijo iz jame Barakarji, ki so stanovali    v    kolibah na Masarvkovi  cesti, so se preselili nedavno v gramozno jamo, zdaj bi se morali zopet drugam   Morda bo kdaj postala aktualna odstranitev  barak iz  Mestnega  loga, kjei je  zdaj   glavno  koncentracijsko središče barakarjev.
NaseLniki gramozne jame so v velikih skrbeh, kaj bo z njimi, ker ne vedo, kam se bodo morali preseliti Do spomladi se bodo morali sprijazniti z mislijo, da bod<) morali zapustiti gramozno jamo in da n* nikjer drugje primernega prostora za barake kot v Mestnem logu Nič ne bo pomagalo tarnanje in ne toite, zaman bodo prošnje in solze, »mesto« Gramozna jama je zapisano koncu Seveda jim ne bo nihče oporekal, da so si z velikimi žrtvami zgradili borne domove, da so se zadolžili in  še bolj obubožali  zaradi zidanja, toda
— ne moremo pomagati, jim bodo dejali sočutno. Najbrž se bo kdo našel, ki bo opeval napredek bežigrajskega okraja, ko bodo izginile iz jame barake. Dejal bo, da je bilo kolibarsko naselje tako nehigije. nlčno, grdo in da Je bilo hkrati celo leglo nemorale ter da je bilo nujno potrebno porušiti ga. Res lahko blagrujemo Beži-grajčane, da se bodo ianeblli škandaloznega naselja. Toda pripomniti je treba, da s tem barak ne bomo odpravili, kaj sele omilili bedo.
Predmetna zadeva ni povsem lokalnega značaja. Gre za okrog 500 ljudi. V dveh mestnih barakah je normalno 24 drulm. zadnje čase so se pa stanovalci še pomnožili, ker so se priselili še barakarji z Ma-sarvkove ceste. Zdaj Je v teh kolibah okrog 150 ljudi. Vse barakarske družine so številne in skoraj nikjer nI manj kot 5 družinskih članov. Usoda 500 ljudi menda mora zanimati nekoga, čeprav se dan danes nihče mnogo ne zanima za brige in težave neštetih posameznikov. In teh 500 ljudi živi kaj posebno življenje. Le redki si služijo kruh, ker so nezaposleni. Mnogo jih živi le od priložnostnega, nestalnega dela. Nekateri so jetični. Precej Jih je tudi, ki so povsem izgubili tla pod noga mi — delo jim ne diši več, Četudi bi ga dobili. Alkoholiki so. In nekatere Ženske ne vidijo izhoda v drugem kot v prostitu ciji. Med temi reveži so pa tudi tako ava. nI pošteni ljudje, ki morajo deliti z vsemi žalostno slavo barakarjev. Ce prosijo pomoči kjerkoli, se ne morejo iznebiti občutka, da jih gledajo vsi kot garje ve ovce.
K<lor nekoliko pozna socijalne razmere barakarjev, se mora čuditi, od česa žive ti ljudje. Kjerkoli pogledaš v drvarnice, vidiš, da so prazne. Drv ne more kupovati nihče, razen za nekaj dinarjev. Mnogi stikajo za kurivom na atavbiftčlh Otroci hodijo na postajo nabirat premo«, seveda ne krast. Pobirajo le premog, ki »e raztrese pri nakladanju na vozove iz vagonov. Da se rrehranljo, so mnogi prisiljeni beračiti. Nekatere ženske beračijo od jutra do večera. Njihov veliki dan Je »lasti ob petkih. Nedavno je neka ženska pripovedovala drugi, ko sta se srečali pri beračenju, da si Je izposodila majhnega otroka, ker sama oima tako majhnih, večji pa že beračijo samostojno Takftnih malih samostojnih beračev je izredno mnogo. Sošolec nadebudnega berača Je pripovedoval, da je fant naberačil 4 dinarje. Vprašali so ga, kaj Je napravil z denarjem, če ga je dal materi. Dejal Je, da al je kupil malico. Pri neki družini s petimi malimi otroki mati odhaja že ob šestih od doma ter se vrača pozno zvečer. Otroci so ves čas sami Težko je reči, kaj jedo.
V gramozni jami je Izredno mnogo otrok Oni. ki se zavzemajo za intenzivno razmnoževanje, bi morali biti veseli tolikega naraščaja, toda očividno se ne brigajo zanj. Kdor bi rad govoril o nehlgije-ničnih razmerah v gramozni jami, se lahko sklicuje tudi na nizko umrljivost ter pride končno celo do razveseljivih zaključkov. V zdravstvenem pogledu je nedvomno zanimivo, da sta v jami le dve stranišči za okrog 500 ljudi. Tekoče >zlato« doslovno prekipeva v greznici, ker jo včasih pozabijo izprazniti. O snagi ne moreš govoriti, a v gramozni jami se moraš iznebiti takšnih malenkostnih predsodkov ter fines.
Čemu 'bi se spodtikali nad vsean tem? To je vendar le začasno naselje, barake so le zasilna stanovanja in končno so tudi barakarji le nekaj začasneara, čeprav ne morejo izumreti..
Iz Hrastnika
_ Podpora  Sokolske župe Celje brezposelnim.   Tukajšnje   sokolsko   društvo je dobilo zopet od  celjske župe znesek Din 4200  kot  podporo  iz  nabiralne  akcije so kolstva za pomoč brezposelnim bratom in sestram v rudarskih revirjih  To je že tre tji znesek,   ki   ga    je    sokolsko društvo Hrastnik prejelo od župe Ta podpora zna ša okrog 12.000 Din, kar je pač najlepš-dokaz    socijalnega    čuvstvovanja našeera malega    človeka   Sokola   napram trpečim rn*nm   Za vse darovano bratsko hvalo!
Iz Trbovelj
_   Dolgotrajna    pot    poštnega paketa
Neki   urad  v  Beogradu  je oddal  dne 14 novembra na tamkajšnjo pošto paket, na slovljen na neko tukajšnje podjetje Urad je o od premi podjetje obvettil. toda pod jetje je nanj čakalo dan za dnem, a pake ta od nikoder. Danes po 9 dneh pa je pa ket srečno dospel v  Trbovlje v roke na slovnika   Paket nosi oddajni žig beograj ske pošte    z   datumom  14   novembra in prevzemni žig trboveljske pošte z dne 23 novembra, torej sta ta dva urada pravilno noslovala   Kje povsod je paket romal ali ležal, bi bilo res zanimivo dognati
_ Ekskurzija tukajšnje rudarske nadaljevalne šole. V soboto 25 t. m priredi vodstvo tukajšmje rudarske nadaljevalne šole s svojimi učenci naučno ekskurzijo v Kranj, kjer si bodo ogledali tamkajšnje industrijske ustanove, zlasti tekstilno industrijo Kakor lani v Kočevje, tako spremljajo tudi letos v Kranj ekskurziste njihovi strokovni učitelji, ki jim med potjo prikazujejo ln razlagajo vse pojave, ki utegnejo koristiti v življenju naši rudarski mladini. Zvečer se ekskurzisti zopet vrnejo.
_ Skupen sestanek JNS In NSZ. V soboto oppoldne ob 16  uri sklicujeta tukajšnja krajevna organizacija Jugoslovenske nacionalne stranke in  podružnica Narod no strokovne zveze skunen članski šesta nek v Sokolskem domu  Na sestanku se bo razpravljalo o važnih organizacijskih pro blemih oteb organizacij z ozirom na po rast članstva  v zadnjem času   Za  ta se ^tanek   viada  osobito    med    novim član stvom  veliko zanimanje,  ker se zaveda 1a bosta edino obe gornji  narodni orga ntzacijj   lahko    v    tesnem  sodelovanju z tisnehom  ščitili   interese    delovnega ljud stva
_ Ogled cementarna. Danes si bo ogle dal obrat tukajšnje cementarne akadem ski klub gradbenikov iz LjubHane Temen tarna je bila zadnja leta vsestransko me hanliirsna tn modernizirana, tako i! Je njene naprave vredno ogledati.
— Svečana proslava državnega in so-' ko^kega praznika ujedinjenja se bo vršila
letos skupno za vsa ljubljanska sokolska društva na predvečer dne 80, novembra ob 2Q. uri v veliki dvorani sokoltfk^ca doma aa Taboru Na eporedu *o. predavanje, deklamacije, petje in godba. UdeJežba vseh sokolskih pripadnikov (izvzemši decd) strogo obvezna. Obleka civilna z znakom. Skupni odbor vseh lijblianskih sokolskih dmStev.
Z Jesenic
_ Truplo pok. ravnatelja Zugvitza najdeno. Oba dneva so orožniki in delavci iskali truplo pok. Zugvitza, ki je v torek opoldne utonil v Savi. Vse Iskanje je bilo do danes popoldne zaman, ker je deroča in motna Sava truplo zanesla skozi globoko, ozko in skalnato strugo mimo cen. crale KDE in od tam dalje mimo nove elektrohidro centrale KID v Zasipu. V četrtek popoldne je šel delavec v elektrar ni KID Franc Pavlic v prostem času vzdolž Save proti Lescam, kjer je kakih 400 metrov daleč od centrale naftel truplo pok. Zugvitza. O tem je telefonično obvestil svoje predstojnike na Jesenicah, ti pa so to sporočili svojcem pokojnega, ki bodo ukrenili vse potre! no za prevoz trupla na Jesenice. Pokojni Zugvitz je bil več let naročnik in reden plačnik >Jutra«, z dnem 1. novembra letos, pa ga je nenadoma odpovedal. Zato njegovi svojci nimajo pravice do posmrtnine v znesku Din 10.000___
_ Slria  uprava  Gorenjskega zlmeko.
športnega podsavera ima v nedeljo dne 26. t. m. ob 14.30 v restavraciji pri Paaru □ a Jesenicah izredno važno sejo, katere se morajo udeležiti vsi člani uprave. Na dnevnem redu je sestava in odobritev vseh prireditev na teritoriju podsaveza v tej sezoni, dalje odobritev pravilnika za mladinske odseke in sodnike ter za dežurnega odbornika, kakor tudi pravilnika za disciplinarne postopke.
_ Nov grob. Po daljši bolezni Je v sredo ponoči umrl v 67 letu starosti g. Lav segar Gregor upokojenec bratovske sklad-niče oa Jesenicah Pokojni je bil zaposlen polnih 40 let kot Žičar In delavec pri KID na Jesenicah ter je bil kot tak pred tremi teti upokojen. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim nase iskreno so-žalje!
Ne živiš dolgo, če preiiviŠ mnogo
let. nego. če mnogo narediš.
i
Zivljeme je komedija, toda predvsem zaradi tega. ker so ljudje komedijanti.
»SLOVENSKI NiRObi, dM 24. novembra 1933
a. or—iiji 230
(Ore stroti
BOOM
Peter je zajecljal nekaj besed, ki bi mogle veljati za trdilen odgovor; zdravnik je takoj nadaljeval:
— Velja torej. Ker sva se končno odločila, boš operiran pojutrisiijem.
— Pojutrišnjem! — je vzkliknil Peter ves prestrašen.
— Da, — je pritrdil zdravnik, — boije takoj nego pozneje. Nočem te več mučiti, če si že pripravljen. Opozarjam te, da boš moral ležati šest tednov nepremično, da ne pokvariš učinkov moje nege.
Peter ga je debelo gledal in strah mu je odseval iz oči.
Zdravnik ga je prijel za roko m jo podržal v svoji, potem je pa dejal z izpremenjenim glasom:
— Pa se vendar ne bojiš operacije ... Kaj nimaš toliko poguma?
— Ne, ne, gospod doktor, prav nič se ne bojim, — je odgovoril Peter hitro, premagujoč strah, ki mu je stiskal grlo. — Dovolj poguma bom imel, iz mojih ust ne boste slišali niti krikov, niti joka... Držal se bom junaško, to vam svečano obljubljam.
Tistega dne se je zdravnik lahko prepričal, da je uganil, da se imata še-pasti Peter in slepa Luiza rada, ne da bi sama vedela, kako daleč gre njuna ljubezen.
Kaj bi mogla vedeti o ljubezni ta dva človeka, ko je pa eden preživel svojo mladost v zanemarjenem brlogu stare Frochardke, živeč tja v en dan, a drugi je bil vzgojen strogo v verskem duhu pri mamici Gerardovi in je poznal samo ljubezen svoje druge matere in svoje sestre?
Toda doktor Hebert je kljub temu takoj opazil, da se imata Peter in Luiza rada.
Zdravnik je apoz-nal to takoj prve dni Luizinega bivanja pri grofici de Linieres; zdai je vedel, ca. ubogo dekle ni zato tako zamišljeno .in otožno, ker je slepo.
— Kmalu bom jasno bral v srcu tega dekleta, — je dejal grofici.
Sklenil je tudi večkrat posetiti svojo varovanko. Zatrjeval je, da mora Luizo pripraviti na operacijo; toda to je bila samo pretveza.
Vedno, kadar se je vračal v palačo gToia de Linieresa, je doktor Hebert zatrjeval Luiza:
— Predno se lotim vaše operacije, se moram prepričati, da je vaše celotno stanje povoljno. Prvi pogoj je, da bo naša duša mirna.
In ker se Luiza pri teh besedah ni mogla premagati, da bi ne zadrhtela, je zdravnik brž pripomnil:
— Glejte, ta hip sem na primer prepričan, da vam srce premočno ucriplje. In prepričan sem tudi, da vaša misel ni ■mirna ... Spite nemirno; ko se prebudite, čutite utrujjenost, razburjeni ste in moral bom počakati, da se pomirite, ker drugače ne boste mogla prestari operacije.
Ubogo slepo dekle je zardelo in po-vosilo glavo.
Zdravnik je pa nadaljeval z očetovskim glasom:
— Kaj vam ni nič do tega, da bi kmalu zopet spregledali? ... Mar ne želite boloe spoznati ljudi, ki vas ljubijo in ki jih ljubite vi?
— O, da! — je vzkliknila Luiza.
— Torej je treba storiti vse, kar je za to potrebno ... Ali mi obljubite to?
Ubogo dekle si je prizadevalo izpolniti zdravnikove želje. Obljubilo je vse. Naslednjega dne jo je zdravnik očetovsko spomnU na obljubo. Tudi Henrika je opazovala Luizo; toda vitezova zaročenka je imela dovolj svojih skrbi in se ni mogla zanimati posebej še za Luizo.
Od vitezovega odhoda v Ameriko sta biia minila že dva meseca. In Henrika je štela dneve, dobro vedoč. da še dolgo ne bo nobenih vesti o četah markiza de Lafayetta.
Ločitev je bila sprejela z udanostjo v voljo usode. Toda po radosti, ki je polnila takrat njeno dušo pri misli, da bo združena z možem, za katerega je toliko trpela, jo je obhajala zdaj bojazen,
ki jo je vpričo grofice In Luize skrivala, kolikor je pač mogla.
Samo Picard, zvesti vitezov sluga, je vedel, kako težke skrbi tarejo zaročenko njegovega gospoda.
XIII.
Doktorja Hebena smo zapustili v hudih skrbeh. Obe siroti sta ga obiskali baš zvečer pred dnevom, ko se je hotel odločiti za operacijo, da bi naravnal brusaču Petru pohabljeno nogo tako, da oi ne šepal več.
Tik pred operacijo, ki je zahtevala veščo roko m bistro oko, je pa postal zdravnik nemiren.
Sicer se mu je pa pripetilo to pred vsako važno odločitvijo. To pot je bila njegova vloga zdmžena z vlogo dobrotnika in tisti, ki bi se naj podvrgel težki operaciji, ni prišel sam prosit, naj mu zdravnik naravna nogo.
Zdravnik ga je bil sam skoraj prepričal, da bo zelo srečen, ko ne bo več šepal, čeprav se bo moral v ta namen podvreči težki operaciji.
Zdravnika je skrbelo, kako bo s Petrovo nogo. Zavedal se je, da je dober zdravnik, poznal je temeljito primer še-pastega brusača. Med tovariši je bil znan kot izurjen kirurg. Dvajset bolnikov je operiral uspešno, čeprav so bili zdravniki že obupali nad njimi
In vendar je bil nemiren, nestrpen in razburjen, torej v stanju, ki je najbolj neprimerno za tako težko nalogo.
— Končno, — je pomislil po dolgem razmišljanju, — ali je res nujno potrebno naravnati temu revežu nogo, ko se je pa že navadil šepati? Ali ni dovolj, da sem ga rešil iz bede in sramote? Vzgojim ga nekoliko, pa bo lahko dobil primerno delo, da mu ne bo treba prenašati brusa po mestu. Preskrbim mu dobro sružbo, da ne bo več primoran tako težko delati.
In v tej misli se je utrjeval še bolj, spominjajoč se žalostnega obraza ubogega Petra, ko je zvedel, kaj ga čaka.
— Srečen bo, če uide zdravniku, — je razmišljal doktor Hebert dalje, — in nasprotno bo hvaležen dobrotniku, ki poskrbi za njegovo izobrazbo in mu omogoči lažje življenje ...
... Srce ima dobro, ta revež, in narava je napravila čudež, ko je porodila iz krvoločne hijene mirno jagnje... Pa tudi njegov obraz ni napačen. Iz njega se bo dal napraviti čeden fant. Seveda bi bilo vse drugače, če bi ne imel ene noge krajše, toda kar je, je...
... Njegovo telo se bo dalo s pametno telovadbo razviti. Noge in roke ima
majhne, sklepe nežne___Da, če bi se
človek resno zavzel za tega reveža ... Stavim, da bi ga plesni učitelj kmalu naučil držati se pokonci in hoditi lepo.. Toda vse to bi nič ne pomagalo, če bi še vedno šepal... Treba se je torej lotiti te vražje noge___
Zdravnik se je vzravnal, stopil k okostnjaku, ki je na njem proučeval človeško tek), in začel skrbno pregledovati noge.
Če bi bU tisti hip kdo v zdravnikovem kabinetu, bi bil slišal, kako je zdravnik glasno govoril:
— Tu tiči vzrok hibe ... Tu bo treba zlomiti kost... Tako se bo dala zlomiti gladko baš tam, kjer je bila zlomljena prvič ... Toda v kakšnem stanju najdem mišičevje? Tu je ovira. Skrčilo se je, to je jasno, toda se je - li zavozljalo?
In zdravnik si je obrisal potno čelo. Potem je pa nadaljeval ogled človeških nog.
Tako je prebil globoko zamišljen nekaj ur; zdaj je bil odločen opustiti misel na operacijo, zdaj zopet si je prigovarjal, da je bojazen neutemeljena in da se bo operacija gotovo posrečila.
In pri tem je ostal.
Naslednjega dne zgodaj zjutraj, predno je odšel k svojim bogatim bolnikom, je zdravnik naročil svojemu ko-morniku zapreči.
Potem je vzel torbico z instrumenti, jih pregledal in izročil torbico mlademu slugi, ki je bil ves presenečen, da gre zdravnik tako zgodaj z doma.
Sluga je bil vajen govoriti s svojim gospodom dokaj zaupno, saj je služil pri njem že od otroških let.
Pristopajte k „Vodnikovi družbi«
Zanimivi primeri sanj
Student videl v sanjah rešitev matematične naloge —
Preroške sanje
Sanje sp včasih kaj čudne, še vedno ne vemo in najbrž nikoli ne bomo točno vedeli, kaj so sanje ki od kod vse to, kar človek v njih vidi in čuti. V-poedinih primerih so sanje zelo zanimive, ker nam kažejo čudno duševno stanje človeka v spanju, pa rudi presenetljivo tesno zvezo z dogodki iz njegovega življenja.
Posebno pozornost zasluži primer študenta, ki se je pripravljal na težak izpit iz matematike. Po glavi mu je rojil posebno en matematični problem, toda zaman si je prizadeval priti mu do dna. Ker nikakor ni šk>. ie nehal razmišljati o njem in naslednjega dne sd je prizadeval pregnati si iz glave misel nanj. Cez dva dni je pa videl v sanjah samega sebe pred šolsko tablo s kredo v roki, kako riše ravne črte. Na kateder je stopil profesor, rekoč: Tako ne boste nikoli rešili naloge, evo vam, kar potrebujete. Profesor je vzel kredo in začel algebraične račune od začetka.
Študent se je takoj prebudil in sanje so mu ostale v živem spominu. Skočil je s postelje in hitel k mizi, kjer je brž narisal vse tako, kakor mu je bil pokazal profesor. Bila je naloga za izpit. Za brezhibno rešitev je dobil študent posebno priznanje. Ko je pozneje profesorju povedal, kaj se mu je sanjalo, tudi profesor ni več dvomil o resničnosti sanj.
Francoski zvezdoslovec Flarrnna-rion je nekoč pripovedoval v družbi, kako je videla rudarjeva žena v sanjah, da nekdo reže vrv, ko so po nji spuščali rudarje v rudnik. Začela je na vso moč kričati in ko so prihiteli sosedje, jim je povedala, kaj se ji je sanjalo. Takoi je bila uvedena preiskava, ki je dognala, da je zlobna roka res narezala vrv in da bi se bila pripetila
Umor iz uljudnosti
Na Novi Guineji žive Papuanci, ki so pri njih umori na dnevnem redu. Motivi so zelo različni, včasih se pa tudi pripeti, da umori Papuanec človeka iz uljudnosti, ali pa vsaj zato, da bi kdo ne mislil, da je neotesan. Tako je našla nekoč tolpa ljudožrcev na cesti starega, bolnega moža. Prosil jih je, naj ga vzamejo s seboj, in s tem jih je spravil v hudo zadrego. Nosili so težke tovore in mudilo se jim je, zato ga niso mogli vzeti s seboj. Odkloniti njegovo prošnjo bi bilo pa zelo neolikano. Ljudožrcem torej ni preostajalo nič drugega, nego ubiti ubogega starca in izogniti se tako njegovi neprijetni prošnji.
Seveda so prišli vsi pred sodišče, kjer so pa trdili, da je vse v redu. Edino to se jim ni zdelo prav, da so bolnega starca ubili na javni cesti. Ker pa ima vlada gotove, njim nerazumljive predsodke proti ubijanju, se jim je zdelo znak grdega vedenja, da so ubili moža na vladni cesti. Morilci so dejali, da bi bili morali zavleči starca v grmovje in potem bi bilo njihovo dejanje čisto korektno.
Lokomotive na naito
Madžarski trgovinski minister je dovolil madžarskim železnicam uvesti nove lokomotive na nafto. Zaenkrat bosta vozili samo dve taki lokomotivi. Razen tega grade nove Pullmanove vagone za brzovlake, izdelane nalašč za lokomotive na nafto. Madžarske železnice nameravajo uvesti nove brzovlake, obstoječe iz 3 ali 4 vagonov. Ti vlaki bodo vozili na krajših progah med poedinimi mesti, kjer doslej brzo-vlaki niso vozili. Iz inozemstva uvažajo Madžari mnogo nafte, na drugi strani so pa začeli omejevati uvoz premoga in upajo, da bodo s tem mnogo prihranili.
Tovarna Ganz v Budimpešti pa gradi dva velika avtobusa, ki bosta vozila po železniških progah in jih bo gonila nafta. Iz tega se da sklepati, da
strašna nesreča, da je niso preprečile sanje rudarjeve žene.
Dvomi svetnik F. Schubert pripoveduje v svojem življenjepisu, da je njegovega očeta umirajoča mati v spanju dvakrat prosila, naj čim prej pride k nji, če jo hoče videti še živo. Stala je pri njegovi postelji iztegnjenih rok, končno mu je pa zaklicala zadnji zbogom in izginila. Po obedu je prišlo obvestilo, da mu je mati zjutraj umrla in da je pred smrtjo izrazila vročo željo, da bi sina še enkrat videla.
Zgodovina je polna primerov pro-roških sanj. Tako bi lahko omenili stari zakon, Faraonove, Jakobove, Nabu-hodonozorjeve, Baltazarjeve in mnoge druge sanje. V zgodovini vseh časov naletimo na proroške sanje in v tem pogledu bi lahko omenili zlasti trojansko kraljico Hekubo, perzijskega kralja Mandana, rimskega cesarja Tarqui-nia itd. Katarina Medicejska je videla v sanjah turnir, ki je bil v njem pozneje ubit njen mož Henrik II. Slišala je rudi klice: »Ranil ga je v oko, ubil ga je! In res je kralju prodrl kos zlomljene sulice v možgane.
Vojvoda de Villerov je bil poslan za časa Ludvika XIV. kot poslanik na Dunaj in v sanjah se je prikazal svoji ženi, ki je bila ostala v Parizu. Poslavljal se je od nje, češ da gre v smrt. Vsa v skrbeh je vojvodinja drugi dan odpotovala s pošto v Avstrijo. Ko je prispela na Dunaj, je bil njen mož že v krsti, ki so jo hoteli spustiti v grobnico v katedrali sv. Štefana. Vojvodinja je pa hotela svojega moža še enkrat videti in dala je odpreti krsto. Ta prizor je ovekovečen v krasni nagrob-nici vojvode de Villeroy v cerkvi No-fcre-Pame.
računajo Madžari v prvi vrsti z rusko nar to in da bodo kmalu sklenili trgovinsko pogodbo z Rusijo. Ruska nafta je namreč najcenejša, pa tudi . iboljša.
Samomor dva dni pred smrtjo
V olomuški bolnici je ležal 18 letni mizarski vajenec Viljem Guttmann, ki ga je mučila progresivna tuberkuloza. Zdravniki so ga operirali na pljučih in po operaciji je ležal v skupnem oddelku z drugimi bolniki. Fant se je pa pritoževal, da ne more dihati, in prosil je, naj odpro okna. Bolniki so pa protestirali in tako so fanta končno p-re-nesLi v sosedno kopalnico, kjer je stre-žaj odprl okno. Nekaj časa je ostal bolnik v kopalnici sam in to priliko je porabil, da je skočil skozi okno.
Z veliko težavo se je priplazil do odprtega okna in skočil 10 m globoko na dvorišče, kjer je obležal nezavesten. Tam ga je našel strojnik. Fant se je bil ta čas že zavedel in klical na pomoč. Prenesli so ga v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima smrtne notranje poškodbe. Čez dve uri je v silnih mukah izdihnil. Samomor je vzbudil v bolnici splošno presenečenje, ker ni nihče pričakoval, da bi mogel Guttmann storiti kaj takega. Fant je bil tako težko bolan, da bi bil živel kvečjemu še dva dni.
Vzpodbuda k pogumu.
Ona: Gospod, če me poljubite, bom kričala.
On: Kaj pa če vas ne poljubim? — No, za takega bi vas pa ne smatrala.
Najidealnejše dek>.
Gospodar: Odkrito povedano, za vas nimam nobenega dela.
Brezposelni: To je kot nalašč zame, saj iščem baš tako mirno zaposlitev.
Imeniten gospod.
Ječar: Gospod državni tožilec hoče govoriti z vami.
Jetnik samozavestno: Povejte mu, da me ni doma.
Iz Metlike
_ Ponovno predvajanje filma. Ker si ▼
nedeljo zlasti kmetje niso mogli ocledati pr-
vetia belokranjek.*jja filma, \i prof. 2. Ja-kac obljubil, da bo ob prvi priliki zopet obiskal Metliko in pole« še kakega drugega filma pokazal ponovno tudi nase belokranjske, ki so v tukajšnjih kra:ih vzbudili splošno zanimanje. Obljubi] j* tudi ameriško predavanje in ovoje ameriške filme, ki so v na.ii javnosti že svoj čas vzbudili veliko zanimanje zaradi odlične izdelavi. Zaradi dopoldanske predstave v Metliki ki je zara di nepredvidenih težkoč v nedeljo žal odpadla, je bilo v Metliki precej razburjenja, dasi niso bili prireditelji prav nič krivi. Pri prihodnji predstavi bodo gotovo vsi potolažim, ko     zagledajo na platnu.
— Življenje naše deiele. le večkrat 6mo pohvaliti javno d?lo v bližnjem Grada-cu, ki bi lahko al ižilo za vzgled tudi vse ni drugim našim krajem. Društvo kmetskih fantov in deklet, ki j3 pod vodstvom marljivega pevovod|e g. Skorjanca odpelo ie na vise sv-*te tri žaloetinke na domačem pokopališče, i 3 pripravilo za prejšnjo nedeljo prav lep koncert. Sedaj pripravljajo tudi svoj šahovski odsek, ki je pri naših pode želskih društvih b največja redkost. Tudi udejstvovanje naŠ3ga Sokola zasluži veo pohvalo. Za 1. december pripravljajo posebno slovesnost, pri kateri bodo nastopili vsi Člani sokolske družine od najmanjše dxe do Članov. Ustanovili so tudi tamburaški od-s*k eokokkih otrok, ki vzbjja s evojim dosedanjim delom nailepše upe tudi za bodoče. Bilo bi koristno, če bi tudi starejši člani gojili malo več glasb?, ker bi enako lahko dosegli najlepše uspehe.
— AIbnm belokranjskih slik z Gregon cevega fotoamaterekega izle*a,   ki obe-3«« več sto  najlepših posnetkov Bel* Krajine, dobi tisti kraj, ki prvič prične z d?lom za oenut?k malega belokranjskega muzeja. Muzej nai bi zbral pod svojim varstvom mnogo zgodovinskih dragocenosti in narodnih ▼ ženin, ki se v Beli Krajini vedno bolj izjnib ljajo. En izvod tega albuma je g. Beno Gre gorič že izročil lj ihllanskemu  društvu >Bj la Krajina«, doSim bo drugi ostal v njegovem varstvu,    dokler  ne    bo ustanovljen muzej.
—. Za proslavo nedinjenja se tudi Metli Sani živahno pripravljajo in bo zlasti prireditev domačega sokolskega društva vzbudila gotovo največje zanimanje.    Za Silvestrom ▼3čer pa bo tudi letos najbrž Tujsko prometno društvo, kakor lani, pripravilo zopet Metličanom  lepa  iznenađenja,  ki   jih za.^n krat še ne moremo izdali, da bo potem ve selj3 večje.
— Sokolska večerna akademija, ki jo Je priredilo naše domače Sokolsko društvo v čast jubilanta 'br. En*elberta Ganila, je bila zelo lepa. Po krasno zasnovanem govoru prosvetarja br. Zalarja je izročil načelnik br. Hočevar slavljencu šopek rdečih nageljnov, nakar je br. Ganurl oba društvena zastopnika ginjen objel. Potem Je a. Wostnerjeva z zanosom recitirala nekaj odlomkov iz jubilantovih del, a sokolski moški zbor je prav dovršeno zapel nekaj priložnostnih pesmi. Sredi programa je bila akademija zaradi prihoda karlovske glasbe prekinjena ln je v imenu karlovske župe čestital br. Ganglu načelnik br. Blaškovič ter mu poklonil srebrn lovorjev venec. Po jubilantovi zahvali se je akademija nadaljevala ln ji je br. Gangl pri^o stvoval kljub utrujenosti do konca. Zlasti ga je razveselil ljubki nastop naših naj mlajših. Naši diletantje so še odigrali Gan glovo >Dedščino< z veliko umetnostjo. Zlasti so se izkazali bratje Brus, Bregar. Kre-mesec in Zorn. Sokolsko društvo se vsem. ki  so sodelovali,  najlepše zahvaljuje
__ Elektrifikacija vasi. Ob priliki občnega zbora Zemljišne zajednice Trg-Polj^ pri Ozlju je bilo sklenjeno, da bodo elektrificirane vasi Treščerovac, Polje ln Trg. Upamo, da bo elektrifikacija sčasoma dosegla  tudi naše kraje.
Iz Celja
—c Celjski občinski svet bo imel danes ob 18. važno sejo. Na dnevnem redu je razprava in sklepanje o občinskem proračunu za Isto 1934., razprava o regulaciji Savinje in pritokov, poročila odsekov in slučajnosti.
—c Andrejev 9ejem. V četrtek dne 30. t. m. bo v Celju običajni letni kramarski in živinski seiem. znan pod imenom Andrejev sejem.
—c Škoda v goidnih in mladih nasadih. Mestno naoelstvo v Celjj opozarja na okrožnico banske uprava glede škode v gozdnih in mladih nasadih po izletnikih, ki je nabita na uradni dedki mestnega načel-etva. Ob tej priliki 9poroČa mestno načei-stvo, da je tudi smučanje in hoja po mestnih gozdovih izven javnih potov, zlasti pa (y> mladih nasadih in posekah nedopustna. Zadevni prestopki se bodo brezobzirno prijavljali pristojni oblasti, da bo storilce kaznovala.
Restavracija „PRI KATERCI"
POD ROŽNIKOM, CESTA VIII
toči izborna vina: Rolandec Rdeči burgundec Namizno belo štajersko Sremska črnina Cviček (Gadova peč)
Din 12.— 12.— 10.— 10.— 10.—
>
Vsak petek, soboto in nedeljo prvovrstne domače krvavice ln pečenice ter vsa druga pripravljena topla in mrzla jedila vsak čas po najnižji ceni na razpolago.
Za obilen obisk se priporočata
Katerca in Tone
— NOVOST! —
ADRESAR - AUTOMAT
nova domača iznajdba in izdelek
ie razstavljen pri kavarni „ZVEZDA"
Vsakdo se ga lahko poslužuje brezplačno, da se prepriča o njegovi veliki praktičnosti.
jfe»QjŽ^n jS^-n j5^n J^O
ZIMSKA JABOLKA
skrbno odbrana, sortirana po vrstah in trpežnosti, de vedno v 7«logi pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Cene zmerne. 4515
Že vaši predniki so pred več kot 60 leti
kupovali blago v splošno znani trgovini
R. MIKLAUC
(poleg škofije)
zato boste Sli tudi vi z zaupanjem v nado trgovino. Naše geslo:
DOBRO BLAGO, NIZKE CENE, PRIJAZNA POSTREŽBA!
500 KOM. INVESTICIJSKEGA
POSOJILA kupi, GlogovSek, Maribor, Kersnikova 12. 4561
GORENJSKI KROMPIR. prodaja Kmetijska zadruga v Kranju. 4560
Modna ko?»$***" 1:1 ja
Najboljši oakup
\ PKESKER, LJUBI ~f AN A. «*v   Petra renta  14. 11 n
AKVIZITERJI
za nabiranje abonentov auto-matičnega adresarja, le spretni in pošteni, se naj javijo od 14. do 16. ure: Hotel Llovd, soba 7. 4563
IŠČEMO
zanesljivega gospoda, kateremu v stanovališču z velikim okolišem takoj vzpostavimo dobavljalnloo. — Prosilec bi moral pod vodstvom ravnatelj stva skrbeti v svojem kraju samo za razdelitev blaga (brez ox-ladisča). Trajni dohodek 2000 frankov mesečno. — Ponudb-* poslati na naslov: Conipa?nie d'Exportation »Uraniac Fau-u^mont lez Maestricht (Hol-
POTOVALNEGA URADNIKA
za drav. banovino sprejmemo. Ponudbe: Sveopća gospodarska zadruga, Zagreb, Mihanovičeva ul. 18. 4559
Kratkočasite se z vašo družino!
Izposodite si gramofon in plošče. Samo par dinarjev je treba žrtvovati:
„S L A G E R"
Aleksandrova cesta 4, prehod »Viktorije«
TRISOBNO STANOVANJE
lepo. solnćno. z verando in kopalnico ter vsem komfor tom se oddo takoj v vili na Dolenjski st i pred gostilno »Pri Plan-kariu« » 4278
CVETLIČNI MED
prodaja Ivković, Gjurgjevac, Podravina. 4548
MORSKE RIBE
Danes v veliki izbiri fine ribe, skam^ ala livorneze, \v stogi, br: ^zini z majonezo, morski pajki, brotetto s f » lento, rižoto od skampi itd.
GOSTILNA LJUBLJANSKI DVOR
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica St. 28
NAZNANILO.
V na novo preurejeni gostilni
pri „KMETU" na Gosposvetski cesti 8
so cen j. občinstvu na razpolago vsak dan sveže pošiljke morskih rib, bodisi pečenih, v omaki (brodetto) in tudi surovih Prvovrstna kuhinja z gorkimi in  mrzlimi jedili v bogati
izberi. Cene zelo zmerne. Istotam se točijo pristna Štajerska in dalmatinska vina iz nove, ravnokar došle vagonske pošiljke iz Kaštelov pri Splitu, katera lahko konkurirajo glede pristnosti in kakovosti vsem drugim dalmatinskim vinom. Za obilen obisk se priporoča
gostilničar ST06IĆ SIME.
Urejuje: Josid M—ajšas Za »Maroonc
rran J
— Za opravo in
OeJ Uata: U Um unnatot — Val v Ljubljani