4alj le
and Holidrnj..
PROSVETA
glasilo slovenske: narodne podporne: jednote;
U uprav sUki pro-
■tori:'M ^feealal» If.
Offios of pafcUoatioai 2MT Bo. Uwa4ili «v«. TeUphon»! lawndaU 4418.
ueto-yearxiv.
«k Safe
ti. Iti«, al «M IMMffiN
Omsnh «I Mmk I. HT».
(IU MS)
Chicago, III., ponedeljek, 29. iT|uit| (Aug. 29) 1921. «y A«« •§ Om«W f. lin. M«U»t*« hrt OffUo «f	BMi ili »7™
Bubscriplloa M 00
STEV.—NUMBER 200.
ALI BO DELAVSTVO ZASTOPANO NA KONFERENCI?
HARDINO XI RA ČASNIKAR 8KI KONFBBENOI PRITRDIL TEMU VPBAiANJU.
Vprsšaaje, de bo delovstvo sasto-pano no raaoroiitvsni konferenci, J« i« odprto.
W«ahlagtoa, D. 0. — Vprašanje le ni reieno, ie bo delavatvo zastopano na rszorožitveni konferenci, ki jo je predaednik sklical na dan aklenjenega premirja. Zaupno naznanilo Hamuel Gom-peraa, predaednika Ameriike delavske federacije, na aeji ekaeku-tive v Atlantic Cityju, po katerem bo organizirano delavstvo zastopano na rasoroiitveni konferenci, ni bilo potrjeno po predsedniku Hordingu na tedenski diskusiji s časnikarji.
Predsednik je bil vprašan res-no/» če bo delavstvo zaatopano na konferenci. Odgovoril je v diplo-matičnem jeziku,, da je oo pre-" pričan, da bi moralo biti zaztopa-no, toda potreba, da ae omeji članstvo delegacije, povzroča, da je nemogoče, da bi bili vai interesi zastopani. Te beaede ne pomenijo le, da vpraianje delavskega zastopstva le ni reieno, ampak vzbujajo misel, ds delavstvo sploh ne bo zastopano. ■ Dok a* i ae vedno bolj množe, da bo "tojn* diplomacija" na konferenci. Ko je senator ^odge ugovarjal Harriaonovemu predlogu, : po katerem bi morala biti konferenca javna, tedaj je rekel,
•f tka Pmlbil, A. 8. Iwltin, P«<U»uUr OmmI.
Waahington, D. C. — Predaednik Harding je v soboto informiral poročevalce, da ae ne bo bavil z zadevo Dehaa in drugih političnih jetnikov toliko časa, dokler ne bo v senatu ratificirana aepa-ratna mirovna pogodba z Nemčijo, Avstrijo in Ogrsko. Pogodba je bila zadnji teden podpiaana v Berlinu.
ALI SE ZLOMI NAZADNJAŠKA FALANOA?
-o— "
BBBBDB SENATORJA OAP PERJA DAJBJO UPANJE.
Kad volilo! očividno narašča nezadovoljnost.
P0UTIÜABJI OA ŽB VBDUJBJO.
NAPO-
Do razkola zopet pride kot v lotu 1912.
Washington, D. 0. — Oni, ki upajo, da ae zlomi nazadnjaška republikanska falanga v obeh kongresnih zbornicah, ki dela precizno kot atroj, ao dobili novo upanje, odkar so intervjuvali senatorja Capperja iz Ksnsasa na predvečer počitnic ss sakono-dajce.
Capper hvali Hardingovo taktiko, njega pa ie oaebno, ali on tudi pravi*: "Stranke" niao bile nikdar tako alabo vkoreninjene v jjudstvu kot zdaf, ko ljudstvo postaja vedno bolj nezadovoljno. Ako se ta naraičajoča nezadovoljnost v ljudstvu ne prizna in se ne odpravi z dobrimi postavami, pride do katastrofe v republikanski stranki kot v letu 1912. V omenjenem letu je Payne-Al-
žtflmjs»mJg^	po«H
stranki, ki je povzročila pravi ^^^gtggsL'
pram iitjeaemakimi. delegatom.
Oni, ki eo postali zelo ekeptični napram konferenci, po vda rja jo, da je aegator Lodge dejal v svojem govoru, v katerem je aprejel imenovanje v konferenčno delegacijo, da je naša mornarica že tako zmanjlans, da je poatala nevarna za narodno varnoat.
Lodgov glas je pa navadno Hardingov glaa in zaradi tega poataja mnenje vaakega dne močneje, da bi bila "razorožitvena" konferenca ak^icana, da ae oanu-je "združitev narodov," ki naj izvede veraaillako tajno mirovno pogodbo.
VODJA NBMÉKIH KLBBIKAL-OBV UMORJEN
Umor so isvriili najbrž pripadniki kajseripma in junkerstvs.
Berlin. — Matijo Erzberger, vodja katolilkega centruma v Nemčiji je bil-umorjen. V družbi svojegs prijatelja in državno-zborskega poslanca Dieza je na-prsvil izlet v hribe. Tu je bil napaden od dveh morilcev, ki ata ga ločila od njegovega prijatelja Dieza. Na Erzberger ja je bilo oddanih dvanajat atrelov, ki ao ga ubili na meetu. Njegov prijatelj Je zadobil le lahke poikodbe.
Odkar ae je Erzberger izrekel za nemško republiko, je bil tarča ra napade pripadnikov kajzeri-/ma in junkerstva.
Nekdanji kajzerjevi oficirji in junkerji ao le parkrat nanj napravili atentat, a vaelej je apod-tetOL
Pripadnikom kajzerizma in junkerstva ae edeha po atarih ča aih, ko so lahko teptali nemško ljudstvo po svoji volji. In te sta ra čaae bi radi zopet vpostavili z umori.
Erzberger ni prva oseba, ki je bila v Nemčiji umorjena po akie njenem premirja, ako je bila pro ti povratku kajzerizma in jun kerstva. C mor jenih je bilo že ve* socialistov. To pokaraj*, kak šnik aredatev ae poslužuje reak eijg, da bi prišla zopet na krmilo. —
Chicago In okoliea : torek, jaam in gerke. Julni vetrovi Tempe ratera v zadnjih M. erah: naj višja 7«, najnižja 70
Waahington, D. 0. — Okoli
sest mesecev nove administracije je za nami. In kakšen je danes položaj po, tolikem pridigntiju, du se vračamo v normalne čase T Danes je nezadovoljnost večja, kot je bila pred šeat meseci. Dobri opuzovalci položaja pravijo, da je nezadovoljnost zdaj tudi bolj razširjena med vsemi sloji, kot je bila pred šest meseci.
Senator Capper, republikanec iz Kanaasa, pravi, da republikam ska stranka drvi v ravno tak idolom, knkoršnega je doživela v letu 1912. Drugi napredni republikanci pa napovedujejo, da bo polom še veliko hujši, kot je' bil v letu 1912. Politično mnenje ljudstva se spreminja hitro, pravijo napredni elementi v republikanski strsnki. Ljudstvo je veliko pričakovalo od republikanake stranke, a dobilo je pa tole:
1. V imenu oži vi jen ja industrije in trgovine se pripravlja posojilo pol miljard« dolarjev za železniške družbe, dasirsvno je ljudstvo izgubilo zaupanje v sedanje uprave Železnic.
'2. Tarifna predloga je take, da olajšit Življensko butaro bogatinom, obteži jo pa siromakom.
3. Izravnava dolga, ki ga gujejo tujezetnske drŽave Zdru-ženim državam, se je vzela iz rok zastopnikov, izvoljenih od
saklodni-
RUDARJI NB BODO DELALI, DOKLER BO H0WAT v JECl
Topeka, Kans. — William lio we, tajnik Ameriške delavake federacije v Kanaaau, pravi, da organizirani rudarji ne bodo kopali po oamem aeptembru premoga, dokler bodo imeli Ilovvata, predsednika 14, diatrikta rud srake organizacije v zaporu.
KOMU SLU2I ZVEZNI BANČNI SISTEM?
—-——— t
A U SLUŽI FARMABBKIM, TE-GOVSKIM IN DELAVSKIM INTERESOM?
J, B. Wanamaker, predssdnik A-meriikoga bombažnega drultva,
pravi, da ns.
BOJ RUDARJEV V KAN-SASU SE NADALJUJE.
BOWAT SE NE BRIOA ZA 00-VORANÛBNJB BKSEKUTIVE RUDARSKE OROANIEAOIJB.
Oompsrs
je na strani rudarjev.
kanzaikih
polom, zdsj ps pomaga do kata strofe Fordneyjeva tarifna pred-oga. Capper se je zelo delikatno izrazil, kajti dejal je: "Fordncy-jev tarif se lahko apremeni iz prebitka v dolg adminiatracije."
Capper ni tiati, ki atrmoglavi republikansko stranko, ako ni prepričan, ds dvigne svoj prestiž. Kljub temu se ne morejo njegove besede drugače tolmačiti kot avarilo administraciji in republikanski stranki, da naj 'pazijo na svoje korake."
Interesantno je, če ae apomni-mo, da je prvo luknjo napravil v republikanaki strsnki kongrea-nik Oacar Keller iz Minnesote, ki je pred več ko dvema tednoma rekel: "Če mala klika (Harding, loover, Mellon, Penroae, Ijodge, ?ordney in Longworth), ki je comandirala vladno malino, zaveže varnoatno zaklopko proste diskusije, tedaj ae dogodi eksplozija, ki razneae republikan-ako atranko od Maina do Kalifornije." Keller je nadaljeval in izrekel precej vročo obtožnico proti Hardtngovi adminiatraeiji "zs-radi njenega uboganja Wall Street a" in je končal, "dn je tako znintereaifana v zakonodaji za jiet tisoč miljonarjev, da je pozabila na ekaiatenco J09,995,-XX) ljudi, ki tvorijo oatalo pre-bivalat vo."
Ko je Keller napravil to izjavo, ae je vrnil vpravkar z obiaka svojih volileev in njegovo bojevito rszpoložcnje ee da tolmačiti na ta pačin, da je ališal bridke pritožbe od avojlh volileev proti adminiatraeiji. Vseh devet repu-blikaneev, ki je glasovslo proti davčni predlogi administrseij«, pride iz srednjega zapada, ki je trdnjava inzurgentatva, kjer se '¡e ie razširila neeedovoljnoat. o kateri je govoril aenator Capper Zapadni državi Wieeonsin in Severna Dakota ata v rokah ne atrankarske lige, ki nima prav nobene aimpatije do Hardingove politike. Če ostanejo farmarji in delavci še nadalje v elahem go apodarokem položaju io P" Her-dingovem programe se n* stori nič. da se U pobila j izboljša, le daj napovedujejo politični prero-ki, da v« srednji zaped revoltira proti nazadnjaškima vodetvu re publikaaake atranke, še predflg
pridejo volitve v leto 1922. Zna
4.	Vojaki nc dobe nagrado, da-siravuo so jim v vojnem času, ko je bilo treba iti na fronto, delnli najrazličnejše obljube. Zdaj pravijo, da so bili stroški vojne preveliki in za to se ne more dovoli-ti vpjakom podpora.
5.	Blizo Šest mijjonov breopo-selnih delavcev išče zastonj delo in hodi po ulicah in nič se ne podvzamc, ds se oživi industrijs ali dn ae zniža število brezposel-nih delavcev.
6.	Na stotine farmarjev prihaja na boben, todn pomoči ni zanje druge kot snmo v besedah.
7.	Bombažna industrija skoraj umira in nič se ne |M>dvznme, us se položsj /.boljša.
8.	Razkrit je ogromen vojni graft in nič ae ne podvzame proti graftnrjem.
9.	Skoraj v vsakem večjem mestu imnjo stanovanjsko mizerijo in nič ae ne podvzntne, da se odpre VI'.
10.	fttiri in trideset mesecev je minilo, odkar je bilo podpisano premirje, politični kaznenci so pa še v kaznilnicah, daairavno pri liajajo od vseh strsni protesti in administrscija prihaja z obljubami.
11.	Tajne organizacije in organizacije, ki se proglašajo za pa-trijotične, terorizirajo državljane, in nič ae ne podvzame, da se tsko protipostavno početje odpravi in zstre.
12.	Govori s« veliko o razorožitvi, toda sprejet je bil največji oborožitveni program v zgodovini naroda.
13.	imperijalizem narašča, dik tirati akuša v glavnem mestu, toda odpora proti njemu ni.
To a» stvari, o katerih pravijo napredni elementi v republikanaki strsnki, da povzročijo tako velik vihar v atranki, da pride sopet do poloma.
no j«, da ao le razpravljali Ne atrankaraka liga, delavska far rn«miku atranka, komite osrmin štiridesetih in aorialisti, da zdru lijo evoje moči pri predaedniških in kongresnih volitvah, da vrže jo reakcijo. Intervju s Capper je« in Keller jem pa pokazuje jasno kot beli dsn, da se pri pri hoda jih volitvah potem dogovo rov silrnžijo vai napredni elemrn ti, da premega jo reakcije.
Washington, d. 0. — J. H, Wa-
Smaknr, predsednik Ameriškega
Bibašnegn društvs, je priporočal pred skuimo kongresno preiskovalno komisijo v farmarskih zadevah, da še kontrola nad zveznim rezervnim bančnim sistemom od vss me popolnoma izpod vpliva Wall Htreeta in izroči pod kontrolo uprave, ki naj bo aestavljena is zaatopnikov farmarjev, trgovcev in delavcev. Po njegovem mnenju ae zdaj sveeni rezervni bančni aistem naboja popolnoma pod vplivom bankirjev in finančnih interesov.
Wsnameker js izjavil, de je u-pravitelj- Harding spremenil zvezni rezervni bančni siatem, ki je imel slnšitl trgovini ln poljedel-stvu, v orodje finančne "finanč^ ne tiranija." Trdil je, de "mani-pulacija s sistemom in napačno imfcsovaaje o njegovih dolžnostih," kot ga je imel upravitelj Harding, povzročila bankrotira-nje na debelo med bombažnimi plantainiki na jugu.
•Hietem def lat acije (rnzvrfd-nostvovnnja), ki je pričel lani, je bil dobre preudarjen, sirov in ne-opravišijiv," je rekel Wanamaker. Temu je dodal, da znaša izguba v trgovini in poljedelstvu fiat in dvsjset miljard dolsrjev. ZveZni rezervni odbor je tudi odgovoren, ds je padla vrednost obveznic svobode.
"Meni in mnogim drugim mislečim ljudem se je videlo, dn zvezni rezervni odbor zvesto služi interesom Wsll Htreeta pri atiskanju vrednosti obveznic svobode, ker so ns ts način (Místale nerabne za diakontiranje, izvzam-ši, če je hotel dolžnik izgubiti ve-ikn," je povdarjal Wanamaker.
Bombažni naandnik je zahteval, de ae mora odfior demokra-t i žira ti in povečati, da bo aeatal iz dvanajst člsnov. Vse sedsnje osobje se pa mora odpustiti. Po-vdarjal je, da taki ljudje ne sme-jo biti v odboru, ki gledsjo na položaj le z vidika bankirja. Mesto njih nsj se izvolijo trgovci in fsrtnsrji. Pokszsl je, da v upravi angleške bnnke ni nobenega bankirja, med tem, ko ao v zveznem rezervnem odboru ssml bankirji.
"Kvečjem dva sli trije člsni naj bodo bankirji," je rekel Wanamaker. "Poljedelatvo ni sdaj zaatopano v tem odboru, aploh ni nobenega v tem tribunalti, ki ■impetizira a farmarji ali delavci, ki obdelujejo zemljo.
"Takoj je treba spremeniti tsktiko jem a n js gotovine iz pro-mets'in kredita. Povišana produkcija poljakega pridelka in razširjenje trgovine zahtevata Horazmerno pomnožitev gotovine v prometu in razširjenje k radiu. Mesto da je zvezni rezeVni odbor zaveznik Wall Htreeta, naj dela za aplošno dobro.
Zvezni rezervni bančni aiatm bi moral biti velik finančni aluga Ijedatva, toda aedanji upravitelji ao napravili iz ljudatva. te drŽave brezmočne alužabnike alaterna." je seključil Wanamaker "Htrinjam ae z John Htelkom Willianiaom, prejšnjim zakla<lni-šklm kontrolorjem, da je zvezni rezervni odbor c namenoma'zečr* (ano daflataeijo na deb«lo izvršil monumental no bmb«del«tvo."
Pittsburgh, Kans. (Izvirno ročilo), — Očividno je, da ae ek-sekut iva rudsrske organizacije boji delegacije kananške okrajne organizaoije nu> Imdoči rudarski konvenciji in zaradi tega bn skušala z izključitvijo 14. diatrikne organizacije oropati knusaške rudarje do zastopstvs ns rudarski konvenoiji. Če mislijo voditelji Inuianapoliau, dn bn to zelo lahka reč, ae zelo nudijo. Ta zagrožena izključitev, če se res izvrši, postane lahko tako silno ličinko vita, da podere sodaujo ek-sekutivo rudarske orgsniznclje,
Hnwat, predsednik 14. okraja rudarska organizacije, je izjnvil, da nikdar ne pološi poroštva, du lic Im» v bodočnosti skliceval stavk, dn mu ne bo trolm H, septembra iti v zapor v okraju Che. rokee, ravno tsko ne bo odredil, ds se vrnejo rudarji nn delo v rudnike Desn in Helinnce kom-panije, ki jih obratuje s parnimi lopatami, na podlagi diktiranih pogojev eksekuiive rudarske organ iza oRi.
Dalje je lajsvll, da je prejel od Hamuel Uomperaa, predsednika Ameriška delsvske federacije, zagotovilo, da bo podpiral tukajšnjo rudsrsko diatriktno organizas j io, dokler ne bo boj iz-vojevan proti induatrljalneiuu
4 • PiSnlsT^V^nisniremenJen,'' pravi Hotvst. "Dovolil hi le te-daj, dn se risarji vrnejo nn delo v rudnike Desn in Kelianee kotn-psnlje, Če se priznajo razmere, ki ao bile veljMiie v preteklosti. To je moje mnenje, ki ostane nespre-menjeno, ne glmle na to, knklno bodo posledice,
"Od začet ks je bilo moje m ne-nje, de ne pošljem teh rudnrjev ns delo. Izjems je le tedsj, če se vpostavijo prejšnje razmere in navade. Tako je moje mnenje tudi zdsj. Nikdar se ne bom stri-njsl, ds se premogovniškim |»od. jetnikom sli nsši eksekutivi do. voli, ds se vzsmejo rudniškim delavcem v tem* dlstrikln rszme. re in pogoji, ki so jih priborili v večletnem boju in z žrtvami."
Ko so gs vprsšsli, če misli, dn bo eksekutivs suspendirala 14. o-kraj, je Howst odgovorili "Tega ne morem povedati. Mogoče sil-spendirsjo distrikl iz organizaciji, mene mogoče spods iz ursdn, toda tsks skcijs ml strnili ekse-kutive ne bo spremenils mojega mnenja glede tegs s|mrs,
"Kskor sem še večkrst rekel, ne bom odredil rudsrjev, ds ae vrnejo v rudnike Dean in Kelianee kompanije, izjemo tvorijo le atari pogoji. Mi ne zahtevnim» ničeaar od podjetnikov, pa tudi ne bomo dali ničeaar proč, kar gre našemu članstvu,"
Vprsšsli so gs, ksj! se izvrši, če bo dlstrikt suspendiran in lloaat je odgovoril: "Nadaljevali bomo ravno tsko s bojem. Podeli se ne bomo premogovniškim podjetnikom «li pst industrijslnemn sodi-šču ali komu drugemu."
Povedal je/ ds kaaneje skliče aejo eksek Ut i vnegs odbora, ki odloči, če odobrsvs njegovo skrije s« rad i llean in Iteliance kom fisnijr. Na tO je nadaljevali
"W. K. Kreeman. predsednik Ameriike delavske federacije v Ketmaso. je obiakal Hamuel (lom-peras, pretlsednika Ameriške de-lavske t*i\fr»r'tJe v Wsahtnglo-nn, ki mu Je dejal, da prav rml ds vso pomoč, ki jo more dati A meriiks delavska federarija v boju proti induatrijslnemu sodišču.
"Rekel j#, ds thrnipers P»»|ad-noma a«iglaša s našo taktiko, da ae ne pobiži porošlvo z obljulai, da se ne odredi nobena atavka veš v intereau rmlsrjev tega dia Ink ta, da pri<l«jo do svojih pre
V AMERIKI SE ORADI VEÛ OARA2 EA AVTOMOBILE KOT Hit EA UUDI,
Washington, D. C. — Tajnik zu delo Daviš javlja, du je bilo v minulem letu v 196, ameriških mestih, ki imnjo več kn .'14 miljonov prebivalcev, zgrajenih «8,6117 sta-novanjskih lds, uKnltem ko jc bl-lo istočasno zgrajenih 93,131 garaž zn avtomobile. "Zdi se, da se holj brigamo zn domove nvtomo-bllov kot nns samihpravi Daviš. Kdo pu sn tisti, ki "so brigamo"!
KDO BO JU60SL0-VANSKI KRALJ?
Aleksander bo ln ne bo imel pre-stolčka; njegov brat Jure sahteva krono.
Pariz, 28, avg. — I« Zagreba jo prišla vest, da je, princ Jure, bivši srbski kroupriuc, ki se ia leta 1909. odpovedal pravicam do prestolu, ko jc bil obtolen, da je u-Idi svojega slugo, včeraj obvestil ministrskega predsednika Pašlčs, dn prekliče svojo odpoved in ds je kandidat za prestol, nko so njegov brni Aleksander umakne. O-bencin so poroča, da Atefan Radič, vodja seljačke strsnke (republikanci I) na llrvnškem, podpira Juretovo kandidaturo.
Is Belgrndn javljajo, da so o-redni krdgi v jugoslovanski prestolnici sel» razkačeni, ker mesto Zsgr»h ni poalsll ofiofjelnsg* zs stoptiikn k imgrehtt krnlja Pefrs. Vse\tčillščnl profesor Nergič v Es*M grehu je izjavil v občinskem sve* N i u. do Peter ni bil niknkil hrvs-ški krolj in zato nI treba, da bl Hrvatje žalovali zit nJim. V BelJ grn«lu /dn j groze, da Im zagrebški občinski svet rnzpušČen.
Druga poročila govore n veliki nezadovoljnosti v Hlovsnljl in ns llrvslkem. Dr. Anton Korolee, vodja slovenskih klerikalov, je protestiral, ko je ustavodajna skupščina sklenila zadnji teden, dn se rsnjkemu Petru podeli naslov "veliki osvoboditelj Hrbov, Hrvatov in Hlovencev" in da ae mu postavi spomenik.
O Aleksandrovi bolezni še vedno krožijo rsznovrstne govorice. Neknteri nrnvlj,o da Je regent v zelo štabom polola ju In ds Je nje." gov telesni sistem pres Bh, ds bi iirestsl operacijo drugI ^m ijovo* re, da je regentova bolezen le pretveza in da ae je nalašč naredil bolnega, Milno da ae odtegne prestolu« ker le boji stentsts, s-ko se vrne kot krslj v Belgrsd.
Him, 28. s*k> Italijanski li-sil iiornčsjo, dn ae je oglsslt nov kandidat zs jug<islovsnaki pre. stol. Moš pravi, ds se piše prine Nikolaj Nrmanič Paleologovlč in ds je direktni potomec srednje-veškega srbskega csrjs Dušana, Nema lije., "Prlne" je piaal več Jugoslovanskim voditeljem, da naj podpirajo njegovo zsl^tevo. Poslsl je tudi "dokaze", ds je on prsvi naslednik velikega Dušans.
BANDITJE SO UBILI POdTAB-JA IN NJBOOVO 2BN0.
Nogales, Aris. — Hedem ban-ditov je ubilo fsištarja In njegovo ženo v l(ub> ju, ki se nshaje pet in trideaei milj «hI tukaj. Po* št ar jeva svak in js je zsdoltila tel-ke |Niškodbe. Poštar je imel tudi trgovino. O banditlh sodijo, da s/i Mebikanei.
vi«. On ae z nami atrinja, če ae ftološi tako parólete, da amo a«« liodvrgli indo«trijalnemu mmIišču m organizaciji premogovniških pod jetnikov.
"«tempera je rekel, da občildB' Je kanaaške Stidarje v njihovem Velikem te»ju proti imlnalrijaloe. mu a^ališčn. Kekel ja, da ja s nemi s vsemi močmi, a katerimi en razpolaga."
nn
>At
t ----------
.1*.......-t:,..^
PROSVETA
I l>Hf ri--«MNA«opf<».rgpfoai
LAJTWWÀ SLOVEMSgK WABOPNE PODPOBNE JEDN0T1
i>nr <>k!»•<»* po dogovoru Kokopl.i >• n. vr»£ojo.
inrrai
^^^^^■trl Bum; Chicago $6.60 n* Uto. fi t» m poi lot*
pol lots in $1.26 u
fl.66
No«Joo m v», kor Im» tfSk s
"PROSVETA"
2W7 M i<
"THE ENLIGHTENMENT'
of (ko tfcrwwio Wotl—Ol iMdk
O . I li-
AdvS»g|tog rstos on ocroomont
MmMmi Unitod StaUs (oxcopt Çhteego) and Canada $6 por jssr; Ckkog» lite, ood ford« wiiÉhi	ywr
»91
^■patoM v oklopojo o. pr. (An«. 11-11) ^obisbIi 4a vés JS 0 IÉ® ¿nv®® iuM, do M no M ootool Ilot.
MESARSKI TRUTJAN KLICE VLADO NA POMOČ.
Novozelandska vlada je dala jasno razumeti, dB ne bo dovolila, d? mesarski trustovci izkoriščajo s svojimi protiljudskimi metodami v Novi Zelandiji. Ravno tako jasno je povedala, da ne dovoli uničiti neodvisne mesarske obrti po trustovcih. Vse to ni nič izdalo. Armoiyjeva kompanija je kljub temu vprašala, da se ji dovoli izvoziti tri sto tisoč zaklanih in zmrznjenih ovac in drugih ži vinčet na Angleško. Novozelandska vlada je njeno zahtevo vljudno in odločno odklonila. Armourjeva kompanija se je na to pritožila pri državnem departmentu, da tako doseže svoj cilj. Novozelandska vlada je odgovorila, da je obvestila ameriško mesarsko tvrdko pravočasno, da postave ne dovolijo izvoza na Angleško in da je precej vplivalo na njen odlok poročilo o preiskavi ameriške mesne industrije, ki je odkrila sorodstvo Armourjeve tvrdke z mesarskim trustom.
Mesarski trustovci so se že večkrat v Washingtonu za pomoč, da jim močna roka'pomaga pri napadu na farmarje. Za pomoč so se obrnili tudi v zadnji vojni, ko so skušali uvažati meso skozi blokado v Nemčijo. Ali meso ja bilo zaplenjeno in o njem je imelo odločiti sodišče na Angleškem, ki je sodilo o takih zaplembah. Končiio se je izvršila poravnava, za kar se ima tvrdk&zahvalitf držav ¿nemu departmentu* Hoover je tudi pomagal že ob času Wilsonove administracije mesarskim baronom iz zadrege.
Zdaj pa ne pojde stvar tako lahko, kot si jo predo-čujejo mesarski kralji. ftes se je državni department v zadevi mesarjev obrnil na britsko vlado, ali malo je upanja, da se zadeva ugodno reši za mesarje. Lloyd George, brit-ski rninistrski predesednik ima precej izkušenj z avstral sk|mi ministrskimi predsedniki, ki ne dovolijo, da se kdo zunaj Avstralije vtika v njih zadeve.	1
Armourjeva tvrdka lahko doseže s pomočjo Hooverja, da londonski bankirji še bolj na glas povejo, da so bojkotirali Novo Zelandijo, kot so to storil} dozdaj, koristi od take glasne napovedi pa ne bodo imeli. Kajti novozelandska vlada si zna pomagati tudi iz trfke zadrge, kar je že večkrat pokazala.
KITAJSKI ZID OKOLI KRALJEVINE NAJDALJŠEGA
IMENA.
S
£k«fkutiv« Jugoalovenake «o eialistične *»w> no ovoji seji dne 12. avgusta t. L sprejelo «pel za zbiranje fonda v pomoč ruske mu delavstvu, ki je Izpostavljeno skoti in umirsnju. Ts spel, ki je bil ie razposlan na vas napred nejša slov. in hrvaška podporna društva v Ameriki, se glaai:
Kuako ljudstvo je izpoatsvljeno lakoti, bolezni in umiranju.
Velika suša v raznih krajih Velike Rusije je uničila skoraj vse poljske pridelke. Živila S0j pošla in umiranje, ki je poelediča lako te. postaja neizogibpo. Lakoto spremlja namreč kuga, ki ae razširja a atrahovito naglico kot p<> žar, kajti slabo prehranjeno ljud atvo ni sposobno, da ae ji upre, in če ne bo hitro pomoči, bodo zna šale žrtve na miljone.
Na tiaoče je ie mrtvih in ne tisoče jih umira vaek dan. Bdinn pomoč, ki bi odvrnile v Času m<> demegs sveta nsjdalekifcežnejA» izgube življenje, je zsdoatna množina hrane, zdravil in oble kc, ki jo je treba takoj odpraviti na mesto.
Vse večje svetovne pomožne or-1 uanizaoije ali relifi, in skoraj vse kapitaliatične vlade — vfttevši a meriško — nudijo v tej krizi avo jo pomoč. Nedvomno je, da ae bodo dovolile iz državnih zakladnic v ta namen velike svote, da ae od-pomore okrajem, ki ao najblo.j prizadeti.
Delavetvo vaege sveta mora da ti k temu delu avojo pomoč. N« potom ovojih vled, katerih etali-šča z ozirom ne gospodarsko blo ksdo in podpiranjem vsakega protirevlucionarnega gibanje; ka kor odklanjanja priznanj« k<> vjetske vlade in trgovakih vez, so delno odgovorne ze strašne raz mere, ki so naatale in ki jih li<> čejo aedej omiliti — temveč po tom svojih Ustnih defapW ganizacij. ,■ , # Delavstvo vaege avet4,fnore po-
Osrfield, fll — Vaak človek vedeli Življenja, naj bo zdiav bolan,, tako sem se veselil tudi jas, ko sem zapustil dne 20. svg. bolnišnico. — Lepo se zahvalim vaen rojakom, ki ste me obiskovali v bolnišnici med mojo boleznijo.— Volk.
Keevatin, lfiaa. Dokler ie bilo doati < vyika v žepu, je bilo
vae dobro, imeli ao me povsod radi; ko pa je ieti zmanjkal so pa rekli: Plačaj, kar si dolžen. Človek res ne ve, kaj bi počel, kar bled postane, ko zasliši kaj tsee^A. Zadnji cvenk je bilo trebe oddeti štecuni in odhajati brez veega domov.
Dela se pri nas po 12 dni v me-secu ,toda niti tega ni vsaki me aee. To je toliko, da je ravno za makarone. — Josip Anžič.
i i r
ParreU, Pa. — Se nikakega naročila nlamo dobili iz Wkll Str tako da ae nič ne ve, kdaj bo parna piščal zopet klicala na delo. Toverne večinoma vae etoje. Bliža se nam mrzla zima in vpra šujemo ae, kako jo bomo prestali v tej veliki draginji brez vaškega zaslužka. To se nam obeta löpö ži vlf^aje I človek ae v današnjih razmerah nehote vprašuje, zakaj je danes tako in ako pomisli na pra vOfki danes vlade, nota pride ako-rojjdabo. Zvezal bi ae a samim pe-kleneakom, če bi pomagal pre-drugačiti ta sistem. Ali je res u-sojeno, da moramo živeti V tem auženjetvu skozi celo avojo življenje T Delavstvo sicer napreduje, toda vae to gre jako počasi. Naprednost se pač ne kupi za par grošev, kakor škatljo cigaret.
Kdaj bo boljše? Kadar ai bo ljudstvo v resnici potom svojih kandidatov samo uatvarjalo zakone in jih bo eamo tolmačilo, ter odej ki eltlfijo interesom tiačlte-Ijev vrglo na cesto, kakor sedaj o-
. .
nastopi prosperitet« To ae ne bo zgodilo. *
Nadejamo ae, da ameriško delavstvo ne bo vedno nemo t$ svo-^ jo koriat in naatopil bo pravi de-.li levski dan, ne kskoršnjfge obhajamo te dni.
Dne 20. avg. je nmrl brata Vin-conca Pikelj sinček Stanialav, v starosti 3 let in 4 mesecev. Pokopali So ga ne Virden Cemetery v nedeljo popoldan. Pogreba ae je udeležilo veliko število Slovencev iz Virdena in Girarda. Darovanih je bilo tudi več vencev ih cvetlic v znak soŽalja. Radi izfrube pri ljubljenega šlfaa "ftrekam družini pikelj moje sbžaUe- — Forošgva-
Issajasb. WMh, — Pozor rojaki : — Tu v Waahingtonu smo pre-mogarji na stavki ie od 15. marca in še nič ne kaže, da bi prišlo do sporazuma z družbami, katere do važajo od vaeh strani eame neizu čene stavkokaze mladoletne dečke in aive starčke, a katerimi pa mialimo, da ne bodo mnogo opravili. Kar nas je iziičenih delavcev atojimo v naših viiitab trdno In tudi bomo za naprej do zmage. Rojaki; drilte še profc od \Va-shingtona m povejte tudi delavcem drugim narodov, da no bodo zapeljani, ker družbe imajo svoje agente po celi Ameriki. - Dne 1, septembra bodo vrženi Vsi atavkujoči iz kompanijskih atanovanj. Bratje U. M/ W. of A., atrnimo ae akupaj. Uskokov ne sme hiti med nami, ker borimo se zaae in za naše otrtoke. Trd bo boj, ali zmggati moramo.
Pozdrav vaem aavednim rojakom. — Valentin OnieL
ni delajo s ljudstvom, msgsti svojim niakim ^atpmtdi4^fÄlkvfc, kj'&bly« plato, öd ka
Skoraj vsaki teden sporoči brzojav, da je zopet prepovedano razširjati nekaj listov iz drugih držav v Jugoslaviji. Ne prepovedujejo pa samo slovenpkih in hrvatsftih listov, ki so tisltani v tujezemstvu, ampak jeza cenzorja se razliva na vse liste, ne glede na to v katerem jeziku so tiskani, ki se ne strinjajo z vsem, kar belgrajske cincarske družine smatrajo za osrečenje jugoslovanskega ljudstva.
Iz precej zanesljivega vira v Ljubljani je došla vest, da slovenske liste, ki pridejo iz Amerike, kar sežgo na pošti v Ljubljani. Taki avtodafeji se menda zažigajo vsaki dan, ker upajo v cincarji v Belgradu, Majceni pa v Ljubljani, da pride jugoslovansko ljudstvo prehitro do spoznanja, fin ne boljše živi, če ima država republikansko formo vlade,
S prepovedjo z a uvoz časopisja žele belgrajaki cincarji ustvariti nekakšen umeten kitajski list okoli kraljevine najdaljšega imena. Razlika je le ta, da so bslgrajski cincarji bolj neumni, kot so bili kitajski vladarji, ki so dali zgraditi M okoH Kiuja Kitajski vladarji so dali zgraditi zid okoli Kitaja, da je nemogoče is Kitaja uhajati z dobrimi iznajdbami, ki svetu zunaj Kitaja niso bile poznane. Ilelgrajski cincarji pa obdajajo kraljevino najdaljšega imena z umetnim kitajskim zidom, da vanjo ne pride nobena pametna misel in da jugoslovansko ljudstvo no izve resnice, kako žive druga ljudstva.
Ali bi ne bilo umestno, da belgrajski cincarji odrede, da vsak rtanovnik v kraljevini dolgega imena nosi kito, da bi vsak tujec spoznal, ki pride vanjo, da je v deželi, ki je pričela posnemati starokitajske šege in navade?
"Obsnsnisti «o zdaj na krmilu v Jugoslaviji, kakor so bili nekod "uka/ietr v carski Rusiji. In posledica tega je umetni kitajski zid okoli Jugoslaviji*
rektno kot delevei. Tg^slika ne sreča, ki je zedele v h^^pe nahajajoče ruake deleveej ,]fMP* biti aredatvo za pojačenje goliderno-ati in bratstva mednarodnega de-lavatva potom takojšnja in. izdata ne podpore, ki jo je d^(aye^yo vsege aveta v atanju dati.( ^ ¡, p
Ekaekutiva Jugoslovanske socialistične zvezo apelirq na vae< člane in aomišljenike J1(8. Z., ka-kor tudi na vae zavedne čUne na-, prodnih podpornih organizacij v Ameriki, de prispevajo po svoji najboljši moči v aklad za odpo-moč delavatvu Rusije. NitiJgn trenotek se ne sme zamuditi!
J. 8. Z bo odpravila vea v ta namen zbrani fond, kekor bo pri-hejel, newyorški socialistični centrali, ki bo oakrbela, de ae ss zbrsni densr nskupi potrebnih živil, zdrs vil in obleko ter odpošlje v sovjetsko Ruaijo.
Val toaadevin prispevki in prispevanji bodo objsvljeni v " Proletarcu" in na želj« tudi v "Proeveti."
Kdor hitro de, dvekret del
Izvolite ai takoj odbor, ki bo Skrbel, de ae sbirs ta podpora v največji meri, ki je mogoča.
Na pomoč torej, da ae ustavi grozni požar lakote in kuge med našimi brati delavci v Ruaijit
H socialističnim delavskim pozdravom,
Bksekutive J. S Z.
P. 8. — Vse tozadevne prispev ke je naaloviti direktno na Slede-čl nsalov t Frank Fetrlch. 390 Ba Ashland Dvd.f Okieago, m.
1 Val "prispevki in Imena darove-teljev IhkIo objavljena v Prole-tareu in v Proaveti, liatom pa, ki objavijo ta anel in pomagajo pri agitaciji aa zbiranje tega fonde, bo dosfsvljen končni rsčttn fonda. ¿11
KPO HITBO DA, DVAJCBAT Ml Frank Patrieh,
NAJVEČJO OO&AiO HA S VE ZOBADB ? OmOAOU.
Okioafo, DL -t- Tnksj zgrsde najtečjo gorsšo, ker jih je sdaj ns svetu. Oorefts bo inels deset nadstropij in njen temelj bo ts-ko amčsn. ds ji Iskko dndsjo še deoet nedstmpij. Ht a la bo seveda v notranjem meats.
II. D. Jsekson. predaednik 1«. terstste Oarsgo korporaeijs, i«, javlja, da take velike gorsše zgrsde tadi v drugih velikih stik.
tere ae ne moM Ifi^eti in ne dobi zboljšanja, mora zastavkati. Bo-fifate kompSnije nastavijo nekaj dobro plačanih črnih kozakov, ki v imenu zakona delajo z ljudmi, ker hočejo. To ee je ]f>okazaln leta 13)19. v Farrellu, ko ao sstrojniea-nli 'streljali na miirno ljudstvo in jeibilo pri tem 5 človeških žrtev. . ,Ko pridejo v nevarnoet veliki inltereai, kakor je bilo tO med vojno] koga ao klicali T Delavca; on naj se muči, on naj pretaka kri to'<naj ae žrtvuje in umr4 za do movino, da bo oteta. Rea žrtvovali ao ae delajrci in zmagali, toda za koga ao zmagali. Zmagali so za svoje nasprotnike ih s tem bili premagani sami. Mnogo jih je o-stalo v daljni Franciji, še več pa se jih je vrnilo pohabljenih. Sedaj vozijo koatl v krstah preko ocea na, kar jim tudi aluži v gotove politične namene, tako da niti atroh
njenim kostem trpinov ne dado miru.
• Ko bo prišlo Ijudatvo do izo brazbe in ae bo odatranilo zagri njelo, ki zekriva ljudem reanico tedaj bo odpadel današnji aiatem delajmo za izobrazbo. Začnimo pri aebi in pri najbližnjih in če bo vaak atvoril avojo dolžnost, sme mo pričakovati boljše bodočno atl. Naročajte ae na Proaveto, edi ni dnevnik za naa alovenake delav ee. Pozdrav vsem naročnikom — Jakob Jert
Virden, I1L — Naš lokalni list "Recorder" je pred par dnevi poročal, da virdenški premogorovi povprečno več obratujejo, kakor pa drogi v državi ITlinoie. Z ozl-rom na to poročilo moram priznati, da so tu delavske rszmere ugodne sli vssj zadovoljive. Ce upu števamo gotovo stran aoeialistiČ-nega problema imamo res povod do popolne zadovolnoeti. Ni nam več dovoljeno ropati zemljo za kladov ia njenega osrčjs. Zadovoljen aem, da zamoremo a pomočjo mašinerije v enem dnevn spraviti na površje toliko premoga, da zadostuje ss celi teden. Ksj ni to v resnici velikanski soeijalni napredek. Človeštvo je lahko pono-»no nanj.
V drugih oairih pa niamo v zadnjih letih prav nič napredovali, temveč eelo nazadovali. Čimbolj napredojemo v prvem oziru. bolj ae pojavlja vprašanje delavčeVe ekaiatenee. I*ml tremi leti so ns vaeh vogslih kričsll agent je: -i» "Delajte in producirsjle, vseas nam manjka". Danea bi morali oni agentje naatepiti. da vfivame. da as aprezaijo akramb« ia
Akron, O,. — Nikakor se ne mo rem pohvaUti radi dela. de vedno ao sprehajajo brezposelni od to varne do tovarne. Tudi nam, ki delamo ni dobrot. Tu ae nič ne glede koliko ur delamo, temveč gre vae, k«kor mogotci zahtevejo. Ce ni komu po Volji tedaj mu le kmalu pokaže preddelavec, kod je najkrejša pot ia tovarne. Svetujem rojakom, naj nikar ne hodijo sem za delom.
Slabi so Časi, toda ns društvenem polju vseeno dobro naptedu jemo. Pri društvu "Dolenje" št. 170, pil katerem je cela slov. naselbina še prav dobro razumemo In Živimo v prijaznih odnošajih.— Seveda je med dobro pšenico na vodno tudi ljulika vmes in med dobrim blagom tudi slabo blago.
V bližnji naselbini. Barbertonu ao lahko ponosni na dobro mladin ako godbo, ki je pod nadzorstvom g. Bombscha. Čestitam mu in že lim še večjega Ospéha. Z bratskim pozdravom — Frank Košir.
in apraševali po njih. Po». . \ delavec je šel pogledati, če «o svetilke po redu in spoznal je, <la oriih dveh manjka.
. M isl eČy ds igo rs ta bjti zasuta, sem mu ukazal, nig gre'¡k, prNj. delavca, meni pa je velel, «iij grem po ljudi, da pomagajo pri delu. Ko aem ae vrnil z ljudmi, -je Btalo/na meatu že vse polno ljudatva in tudi preddelavec, kateri ni pUatil, de bi šlo zadostno rešilcev na meato nesreče. Štirje smo dobili svetilke; drugim pa ki ao tudi hoteli iti pomagati, jih ni hote! deti, s iagevorom, da iie potrebuje toliko ljudi. Nič se ni zmenil, ko aem zahteval, naj da Še več ljudi, da smo premalo aa-mo Štirje in je zspovsdal polu-«, ju, naj drži ljudi prclč od rova. Prej pa je ukazal pomožnemu preddelaveu, naj gre pogledati k zračnemu rovu, če ata mogoče tam. S težavo je pomožni pred delavec odprl vrata in vzkliknil, da morata biti tam, ker vidi culil co z obedom. Smrad je prihajal ven in tekli emo po atopnjicah, kjer smo jih našli mrtva. Steban je ležal na prvih stopnicah na glavi, Marko pa je bil na tretji stopnici sedeča Bila sta oba že trda. Kakor amo videli, moralo v rovu nekaj tleti ia česar se j« napravil alab zrak, da sta se za dušila. Ako bi ae bila dala vrata pri zračnem rovu lažje o<lpreti, bi se bila gotovo rešila, toda vra ta se težko odprejo, da se mora še zdrav in mošan človek pri tem mučiti. Videlo ae je, da je bil 8te-ban že pri vretih ia ker jih od oalabeloati ni ssegel odpreti in je bil od slsbege zraka omamljen, je padel naprej na glavo in tako obstal. Mnrko je že na tretji atopnici obsedel mrtev. Da ata našla amrt v zračnem rovu, je krivda trmoglavega preddelav-ea, ker ne puati, da bi se delavci peljali ven, da morajo iti po stopnicah, dasiravno nikdo ne ve, če je varna pot ali ne. Kjer ljudje izhajajo, bi moralo biti varno, a-ko bi se primerilo, da bi se v rovu, kjer ee vozijo ljudje kaj po trlo, bi morali val ljudje po tej poti domov in vsi bi našli smrt.
Kaj brige preddelevea, če enega rudarja tobije, saj je dosti drugih. Samo, da ae spravi premog na površje in ae s tem ustre-že kompaniji. - Redkokdaj pride on po prostorih sli ie manj po
Sotlh, koder hodijo ljudje ven, s bi ogledal, ali je varno ali ne. On samo atiče po vozovih, če mu ni kdo narietal kamenja in gleda, koliko ae je spravilo premoga na dan. Sploh kjer ga nI treba, je povaod ta člOvek, le kjer bi
Hernials, Fa —V listu 'West moreland Journal' aem čital zelo pretirane novice o nezgodi, ki se je pripetile dne 1,7. avguata v ro vu Oeeen premogovne kompani je. Opiaati hočem, keko je prišlo do neareče, da bodo rojaki videli, kako znajo iskorišČevelci za krivati nemarnost v svojih pod jetjih in vso krivdo v slučaju ne sgode obesiti na revnega trpina "Weatmoreland Journal" trdi da ata ponesrečenca šla iz rova po neki stari progi, ki je bila ne varne.
Ko ata šla z nami Avgusta Ste ban in Anton Marko z upanjem da ae vrneta nazaj, ju je ta dan doletela neereča in niata se vrni le več. Ker jih ni bilo do pol Še atih domov, je pričelo ženo Ste bane akrbeti in povpraševala je okoli radi njih. Čudno se mi je zdelo in šel aem takoj proti rovu Povedal sem pomošnemu pred delavcu, da omenjenih Še vednb ni nazaj, da naj gre pogledati, kaj je z njimi. Zagodrnjat je, da boata Že prišle in mogoče oprev Ijata kako posebno delo. Težko sem gs pregovoril, zatrjevaje mu, da ata vedno prišla pravi čas domov, toda rekel je, da ae mora prej najesti, potem bo šele šel po gledati. Dolgo sem ga čakal pri rovu in končno je vendar prišel. I*ripravljat je počasi svetilko, nato ava pa odrinila. Proti pro atom je vozil počasi, nič ae mu ni mudilo, tako da bi gotovo podlegla ranam, Če bi bila še med Ži vimi.
Nenadoma ava zapazila, da je proetor zalomljen. TtUlla am klieati in premetavati aipino, toda glsaa ni bilo nobenega. Ole-dala eve po obleki, katere tudi nieva mogla najti; orodje je biki vee pospravljeno. Ti» je bila na-uganka. Z upanjem, ds sts doma, sva se zopet odpeljala vea, Mpet uda čakali ao še dragi pri rovH
bilo treba, da je navzoč, tam ga
ni.
Pogreb pokojnikov se je vršil dne 20. avguata po civilnem obredu. Udeležilo 9e je članstvo društva "Proatomialeci" štev. 87 8NPJ in drtlŠtva "Trdnjava" it. 80 88PZ v velikem številu. Takega pogreba še ni videla naka naselbina. Bilo je kakih 60 avto-mobilov za pogrebonl. Darovanih je bilo 8 vehcev. Zahvaljujem se društvu v Buens Vists za krasne vence (n za udeležbo pri pogrebu. Hvafa 1 sodroginj«m za sveže vence, ki ste jih tako skrbno izdelsle^ prijateljem iz Library, za udeležbo, Martinu Osolni-ku in Johnu Komacu, ki sta se zavzela in nabrala med rojaki $54 za podaritev žalostni vdovi Antoniji Stebsn, ds jI vsaj nekoliko olajŠets žalost.
Pokojna sta pripadele oba k društva "Proetomieleci." 8tcban4 je bil doma is Zafcorja pri Savi in zapiišča ženo, pet nodoraalih otrok in enege brata v Ameriki, v steri domovini pS mater, dvs brata in dve aeatri. Star je bil šele 34 let. Murko nima nikakih sorodnikov v Ameriki a fca1«»r se sliši, v steri domovini mater, dve aestri in enega brata. Bil je star kakih 32 let in doma is Ptu ja na Stajerakem.
Leps hvale vsemu slov. občinstvu zs ogromno adeldibo, vidva ns spite mirno v smeriški zemlj'-Žalujoči oatali : Antonije Steban. soproga, Rudolf, Štefanija,
gust, John Jakn
otroei. —
Hartford, Oaaa. — Uradnik neke tukajšnje kompaaije izjav lja, da js Rusija plačala aaroče ne piaalne stroje s dragoeeao ko-žubovino. Kompanija j« koi»t vino prod«l« v Argentiniji j" drugih jnlaoamerÄSr wpni'1

Izkuinje 10 najboljši učitelj.
TO 8k ji pokazalo' pri
ballovspk zakonu za od.
pravo pkofitajtstva i stanarino.
Kongresnik sa kongresnikom j« vstal in povedal «voja izkušnje i profitarskimi hišnimi posestniki.
Washington, D. 0. — Kongres-
niki so precej odlašali, da se
sprejmejo zakoni v pomoč farmarjev, za delavce ae pa sploh iii nič izvršilo čeprav ^e več^ko pet iniljonov delavcev brez de^p.
llallov zakon proti profitarstvn * stanarino je bil sprejet v vojnem čaau. Zakon je veljaven le iu Distrikt Kolumbije. Določal je, da najemnik lahko apelira na Htauarinsko komisijo, če se mo je zdela stanarina previsoka. Dokler je bil protest pred komisijo in ni bil rešen, ni bilo mogoče postaviti najemnika pod kap. * V Wa«hingtonu je bilo takrat več lju(H, kot je bilo zanje prostora. Hišni posestniki so izrabili ta položaj in so navijali stanarino navzgor. Ballov zakon je bil velika odpomoč. Btanarinska komisija je rešila več ko 3,500 zadev, tfi so bilo večinoma rešene v prilog najemnikom. Hišni poaeat-niki niso mogli podraševati stanovanj.
Hišni posestniki so apelirali na sodišče, Češ, da je zakon protiu-Htaven. Končno jo najvišje sodišče spregovorilo zadnjo besedo in zakbn je bil proglašen ustavnim.
Zakon je imel normalno postati neveljaven v1 oktobru. Ali pre-dno se je to zgodilo, sta obe zbornici glasovali z veliko večino, da se rok podaljša do prvega maja 1922. Navadno tako postavo kritizirajo in pravijo, da so "pate nudistične," "boljševiške" itd. Ali kongtesniki morajo nfcjema-ti stanovanja, kadar žive v Wa-shingtohtr. Razprava o zakonu je pokazala jmno kot beli dan, da je bil ta 'fakt odločilen, da rta se združili obe etranki proti te vrate profitarjem. ' Kangriesnik za kotogresnikom je vstal in jc v detajlih povedal svo-'jfe'" izktišttjc "k ttkhbVtfhjitklmi profitarji, da se lahko reče, da je bila debata podobna seji, na kateri se snidejo aami eksperti. Na-vadno jc vsak kongresaik konča-val: "Navadno bi nasprotoval takim postavam, toda v tem slučaju bom glasoval za zakon, celo kohgresnik Blanton iz Te-xa«a, ki ima skoraj pri vsakem zakonu besedo "paternalizem" na jeziku, je pomiril svojo vest in je krepko zagovarjal to zakonsko predlogo. > i	'
Jasno je, če ima človek izkušnje o eni stvari, da po teh izkušnjah uravna #tudi evoje delovanje.
ža postave obkoljena od petnajst kadilcev. Vaak jeaimel pipico v u stih in pušil tobak. To ja silno razburilo policijskega načelniku, in aretiral je trinajet grešnikov. Neareeua številka lUnali ao jih pred soduika. Ali mislite, 4a ao se poboljšali? Kaj pa šal Izjavili ho, da bodo prihodnji dan zopet puaili tobak. In policijski načel-nik svetega meata je obljubil, da jih zojfct aretira.
Tercijalke molijo in pravijo, da so najbrž čaai tukaj, ko ima priti sam antekrlst. Boje "C. da bodo tudi sume podlegle akuinjavam, če prične sejati denar, ki je v teh hudih časih tako redka prikazen med revnimi sloji.
rusi pričakujejo ameri 6ko pomožno komoffit
Čičerin meni, da se bodo Američani aami lahko prepriča* Boli-ko je bilo zlaganega o Buaft jt
Moskva. — fciovjetska vlada in drugi uradniki so že v soboto čakali, da pride ameriška komisija za odpomoč v Moskvo, ki je že zapustila Rigo. Pomočno delo je torej pričelo.
Jurij Čičerin, ruski komisar za zunanje zadeve, je imel konferenco s pomožno komisijo za Bližnji vztok, ob tej priliki jc rekel, da pričakuje, da Hooverje-va komisija odpravi zadnje sledove laži o sovjetski Rusiji, ki so bile razširjene po sveto, ker se bo na laatne oči prepričala, "kako je v Rusiji.
"Poleg humanitarnega in rešilnega dela, s katerim bo Ameriško odpomožno delo rešilo mi-ljone otrok, obsojenih, de umro zaradi lakote, bo imelo še priliko odpraviti zid obrekovanja o razmerah, ki je toliko časa odtujeval prijateljska ljudstva,'* je rekel Čičerin.
"Inteligentni in resno misleči Američani, eprihajajoči v deželo kot odpomožni delavci, potujoči povsod in videči, aaj se Sodi .pred njihovimi očmi, bodo lahko odločili sami, če so bile vesti o Rusiji resnične ali zlagane. Videli bodo, kot ste videli vi, da človeška telesa ne vlae v Moskvi, javno tako ni sestradanih ljudi, da jedo trupla, kot so hotele nekatere pripovedke'dopovedati A-meričanom, da kaj takega verjamejo. /
"Nasičenje sestradanih je a-meriška stvar, ali ravno tako je ameriško, da znajo pravično soditi."
Končno je še izrekel, da jc prepričan, da svet dobi drugo sodbo o Rusiji, ker bodo Aaseri-čani povsod in & raznimi Rusi prišli v dotiko. Raztrgane bodo laži, ki so se nagromedile-o Rusiji, ko jc bila izolirana.
umm
v 8 vbtbm mestu vlada vb-uko razburjenje.
ÖETB IZ nemčije BODO PO-zvanb nazaj.
To ae zgodi po ratifikaciji mira s Nemčijo.
Zion Oity, IIL — V avetem mestu, ki ga je ustanovil Alezand.er Dovie, Elija II. in ki se ni odpeljal v gorečem vozu v nebesa, če-prsv jc storil obljubo, da odhiti v takem vozu v nebeaa kot njegov svetopisemski prednik, je nastajo veliko razburjenje, ker se je v mesto priklatil strašen sovrsžnik Dovicjeve vere. Hovražnik ni oborožen s puškami, topovi, bombami in drugim takim nevarnim orož-^ jem, ampak kot orožje mu slufi-jo piptee iz koruznih storžev za k s jen je tobaks. Ts sovražnik se je odločil, da bo pušil tobak, čeprav so pobožni mestni očetje z Volivom na čelu izdali etrogo odredim, ki prepoveduje kajenje to-haka.	•
Oni večer je policaj Volive zalotil atrašnega grešnika ob ceet-nen» vogalu, ki je mirno pušil .tobak iz pipice, kakor da zanj ne velja nobena prepoved. Policaj mu je na kratko zapovedal da preneka kaditi. Ali ljudje »»ožji, ali veate, kaj je grešnik storil J I'ar krat je prav debelo potegnil iz pipieo in dim spustil policaju I>od nos. T<f je pa bilo sa policaja preveč. Potegnil je samokrea in «•ddal je pet atrelov v tla. Po tem junaškem činu je pobegnil in šel inkat pomoči.
I>rugi dan je prišel sam policiji načelnik v družbi policaja, ki je prejšnji dan isvokal atraš-nega in groznega sknšnjavea, kateri je prinesel pohujšanj«* V me-ato, kjer ao videH grešnika. C* kala ata ia čakal*. Ali glej S« siomka, naenkrat sta bila oba mo-
L ^
Washington, D. 0. — Informacije iz dobrih virov govoee, da bodo ameriške vojaške čete po-„ zvane iz Nemčije nazaj po ratifikaciji mirovne pogodbe z Nemčijo. Z druge atrani pa prihaja glan, da ni bilo beacde v mirovni pogodbi, ki je bila podpisana v Berlinu, da ae zahteva umakni-tev Čet z zasedehega teritorija. To je seveda jasno, kajti vojaške čete lahko tam ostanejo, dokler niso pogoji v mirovni pogodbi izpolnjeni. Vzdrževanje tu ježem-skih čet pa ni drugega kot povečanje bremena za Nemčijo.
Odviano je torej od dobre volje Združenih drfav, da Se čete umaknejo. O Hardingovi administraciji govore, ds noče pove-čati bremena Nemčiji po ratificirani mirovni pogodbi in ssrsdi tega ae aodi, da ae vrnejo ameriške čete is Nemčije domov.
denj, ne da bi imela priliko, da se zaališt zaradi obtožbe, predno se odteče Iz domSČega kraja v tuji kraj pred SoiiU*. * H
Apel pravi, da predloga legali-eira človeški rop ia odpravlja postopanje poznano pod imenom "habeae oorpua." To pravico ai je ljudatvo priborilo ia jo Utrgalo eob» kraljem in vladajočim ratredom, da se obvaruje svoboda ljudstva.	• '
a P0W *
Ohipago, ip. - 2elc«i*ki de-lavsVF odbor je odnehal napram pritisku želfezniških družb glede odškodnine r.a čezurUo delo.
Ta odlok ie ustvaril zelo resen položaj, kajti očividno je, da na merevhjo železniške družbe Jx>-daljšati osemumi delavnik na deset ur dela na dan.
Odlok je napravil veliko razburjenje med železniškimi delav-ei in prav nič isnenadljivega ne bo, če šeleaniški delavci zastav-kajo.	• v
Zastopniki organiairanih železniških delavcev . so izdali protest proti odloku.	'
Topeka, Kana. — Silna vročina jo pritisnila v centralnem Kun-sskii zadnje dni. V splošnem kaže toplomer sto stopinj; v Solini je "bilo v soboto '111.
Rochester, If. Y, — Tukajšiiji Centralni obrtni in delevaki ,svwt je z 20 proti 28 glaaovom odklonil predlog, po katerem bi na Delavski Praznik skupaj demonstrirali Krojaška organizacija Amalgamated Clothing Workers in čevljarska .'orgahisa'oija United Shoe Workers z drugimi delavskimi strokovnimi organizacijami. Predlog jo stavil delegat organizacije tcaarakih delavcev, da se tako na Delaveki praanik pokale podjetnikom, da so 4e-lavci solidarni, čeprav se delo razne organizacija « M
_	ByfTiLiiVitif ^
—
VeUks
monetraeij* v Nemčiji .f
vžin»;'r'v	n ■»!»■■«'4F**ife/iii .
Berlin, 28. avg. — Atentat na Matijo Krabergerja, voditelja 1*4-toliškega oentruma, ki je bilo v petek aetreljen v Griashachupo dveh neznanih mladih fantih, je zelo razburil' republikanske karo-ge v Nemčiji Splošna sodba v demokratičnih vrstah jf, da ia tumor delo monarhiatov. Kkaekati-va soeialdemokratične stranke je izdala manifest s pozivom na delavce, dg naj etoje nk straši pred protirevolucijo. Komunistične MRote Pahne" piše, da so koihu-nisti pripravljeni adrušiti se s so-oialiati sa potlsčenje reakcije. "I)ie Freiheit", glaailo neodvisnih socialistov, naravnost obtošu-je dr. Hcffericha in dr. Kahre, ministrskega predsednika Bavar-ake, da ata odgovorna za umoiv j
Včeraj je 7000 delavcev v lier lipu razbilo monarbistični shod v BrandenbUrgu, na katerem jo I-mel govoriti bivši vojni mlnieter von Stein. Ia Muenohena poročajo o "Velikih protmionarhiatič-nih demonstracijah v omenjanem mestu. Okrog 40,000 oaeh jo bil«, na ulicah ia ena oeeba je bila u-bita in več ranjenih, ko je vojaštvo napadlo demonatrante.
Predaednik Bbert je razpisal 100,000 amrk nagrade za ujetje morilcev Hrzbergerje.
delavstvo svaki pbbd le-omnbanjbm olove-skboa bopa.
Atlantic OH7, n. i. — Bkaekn-tiva Ameriške delavake federaei-je je izdala apel na ameriško ljudstvo, da pomaga poraziti Nnhmnovo predlogo, ki ja že bila «prejeta v aenatu.
Apel pravi, da dozdaj Še ni bil napravljen tak napad na avo-bodo ameriškega ljud-tva. kot ga je izvršil senator Nelaon iz Minneaote a avo jo predlogo, ki je bila že aprejeta V aenatu.
Predlaga da)* pravieo zveane mu sodniku, da iada*odredbo sa ar^taoH» oadm. ki «vi v adds tjani državi, da jo privedejo pre-
BevoUa v Ml ji
Kalkut, indije, 27. avg. ^ Ite belni mohsmedanei ao včeraj o plenili dršavno blagajno v Brna du, glavnem meotu dršave Košin OdnosM eo 600^180 ropi je v.
Madraa, Indija, 21. avg. r-Itritake oblasti ao pričeli konai' trirati vojaška. ČHe v južni I ml t ji, kjer ae vrši yv»<*je moham* danakih Indijcev. V okrožju Ha lahar je rezflašean obsedno ata nje.
liondon, 2S. avg. "Oailr Te-lejrraphu poroča, dg ja vlada v indiji aklenile prijeti vas vodite*] I je proti hrMekege gibanja. Olav ni voditelj je Mahatme Oandhi tada on ni nikoli HšHBarg^pt * na sllja, temveč rodi le bojkot pro ik angleškemu blagu ia poaivao rsniotevieo w»per brltakl režim.
8BNAT0R FRANGE SE JE ' VENIL.	' "
New York, N. Y. — Kenator France iz Marylamla se je vrnil domov ia Ruslje. Po svojem po vrstku zsgovsrja, da ae vposta-vljo diplomatie! in trgovskl sti-ki s Kusijo.
VROČINA V KAN8A8U.
DROBIŽ IZ IN0ZBM8TVA.
—	Kakišer, turško mesto v A-autolijl, katerega ao nedavno o-kupirali Orki, jo v plamenu. Več ko polovica mesta jc š v pepelu Grški kralj Koiištantlii leži lmlan
Eskišerju.
—	Dr. Aleksander Wekerle, ki je bil petkrat ministrski predsednik na Ograkem, je umrl v Buda-peŠti.
—	Ministrski predsednik Bono-mi bo zastoiml Italijo na raaoro-šitveni konferenci v Waahingto-nu.
—	Z Dunaja javljajo o verskih isgrodik med arhakimi in turški-
i kmeti v Novibasarjn. V vasi Komoranu je bilo ubitih 35 oseb. Vlada'je poslala čete.
—t frski rcpubllčanBki parla-riient je zaključil zborovanje v petek. Parlament je dal sinfaj-novskemu kabinetu polno oblast za nadaljevanje mirovnih pogu-janj z angleško vlado.
—	V soboto* sta trčila osebni in tovorni vlak doaet milj od Himu
Italiji. Okrog 50 oseb je ubitih ln veliko ranjenih.
SituH^t, apesa GLAVNI STAN
P^prHI Jedoota
IT.
ISSf
I SO. LAWNDALZ AVK, BSBšflft ILLINOIS,
hnrriavalnl odbor t
"" UTUAVNI ODSOKi m u. Uwfah Am, MU»—	«Ajnia j
a n. r, a» aaaam u. um an a», ona—«, ia
•SSV4V1 J^StULd^A"1"» r0°r m* m NA>L0V*1 nananaa roštuiatva in arvasi, m sa tma|» a la as nSoH Tiiism a N. P. L vsa SAoava v «vazi s suwa n i N. r. i, SSSÎ-SS a^ um. vsa sHleBs enm s*lma|e v «l
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
KakoUclgo morajo služiti vojski f v Jugoslaviji,
i V srtifslu obstoječega ' vojaškega zakčiia moraj oslužiti konjeni-ki ^'tčpniča^ji dve leti aktivno f kkdHtf.'1 Po 14 mesecev služijo ohi ttfjhki, ki tekom enega leU niso napmvili izpita za rezervne MiAthike felr oni pclAki, ki znajo drtbro '. pisati ter so tudi dobri Po 12 mesecev služijo dijaki 'Maturo in najstarejši sip rodblh^, ako ima rodbina tri »i-liovii" Prvorojenec služi le eno Ihto/če ni v rodbini sina, ki b! bil sta* Med 17 let. Kot prvorojen-ca je'Utfiatratt najstarejšega ži-večetfa sTna v rodbini. Hamo eno leto služijo tudi oni, katerim" so pomrli vsi najbližji sorodniki, če so podedovali posestvo ali obrt ter plačajo nad 80 kron direktnega davka na leto,
Jugoslovanih fašizem. Pod o-kritjem vlade se je v Belgradu konstiuiral osrednji odbor "Narodne brane", ki je po poročilih helgradskih listov takoj pričel z delo mna razširitvi organizacije po celi državi, i- Tako pomaga vlada kakor je italijansks, organizirati organizacijo fašistov, ki naj<491 a terorjem ustrahovali celi narod in "branili dršavv pred notranjimi aovražnikl". Cemu plačuje narod orožnike, (Ndicijo, tajne agente itd. Ali samo za varatvo par oseb T Kaj pa je pravzaprav za "Narodno brsmbo"! To nsj bo po vzorcu italijsuske fsšistovske orgsnizacije terori-Ntjčna organiaaeija, katere se bo vlada poaluževala v boju proti strankam in osebam, ki nočejo biti hlapci in lakaji vladnih strsnk. V Italiji je fašizem povzročil dr-žavljenako vojno, ki še ni prav končana in ki je vladi In vlad-nim stranksm sedaj samim zreale čaS glavo,
Iastopti ii komunistične straa-ke. Ilelgred. Komunistični posbi Vlsds Markovič iz Novegs
■altfag, N. B. — Ameriški par nik "€itr «f Hrunmriek" Je na sedel na peščeniae dvajaet milj od
m* P
Sada Ujavlja, da izstope i« komu-nietične stranke in iz komuniatič n«*ga kluba, ker se ni nikoli stri ujel s teroristično okeijo svojih tovarišev. On je ve«lno zastopal Stališče, dg se mora pobijati anar bisom in uvesti boj proti nenarod n im elementfmi. ki pod imenom komunizma in atranke pripravljajo in vršijo atentate ter povzročajo nejevoljo in upornost naroda ln S tem spravljajo vse uapehe delav •ikega gibanja v kraljevini Srle»v, Hrvatov ln Sl<mrn«ev v nevarno^.
Kal» js _ nega laroa. "Talmr" paroča iz KI o venskih gorir, da se zadnje dn po paaaiški Uftni in po Movenakih gorieah širi nanavdna «godim velikem čudešu, ki ae ja dogodil
liripwo oa.au tj a,
ne
vaHOVNl
Nadzor«! odbori
, sat a t4eui m, ms
Pror Saralh, HM A H«rSta« An,
Tiskovni odbori
troa ta Man Mwtt.
Zdniiitvani odbori mas a% owini a*s
% T*aU. Saa ISt. Ummm. T*. Ma Ovaa, SIS SasIfOMA J«* Sto*. Hat Lall, CWroaeA Maar IMhMI lesa Sa Saatoa Ava. cklan K BMAVNmi Dr. -9. J. Kara, sass Si. OUr An« II uaaaaia -raosvaT»-. li i min ii a ai M •
a. r. j, _____
aLAOAjNišami rosiu m Aro,
«sa ms n v
mjo nekje med Jart«niuo ln St. Jakobom. Neki lovce jc Sel ttn lov nn isteo, katero pa ni našel zunaj, iadi toga jo poslal svojega psa v njeno podzemsko skrivališče, da , o prižene na prosto. Lisica je res prišla la akrivallšča, ž njo pa tudi >ea in ko je levcc aiameril it) ustreli, je zadel namesto lisice — psa. To ga je silno uialilo in v obupu jo jajc vzkliknil: "Bolje bi bilo, da bi hH ustrelil Boga, kakor pa da sem ustrelil psa". Bog pa je pro-grešnega lovca pri priči kaznoval — zemlja se jc vdrln pod njim ln ga zasula do vratu. Na lovčovo obupno klicanje so potem prišli ljudje, ter ga skušali izkopati, toda čim globlje so kopali, tem bolje sc je vdiral v zemljo. Ko so spoznali, da je tako ves trud zaman, so ga pUStili v zemlji ln uboga žena mu aedaj prinaša vsak dan hrano, da ne umre od gladu. Ta "čudež" jc baje porabil tudi Še neki duhov-nik, da jo pokazal svojim vernikom, kako Bog kaznuje svoje gre. šnike že iih tem svetu in ubogo ne. uko ljudatvo je trdno nreprlčano resničnosti tega "čudeža". Zanimivo pa k», da skušajo kletka!« M ta "čudf" izrabiti. Kaj jo vse mogoče še v 20. stoletju.
Odstopi komunističnih poslan-osvt Iz Bel grada javljajoi da ata odložila poslsnske mandate ozlro. ms izstopils iz komunistično stranke poslsnes dr. Dragutin Vladi, aavljevlč ter Vida Markovič.
vaib knjige.
Povest Is II vi jen je Sloreaskik trpinov v Ameriki Vsssao. Stana s poštnino vred IM».
btogenezlje. Vrlo poučna ra. ki pove, kako sleherni ponavlja v sebi razvoj svojih Bratskih ln dlvja-Akth prednikov. 8 slikami Va S poštnino vred SJ4K).
knjiga.
Obe tajlfl» ki ae saročlu obenem, sa tvi dolarje poštalae prosto. Naročila sprejema tajnik Kaj!» lavne matico 8. N, F. J. i Freak Aleš. 1194 B. Otaerlerd Aro., Chleago. Ilt - A4f.
DOBIL BBM VEUKO POlI LJATEV 8UKE0A GROZDJA
m BRINJA. Moška tel. jako sladko debele Jsgodc, bokaa 60 funtov..! 0.50 Ciper groedje, največje In naJaUdkejše jagode, bokaa SS funtov *, * ,##»»,,»imI M Msle črno grške groadje, le-lo sladko, bokaa lO^untor S 7.90 Brlajeve jagode, r« lo lepe vroča 139 funfbv , ......$10<»0
Pri vetjem naročilu vprsšajta
POOBLASTILA dela MATIJA SKBNDBB Is 19
LET, sa rojako po osli Ameriki On šo mors vedeti, kako ae pooblastila izdelujejo, Piši mu in razloži svoje zadevo, pa ti bo naredil vae pravilno, da ti ae bo mogoče grant prodan s nepravilnim pooblastilom. Njegov naelov je 6997 Butler Bi, Pittsburgh, Va.
NAZNANILO !
V «fin mojim con Joni m kllj«nto« tam potom aasaanjam, da bodem dsa 1.
•«Iitosibrs, sli pa mofoAa par dnt prej, proaalil «vajo pUarao aa
OOEMBZ lita aad BUTLBS STS.. riTTssuaoH. pa
l'run«litl m moram valad toga, kar •o Itaka« ali ooalopja tada j popravlja. Mutlar ulica J« aoana naAlm rojakom Hrom ArnnHka, ia kdor Uit priti oaab-iio k toaai, naj vasma pouliAao Aalaa-alao Itev, 06 prt t'«anaylvaala peataji na 11. raatl. Kakor doaadaj, taso Imi šsar I odi v moiam aova« ara<lu t*|,rav-IJal vim v na I a rak I poael »padaJoAa dola.
Vms rojakom aa aajtoplajlo priporočam.
ANTON ZBASNIK
K naročilu priložite Money Or
doe. - '	v;_ ,
BUTS. FWœiK^^
NEW YOHK. N. Y.
iÊ^âttB^Êm
V JUGOSLAVIJO
VRKO iTAR LlMt
Odpluje vsak Uim
fmmtk SS4S Neeth Blrer, New Yeeh
M- ISS
¿tst
■ r«
I |mmi»mO » Ham-
^ WHITS STAB
AOeUTIC [, ruit.in f m. Aro OLVMnc )■»■«>■■>!» I a Sma
"zJûc.taSïrt ¿jar1
......................7. Seal.
ARABIC (ea-Sertie).....W »«r»
CAMOSIC..............M- »ro«
INTEBSATI0NAL SEXCAJfTU JMUS C0STA1JY_
— u
W. C. Brm. WaM. Pess.
u Nerlk

. .'»A. 4. à.* . 1	it* . ■ .. '.i. . U
5353535323485323535348484853
VDOVICA.
POVEST IE 18. STOLETJA.
Napisal L E. Tomič. Poslovenil Štefan Knavs.
rn
(Dni je.)
Zjutraj je prvi vetajal in zvečer zadnji legal v poateljo. Navsezgodaj je iel v hlev pogledat, če ae živini dovolj poklads, če ae teleta dovolj akrbno pitajo; pazil je, da ao dobivali prešiči do-volj krme, da je dobivala perotnina zobat.
(iospod Magdič ni težko vstajal, kadar je Šlo za nujno poljsko delo, da dvigne na nogo dru-iiny, da gre sa poslom. Dokler je bil doma na avojera poaeatvu, je delal od zore do mraka, skr-bel za vse, pazil na vse fn .vedel vse, boljše nego njegov špan in oskrbnik, katerima je bilo lahko življenje, kadar je živel "pospod" na avoji grsj-ščini.
Medtem, ko ae je on mučil in pehal, je Živela gospa Oita najbrezakrbnejše življenje na pose-atvu avojega moža. Hodila je zgodaj apat, in vstajala je kaano, zelo kaano. Na to ae je dplgo časa kitila in opravljala pred zrcalom, in edina njena akrb je bila, da je čim bolj odičeiy> izgledala, in še poleg nje obe hčeri, Jelenp in Magdalena (drugih otrok ni bilo), da ata bile podobne dvema punčicama. Da jej ni bilo preveč dolgo-časno, je večkrst vabila k sebi goste, a kadar ni bilo gostije, ali kadar je bil grof zadržan, da ni mogel priti v obiske, je dsla zapreči konje in ae odpeljale najrajši v Zajezd k baronici Pudencija-ni Patačički, a katero ae je zelo rada družila, ker bila je ženska avoje vrste. Ljubila je aamo moške navade in lastnosti, na veliko Čudo svoje družbe je kadila, jahala najbesnejše konje, hodila Ae lov, pils kakor moški, govorila in pisala latinski, kakor kak advokat/ zbirala staro orožje, vsa moški, žena v resnici čudna, ki se je čutile inusrečno, ker je bila ženaka,, in avoje lastn^de-ee ni mogla trpeti samo zato, ker jo jj> morala roditi. Poleg vaega tega ni marala za moške, ni ae brigala za njihovo prijateljatvo. Možki ao bili za njo odurni in mrzki, a tem bolj je ljubila ženske, lepe, tnlsde, med katerimi je imela mnogo prijateljic in ljubic. Med je je apadala tudi Oita, kateri je zatrjevala Pudeneijana, da je zapiaa-na v njenem srcu primo loco.
Ko je gospod aaesor in kraljevi svetovalec vsled neozdravljive sušiee izdihnil dušo in zaprl oči na večni počitek, je začutila Uita pri vsej avoji lahkomiaelnoati, da je smrt njenega inoža za njo velike izguba! Takega moža ne najdo tako lehko, ne tako potrpežljivoati, kakor jo je* imel napram njej in njenim muham.	- -
V odkriti šaloati ae jo čutila nekoliko oesm-Ijens in zspuščena, ko j« šla Oita a svojima dvema hčerksms k zadušniei v cerkev av. Klare. Ona in h&erki t- Jelini je bilo štirinajat, a Magdaleni deset let —»ao bile črno oblečene, in objokane oči ao imele zaatrte z dolgim črnim pajčolanom.
Cerkev jo še bila polna,eko je prišla Oita a svojima hčerkama. Opazivši Jo, ao jI prisotni napravili prostor, koder jc mogla iti Žslujoča rodbina. Prva je šla priklon jene glave Oita, za ke-tero je noail mlad efeh v alonovo kost in arebro . vezan molitvenih "Bsobotnl Kinch," ki ga j« v hrvaškem jeziku izdala grofiea Magdalena Draš-kovič, rojena Nadsšdi. Za materjo ata atopali skupno hčerki, vodeč ae za roko in glasno jokajoč, da so mogli vsi videti, kako odkritosrčno žalujeta po očetu, Imeli sta tudi zakaj jokati, ker je bil pokojni oče tako dober, tako mil in blag, da ga ne pozabiti nikoli.
Vse občinstvo v cerkvi je uprlo oči na mlado (bilo jej je dvaintrideact let), visoko vdovo; pol-nih junonskih oblik, ki je, ne ozirsje se na niko-gar, aela v klop, prevlečeno a črnim auknom, a za njo tudi njeni hčeri.
Hči Jelena je bila prava slika matere, aamo v staau je zaoatajala za njo. Nasproti materi je hila deklica podobna ovirani lepoti, kateri ni do-puatila priroda, da ae razvije tako bujno in sta-sito kskor mstl. Kes je sedaj prekoračila šele št i-rinajato leto, mogla bi še Krasti in se okrepiti, a je vendar že cela deklica, ki jej narava ne more pri-dejati toliko, da bi doaegla v lepoti in dovršeno-ati avojo mater.
, Mlajša njena sestrica — Magdalena — ni bila podobna ne materi, ne očetu. Zlobni ljudje so govorili med seboj, ds je |>odohna kakor jajce jajeu avojemn botru grofu Čikulinu, ki je umrl, ko je imelo dete dve Iel i.
Visoka goapoda, ki je sedela za tugiljočo družino v prvih klopeh z vicebanom Hauehom, ai je pričela (Htmenljivo namigovati, ko je zapazila Magdaleno, ki si je vaa objoksns pritiskala rolni \etiec ua čelo v molitvi za |s»koj očetove dušo.
Ko je družina poaela v klop, je pričela svečana zadušniea a aprrmlje vati jem orgelj in petja nun na koru samostanske cerkve. V cerkvi je bilo čuti vzdihovanje in šepet pohotne molitve. Med pričujočimi je bilo tudi mnogo njih, ki a«» od srra žalovali za Magdičem in mkreno molili »s |Hikoj njegove duše. |'o maši je bil blagoslovljen oder sredi cerkve. Nune so odpele na koru pretresljivo apokomo pesem: I .i bera me domine! m rndušnira j«1 bila dovršena.
1'olMgoma ae je aamoatanska cerkev izpraznila in ostala je aamo še vdova s otrokoma. Bile ao |M«|H»lnoma aame, mati je stopila h karnenu, ki je I*.I |sdo!an čez pokojnikov grob, kamor ao ga bili včeraj |»olo!ili. Prtigala je voščenieo, odmoli-I« je nekoliko Očenašev nad hladnim grobom in ločile Ml inlottine in neutolažljive ml dragega |e.kojnika.
Pred eerkvijn sta jih čH|<ala dvp mlad* plemič». ki sts se tako dolgo y>tala pred aaraoetanb kK.i eerkvijo, dokler niso izklopile iz nje. Bila ata^ hsn Petkovič in Krištof Damjani*, nekdanja čssmika hrvatskih handerijaneev, ki »o ae boje
|mhI |»«likovnikom Jurijem Pogledičem v na *l*d*t)eni vojni 1747. in 174* leta. Ooapa Jn je k«.m« j |N>alnUla, tem pnaorto j««. m, jih pa gle dala plemiča.
"Krasna je ta vdova I" je rekel' Damjani!,
opata jo« dreieeteo Uitino postavo.
"V resnici Jelena," je povzel hitro Petkovič, "ali ai dobro pogledal ta cvetni popek f"
"Da, da, s mati je mnogo leplal" je trdil Damjani!.
"A meni bolj ngaja U popek 1" je rekel Pet kovič in obs plemiča ato šla za njimi v gotovi razdalji, dokler niao zginile v avojera atanovanju.
Prišedši domov je padla Oita v naalonjač in spregovorila otrokoma:
"Takoj ae odpravimo na deželo v Konščino. Tu je vae tužno in žalostno. Ne morem daljo oata jati tnk^j.
"Da, ds, mama," je povzela takoj Jelena, tu je tužno in neznosno. "Ns deželi bo vse iepŠet"
ln pričele so se odprsvljati zelo hitro na pot. Tretji dan na večer so prišle v Konščino in tuksj jim je odleglo.
n.	"
Prišle so na deželo v najlepšem letnem času. Gozd, grmovje, meje in sadno drdvje, vae je zelenelo v avežem zelenju; na travnikih je vsklila mlada, bujna trava in prikazalo ae je pisano poljsko cvetje. Ptice so prepevsle, pisani metulji so preletavali od grma do grma, in po travnikih so pastirji in pastirice vriskale po dolih in hribih, pssle živino in pisksle na piščalke, arečne, da je izšla krasna pomlad, ki jim je prinesla najlepše dneve svobodnega življenja in uživanja, a njihovi čedi hrane v izobilju.
Čeprav je pusto in samotno na deželi, vendar je narava v majniku tako lepa in krasna, da prevzema človeka; postaja mu milo in ljubfcu v samoti, da si'ne želi mestnega življenja in bučne njegove družbe.	<
Tako' je bilo tudi' vdov i Uiti, ko se je, vrnila na posestvo svojega moža. Posebno hčerk^sta ae radovali na tej vrnitvi. Tukaj bo na atotjpig za bav, ki so jim tako manjkale v mestu. Onedve bodeta, kakor dve pravi kmečki deklici (tpko ata ae bili domenili prvi dan po prihodu na 4ož*lo) skrbeli za vse gospodarstvo in svoji mamil jaifcd' posel. Nadzirali bodeti težake, ko bodo delali, P" žili na živfno, perotnino, ski^eli za klet, in pomagali v kuhinji; vse bosta marljivo opravljali, in če bo kaj časa, bo za zabavo in odmor v lepi na-rarvi. Gospe Giti (čeprav ni bila prijateljica reda) Je vendar ugajalo, da se deca takim veseljem briga za gospodarstvo. Mladi gospici sta v resnici samoatojno postopali okoli hišnih poslov in gospodarstva. Njun izgled je bil tako lep in zapeljiv, ds je Še celo goapa Gita — na veliko čudo drušine — poanemala hčeri in začela skrbeti za gospodarstvo in hišo. Ubogi nje možje, gledal na avbje poeeatvö do zadnjega diha. Nji^eifrrb-nik in Špan kta morala vedno prihajati y,$agreb po navodila k postelji gospodarja, ki so,,nabili Šteti dnevi. Bog ga jc toliko čaaa vzdiy.ul, dokler ni uredil vsega; in Šele nato je satianil oči. Zimake setve ao sedaj žfe lepo raatle. Vinogradi so bili okopeni, obrezani in vse je bilo v }e<lu, sa dovnjak očiščen in veliki vrt tudi popolnoma urc-jen. Živina je še dobro izgledala, čeprav jc zim» dolgo trajala in je «e skoro zmanjkovalo ktajc. Vdova je šefe sedaj izprevidela, koliko 'ti"veljal aa njo in otroka on, pokojnik. Bog ve, Če Všc tri kedej nadomeste njega samega. -
Ker je nameravala vdova preživeti jč'v žalovanju za svojim možem, je dma jp ipo-Ijati tac boljše pohištvo ¡z Zagreba in namestila je Je v prvem nadatropju svojega kmečlfogo lesenega dvorca. Čeprav je hil dvorec lesen, vendar se je lepo in udobno stanovalo v njem.
Bobe ao bile velike in zračne, tla ao bila ma« lo nagnjena proti oknu, a to ni oviralo, in vkljub temu s> je dalo lepo plesati na nagnjenih tleh, ki ao bila vedno čista in svetla kakor ogledalo. Okna ao bila prvotno mala, radi česar niso bile sobe tako svetle; s po nasvetu soseda grofa Či-kullna jc dal asesor nspraviti večja, kar je napravilo notranje proatore mnogo prijaznejše. O. koli dvorca je bil tnal park z vijugastimi stezami, vodečimi čez travnik, na katerem je bilp zasejanih nekaj stnrekdvih in bregovih skupin. V tem vrtu, s katerega je' bil krasen pogled visoko Ivsnčico in ns sosedne hribe, ae.je GiUi mu* dila nsjrajšc.
Ženi živega temperamenta, kakor je bila ona, ni lahko ¿iveti na pusti deželi, odreksti od vseh zsbnv, gostij in drugih veselic — a vendar jo bilo treba spoštovati navacfce in dolžnosti, ki sta jih po-sameznikn nalagala cerkev in družba. Giti je bilo vedno do tega, da ji ni niogel nihče kaj oporeka-ti, ne glede cerkve in tudi ne posvetne olike, in zato je v času žslovsnja po svojem možu pričela živeti povsem krščsnsko, kakor prava v črno zavita vdma.
Al« je malokdaj ksm; obiskovala je aamo one, ki jih je morala, a to so bili njeni sosedje, ki so jej prišli komlolirat radi moževe smrti: Iz samega dolgoČasenja ao se jej priljubila domača dela in hišno gos|M»daretvo. Poleg vaegs tega je živo čutila, da ne bo mogla dolgo vsdržati takega življenja, ker je hila še mlada in željna šivljenja. Vročo svojo kri je s težavo krotila, a tem hujše jej je kipela v aren, da a tem večjo ailo privre ka' sne je na dan.
Že sts minuls dva meseca v aainoti in hlišal se je čaa letve. Nekega malega srpanskega dneva popoludiie, ko so kmetje privašali polne vozove lita na pod, in je gospa Gita. aedeč v senci, pazila na mlstiče in druge delavce, ki ao sejali lito, Spravljali slamo in pleve — je pri jahal čuden goet na dvorišče. Bila je to odlična g<»spa na vi. sokem Irebru. dosti, ie po nekod aivi laaje im» jej bili oviti okoli glave, iiroko lice, zelo značilnih poteč, nad očmi zelo Iiroko zraale obrvi, orlovski noa, gorenja ustnica poanto a črnimi brčieami. Imela je na sebi dolgo obleko ia lahke zelene «vi-le in okoli glave je imela omotan bel pajčolan. • "Hej, dečki t — Kaj ni nobenega tut" — je saklMklo gospa z glasom, ki nI bil tanAki. a tudi ne arelega m«»ike*a, temveč podoben glasu dečka štirinajstih do ¿eatnajatih let.
tlite je dobro poznala ta glaa. t M vseh znancev ie snarik je imela samo ena oaeba tak Njeno uho je ni prevarilo.
(Dalje prihodnjič )
/TU«
rittfpil

RAZNE VESTI.
Kot pravi oekrunjevatolji znanstvenega dela so se pokazali madžarski katoliški bigoti. Pred vojno je budimpeštanska mestna knji žnica bila znana kot ena najbolj t zornih, zlaati pa je vsebovala ze-o mnogo redkih in dragocenih socialističnih in socialnih del. Po padcu' komunističnega režima ps so horthyjanski podrepniki sežgali na tisoče teh knjig, da odpo-morejo temu "zlu." Ohranili so aamo nekatere Marxove knjige, k^ so jih — značilno sa krščansko socialno moralo 1 — uvrstili v predale pornografskih del! To jim íp ni dovolj, temveč hočejo še ne-krat revidirati knjižnico in še tisto malo socialistične literature, kolikor jo jc ostalo, uničiti. , To podivjano početje katoliške bande imelo že to posledico, da so angleški znanstveni krogi sklenili, da ne bodo več pošiljali knjig za madžaipkc knjižnico.-In druga posledica jc tudi že očitna". Umstve-ni omejenosti vsesvetovne krščen ske sociacije fungirá madžarska krščanska sociacija kot zastavonoša.	<
Poljski militariaem. Te dni je
bi) predložen zbornici v Varšavi preračun za prihodnje leto. Izdat ki znašajo 2U8.%1 miljonov polj skta mark, dohodki 135.168 mi Ijbnov poljskih mark, torej znaša deficit 73.793 miljonov poljskih mark. Od izdatkov odpade na voj no ministarstvo 01.093 milijonov poljskih mark, na prometno mini strstvo 21%, na ministrstvo za prehrano 10%, na finančno mini strstvo 6%, naučno 5%, d,elovno 5% skupnih izdatkov.
Baker. Produkcija bakra je leta 1920. znašala 984.483 meterskih ton, od katerih ^e 668.915 ton ali približno dve tretjini prišlo iz Se-verae Anierike (največ iz Zedhije nih i držav) 133.707 ton, iz Južne Amerike (Čile), 50.591 ton iz Ev rope (Špansko in Portugalske, Rio Tinft) in 65.554 ton iz Japonske.
Svinoo. Produkcija svinca je v preteklem letu znašala 841.693 ton. Od teh je odpadlo na Sevamo Ameriko (Zedinjene države, važnt nudijo zavzema tudi Mehika), 5000 tofr ría Južno Ameriko, 248.915 ton naUvropo in 11.718 ton na Avstralijo» V Evropi proizvaja največ svinca Španija in Nemčija, seveda slednja v zadnjih «letih ni prišla veliko v poštev. Avstralija je ob navadnih razmérah važen produ-eent, toda radi štrajka v Broken llillu je bil^ lansko leto produkci ja primeroma malenkostna.
Oink. Produkcija cinka je leta 1920. dosegla 719.394 ton, od katerih je prišlo 435.153 ton iz Zedinjenih držav, 83.046 ton iz Belgije 97.465 ton iz Nemčije in 25 tisoč ton iz Anglije. V predvojnih Časih jc glede te kovine Nemčija le malo zhostajala za Združenimi država mi.
Češkoslovaško delavstvo in in-spiraoija protlkomunistične kon
venci je. "Pravda IJdu" prinaša članek "O reakciji in pretikouiu n ¡stični akciji v Jugoslaviji" in konča članek takole: Belgrajski brzojavl trdijo, da je Pašič pozval češkoslovaško, rumunsko in itali jansko vlado, da napravijo proti komunistično konvencijo. Češko slovaška zares nima namena, da bi sledila Jugoslaviji po poti rcakci je, čc pa so v Češkoslovsški ljudje, ki bi radi Jugoslavijo posnemali, ima češko delavstvo dovolj moči, da prepreči kaj takega. Komuni sem itak gre po svoji naravni poti do pmpaati. Na takcle načine bi se življenje komunizmu le podaljšalo".
mm
Braas, lloffusanu iu Klsre Zet ki n kot člani centralnega vodstvs komunistične stranke, nshajoli od-nošaji iste z Delavsko kom. stran-co. Moskva, ki je tokrat poelsls Lewiju in njegovim tovsrišem svoje neodobravanje ,ni nikdar navedla, kaj pravzaprav misli o izvrše-valnemu odboru in komunistični Interaacionali. Konec t^m nasprotjem se je izvršil na kongresa III. biternocijonalc. ."Komunistisehe Arbeiter Zeitung" iz Berlina, ki je eentralno glasilo stranke, priob-čuje manifest, v katerem ostro napada III. internacijonalo in začenja takole: "Sodrugi, nahajamo se pred končanim dejstvom: Nemška delavska komunistična 8tranka ne pripada ved k III. internacionali."
Preselitev III. internaeijonle. — "Berliner Lokalan/.ciger" poroča, da se v svrho uspešnejšega dela v Nemčiji, Poljski, Cehoslovaški, Francoski in Belgiji, izvrŠevalni odbor III. internacijonale preseli v Berlin. Nazunaj ostsne izvifceval-ni odbor navidez v Moskvi, v resnici pa se bo vse glavno delo vodi lo ia Berlina.
Za izpraznitvijo tretje okupe-oijsks oone v Dalmaciji so hrlčeii Italjani dne 17. avgusta 1.1.
I
KAP BI IZVEDEL
sa mojega prijatelja Alojz vTurn-šek, s katerim sva še pred enajsti-i leti skupaj potovale iz Trbo elj v ITerminie, Pa. Poročati mu mam ¿elo važne stvari iz stsre domovine. Cenjene rojake prosim, če kdo ve za njegoV naslov, ns.i mi ga naznani, ako bo sam čital ta oglas, naj se prijavi na moj na slov: Bertol Vertovšek, B. B. 1, Box 42, Alhambra, 111. (Madison Co.)	(Adv. Aug. 29-30-31.
Na tisoče
žena,
ki so slab«, nervozna, Izdelan« ia trpa valod neregularne perioda, doba odpemoč. ko vzamejo
SEVERA'S REGULATOR
(Severlev Regulator). Ta tor goji roo¿. premaguje regulira ienske funkciji
moč. premaguje boiaîmaki
Ôenja Je dajal skozi lUndLet^?.04" Cena $1.25. Dobite ga prt'svofem lekarju.
Začimbo,
DOMAÖA IDKšmš
Kaeip^ w aalegl
KATB. PBZDQL, P. O. Bos 772, Oft? Igfl Etatisa, raw YOBX OITY.
ŽENITVENA PONUDBA.
Želim seznaniti se s slovenskim dekletom ali vdovo brpz otrok v starosti od 24 do 30 let. Na denar se ne oziram, semp, da je poštena lenaka. Jaz imam $300Q y gotovini. Katera resno misli na molitev^ naj piše in če le mogoče priloži tudi svojo sliko. Tajnost jamčeno. Pisms naslovite na naslov: "Ženin" A, 2657 So. Lawndale ave., Chieago, 111.	A^v. ^vg. 29)
Za kuhanj« pitra doma imamo v zalogi alad,
glas.
Nemška delavska komoniatična stranka izstopila ia UI. internad jonale. Delavaka komunistična stranka je izstopila iz 111. internati jonale. Ta novica naa ni presene čila, ker ao se nasprotja med D. K A. P. in III. internacijonalo tsko poglobile, da je bilo to le pričako-vati. Delavnica komunist, strenks ostsne zvesta Marksovlm nsčelom, ki zahtevajo, da mora biti oavobo. dit ev dela vat va delo in sad delavstva samegs, »ločim zahtevajo komunisti iz M oak ve, da ae m»»ra u-rennlčoganjc soeijslizms in komu nizms b vršit i z od vlade vsiljeni-mi odredbami. Hodrugom bo mor da še znano, da ao ae med zadevami. ki ao povzročile na aeji izvrše-val nega «»dhora III. internacijonale dne 34. februarja demiaijo ao drugov Pavla Lewi, DaeuminCj70-*h Ave,
imamo v zalogi aUO. Ozneij, aladkor ln vae droge potrebščine. Poaknaite ia ae prepričajte, da je doma pri naa, kehant vedno le najboljši in naJoe-aejšl. Dobiti je tudi abirko aodev, steklenic in rasnih loncev, itd.
Mi vam doptatimo naroČilo pe polti, točno v vse kraje.
Grocerljam, aladčlčaram In v dajalne leleznine damo primeren
Bit *rl večjih naročnik. Pilit« ormacije na t
FRANK OGLAR,
0401 lapsrlsr Ave« ~
Pilite^
NARAVNOST
v Dubrwatk, Oaka la Trat lahko aotaJaU ako al Sapi t« ' PAftOBRODNl LISTEK rSl MZNI DaprMaljMM cajtf la énnvIm, Opraviš« vaa haalna poal«, »nj«. mam ^«Waar n^^rleo^^JpWujem po
Drnrn* paêOJatva K BON—DINAS-JOV—DOLAOJVV. ruuu ao aa»
EMIL KISS, bankir,
ISS Seeoad Ave., New York.
IfflSffi BIflBQDBB990DGD(il(i)ill
Baraagaria . ... AqaiUaia ......
Emprea« ef ladia,
Zanesljivo in hitro
pookrbujo donono isplndilo t *t*H domovini Af OprofljA drago bančno podlo
FRANK SAKSER STATE BANK . 82 Cortlandt Stroot, Now York« N. Y.
\	.v«
Rojaki, poslužujte se v vaeh aadevab U alovanake banke, ld jo pod etalnim nadzorstvom driovnogo urada in lun so varstvo $100,000.00 glavnico In $50,000.00 reservnego naklado.
Zn FRANK SAKSER STATI BANK
prodaodnlk.
DVE LETI DELA IN USPEHA
1919—1921.
Ob nastopu meseca avgusta je imela tvrdka ^A£RAJdEK k Cc-SARK za seboj dve leti trdega dela in pa tudi uspeha. •
Okrog 1. avgusta 1919 je njen ustanovitelj Leo Zekrajšek prišel v New York is Milwsukee, Wis., asm ai izpoalovai potrebna zastop-stvs, odprl urad in se lotil dela z zavihanimi roksvi v zavesti, da to-čno in pošteno in vstrsjno delo mora prinesti uspeh.
V	teku dveh let je ta tvrdka odpremihi v Evropo nad petnejst »to potnikov, nad petsto potnikov je prišlo s njenim poeredovanjem iz starega kraja in blizu tristotiseč dolarjev je bilo poelanih skozi njo.
V	dveh letih je is skromno potniške pisarne postalo bančno podjetje, ki posluje pod državnim nadzorstvom in Imi avoje direktne rvaae s Ljubljano, Mariborom, Zagrebom, Trstom in Dunajem. *
Za ta tako lepi rekord bodi v prvi vrsti izrečena zahvale številnim prijateljem in zagovornikom.
Na podlagi doeedanjih pridobitev pe je to tvrdko danea bolj kakor kdaj poprej v stann biti na sluibo onim, ki: ki potujejo v domovino,
ki žele dobiti svojce iz ztareg^ kraja ter onim, ' * ki hočejo poslati denar v start kraj. kakor tudi onim, ki imajo kake druge poele s storim krajem. Za vsa nadsljna pojasnila ee obrnite na:
ZAKRAJŠEK & ČESARK