145. številka.__Ljubljana, v sredo 30. jnnija._XIX. leto, 1886. MILIM Izbaja vsak dan iTf«er« izimši nedelje in pravnike, ter velja po pošti projeman za a v stri j sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 jrld., za četrt leta 4 gld., za jeden meaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljuuja na dom za -se leto 13 gld., za c:etrt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. ■— Zh tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-\rste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če Be dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirnti. — Rokopisi so ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirhiša hiši, .Gledališka stolbV. U pravni št vil naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j, vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 ,, Ujtravtiištvo ,,8lov. zaroda*<*. Odgovor članku: „k spomenici kranjskega obrtnega društva". „Da se rjMniflS prav aposna, treba feuti dva zvona." To velja tudi za rečeno spomenico, o kateri je bil govor v „Slovenskem Narodu" dne 26. junija. Kdor bere spomenico, moral bi misliti, da so težavnemu položaju nekaterih vrst Ljubljanskih obrtnikov krive le kaznilnice, v Ljubljani pa v prvi vrsti deželna prisilna delavnica. Navedene so neke umetno sestavljene številke, s katerimi bi naj se dokazala ta trditev. Torej proč s prisilno delavnico, ali, ker mora dežela skrbeti za take izprijene ljudi, naj se vsaj le Kranjci jemljo v delavnico, vsi drugi pa naj se odpravijo. Spomenica to zahteva v imenu vseh obrtnikov Ljubljanskih, dasi velika veČina Ljubljanskih obrtnikov ni prizadeta od dela v delavnici in dasi imajo tudi Ljubljanski trgovci in obrtniki ravno po delavnici več ali manj dohodka. Kar se potrebuje za hrano in obleko 300 mož, za 25 pazniških rodbin itd. ves ta konsum ostane v Ljubljani. Mej temi 300 pa jih je 240 iz tujih dežel, plačujočih po 50 kr. na dan. Kranjska dežela tedaj dobiva za to, da tujim prisiljencem daje hrano in obleko, po 120 gld. na dan ali 43.000 gld. na leto, gotovo za deželo lep dohodek, vsled katerega oskrbovanje GO ali 70 domačih prisiljencev deželo, seveda z ozi-rom na dobro gospodarstvo, niti sol da ne stane. Ko bi se, kakor namerava deželni zbor, povekšala delavnica na 500 mož, dobivala bi dežela za njihovo oskrbovanje iz tujih deželnih fondov blizu HO.OOO gld. na leto, kateri znesek bi ostajal v deželi in sicer pred vsem v Ljubljani. Spomenica priznava ta dohodek, izračunivši ga za 100 ljudi j na 14.000 gld., pa toži, da se po delu v delavnici oškodujejo Ljubljanski obrtniki. V dokaz tomu navaja, da je pred 15 leti znašalo število obrtni jakih pomagačev pri mizarstvu 120, pri krojaštvu 150, pri čevljarstvu 200, pri bukvovez-cih 50, skupaj 500; zdaj pa jih je skupaj le 140, Ali pa je tega res delavnica kriva? Pred 15 leti je bilo v delavnici blizu toliko prisiljenih delavcev. 260 do 280, kakor dandanes. Njih število se je doslej le neznatno pomnožilo. Obrti pa so se tačas, pred 15 leti, še bolj gojili v delavnici, kakor sedaj. Število krojačev in čevljarjev bilo je večje, tudi knjigoveznica obširnejša. Zdaj je poslednja popolnem opu&čena, krojaški in čevljarski obrt pa se nesta razširila, tem manj, ker se odraščeni, kolikor je nam znano, ne uče teh obrtov. Nasproti pa se zdaj pošiljajo delavci na vnanja poljska in druga dela, kar gotovo ne dela konkurencije označenim Ljubljanskim obrtnijam, najemniki teh delavcev pa so zadovoljni, da jih morejo dobivati. Šestdeset prisiljencev dela že več mesecev cesto z Iga na Golo, ki bi se drugače ne dala dovršiti, ker tamkaj ni domačih delavcev. Te dni odide 25 delavcev na Notranjsko k nekemu graščaku na poljsko delo, ker ondu ni dobiti delavcev ali le za neprimerno visoko plačo iz Furlanije. Po 50 do 60 jih dela v Ljubljanski okolici, torej se lebko sodi, koliko jih ostaje doma za razne obrtnije. In celo tu se Širijo in se bodo upeljavala taka dela, s katerimi se ne dela konkurencija zadetim Ljubljanskim obrtnikom. Če se je Število pomočnikov pri gori omenjenih obrtih tako močno skrčilo, kakor se trdi v spomenici, temu ne more kriva biti prisilna delavnica, temveč drugi razlogi, kateri so gotovo spisovatelju spomenice dobro znani, toda omeniti jih ni se mu zdelo umestno, kajti resnica oči kolje in kdor jo pove, odgovoren je za posledice. Glavni razlog je iskati v tem, da vsak pomočnik, jedva da ima spričevalo v rokah, začne delati na svojo roko, kot pravi, včasi pa tudi le kot zakotni mojster, ne da bi oznanil svojo obrt oblastvu. Zlasti krojačev in čevljarjev je dosti takih, ki brez kapitala in večinoma tudi brez prave strokovnjaške izurjenosti začenjajo samostalno oznanjeno ali zakotno obrt. Potem seve pravi mojstri nemajo toliko dela, kakor poprej in je čedalje manj pomočnikov. Pa tudi v svojem obrtu so taki pomočniki premalo izurjeni. Saj vemo, za kakšna opravila se rabijo rokodelski učenci. Spomenica bi torej morala našteti tudi vse te na svojo roko delujoče pomagače, ako iače v številkah dokaza propada te ali druge obrti in manjšega števila v dotični obrti delujočih rok. Silna konkurencija, če ne najhujša, izvira tem obrtnikom, iz konfekcijonarnih štacun, kjer se prodava storjena obleka, vsa hujša konkurencija, kakor jo dela delavnica s svojimi malo vežbanimi prisil jenci. „V imenu vseh obrtnikov" govori spomenica, toda v Ljubljani da ne govorimo o ostali kranjski deželi, od koder ni slišati ni jedne pritožbe, je zraven krojačev, čevljarjev, mizarjev in knjigovezcev še cela vrsta drugih obrtov, kateri ne čute uiti najmanjše škode od prisilne delavnice, nasproti imajo nekateri večji dohodek, vsi pa vsaj to dobroto, da n: treba Še bolj povek-šati deželne priklade, ako se pa cela kranjska dežela v poštev jemlje, ima tolik dobiček od prisilne delavnice, da bi volilci morali izreči glasno nezaupnico tistim poslancem, kateri bi bili za več ko čudno terjatev obrtniškega društva, da se naj vsi vnanji v kranjski prisilni delavnici oskrbovani prisiljena vruejo donuuim deželam. S tem bi ne le dežela izgubila že pri sedanjem številu prisiljencev 43.000 gld. gotovega denarja, ki prihaja v deželo, temveč tudi dobiček od dela teh prisiljencev, ki se steka v deželno blagajnico in vrhu tega bi imela za domače prisiljence na leto blizu 8000 do 9000 gld. stroškov, ki se zdaj prihranijo. LISTEK. Dnevnik. (Spisal Ludo vik Hal6vy; poslovenil Vinko.) Vsak dan je zapisal kratko poročilo svojih dogodkov v koledar za zapiske; pisal je brez vsake stranske opombe, dejal bi v slogu telegrafskih depeš. Dne 3. oktobra 1869, ko je dopolnil dvajseto leto, pričel je in tisti dau upisani stavek glasil se je tako-le: „ Danes sem bil imenovan podporočnikom (se-sondlieutenant) v 21. jezdecem lovskem polku". Dne 31. decembra zaprl je koledar preteklega leta v svojo pisno mizo ter vzel v roko prihodnjega. Ona je vse svoje dogodke zapisavala dokaj pridnejše in obširnejše, pisala je svoj dnevnik v modro kordovansko usnje vezane zvezke, katere je imela strogo pod ključem. Šestnajst let stara je pričela jih, in prvi stavek od 17. maja 1876, imel je v sebi naslednjo važno novico: „Danes sem oblekla prvo svojo dolgo obleko." Dne 17. avgusta 1879 omožila se je, in s tem je bilo konec nje dnevnika. Odslej ni nič več zapisavala v lične modre kordovanske snopiče, a skrbno I jih je spravila, zaprši jih kakor svetinjo v najtaj-nejši predal svoje pisne mize. Saj so opisavali vse njeno življenje od meseca maja 1876 pa do avgusta 1879, od prve dolge obleke do poročne oprave! Tudi on je stopil v zakon 17. avgusta 1879, a svojih kratkih poročil ni nikoli pretrgal, tako da se je s časoma v njegovej miznici nabralo trinajst malih koledarjev za opombe, kateri so dan za dne» vom, vkljub suhoparnej kratkosti oblike, natanko črtali tek življenja njegovega. Zgodi se pa, da je 19. junija 1881 naš mladi poročnik od 1869. leta, ki je bil mej tem postal konjiški stotuik druzega redL, ob desetih zvečer sam bil v svojej pisarni. Sedel je pri svojej pisnej mizi, glavo podpirajo z obema rokama, ter premišljeval, je li bilo vspomladi 1878, ali vspomladi 1879. leta, ko je članek o no vej organizaciji avstrijskega topni carskega vlaka poslal v vojaški časnik. Kar mu še pravi čas pride na um, da gotovo v ljubih svojih koledarjih najde natančni datum, kdaj je tisti članek izšel. Naglo torej odpre svojo miznico ter prime baš za letnik 1879. Zdaj prične prelistovati knjižico, obračajoč list za listom; najedenkrat pa se ustavi, pogled mu obstane na točki, katero vedno zopet pričenja čitati, mej tem ko mu srečen smeh- ljaj igra okolo usten. Vstane, krene od mize k pri-ležnemu naslonjaču, sede ter se vsega utopi v čitanje; pozabljena je bila organizacija avstrijskega vlaka. Videti je bilo, da se mu stari ljubi spomini vzbujajo v srci, zdaj zbirajoč mu ustni v smehljaj, zdaj lahno roseč mu oči. Tako je sedel tukaj, pozabljajoč vse okolo sebe. Kar se zagrinjalo v vratih njegove sobe rahlo, prav rahlo razmakne in ljubka plavolasa glavica pogleda noter . . . Kaj neki dela tu v velikem naslonjači V Je li morda zaspal? Pred pol ure jo je neusmiljeno odpravil, češ da mora delati in če je ona pri ujem, da ga to moti, da ga odvrača ter mu vzbuja množico mislij, ki neso baš dela tičoče se misli. Kakor svlpkida splazila se je torej plavolaska v izbo; tiho, prav tiho približa se po prstih, nagne se malo na stran . . . Ne, ne spi . .. čita in je tako uglobljen, da nič ne vidi in ne sliši in se ne gane . . . Zadržujoč sapo nadaljuje svojo pot. Uaz-mišljuje, kje bi ga pač poljubila, da bi ga iznenadila. Na čelo? na lice? . . . Tik njega je že, skoro bi se že lahko s prsti dotaknila njegovih las . . . Kar hipoma postane bleda kot zid . . . Citala je na odprtej strani zapisnikovej: 16. junija. „Ljubim jo!' Dokazano je tedaj, da ni prisilna delavnica kriva slabejšerau položaju nekaterih Ljubljanskih obrtov, ker se število v rečenih obrtih delujočih prisiljencev ni pomnožilo, temveč je blizu jednako ostalo, kakor pred 15 leti. Prisiljeuci se zdaj ravno z ozirom na pritožbe nekaterih obrtnikov rabijo, kolikor je mogoče, za vnauja dela, v delavnici pa le za taka, s katerimi se ne dela konkurencija domačim obrtnikom. In ko bi se razširila delavnica, kar bi le bilo na dobiček deželi, skrbelo se bode gotovo za to, da se ne oškodujejo Ljubljanski obrtniki po delu v delavnici. V tem zmislu je sklepal deželni zbor in v tem zmislu že zdaj postopa uprav-ništvo prisilne delavnice. n. „Charakterologisches aus Slovenien".*) „Habeant sibi! Die Welt wird erfah en, welchor Ellenbogen von der sitrmntischen Steppe si, h hi s an u n s e r e Adria hereindriingen \vill*. Te besede čitam v Monakovski „Allg. Zertung" št. 163 z dne 13. junija t. 1., v dopisu iz Ljubljane z dne 9. junija, ki ima gorenji naslov, za šifro pa črko O. „Allg. Zeitung" je priznati, resen list, ki je bil prejšnja leta pod imenom „Augsburger Allg. Zeitung" tudi v Avstriji poznan. Rečeni dopis začenja tako: „Das Denkmal, welches die Deutschen ihrem Sanger Anastasius Griin in Laibach aufgestellt haben, soli zertrtimmert werden. Dies ist die allgemeine Losung unter den hiesigen Volksmannern, rodoljubi. Zwar \vird es von Militfir und Polizei bevvaeht, allein die Zerstorung kann trotzdem nur noch eine Frage der Zeit se i n Das dem Dichter im benachbarten Veldes, dessen herrliche See-Ufer so ergreifend von ihra be-sungen, welches durch ihn der \Velt bekannt gewor-den, errichtete Monument liegt bereits seit einigen Tagen in Bruchstiicken auf dem Boden." V tem dopisu iz Ljubljane imenujejo se Slovenci „Rovvdies" in „Knownothings" (sodrga in bu- | teljni), ki »s koli in kmetskimi črevlji" delajo. „Na-paka je bila", pravi Ljubljanski dopisnik, „Anastaziju Griinu" v Ljubljani postaviti spomenik, saj se je za gotovo smelo misliti, „dass eine Rasse^ wie die der Alpenkroaten derlei mit der Brutalitatdes Stumpfsinnes eliminieren werde.u Sokrivec pri tem je vlada, posebno pa deželni predsednik „ein Leisetreter und Beschvvichti-gungsh obrat", der lieber secundo vento als gegen die otlenbare Logik der Umstiinde handelt." (sic!) Tudi gimnazijski učitelji in jednaki „izobraževalci mladine" so temu krivi. Omenjeni dopis pravi namreč na dalje: „Die meisten derselben sind ebenso umvissende als rinstere, verschlagene Fanatiker, welche sich nach Krafteu bemtihen, die ihnen von der Regierung anvertraute Jugend im p an slaviš tischen Sin ne zu bearbeiten. VVerGelegen-heit gehabt hat, mit diesen Mannern zu verkehren, der wird sich iiberzeugt haben, dass hier der liass gegen das Deutschthum jede andere Regung iiberwaltigt. Man komite diese rothen Slovencu mit den Hussiten vergleichen, wenn nicht jede Vergleichung der Slovenen mit *) Po „Laibacher Zeitung'. dem Culturvolke der Bohmen fUr letzte-res eine un gerechtfer tigte Beleidigung enthielte." Ljubeznjivi g. O. se, kakor je videti, na Ljubljanski gimnaziji dobro spozna. Pa tudi Ljubljana, v katere gostoljubnem zidovji je nemški gospod O., kakor videti, doslej po polnem toplo in varno bival, ne najde milosti pri njem; Ljubljana je „ein ddes Provinznest, von allen dsterreicbischen Landeshauptstadten die langweiligste und verlassenste", v katere okolici ni „unbedenklich in Gegenwart betrunkener Bauern deutsch zu spre-cheu". — Najbrže je drugod mej pijanimi kmeti prav prijazno! K izgredom dne 3. junija, pravi dopisnik dalje, prišlo je po uplivu duhovenstva na tisoče kmetov v mesto „um mitzuthun. Dabei zeigte es sich, dass ihnen eingeredet vvorden war, sie mussten heute noch in ihren Steuem die Entscha-digungen mitbezahlen, zu welchen ihre Vor-eltern vor 300 Jabren fttr die Zerstorurg der Auersperg'schen Schlosser im Bauernkricge ver-urtheilt worden waren. So bekom m t fUr diese Menschen das Ganze einen soviallstl-k«*Iich Anstrieh". Ko se potem spominja zdiv-janja, prouzročenoga „durch die Uskoken-Sitten des Laibacher Gemeinderath' s", sklepa g. O. svoja razkritja z naslednjo „kaiukteiologično" opomnjo o Avstriji: „Mittlerwei le befindet sich die oftentlicheGevvalt selbst in dereisernen Umklamiuerung eines Kreises von Ani-ivieglcni, vvelche unter dem Sc h eine von Unterstti tzung des gegen vviirti ge n Re-gimesdie Grundlagen dieser alten Mo narchie untervvti h 11." Menda bode dovolj! Nesem se mogel zdržati, da bi svojim nemškim someščanom, ki navzlic jednakim, dan na dan se ponavljajočim ščuvanjera proti 8oineščanom slovenskim, s slednjimi prijateljski žive in glavno vrednost v to polagajo, da izražajo svojo avstrijsko zavest — ne predložil v priznanje in presoja teh cvetk Ljubljanskega „irredentovea", ki ne dela „s koli in kmetskimi črevlji." Kakor znano, so poizvedbe oblastev o izgredih dne 3. junija in neslednje dni dokazale, da so dopisnikove trditve neresnične. Narod slovenski ta „razkritja" ne bodo vznemirjala. A ta mož je iz dajica svoje lastne nemške domovine, izdajica naroda mislecev in pesnikov, ker si drzue, predstavljati mu tako hrano in pačiti zgodovino. Fakta so znana; zmerni Nemci v Ljubljani je dobro znajo in pravilno sodijo. Baš od nemške strani seje mnogo poudarjalo, da se pri izgredih v Ljubljani Nemcem ni niti najmanjšega prizadelo, da kričeče ljudstvo ni izustilo niti najmanjše psovke proti Nemcem, da so — horribile dictu! — v „Zvezdi", kjer je bila največja kramola, ljudje gori in doli hodili nemški govoreč, ne da bi jih bil kdo motil. Seveda Nemci tako mirnega mišljenja se še neso udali terorizmu one svojati, katerej je narod slovenski „komolec" mej Beltom in „nemško" Adrijo, one svojati, ki tudi nemškemu obrtniku v grozo, Ljubljano za „Marquesas Inseln", njene prebivalce pa za „Hottentotten" proglaša (glej Laibacher Wo- chenblatt št. 305), one klike, ki poslancema pl. Ple-nerju in dr. Mengerju lažnjive informacije pošilja, da bi v strankarskem interesu vladi grofa Taaffea in deželnemu predsedniku polena metala. Izgredi dogajajo se v vsakem mestu. Tudi Monakovo ima svoje perijodično ponavljajoče se „Bierkrawalle", ki gotovo ne izvirajo iz plemenitih nagibov niti ne kažejo posebno finega obnašanja; in v bavarskih gorah se nič manj ne tepo, kakor na Kranjskem. Okolu Gradca moti pijani kmet meščana ravno tako, kakor povsod drugod in dična Berolinska sodrga (mob) se ni pomišljala, da ne bi oskrunila Goethejev in Ilumboldtov spomenik. Sodrga je sodrga povsod, v Ljubljani in sploh na Kranjskem je vsakdo pod zaščito zakonov isto tako varen, kakor v vseh kulturnih deželah. Izgrede treba obsojati, kjer se dogajajo, v Avstriji se tudi povsod kaznujejo, tako zgodilo se je tudi v Ljubljani, kjer so izgrednike zadele zaslužene kazni, A take izgrede tako uporabljati v strankarske namene, da se lastna domovina ali pa dežela, v kateri se gostoljubnost uživa in njeno mirno in vzgledno prebivalstvo pred tujci na tak surov način grdi, kakor jo grdo gosp. O. somišljeniki, k temu treba žalostnega poguma, poguma Herostratovega, in tako delovanje je znamenje strahopetuosti in najnižjega mišljenja, kajti s takim ščuvanjem hoče se iz varnega skrivališča deželi škodovati. Tak ščuvalec, če je Nemec, profanuje tudi svoj lastni narod nasproti Slovanu, kateri Nemce tem načinom le z najslabše strani spoznava. Potem pač — habeant sibi! Slo venus. Politični razgled. VoiM-aiij«* dežele. V Ljubljani 30. junija Z imenovanjem novega trgovskega ministra neso Čehi in Poljaki nič posebno zadovoljni. To imenovanje je zopet pokazalo, da se grof Taaffe ne misli več ozirati na desnico, nego kolikor jo bode ravno potreboval. Dovolj zmožnih mož sedi na desnici v državnem zboru, prav lahko bi si bil Taaffe izmej njih izbral trgovskega ministra. O političnem mišljenji novega trgovskega ministra ni dosti znanega. Kot šlezijski deželni predsednik je bolj podpiral Nemce, na Slovane se ni dosti oziral. Zategadelj se pa nemški liberalni listi vesele njegovega imenovanja. Vitanje države. Jeden del srbskih napreduj ako v nekda ni voljen privoliti vladi, da bi delala nove dolgove. Zategadelj hoče vlada opustiti razne predloge o vojni reformi, da ne zgubi podpore Novakovicevih in PiročanČevih privržencev. Ako bode Ristić spoznal, da ni nobenega upanja, da bi opozicija zopet prišla na krmilo ostavil bode Srbijo in preselil se v Peterburg. Sedaj hoče počakati se skupščine, da bode videl, ali ima vlada zadostno večino, ali ne. V bolgarskem narodnem sebranji je kakih 100 Karavelovcev, 90 Radoslavovcev in 60 Cankov-cev. Knez ima tedaj v sebranji 190 privržencev. Razmerje se pa utegne v kratkem premeniti, kajti ni nemogoče, da bi se Karavelo v spravil s Canko-vom in tako odrinil Radoslavova, ali se pa spravili Cankovci in Radoslavovci ter stopili v opozicijo proti 17. junija. „Ljubim jo!!" Jeden sam klicaj za prvim: „Ljubim jo !B dva za drugim . . . Torej od 16. do 17. pribitek! Lahno vsklikne ter zakliče s tresočim se glasom: „G> Bog! kaj moram videti! kaj moram videti!" Omahne; on jo prestreže v svoji roki, a ona je vsa solzna in z glasom, od ihtenja zadrževanim, stoče: „16. junija: Ljubim jo! 17. junija: Ljubim jo! ! Danes je pa 19. Grozno! Ti ljubiš drugo?" On jej z dvema poljuboma posuši solze : „Poglej vendar semkaj, noričica, poglej vendar!" Odprl je prvo stran zapisnikovo, kjer je z ve lik im i pismeni stala letnica 1879. „Ah!u vsklikne ona veselo, smehljajoča se skozi solze, „jaz sem bila! jaz sem bila!" Potem pristavi neprevidno naivno: „Tudi ti si torej pisal dnevnik?" „Kaj — tudi jaz? Iz tega se da sklepati, da si tudi ti? ..." Nič ni pomagalo, morala je priznati, če je on često v majhne črne zapisnike zapisaval: „Ljubim !" da temu povsem podobno stoji v lepih modrih kor-dovanskih zvezkih. In ko je rekla svojemu možu: „Pokaži mi, prosim, tvoj zapisnik, pokaži mi ga; tako rada bi videla, stoje li za 18. junijem trije | klicaji in za 19. štirje!" odgovoril je on: „Tako ne gre! Kakor ti meni, tako jaz tebi! Prinesi svoj dnevnik, potem bodeva primerjala in videla, kdo preseza druzega s klicaji!" Skušnjava je bila zapeljiva; sklenila je torej, poiskati svoj dnevnik 1879. leta in kmalu se je vrnila s tremi, precej debelimi zvezki. „Tri zvezke!" vsklikne on. „Da, in ti obsegajo samo tri četrtine leta, do-čim imaš ti za celo leto jedno samo tako-le revno knjižico!" „Z malo besedami se jako mnogo da povedati. Bodeš videla! Nu, sedi k meni, sem-le, saj lahko oba sediva v naslonjači." „Ne, to ne gre, nikakor ne." D Zakaj ne, ako smem vprašati?" „Ker je v mojih zvezkih morebiti pisanega kaj takega, česar ti ne smeš brati." In on odvrne, kazoč na svoj koledar: „Imaš prav . . . tukaj notri morebiti tudi. — Ostaniva torej spodobno razda-ljena — sedi meni nasproti. Tako je prav, zdaj lahko samo tisto bereva, kar sama nočeva." „Dobro! Jaz pričenjam, a kje?" „No," odvrne on, „tam, kjer jaz pričenjam!" „Ne! jaz moram malo pred tabo pričeti, pričeti moram z Jupitrom!" „To je res . . . Poišči, kje pričenja Jupiter." „Čakaj, to je moralo biti v prvej polovici maja — res je! že imam! V četrtek 15. maja: iti moram h Chervju zaradi Jupitra, lisec sedem let star. Zapisnik pravi: Izvrsten jezni konj, skače dobro, priporočati ga je tudi za dime. Ima se dne 21. prodati — in dve strani dalje: V nedeljo 17. maja: Videl Jupitra, konj je izvrsten na oči. Gnal bodem do 2500 frankov — in slednjič štiri strani dalje, v sredo 21. maja. „Da, ta dan sva se prvič srečala na železnici, datum sem si natanko zapomnila." „Torej je prav. V sredo 21. maja: Bil sem v vojnem ministerstvu, potem pri sestri. Kupil Jupitra, 1900 frankov. Vozeč se po železnici domov, imel sem nasproti mično deklico." „Ali res to tam stoji? Ali ničesa ne popravljaš meni na ljubo?" „Nikakor ne, jaz ničesar ne popravljam." „Pokaži!" „No, poglej sama." „Da, res je, mično — res stoji zapisano ,miČno'." (Dalje prih.) Karavelovu. — Večina bolgarskega sebranja nekda ne bode dopustila nikake debate o bolgarsko turškem dogovoru. Več opozicijonalcev je interpelovalo vlado, zakaj se neso vsi dokumenti, ki se tičejo zje-dinjenja, priobčili v zeleni knjigi. Večina je pa na to vsprejela sledeči predlog: O tej interpelaciji prehaja sebranje na dnevni red, prepuščajoč vladi, da predloži dokumente, kateri se jej potrebni zde. Odstavek adrese, kateri se tiče zjedinenja, se pa glasi: Dežela jemlje z zadovoljnostjo na znanje knezovo zagotovilo, da je unija dovršena in izraža nado, da bode vlada skušala z vsemi sredstvi dovršiti še to, kar še ni storjenega v tem oziru. Ne le z Rusijo, ampak tudi s IVamljo ni Bolgarija v prijateljstvu. Na vzhodnorumelijskej meji se je zopet začela pobirati carina, kar mnogo škoduje francoskej trgovini. Razen tega se pa skuša Francija še bolj približati Rusiji, ter zategadelj pod pira rusko, bolgarskemu knezu nasprotujočo politiko v orijentu. RiiMka vlada si vedno prizadeva, da dobro utrdi razne kraje na Poljskem. Kakor se „Pol. Corr." poroča, sedaj napravljajo utrdbe okrog Mod-lina, nekaj milj proti severu od Varšave kjer se stekata Bug in Visla. Štiri, stare utrdbe bodo po-popolnem popravili, več novih pa zopet zgradili. Dela mnogo delavcev, ki so prišli iz srede Rusije. Ob železnicah na južnem Poljskem zidajo več vojašnic za nove posadke. Pri Zulinu mislijo napraviti utrjen vojašk tabor. Razmere mej JRuNijo in Turčijo neso baš najboljše, četudi „Journal de St. Petersbourg" trdi, da so prijateljske. Nek ruski list je prinesel vest, da je Rusija zahtevala, da Turčija demobilizuje, ker je razpor z Grško poravnan. Zgoraj omenjeni ofici-jozni list tudi priznava, da se vrše dogovori mej Rusijo in Turčijo o tem. V Carigradu pa neso voljni ustreči ruskei želji, ampak mornarico še dalje obo-rožujejo. Nedavno je sovetnik ruskega veleposlaništva v Carigradu Onou izročil turškej vladi noto, v ka-terej opozarja Turčijo, da je bolgarski knez v več ozirih rušil vzhodnorumelijski upraviluik. Turčija se pa zato ni dosti zmenila in pusti kneza Aleksandra, da dela kakor hoče. Ker se Turčija za ruske so-vete tako malo briga, bode morda Rusija prisiljena začeti bolj energično pritiskati. Misel je zelo raz širjena, da bi Rusija bila že davno aktivno posegla v balkanske zadeve, ko bi jo ne zadrževala zveza z Nemčijo in Avstrijo. Monarhisti širijo manifest grofa Pariškega po vsej i- rant'iji. Tiskali so ga v več milijonov izvodih, ga nabili po provincijalnih mestih, ter ga raznašajo po hišah. Volilno gibanje na Angleškem je jako živahno. Gladstone potuje od mesta do mesta in agituje. "V ve6 mestih je že govoril. V Mancbestru je poudarjal, da so vse druge kolonije zadovoljne razen Irske. Cel svet sodi tako, da je Irska sramota za Anglijo- To pa mora biti dtugače. Irsko moramo ozdraviti z vsemogočno roko dobrotljivosti. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je občini Polom 100 gld. za nove zvonove. — (Imenovanje.) Gospod Henrik Bluni a uer, poštni oficijal v Ljubljani, imenovan je poštnim blagajnikom v Beljaku. — (Umrl) je dne 22. t. m. g. J. Jagodic, umirovljeni deželne sodnije svetnik in odvetnik v Rudolfovem. — (Slovenski profesorji in su plen t je na gimnaziji Ljubljanski) sestavili so prošnjo na c. kr. deželni šolski svet, naj se proti njim vsem glede neredov dne 3. j unij a prične disciplinarna preiskava. To je pravi korak, da se vse podle denuncijacije in laži v nemških liBtih pokažejo v pravi luči. Kolikor nam znano, je to v Avstriji prvi slučaj, da se tako korporativno zahteva disciplinarna preiskava. Slovenski gospodje profesorji in suplentje imajo pač čisto vest, kar bi o vseh drugih ne mogli trditi. — (Slovenščine popolnem nezmožni) notarski kandidat pri dr. Burgerji notarji v Ko-čevji, g. Viktor Schonweter, imenovan je notarjem v Trebnje. On se baje ne bode v Trebnjem nastanil, temveč menjal bode s svojim očetom, notarjem v Ptuji; a oče bode potem na svoje mesto v Trebnjem resigniral. Čestitamo Ptujčanom, da dobijo zopet jednega fakcijoznega uradnika več. — („Trubarjev večer") Pisateljsko podporno društvo priredi v tristoletni spomin smrti Primoža Trubarja, osnovatelja novoslovenske književnosti, dne 3. julija v salonu čitalnične restavracije v Ljubljani slavnostni „Trubarjev večer," h kateremu je povabljeno vse razumništvo naše, ki zna ceniti neizmerne zasluge tega književnega Kolumba našega. Oglasila za skupno večerjo (po 1. gld. za osebo) prejema tajnik pisateljskega podpornega društva g. prof. Anton Raič v Ljubljani. Tudi gostje % dežele so nam d oblo došli! — (Truharjev večer.) Tudi v Trstu hočejo nekateri rodoljubi slaviti v Čitalnici tristoletnico Trubarjeve smrti v soboto 3. julija t. 1. zvečer. Upamo, da hode udeležitev mnogobrojna. — (Skupni obed) bode v čitalničnej go-stilnici v ponedeljek dne 5. julija po občnem zboru družbe sv. Cirila in Metoda. Kdor se ga Želi udeležiti, naj sp oglasi do 4. julija pri gg. Ivanu M urniku ali dr. Josipu Vošnjaku. Couvert stal bode 1 gld. — (G. Miha Vošnjak) naš državni poslanec bode v nedeljo 4. julija, v Čitalnični dvorani na Vranskem poročal o svojem delovanji v državnem zboru. Ker se je v tem zasedanji državnega zbora razpravljalo o važnih stvareh, je treba, da se volilei mnogobrojno udeleže. — (Na pokojnega dr. A. Gregoriča krsto) položili so vence: 1. Rodbina Remic; — 2. Rodbina Stuhec; 3. Uzornemu narodnjaku - „Aka-demično društvo Triglav"; 4. Vrlomu poborniku hrv. in slov. U'.ajemnosti. „Akad. društvo „Hrvatska" u Gradcu, 5. Svojemu prijatelju, oskrbnik Raisp ; 6. Lužar Anton; 7. Familie Ferseh; 8. Der Fa-milie Rodoschegg letzter Gruss; 9. Hranilno in posojilno društvo v Ptuji; 10. Učiteljsko društvo za ptujski okraj; 11. Mariborska Čitalnica; 12. Svojemu predsedniku — „Narodna Čitalnica" v Ptuji ; 1.3. Rune sanft; 14. Familie Čuček, 15. Služabniki svoj mu pridnemu gospodarju; 16. Pevci ptujske Čitalnice; 17. Prijatelju, dr. FerjanČič; 18. Politično društvo „Pozor" v Ptuji; 19. Nepozabljivemu prijatelju, L. in M. Kunstek; 20. Dem theueren Schwa-ger Familie Meixner; 21. Rittmeister Filafero; 22. Dem theuren Schwager, Hedvvig Radoschegg; 23. Dragemu prijatelju, Rodbina Jurca; 24. Ihrem Collegen, die Advocaten Pettau's; 25. Dr. Schiffrer; 26. Šola sv. Vida pri Ptuji, 27. Nepozabljivemu prijatelju Mariborski kolegi; iJ8. Dem theueren Gatten und lieben Vater; 29. Nepozabljivemu bratu, in drugih brez trakov in napisov. — (Že g nanje pri sv. Petru) praznovalo se je včeraj jako slovesno. Zvonika in uhod ,v cerkev bili so bogato okrašeni z drevesci in narodnimi trobojnicami, po oknih na predmestji in na Poljanski cesti in sploh po vsej fari pa so bile razstavljene najlepše cvetice. Na tisoče ljudij obiskavalo je ves dan sv. Petra cerkev, po opravilu v cerkvi pa so se polnile gostilne, kjer so se poleg dobre kapljice dobivali ta dan običajni štru kiji. — (Na podkovski šoli v Ljubljani) bila je danes pieskušnja. S prav dobrim uspehom napravili so izpit: Janez Ogrin z Vrhnike, Jarnej Hiti iz Grahovega, in Janez Kovač iz Li gojne. Z dobrim uspehom pa: Alojzij Štrukelj iz Doba, Karol Škaija iz Hrastovice, Jaka Kapus iz Nove vasi, Anton Radi z Blauce, Fran Zakotnik iz Škofjeloke, Janez Resman iz Radovljiškega okraja, Alojzij Tončić s Hrvatskega, Janez Ravan iz Pod-kraja. Štipendije so imeli: Alojzij Štrukelj, Karol Skarja, Janez Ogrin, Jaka Kapus, Jarnej Hiti. — (Na cesti porodila) je danes zjutraj ob tyi& uri neka delavka iz tukajšnje tabačne tovarne. Hotela je menda v bolnico, a na cesti, ki drži iz Lattermanovega drevoreda proti Kolizeju, jo je prehitelo. — („Popotnika" izšla je 12. številka. Vsebina: 0 šolskem zdravstvu. — A. M. Slomšek. — O rabi navorja. — Logiki . — Dopisi. — Razne stvari. — Spremembe. — „Popotnik" izhaja dvakrat na mesec in stoji za vse leto 3 gld. — (Vrsta porotnih obravnav), katere so se danes pričele pri Ljubljanski deželni sodniji je sledeča: 30. junija: I. obravnava: Josip Vovk, hudodelstvo tatvine ; II. obravnana: Tone Korbič, hudodelstvo tatvine; 1. julija: I. obravnava Fran Šušnik, hudodelstvo požiga; II. obravnava: Andrej Kokalj in šest sodrugov, mej njimi tri ženske, hu-dedelstvo ropa; 2. julija: I. obravnava: Marija Osel, hudodelstvo detomora; II. obravnava : Anton Križ-nar hudodelstvo uboja; III. obravnava: Janez Jeko-vec, hudodelstvo uboja; 3. junija: L obravnava: Matija Brenčič, hudodelstvo goljufije; II. obravnava: Emilij Ondruš hudodelstvo uboja; 5. julija: I. obravnava: Urban Brolih, hudodelstvo teške telesne poškodbe; II. obravnava: Henrik Weith, hudodelstvo teške telesne poškodbe; 6. julija: L obravnava: Tone Knihe, hudodelstvo uboja; II. obravnava: Janez Melik, hudodelstvo uboja; 7. julija: I. obravnava: Fran Jeglič in dva sodruga, ihudodel-stvo pouarejenja kovanega denarja; II. obravnava Miha Vamberger, hudodelstvo uradnega izneverjenja ; 8. julija: Fran Vaitz in sod rug i, hudodelstvo ponarejanja kovanega denarja. Kake dve ali tri obravnave se bodo še razpisale. — (Narodna svečanost v Dolu pri Zalogu) v proslavo sv. Cirila in Metoda, ne bode v nedeljo 4 julija t 1., ker je na nedoločen čas odložena. — (Matura) na gimnaziji v Rudolfovem bode še le 19. in 20. julija. — (Poddružnica sv. Cirila in Metoda) v Ribnici ima prihodnjo nedeljo —4. julija ob 4. uri popoludne v gostilni g. Fr. Podboja svoj prvi občni zbor, h kateremu se udje uljudno i vabijo. — (Slovensko „bralno društvo" v Kranj i) priredi dne 4. julija t. 1. na prostornem vrtu g. J. Goloba, „Stara pošta", slavnost slovesnega otvorjenja ob jednem godovni spomin slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda". Pričela se bode slavnost s sv. mašo dopoludne, popoludne ob 4. uri se bodo vršile posamezne točke, katerih natančni vspored je naslednji: 1. „Naglo bratje", poje društveni zbor. — 2. Pozdrav predsednika. — 3. A. Nedved: „Zvezna\ poje „Lira". — 4. Slavnostni govor. — 5. Jenko: „Na moruu, poje zbor „Lire". — 6. „Slava Slovencem", poje društveni zbor — 7. Abt: »Narava*, čveterospev poje „Lira". — 8. Deklamacija. — 9. Bendl: „Svoji k svojim", zbor, poje „Lira". — 10. pl. Zaje: „U boj", zbor, poje „Lira". — 11. Majer: „Tičica gozdna", čveterospev, poje „Lira". — 12. Fbrster: „Sokolska", zbor, poje „Lira". — 13. Knittel: „Sabljica", zbor, poje „Lira". — Po sporedu ples. — Pri slavnosti sodelujejo iz prijaznosti pevsko društvo „Lira" in godba iz Kamnika v polnem številu. Ta slavnost se bode vršila v sploh slovanskem zmislu oziraje se na stare slovanske pravice. Ustopnina 20 kr. za osobo. Nadplačila se s hvaležnostjo vsprejmo. Pri neugodnem vremenu preloži se slavnost na nedoločen čas. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. — (V Trstu) je do sedaj 8 osob za kolero zbolelo in vseh osmero umrlo. Od petka ni nihče več za kolero zbolel. — (Na Reki) zbolel je kovaški mojster Karol Wagner iz Celja od samega strahu za kolero in v 12 urah za to boleznijo umrl. — (Strela udarila) je 26. t. m. popoludne v skedenj Josipa Češarka iz Nemške vasi pri Ribnici. Ogenj ki je bil vsled tega nastal, končal je omenjeni, in poleg tega nahajajoči so skedenj — sina imenovanega gospodarja. Požarna hramba iz Doleujevasi in iz bližnje okolice na kraj ognja prihitevši gasilci z brizgalnicarai, — pripomogli so, da se je ogenj udušil in zaprečila večja nesreča. Ponesrečena gospodarja bila sta za kakih 5—600 gld. zavarovana, a škoda je znatnejša. — (Matica Hrvatska) začela je razpošiljati knjige za 1885. leta. Društveniki, katerih število je že nad 6000 naraslo, dobe zopet po 6 zvezkov, blizu 150 tiskanih pol. — (Češka čitanka tesnopisna pro stfedni školy.) To je naslov knjigi, ki jo je sestavil češki profesor Jan Otokar Pražak in ki je ravnokar izšla v II. izdaji v Pragi v zalogi češkega „Spolku Gabelsbergersk^h stenografu. Knjiga ima jako lično oblika in obseza 96 stranij Prva izdaja rabi češkim srednjim šolam že deset let kot učna knjiga v praktični in koristni stenografiški stroki. Jednaka knjiga bi tudi nam Slovencem dobro došla. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 28. junija. Včeraj huda nevihta v Nussdorfu, Hietzingu in Heiligenstadt. Utrgal se je oblak in preplavil vse ulice, da je na nižjih krajih bila voda meter globoka. Jeden delavec utonil, do pozne noči delali so s se-salkami, da so spravili vodo iz stanišč. Brno 29. junija. V brnskem in ivanČiš-kem okraji utrgali so se oblaki. Občina Neslo-vic posebno hudo prizadeta. Pridelki uničeni, ceste poškodovane, mostovi in brvi odtrgani. Petletnega otroka odnesli so valovi, ne da bi ga obupna mati mogla rešiti. Rim 29. junija. Iz vest je o koleri: V Brindisi 19 zbolelo, 8 umrlo; v Latianu 50 zbolelo, 9 umrlo, v Francavilli 8 zbolelo, 4 umrli, v San Vitu 11 zbolelo, 3 umrli, v Erchie 4 zboleli, 1 umrl. I.el* ▼ dober Unp. Bolujočim na želodci pr ipo ročati so pristni „Moll-ovi S ei d Ii t z-pra škiu, kateri imajo poleg nizke cene najboljši lekarski uspeh. Skatljica z navodoin uporabe 1 gld. a. v. Vsak dan jih razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tucblauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njega varstveno znamko in podpisom. 1 (20—5) Tržile ceu** » IJiiUIja < dne 30. junija t. 1. kr. ;l. kr Pšenica, hktl. . . . 6 82 Špeh povojen, k#r. . -,'<> Rež, rt • • ■ 520 Surovo maslo, , — IVO! Ječmen, i» ... 4139 Jajce, jedno .... —' *! , Oves, Ajda, 3|09 Mleko, liter . . . . — 8 m « » • 3,90 Goveje meso, kgr. — 64; Proso, » ... 4 87 Telečje „ „ — f>0 Koruza, ■ ... 4 87 Svinjsko „ „ — 00 1 Krompir, 1» ... 3 84 Ko&trunovo „ „ — 34 Leča, ■ ... lo — j Orah, 11 — Golob...... — 20 Fižol, 10 -- Seno, 100 kilo . . 2 41 Maslo, kgr. . 1 — Slama, ■ ■ • ■ Drva trda, 4 fj metr. 2 67 Mast, — 6 40 Speh tri še n, „ — 60 „ mehka, „ 4 15 Meteorologično poročilo. S Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 28. junija. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 736-30 aa. 735- 59 so. 736- 60 aa. 15 6" C 20-6° C 15-8» C sl. svz. sl. szh. sl. zah. dež. d. j as. obl. 9-60 aa. dežja. c* :|» i7. zjutraj .3 1 2. pop. . 9. zvečer Š l 736-66 aa. 735 62«a. 735 28 aa. 17-8° C 23 0' C 17-8" C sl. zah. fll. BVZ. al. jvz. obl. obl. obl. 010 aa. dežja. Srednja temperatura 17-3° in 19-5', za 1'6° 0*6° nad normalom. pod H)-CLza.sijsl3:si "borza« dne" 30. junija 1.1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Srebrna renta London ......... Srebro............. Napol. ...... C. kr. cekini ..... .... Nemške marke ... 4'V0 državne srećke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 gld. Ogrtka zlata renta 4U:„ .... Ogrska papirna renta 5°/0 . . 6*/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5'7„ . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/,'"l> zlati last listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke . 100 gld. 85 gld. 20 86 8 05 117 n 25 102 » — 867 — 278 f> 40 125 rr 85 9 n 9 "Vt 5 8/ 93 61 ■ 85 131 f 50 168 25 lOrt 50 94 n 95 105 n 20 117 ii 25 125 — 120 • — 98 n 80 177 9 — Karollna Jagodic, roj. Hlowsky, potrtega srca naznanja v svojom in imenu svojih otrok Franoa in Marije tužno vest, da je nje soprog, oziroma oče, gospod JANEZ JAGODIC, c. kr. deželne sodnije svetovalec v pokoji, po dolgej mučnej bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, danes opoludne v 57. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Pogreb je bil v četrtek 24. junija ob 6. uri popoludne. Svete maše zadušnice brale se bodo v mnogih cerkvah. Blagi ranjki bodi priporočen vsem Borodni-kom, znancem in prijateljem v blag ? pomiri in molitev. (463) Novo mesto, 27. junija 18815. Talnega srca javljamo vest o smrti svojega ljubljenega moža, oziroma očeta In brata, gOBpoda IVANA VIMAYERJA, bivšega sedlarja na ogerski železnici v Reki, ki je včeraj ob */, 7. uri zvečer po dolgi bolezni, prejetnši sv. zakramente za umirajoče v 47. letu b v oje starosti v Gospodu zaspal. Pogreb bodu v četrtek dno 1. julija točno ob 6. uri iz tukajšnjo bolniSnice na pokopališče sv. Krištofa. Umrlega piiporočaino njegovim sorodnikom, prijateljem in znancem v molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 30.junija 1886. (467) Žalujoči ostali. (Posebni partelisti se ne bodo izdavali.) Zahvala. Za dobrohotno sočii'je mei boleznijo, za poklonjene krasne vence povodom smrti nalaga pre-srčno ljubljenega sopr.jga, oziroma očeta, gospoda IVANA JAGODICA, c kr. deželne sodnije svetnika v pokoji. i rekamo vsem prijateljem in znancem, posebno pa dolenjskemu pevskemu društvu za. tadi jo čast, katero so mu izknzali, rajn mr. uradnikom in meščanstvu za tJ:!i mnogobrojno iideiežitev najtoplejšo zahvalo. Novo mesto, 27. junija 188''». (464) Žalujoči ostali. V naletu založništvu je izšla in se dobiva po vsek knjigo- tržnicah knjiga: £)ie la ndw trtschaftlichen Gesetze u. Verordnungen des Herzogthums Krain. Za poljedelce In gozdarje, po Miške uradnike, občinske predstojnike, oaebito za kranjske učitelje In učiteljske pripravnike. S pojasnili itdal na svitlo prof. Vilj. Linhart. 6pdl v#°. Cena mehko vezani knjiiici je £0, popošti££tr. Ta knjižica obseza vse poljedelske postave in tikate m Kranjsko: postavo ta tuje varstvo, pokoniavauje mrle sov, poljsko varstvo, ta pokoniavanje predenice, v obrambo ribarenja itd., s pri-me mi mi prirodoslovnimi in poljedelskimi pojasnili. Tudi pritoiene ratprave o * tujem varstvu*, *predentti*, * umnem ribarstvu*, mtrtni uli* it a. obsetajo mnogo poučljivega in tanimivega. Dodatek ratpravlja vrednost gotda in najvainejle določbe gotdarsktga takona. Ker je gotovo toplo teleti, da se razlitja manje poljedelskih postav, kajti take zbirke glede" teh postav smo dot da j ^ogrelali, bode ta knjiga istinito odpomogla Uvi potrebi. Jhiporoiamo jo torej vsem onim, ki se pečajo s poljedelstvom, ostbito pa veUeTestiti duhovsVmi in kranjskemu uliteljstvu. Ig. pl. Kleintnayr čl Fed. Eamberg knjigotrlniea v Ljubljani na Kongresnem trgu. (357—5) &" »slano. (3-24> GLAVNO SKLADI STE rifljPstijt lužne "KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas izkušan liek proti trajnom kašlju pfuoevlM I telurlca bolesti grkljana I proti meh'.:rnhn kataru, IIIffKE MATT0NIJA Karlovi vari i VVidn. V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI je izila lii jig i: Časnikarstvo in »asi časniki. Spisal „, * * Stat nominis umbra. Ml. 8", 19 p61. Cena 70 kr., po pošti 75 kr. Velika partija 1 ostankov evkmsi (po 3—4 metre., v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po gld. 3.75 L, £ t oreh v Brnu. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. BUDIMSKA m 1» Dobiva se po vseh špecerijskih pn>- ■ * ^ dajalnieah in prodajaloieata mineral- nih voda, kakor tudi v skoraj vseh lekarnah in dro-(191 — 8) guerijah, vedno na novo natočena. Lastniki: bratje Loser v Budapešti. Priporoča se kot izvrstno čistilo vedno prijetnega upliva in ne neprijetnega ukusa. i'.duteij iu odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Kovašk pomočnik, izurjen za tovarnlAko in leta stara junica, katera bodo o Božiči telila, iu (462_l) 1 leto in 3 mesece staru junica. Te goveđe so teškega in izvrstnega plemena, dobre mlekarice, tako da ro vsakemu živinorejca posebnega priporočila vredne, tedai se vabijo živinorejci, katerim je mari za izrejo izvrstnega plemena goved, da bo udeležijo te dražbe. NAJBOLJŠI ZA CIGARETF LE HOUBLON Francosk fabrikat CAWLE-jev L HEMRY-jev v PARIZU. Pred ponarejanjem svari! Ta papir priporočajo dr. J. J. Pohl, dr. E. Lnđvvig, dr.E. Lippmann, profeiorji kemije na Dunftjakem vseučilišči, in lieer zaradi svoje izvrstne kvalitet«, nasebne čistosti in ker um nest prhljane nikake zdravju ikodljive refi. -tr-HIMII.IC III'I.V.T1VUKI-IK tf, fit MflUMI . » »'.Vlil.S B ^ a va m m m m v a Kri čistilni caj. [•lbonrnsl Odlikovan pri sve-1880. I tovnih razstavah. 8 y dn•y 1878. 1'riinaiio zh to, /ii kar n*s puimjii. In puleg tegu z dovoljenjem c. kr. dvorno pisarne s sklepom z dne 7. decembra 1S58 in pozneje z dne 28. marca 1861 s patentom Njega VeMČastva cesarju pred po-naiejnnjem zavarovait-i, kar se fic. pri nobenem domačem zdravilo ni zgo lilo. V tein ■laćaj] gre za že dolgo (asa slavno /.nam kri čistilni čaj gosp. iekarja VViiheim-a V Neunklrchen-u na juž. žel., Spod. Avst., kateri je po tisočerih skušnj b s svojim antiar-tritiČnim iu nutirc v matičnim uplivom a čiatenjem krvi iu sokov pri mnogo pripomogel k zdravju. Da se ozdravi nepravilno mešanje krvi, treba je nekaj časa rabiti kako zdravilo, prirodno vodo ltd„ in na podlagi te skufi-nje upeljalo se je zdravljenje v toplicnii in vodnih zdravilnicaih itd. Ravno tako in sicer z izvrstnim vspebom, ne le samo gotovo, ntnpik bolje in kore-niteje, kakor vsako zdravljenio v toplicah o/dravi U'lllielin-ov kri eiatilni čaj i.če so dalju časa rabi kot spomladansko, poletno, jesensko in zimako zdravilo) vse bolezui, ki izvimjo iz onečišćenja krvi. Tako blaga se kaže ta tekočina za človeštvo, kakor so različne bolezni, ki izvirajo iz spridenja krvi. Zategadelj je, kjer okoliščine zaradi pomanjkanja časa ali pa sredstev ne dopuščajo obiskati kakih dvomljivih toplic, pri trganji po udih, pri vseh za-Btaranib, trajajočih boleznih (odprtih otročjih no^ah, vedno gnojeeih ranah), izpuščajih, vsakovrstnih mozoljih, grintah, hudih in nevarnih oteklinah, WU-helm-ov kri elatllui vaj jedino in bližno zdravilo za vsacega, ki si hoče utrditi in ohraniti zdravje in življenje. Pitje čaja v obliki ovretka zdravilnih zeliSe kaže se kot polagoma raztapljajoče in urn goneče sredstvo za notranjo rabo, s čemer cel organizem telesa nekako prešine in v posameznih delih ustanovi normalno odločitev tako se je kje motila). Zaradi tega je kri čistilni čaj posebno dobro zdravilo pri boleznih na jetrih iu vranici, nadalje pri alati kili, zlatenici, zapiranji vode in slabem želodci itd. Pa tudi bolezni sekundarne nature, kakor napenjanje, zabasanje, polucijo, moško slabost, ženski tok itd., škrofeljne itd. radikalno ozdravi kri čistilni čaj. Da tako domače sredstvo, ki so tako zelo potrebuje, lahko zapelje k slepariji ln ponareja-u ju. Be lahko razume, tedaj ju treba kri čistilui čuj dobivati naravnost od izvora, namreč od Frana U i 1 Ii c 1 m - a , Iekarja v Neunklrcken-u pri Dunaji, ali pa pri spodaj navedenih zalogah. Naposled je šo omeniti, da jeden zavitek zadosti za osem dnij iu da je vsakemu zavitku dodan navod, kako rabiti, v raznih jezikih. Cena zavitku nvttl. velj. gld. 1.—. Brošura o zdravilnih vspebih zastonj in franko. V Ljubljani: Peter Lasanik. V Posto j i ni: Anton Leban, lekar. V Šk.fji L,oki: Karol Fabiani, lekar. V Kranji: Karol Šavnik, lekar. V Kostanjevici: Alojzij Gatsch. V Metliki: Fr. VVacha, lekar. V Rudolfovem: Dom. Rizzoli, lekar. (744—13) H Lastnina iu tisk »Narodne Tiskarne"