SI. u. četrtek 21. aprila. III. tečaj. 4870. Vtorek, četrtek in so-hoto iehajn in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom za vBe leto 8 g. — k, „ pol leta 4 „ — „ „ četrt ,, t || '^0 „ l*o posti: za vse leto 10 —k „ pol leta .ri „ — „ . četrt . '1 „ G0 _ vmm NAROD. Oznanila Za navadno tristo pno vrsto b« plačuje : 6 kr. če se tiska 1 krat, it n ii u >i ii ii u 2krat, Škrat. veće pismouke so plačujejo po prostoru. Za vsak tiaek je plaćati kolek (»tempelj) za SO kr. Vredniitro in opravniatvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. it. 170. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frank njej o Vabilo. Savinski rodoljubi so sklicali na nedeljo 21. t. m. v Žaveo pri Celji na 2. uro popoldne shod slo* venskih volilcev celjskega volilnega okraja. Pri tej priložnosti bi se lahko sešli rodoljubi iz vseh krajev slovenskega Štajarja. Podpisali torej vabijo slovenske rodoljube, naj se no samo iz celjskega, ampak tudi i/, mariborskega, ptujskega, ljutomerskega, brežkega in slovcnje-graškega volilnega okraja v prav obilnem številu pri tom shodu udoležijo. Predmeti posvetovanja bodo: 1. Kteri kandidati naj bi se postavili/a slovenski Štajar, ko bi se, kar je v kratkem pričakovati, razpustili deželni zbori ; 2. Pogovori o slovenskem politiškem pr ogra mu; 3. Volitev centralnoga narodnoga molilnega odbora za slovenski Štajar. Dr. Jože Vošnjuk. Ivan Žuža. Franc Skazn. Dragi bratje Slovenci, in posebno Vi goriški ^orjani! Obče je znano, kako so se tabori , ki smo jih do zdaj Slovenci napravili, našemu ljudstvu priljubili — tabori, v kterih je narod pod milim nebom in pred vsem svetom izrekel svoje želje , svoje potrebe in svojo te zave. Znano Vam je tudi, kakšni imenitni dogodki so se pretekle tedne na Dunaji izvršili in gotovo so prav zdaj prevnžni časi nastopili za nas Slovence. Posebno v takih tronotkih mora ljudstvo zedinjeno in navdušeno razodoti svoje mnenje in pogumno tirjati to, kar je silno potrebno za ujegovo srečo. V tem smislu kliče Vas politično društvo „Soča" s tominskimi rodoljubi v Tomin na dan prihodnjega 1. maja, da bosto tam v taboru pretresovali in potrjevali to točke : 1. Vse slovenske deželo naj so po postavni poti zo-diuijo v eno kronovino z enim deželnim zbor. »m, 2. Naj so Predilska železnica do Tista broz odloga izpelje, 3. Naj so državno gospodarstvo tako uredi, da so bodo javni davki kolikor je mogoče zniževali ali vsaj no od lota do leta poviševali, 4. Naj se dejansko in vsestransko izvršuje §. 19 državnih oanovili postav, kteri zagotovlja vsakemu narodu narodni jezik v šolah . urad nija h in sploh v javnem življenji, 5. V Tominu naj s j osnuje narodna meščanska šola z 8 razredi. Slovenci! Prihitite tedaj v Tomin, in posebno Vi goriški gor-jani popustite na tisoče tisti dan svoje krasne višave, da bo tabor vreden dokaz Vašega živega domoljubja Bog oživi Slovenijol Za goriško politično društvo Soča v Gorici: Odbor. 8tare in nore kombinacije. Med prazniki se notranji položaj ni očistil. Vlada je pač poskusila v nekacem članku prav po enciklope-distično razložiti svojo misli o prihodnjem cilji, a razložila ni nič, kajti vso stranke so še slej ko prej pov praševale: Kaj pa vlada vendar prav za prav hoče ? kaj je njen program? Na to je \lada pač odgovarjala a nič povedala : njej še ni dozorel čas, da bi ona razvila svoj program. Javno mnenje vseh strank je po tem bolj in bolj mrzlo, uetavoverci postajajo tem sovražneji. List, ki brez pristranske strasti stvari mirno opazuje ob enem vendar iz avstrijskega patrijotizma iole, da bi sedanjo ministorstvo prišlo do cilja, po kterem teži, — ta list „\Varrcns Wochonschriftu piše sledeče resnične besede: „Vlada hoče, kar jo hotela prejšnja vlada, konstitucijonalno sistirno. Vlada pa ravno tako malo zamoro narode siliti, da bi to sistemo sprejeli. Prejšnja pot, na kteri so hoteli narode zediniti, jih je še le prav »uzodinila. Ravno zato se mora poskusiti druga pot, Id bode zadnja in odloči v na poskušnja. Ako tudi po tej poti ne pridemo do cilja, potem doživimo čudovito in obžalovanja vredno prikazen, da so se udje velike državno zveze aami za nesposobno izrekli s pomočjo skupno ustave varovati si svobodo in pravico. Ko bi bilo rainisterstvo tako govorilo, bilo bi svoji lastni stvari bolje ustreglo, kakor s svojim prenježno deviškim začetnim govorom. Kajti velika množina si prenjezen govor često razlaga kot znamenje slabosti in neodločnosti, in za skrbno zavitimi besedami voha ali skrivne misli, ali brezsvetje ali pa pomanjkanje raožke odločnosti." Prav ima nemški politikar! Kaj hočemo v sedanjem času misliti o ministerstvu, ktero „globoko obžaluje0, da so se ministerstvu odtegnili udje propadle ustavoverne stranke, čijih zgubo za javne službo ministerstvo težko pogreša ? Kaj si hočemo misliti od mož, ki v svojih razjasnili h sicer trde, da hoče ministerstvo slogo, zedinjenje in porazumljenje, po provincijali pa šo vedno iz dispozicijonsfonda vzdržuje časnike a la „L. Tagbl.", ki vedno in vedno najgrje sovraštvo seje in peščico nomškutarjev draži do skrajne strasti proti narodu in narodnjakom! če hoče novo ministerstvo, da bodo narodi njegove teženje po aze- Obraz H 1 o v u u n t v a. Pod geslom: osvotou k svobodo — z omiko k svobodi — daje Ćeska „matico lidu" (matica ljudstva) za en gld. na leto po G knjig na svetlo. Prvo leto 1807 so so knjigo s prva v 30.000 iztisih natisnole, a ni zadostilo to število, in napravil so jo drugi in tretji natis, drugo leto so jo številka iztisov podvojila in pošli ao že vsi iztisi. Bogata in svetla zgodovina Češka, ozir na slovanski svet in občna omika so v teh knjigah jedrno in jasno razpostavljena v povestih in razpravah. Ena teh knjig je tudi „obraz sveta Slovanskega", prvi zvezek 1. 18G7 obravnajoč sosedo Slovanov, drugi zvezek 1868: Slovane v Avstrijski državi; prihodnji zvezki bodo obravnavali državo Tursko in Rusko. V razjašnjenje jo tudi pridana I. 1808 krasna mapa sveta slovanskega z barvotiskom. V predgovoru k tretjomu natisu jo brati, da so statistična data izbrana zvesto na tak način, da so so za podlago vzelo rajšo manjšo šte vilko Slovanov a veče S03edov, da so političue uvago tem gotovojše. Iz teh knjig hočemo zdaj in v prihodnje nekoliko priobčiti , kolikor utegno čestitoga čitatelja „SI. N." zanimivati. Glavni narodi evropski in njihova sola Glavni narodi evropski so : Romani, Germani in Slovani, kojih jeziki ho med seboj v rodu. Romansko pleme se je razširilo na zapadu in n i jugu našega dela svota, tedaj v občo v rodovitnih krajih, kteri so nekdaj spadali pod oblast rimskih cesarov; germansko pleme je zasedlo sever i i sredo Evrope, iniajoč za svoja sosede narode slovanske, kterih glavno selo je vzhodni del naše trdni ne. Prebivatcljstva romanskega se šteje v vsem do 93,000.000 duš, germanskega (v Evropi) 77,500.000, slovanskega 80,H62.000. Slovani. Tak mogočen in velik narod, kak jo narod slovanski ni mogel ostati nerazdeljen na več betov, posebno odkar so posamezni deli jegovi iz prvotno domovine se oddalili in preselili v druge zemlje. Tak je prišlo , da so se v teku časovem Slovani razbetvili na nekoliko narodov razločujočih so od sche no le s svojim lastnim razvitkom zgodovinskim , ampak tudi z jo-zikom. Toda razločki med posameznimi narodi slovanskimi in posebno jeziki jiliovimi niso tak voliki kakor p. pri Romanih in Germanih. Slovani so delijo v obče v tri velike skupnine: v zapadno, vzhodno in južno. Z a pa d n i SI o v a n i so: 1) Poljaki na Ruske U), Avstrijskem in Pruskem, kojo države so si med se razdelilo ob koncu prejšnjega stoletja bivšo kraljestvo Poljsko. Poljakov so stojo 9 milijonov. 2) Čehoslovani naCes-skem, Moravskom, Slezskem in na Slovaškem; jo jih 7,107.000 duš. 8) Lužicam ali lužički Srbi v kraljestvu Saškem in Pruskem; 142.000. V sedanjem Nemškem so živeli do XIV. stoletja tudi polahski Slovani, najbližnji sorodniki Poljakov, od ustja reko Sale do baltičkoga morja v deželah sedaj Pruskih in v Meklenburku. Poginoli so ti popolnoma vsled nemškega pošilja. K vzhodnim Slovanom spadajo Rusi. Bivajo razve Ruskega na Gališkem, na severnem Oger-skem in delijo se v Velikoruse na severno-vzhodni strani, v Maloruse na južni strani in v Beloruse na napadni strani države Ruske. Velikorusov se šteje 35,314.000, Malorusov 13,144.000, in Belorusov 2,726.000, v vsem tedaj 51,184.000. K južnim Slovanom spadajo: 1. Bulgari, 2. Srbi in Hrvati in 3. Slovenci. Bulgari bivajo z večino na Turškem, namreč v Bulgarskem, v Tracii in Macedonii, deloma tudi na Rumunskem in v Ruski Besarabii. Šteje se jih 5—6 milijonov. Slovenci živijo na južnem Koroškem in Štirskem, na Kranjskem, Hrvaškem, Goriškem, v Beneškem Vi-demskem kraji in na jugozapadnem Ogerskem ; je jih 1,274.000. Hrvati in Srbi posedajo trojedno kraljevino (Hrvatsko, Slavonijo, Dalmatsko), kos Istrije, Črno Goro, Hercegovino, Bosno, Staro Srbsko (Turško), kneževino Srbsko, Vojaško granico in kos jugo-vzhodnega Oger-skega, ki so zovo Banat in Srbska Vojvodina. Hrvati in Srbi činijo zdaj že edno samo narodnost in so ločijo le v tem, da se Hrvati držijo pisma latinskega in corkvo katoliško, Srbi pa imajo cirilico in so vere pravoslavne. Njihovo število je 0,095.000. K narodni enoti mi Slovani nismo prišli, česar so krivi, zdi se nam, Magjari, Pečenogi, Plavci (Kumani) 1012 dinjenji in sporazumljenji" drugače resno jemali, kakor' svobodnostne fraze propadlega ministeratva, morajo zginiti nemški in nemškutarski, i/, državno blagajnice živeči ščuvaji v provincijali. Da do zdaj niso zginili, je gotovo. Manj gotova je druga vest, ktero je o Slovencih prinesla zadnja „Tgp." Ta vest je na prvi pogled smešen proizvod bolne fantazije, pri natančnejem ogledovanji pa človek marsikaj najde v njoj, knr opominja na zadnje pripovedavnnjo vratečih so poslancev, na omahljivo politiko slovensko sploh in pa zlasti na razloge k nekdanji resoluciji deželnega zbora kranjskega. »Tgp." piše: »Kakor Vam morem iz čisto zanesljivega vira poročati, se snidejo slovenski voditelji v kratkem b češkimi in poljskimi vodji in bodo posvetovanje več dni nadaljevali in sicer v vednem dogovoru s pisarnico ministerskega predsedniku. Slovenci bodo vprašanje zarad zedinjenja v eno upravno celoto le deloma sprožili. Teritorijalno vprnšanjo se za zdaj ne bo postavilo na dnevni red, ker so „za /daj" še preveč razvidne ovire temu tirjanju. Za to „opuščenje" pa 66 bo stavil ta pogoj, da se v treh deželah Štirski, Kranjski in Koroški zopet obnovi poklouovanjo dednemu vladarju (erhhuldigung) (t I !), ker v teh deželah raztreseni Slovenci I« v tem poklonovanji, in pa v zaprisegi ž njim zvevano ter v potrjenji „deŽelnih pravic" vidijo pravo poroštvo za to da se bode spoštovalo avtonomno stanje posameznih dežel in njih prebivalcev. (!! 1) Ministerskemu predsedniku bodo v kratkem na Dunaj i živeč Slovenec izročil dotičen program opravi čenih ^narodovih želj", v ktcrem so bodo na historični podlagi razpravljalo vprašanje dednega poklonjcvnnja, zastopanja naroda pri kroni, popolne deželne avtonomije in pa teritorijalno vprašanje." Tako daleč „Tngospostni" poročevalec. Da bi bila pustna burka popolna, pogrešali smo še stanovskega rudečega fraka. Do prihodnjič so hode našim čitateljem menda že polegel smeh ali pa žolč, kterega je morala ta fantazma gorijo narod ii i, ali pa se bode pokazala časnikarska raca , in potem bomo brez rokovic pisali , ali pa — če je bila le raca — usmiljeno molčali. Dopisi. Im Maribora, # 20. aprila. [Izv. dop.] Ne bi bilo prav, ko bi na glas v uvodnem sestavku „S1. Naroda" od 16. t. m. od duhovske strani odmeva ne bilo. Oziraje so na prihodnje volitve, pri kterih nam bodo nemška ali prav za prav nemškutarska stranka r.cdinjena nasproti stala, opominjate Slovence k složno-sti, ki no bi gledala na to, je li kandidat klerikalec ali ne, nego samo na to, ali jo pošten Slovence. »Kjer moremo" — pravite — „pri volitvah zmagati z duhovnikom, zmagajmo i duhovnikom, kjer s svetov ujakom, zmngajmo s svetovnjakom." — Fiat! Vam radostnega Brca odjeknem, in se kot duhovnik naravnoč obračam do svojih duhovskih bratov želee, da vsaj oni v marib. volilnem okraji bivajoči mojega glasu ne preslišijo. — Moja misel je, da duhovniki na stran pust« vse druge ozire in vso strahopetnost, za poštene, narodu« poslance so potezajo in v ta namen ljudem oči odpirajo. Ni li za nas to dolžnost? Ali je vse edno, kogar da si ljudstvo izvoli? Avstrija potrebuje mož. ki bodo v deželnih, knkor tudi v državnem zboru glasno in neustrašeno zagovarjali narodovo pravice, narodovo svetinje, s kterimi je prejšnja vlada /. večino deželnih in državnih poslancev posebno pri nas hudo delala Nočem levit šteti onim, ki so pritiskovnli na odprav-Ijonjo konkordata; bog jim grehe odpusti, ker niso res vedeli, kaj delajo ; kajti ubogi konkordat je razvitku Avstrijo ravno toliko na poti bil, kakor je zdaj v drugoj polovici a i rila tu in tam na Pohorji še ležeči sneg mariborskim sprehajalcem. Kakoršnih blagrov jo pa posebno narodno mislečim in delaj oči m slov. duhovnikom donašal, ne gro tukaj razpravljati: est alte repostum! Ne bodem tedaj protikonkordatcev ošteval; toda druge stvari so, ki morajo vsacega duhovnika prepričati, di so nam, kakor drugim avstrijskim katoličanom Seidl'ni, Brandststerji, Lohningerji, GarnerPji itd. za naprej prav prav nepotrebni in na kvar. Znano je namreč, da je nemško-centralističnn pritiklina, h kterej spadajo oni možje, ne lo sporazumljenju z narodno in politiško opozicijo, nego tudi svobodi kat. cerkve silno nasprotna. Na dnevni red hoče posfnviti posilni zakon civilni, ki bi k prejšnjim cerkveno-pravnim zmešnjavam stvnrjenim po iste j ncmško-coiitralističnej stranki navrgel še novih, za narod naš prav sitnih. Znano je, da j" nepraktična šolska postava prav trn v našem narodnem mesu; znano jo slednjič, da uemško-centnilističn:i stiauka v svoji strastni vrtoglavosti pomagati misli ubogi Avstriji s tem, ka zakone kujo s posebno Ijubcznjivim ozirom ria razposajene pritikline po mestih in trgih, postave, ki o-gromni večini narodovej v marsikterem oziru naravnoč krivico delajo (glej sostavo naših okrajnih zastopov). V tem pa ubogi narod duševno in telesno hira, pod silnimi bremeni vedno rastočih davkov vzdihuje, težko in zastonj že toliko let polajšavc pričakuje, ktoro no bo prej, dokler niso narodi pomirjeni, ker le tačns zamo-remo dve tretjini vojakov domu poslati, in no bo treba več vedno novih ministrov, niti no državnega zbora, ki skoraj vso leto zaseda in strahoto denarjev velja. Treba jo toraj mož za poslance, ki ne bodo več liberalnih muh po naših zborih lovili, dragega časa tratili in kmetovih mošenj klali ; treba jo mož, ki imajo srce za narod io Avstrijo, pa tudi razuma dovolj, da spoznajo rane ubogo, do smrti spehane Avstrijo, kterej bo le pomagano, ako bodo deželni zbori resnično in odkritosrčno glasilo narodovih želja, narodovih potreb, a no glasilo zasebnih nagnenj. Iz ta-cih zborov pridejo potem modri, zmerni, za pravi blagor ubogega slovenskega naroda , kteregn pri nas ošabna nemška večina z odpadlimi slovenskimi sinovi vred strahuje in v dušnih sponah oklenega drži , uneti možje v državni zbor, in mogoče bo tem potom pogo-liti se z narodi na pravoj podlagi obče koristi, in povrnil se bodo mir. kterega so slepe strasti pregnale! Glede na vse to je pač duhovnikom dolžnost, po prijaznih pogovorih in razjnsnilih priporočati može, ki so bodo za kandidate razglasili *). Nikogar naj no plaši strašilo „klerikalno agitacije" , ktero bodo naši nasprotniki v enomer po vseh predalčkih „Marburg. Ztg." razobešali! Mi no bomo strahovali volilcev, kakor so jih pod višo obrambo strahovali naši nasprotniki pri zadnji volitvi, nego učili jih bomo in jim oči odpirali knzoči, za kaj da prav za prav gre. Prepričajmo ljudi, da naj bodo poslanci mož jo, ki spoštujejo pravne podlago, na kterih olikana država sloni; med temi jo pa tudi ona, da imajo tudi katoličani pravic in vesti , ktero postavodajna oblast žaliti no smo. Prostost narodnemu razvoju, a prostost tudi kat. cerkvi , da no bodo niti v vladnih sponah ubožno životarila, niti državi službovala narodnemu razvoju v kvar1 — Torej bratje, složno, modro in — neustrašeno I Is Dunaja 15. aprila — cs. [Izv. dop.] Iz Ša rigaj a jjj pod 20. februarjem t. 1. došlo sporočilo, ktero naznanja, da je guverner v Nagasaki prvo dni januarja meseca gorostastno preganjanje kršča-n o v zapričel. Okolo 4000 mož so na ladijah deportirali ; kam? to je neznano. Žene in otroke so odpeljali v notranjo deželo, dekleta so prodali v kurbiščn. Zastopniki evropskih vlasti so pri vladi protestovali, ona pa je izrekla, da jo vse to guverner storil svoje- *) Popisatolj bo nadeja, da so v Mariboru sestavi mnogobro-jon volilen odbor, ki bo za vse volilne okrajo imenoval zanesljivih kandidatov, kajti vnonji ukraji pri ća kuj o toga. in Mongoli, kteri so se pri'.epli do slovanskega sveta in ga razklali, tako da je združenje severnih in južnih betev celo nemogoče. Vsled tega se je življenje posameznih plemen slovanskih razvilo na lastno sposobnost, izlikalo se je toliko več pismenih jezikov, izmed kterih imajo ruski, polski, češki, srbsko-hrvaški najbogatejšo literaturo. Pismenost lužičkih Srhov, Slovencev, gališko-ruskih Malorusov, Bulgarov in nedavno tudi Slovakov to menjše vnge in služijo le krajnim potrebam. V političnem ogledu so Slovani inenje srečni nego Germani in Romani; imajo sicer dvo samostalni državi: velikansko Rusko in ma ličko državico Črnogorsko, ali veliki del je podjarmljen tujim sosednim narodom, ki svojo gospodstvo gospodujejo z vso nekristjansko brezobzirnostjo. Kajti en del Slovanov biva v Pruski, en del v Avstrijski, en del v Turški državi. Izmed Turških Slovanov so Srbi v kneževini Srbski v notranjih zadevah celo neodvisni, spoznavajoči nad seboj lo vr hovno vlado turškega sultana, kojemu davajo neko letno plačilo, doma jih vlada lastni domači knez. J. Human. Haraiubaša. (Zgodoviatko-romantican obraz. Češki spisal Pr. Chorbolousek, poslovenil Podgorićan.) (Dalje.) Deva so ne brani, temuč spusti se hajduku v mogočno naročijo. „Du, bodem tvoja žena," — šepne mu na uho, „ali ne tam na gorah, koder Asrnel leta in mrzel vihar buri meju skalami. Čuj, faris moj !" — glasnejše omeni in tesnejšo svoji roti ovijo okrog njegovega vratu, kajti Marjanko se jo bil vstrašil njenih besed, odpelje v ječo ; čudovita, žgoča bolest je ovladala mu srce, pekla po kosteh ga. „To tedaj je tvoj vspeh?!" — opomni hajduk in oči vpre v devo. Prineso plamenice: Marjanko spozna Fatiminega toroj sti so mu poobesili roci; tudi glava mu je zlezla očeta ; spoznal jo tudi druge, meju njimi svojega po-na prsi; bridek vzdihljaj so mu privije iz bolestnih bratima: Emin-bega. prsi; jokala jo njegova duša zaradi mrkle nado, pla- ,1 ti, pobratime?" — Marjanko bridko povpraša, kaln, zato ker je bila zgubila raj, i/, kter^a so ga tnko Šo le po tem vprašaniji se Fatima bojezljivo nenadoma izpodilo Fatimine besede: „Čni, Marjanko, ozro v Marjunka, zagledalši pak vezi — razvedri so: mojih očij zvezda," — Fatima bojezljivo šepne prehi- hotela jo prevariti mladeniča, pa je okanila samo sebe. čena in razodene to-le : „moj oče vso zna, ne brani „Allah!" — vskrikno čudovito žalostno, „kaj sem uČi-roi preseliti so v tvoj konak, toda postaviti ga moraš nila?!u in to huremu slabotno bitjo strastno omam-v Sarajevu — v senci prorokove vero —u Ijeno zopet omahne na sedalo. Marjanko naglo plane po konci - tako, da jo I No skruni delJ ča8a .naJj»e^ pobratimstva se deva zgrudila se nazaj na sedalo. Segno po ban žal, »V0J° '"ivzočnostjo, neverni pes I" jezno zaupijo Džindaho - beg, kteromu jo se zmerom živo tlelo v ali spameti so — oči vpre v Turkinjo, ki jo roci stegnem' imela proti njemu, in bolestno in zaničljivo mnlo po malo jame obračati se od nje. „Prepozno je že, Marjanko!" — glasno vikne deva, „no bodeŠ več videl svojih gor, z menoj vred so bodeš tu veselil do konca." Zopet so Marjanko obrno va-njo, ali to trenotje začuti, da jo nekdo zatel ga zndej tako, da so ne more genoti. Kiosk (vrtna hišica) jo bil to trenotje polu oroženih Turkov, in predno se jo bil spametil , nij imel nevernega samokresa več, niti bridkega hanžara. — Sreča ! Marjanko so nij branil , pa so tudi no hi branil bil niti kakemu detetu, ki bi prišlo bilo, da ga možganih Mladenovo zauičevanijo mohamedanske vere ; porino ga iz kioska. Kadi-cffcndijovi pandurji se vsujo okrog zaločenega Marjanka, zato da bi ga odpeljali naravnost pred bašo Mnhmuda. Drugi, spoznali smo jih denes po poludne pri baši, ti pa koračijo za njim; v tem, ko so prišedši iz kioska — krenoli na ravno pot v konak, v tem strel prileti od sivo gradbe in krogla žvižgne Džindufić-begu mimo vrele glavo. »Pomnite to znjetjo, poganski psi!" zagrozi so glas z razrušene gradbe, a Marjanko, ki je po dvorišči bližal se komiku, Marjanko jo poznal ta glas. (Dalje prih.) ▼oljno in brez dovoljenja ; vendar vlada še ni storila, da bi se deportirani vrnili v deželo. Politični razgled. Iz Dunaja se piše graški „Tgp.". da jo dr. R i e g e r tje doŠel pričakovat svojega iz Niče vratcčega se tasta dra. Palackega. Pri tej priliki so bodo baje začeli privatni dogovori med češkimi voditelji in grd« fSm Potockim, ki se je zadnje dni neki tudi dogovarjal s poljskim knjezom Čartorijskiro. „N. fr. P." pripoveduje, da sije dalTschabouschnigza-pisek vseh v Pragi obsojenih političnih zločincev predložiti. „S. u. M. Ztg.u pa celo ve, da je amnestija za vse politične in tiskovne hudobije predložena za cesarsko potrjenje in da so bo dotični odlok razglasil prihodnjo nedeljo kot na dan cesarjeve poroke. Govorica, in to je denes edina podlaga vsemu notranjemu politikovauju, pripoveduje, da so bode poskusilo z dogovori s posameznimi narodnimi voditelji in da se za zdaj še ne bodo razpustili deželni in pa državni zbor. Še le po dokončanih dogovorih se ima začeti pozitivno delovanje nove vlade. Kako se na Češkem delajo nezaupnice sedanjemu ministerstvu, kažo v „Politiki" razglašeno pismo nemškega agitatorja Dotzauerja, kjer jo med drugimi brati: „Neobhodno jo potreben stavek, ki bodo krepko poudarjal nezaupanje proti sedanjemu ministerstvu Po-tocki-Taaffe in proti državnemu kancelarju Beustu zarad njegovega neopravičenega in nesrečnega utikanja v ustavo verne zadeve." Dotzauer spodbuja k sporazum-ljonim demonstracijam. Kaj bi se bilo in bi se še zgodilo, ko bi kak Čeh kaj enacega storil ? ničesar 1 drž. zbora in zedinjene Slovenije stal z nami na istem stališči ; in da je lo to dvoje vprašanje delalo neslogo med nami in poslanci, to je znano za vsacega, kdor noče sam krivo gledati; potem bi bil tudi moral vedeti, da število naročnikov ni še vselej znamenje listove vrednosti, saj smo že večkrat brali, da „Vatcrland" svoje lastnike na leto stoji 20.000 fl. Primera naročnikov med „Vaterl.u in „Presso" bi bila glede naročnikov morebiti za „Vatri." še žalostneja, nego jo ona med nami in „Novicami", kterim ljubljanski dopisnik prisvojuje 10.000 naročnikov, kar jih morebiti res imajo v — 7 letih! Morebiti je ljubljanskemu dopisniku neznano, celo sramotno do nar no žrtvovanje za narod; nam in našim lastnikom ni, in slednji so za „Slov Nar." izdali do zdaj že 5000 fl., kar je ljubljanskemu dopisniku s tem očitno povedano na svobodno porabo. Da pa ne sodijo o nas vsi tako slepo, kakor ljubljanski dopisnik, pogledi mariborski dopis v 103. štev. „Vatri 14. aprila in pa drug ljubljanski dopis v .Politiki" štev. 105. V poduk vilnatemu dopisniku ljublj. v „Vatri." o povemo, da razmere med mladimi in starimi Slo venci no morejo biti ravno tako, kakor so med starimi in mladimi Čehi, sicer no bi organ starih Čehov zagovarjal organa mladih Slovencev. Torej, g. . . , uekoliko več pozornosti, previdnosti, pa manj laži in strasti, če smemo prositi! v * („Slavi j a") vzajemna banka, ustanovljena ta namen, da so združijo denarstvene sile slovanske, da ostane dobiček, kterega so do sedaj uživali od nas tuji, sovražni narodi, v slovanskih rokah, si je v prvem hipu pridobila zaupanje. Razprostira so po vseh slo vanskih deželah in ima na Kranjskem, Štirskem, Ko roškem in Primorskem nad 120 zastopnikov. Dokaz, da so je ta zavod v kratkem jako priljubil, je tudi to, da Iz popolnoma zanesljivega vira vemo povedati, dalje že do sedaj mnogo najveljavnojših mož slovenskega so Čehi popolnoma pripravljeni b Slovenci solidarno postopati. Ali se jo od slovenske strani v tej zadevi kaj storilo, tega pač ne vemo poročati. GrofMiko bode atopiliz ogerskega ministerstva z visokim redom na prsih. Naslednik stfmu bodo so lo imenoval potem, ko bo ministersko svetovalstvo še enkrat zaslišalo svojo stranko. V Bolomgradu so 17. t. m. praznovali 55. god vojske za srbsko neodvisnost. V Milani so našli veliko zalogo skrivnega orožja, potem fabriko za izdelavanje bank in pa avstrijskih in italijanskih bankovcev. Mnogo so jih zato zaprli. Iz Rima so je bilo španjskim škofom prepovedalo priseči na novo ustavo. Zdaj se od tam poroča, da res mnogo španjskih prelatov na ustavo noče priseči. Pripravljanje za občo ljudsko glasovanje o spremembi francoske ustave se pod burnim gibanjem raznih strank bolj in bolj bliža svojemu cilju. Pričakovati jo, da se bodo prihodnjo nedeljo razglasila cesarjeva proklamacija na ljudstvo in odločil dan plebiscita. B i s m a r k je baje zbolel v Varcinu. Kazne stvari. * (V „V a t e r 1 a n d u") nek ljubljansk dopisnik pripoveduje, da je mladoslovensika stranka kriva, ka Toman v Ljubljani ni bil bolj slovesno sprejet in zabeli to svojo vest z „Narodom". No vemo, kako je bil Toman v Ljubljani sprejet; to vemo, da sta ga v Mariboru poleg tretjega znanega rodoljuba in Narodista na kolodvoru pozdravila dr. Zarnik in vrednik „Slov. Naroda", kterih menda vendar nihče ne bode silil med „stare Slovence". Abotno je, če „Vatr." dopisnik trdi, da je klerikalno vedenje Tomanovo krivo razpora — državopravno vedenje se je vsaj v našem listu razma-travalo, o verskih stvaieh smo sploh molčali. Kar se tičo števila naših naročnikov, moremo ljubljanskemu dopisniku 8 svojimi knjigami dokazati, da vsako leto naraščajo: čudno se nam jo zdelo, da nam „Vatri." očita malo razširjanje in naše prejšnje vedenje proti drž. poslancem. Ko bi bil ljubljanski dopisnik „Vatri." s koristjo bral, moral bi vedeti, da jo „Vatri." glode naroda pristopilo med ustanovnike in sicer: Gosp. dr. Lovro Toman, odvetnik v Ljubljani. „ „ Etbin H. Gosta, odvetnik v Ljubljani. „ „ Josip Vošnjak v Slovenskej Bistrici. „ „ Ferdinand Dominkuš v Mariboru. „ Ivan Žuža v Zavcu. „ Josip Lipold v Mozirji. „ dr. Josip Čuček v Šent-Lenartu. „ Slavoljub Knez v Šent-Lenartu. n dr. Josip Poklukar v Ljubljani. „ „ Janez Murnik, vrednik „Novic" v Ljubljani. „ „ Josip Tarbauer v Žavcu. „ Franjo Skubec, zdravnik v Veleniji. „ drd. Franjo Rapoc v Mariboru. „ Franjo Roblek v Žavcu. „ Jakob Janič v Žavcu. „ Franc Šentak na Vranjskem. * (Iz Gorice) se nam piše: Na Goriškem in sicer v To minu napravimo 1. maja tabor; prilagam Vam dotični poziv in točke; dovoljenja še nimamo, pa kakor se nndjamo ga gotovo dobimo. Dne 7. aprila smo imeli 4. občni zbor Soče. Nazočih je bilo više 50 Pretresale so se te-le reči: Odborov predlog, da se predloži državnemu zboru prošnja za pronaredbo postave zastvan žganja tropinj, češpelj itd., v dosego nek-terih polajšanj. — Ali, kje in kdaj so imajo napraviti letos tabori na Goriškem ? O tem se jo sklenilo enoglasno napraviti dva tabora in sicer v Tominu in na Krasu; oba, če bo mogoče, pred volitvami za deželne zbore, ki utognejo vsled novejših dogodeb na Dunaji v kratkem razpisane biti. Odboru se jo naročilo, da vse v ta namen preskrbi in so na dotičnih krajih po-razume itd. — Zanimiva je bila dalje razprava zastran peticije, da se gospodarstvo v erarskem Trnovskem gozdu tako preuredi, da bo gozd državi in sosednim vasem na večo korist in dobiček. O tem bomo v kratkem kaj več poročali. — Ta občni zbor jo bil sploh kaj živ in videlo se je pri tej priliki, da so našo ljudstvo čedalje bolj zaveda svojih pravic, in da ga tudi javno reči in razgovori o obče koristnih zadevah kaj mikajo in zanimajo in da čedalje bolj zrelo postaja za svobodno ustavno življenje. —p (Strofimajer zagrebški nadbiskup). Veliko senzacijo jo naredil v Zagrebu in po vsej Hrvaški uvoden članek , ki jo bil zadnje dni v starem „Pester Lojdu" natisnem glode kandidacije Stroamajerjeve za zagrebško nadbiskupsko stolico. Stari Pester Lojd e izrecno vladen list, in če tak list Strosmajerja sa zagrebškega nadbiskupa priporočuje, potem se s polno pravico sme sklepati, da so v vladnih ogerskih krogih druzega mnenja zastran popolnjenja te stolice, nego v hrvaških vladni krogih. Strosmajer je pa tudi zares i na cerkvenem i na političnem polji tako gorostasna prikazen, da se pri namestenji zagrebške nadbiskupske stolice nikakor prezreti ne more. če on te stolice ne bi dobil, bil bi to dokaz največe politične strasti. On ne samo da je te stolice vreden, ampak njega cel narod na to stolico posajanega imeti želi. Vsled spomenjenega članka v Pester Lojdu je zagrebška nadbiskupska stolica Strosmajerju že toliko kot zagotovljena! Vladnim krogom v Zagrebu, ki so za to stolico svojega privrže-nika gizdalina Soića v Senji Že kot predistiniranega smatrali, je ta članek vodo zelo zburkal. „Narod. Novine" so se že malo zbincale nad njim, pa kaj pomaga tako iktično kašljanje! —p („Sloga"). Pod tem naslovom bo 20. t. m. začel v Zagrebu nov političen dnevnik izhajati. Program tega novega lista bo še-le njegov prvi broj prinesel. Kolikor se čuje, bo „Sloga* organ ministra Be-dekoviča, ki jo že od vsega začetka tekmec barona Raucha. Da bo imel ta list materijalne podpore v izobilji , že to kaže, da bo imel njegov vrednik Pavišić, celo homo novus na surnalističnem polji, baje 4500 letne plače. — * (Preklican preklic.) Nemški „Brencelj" v Ljubljani si je v zadnjem listu proti svojemu občinstvu dovolil slabo šalo, da je preklical, kar je v svojem prejšnjem listu s tolikim narejenim patozom pisal proti Konradu. To je njegova stvar, kako hoče nemški „Brencelj" postrezati svojim bralcem in to je stvar njegovih bralcev, koliko časa si bodo dopuščali take burke. Kar se tiče Konradovega izreka o slovenskih prvakih, in kar smo mi pisali v tej zadevi, moramo tudi „Triglavovemu" preklicu kljubu ostati pri prvi besedi, k večemu Če dostavimo, da se je Konrad posluževal besedo „abgevrirthschaftet" ne pa abgehaust — kar je pa eno in isto , in kar smo že prej vedeli, pa samo zato nismo hoteli popraviti, ker nismo hoteli popravljati tega, kakor se je v Ljubljani raznaŠala Kon-radova beseda. Če Konrad res ni govoril onih besed, naj jih pusti uradno preklicati, potem bomo govorili dalje, samo ne več z liatom, kterega ne moremo smatrati kot resnobno pisanega, po načelih vredovanega. * (Iz tržaške okolice) beremo v zadnji aJadr. Zarji." : Mislimo tabor letos tudi v tržaškej okolici napraviti, ker so se časi tako zasukali, da 10 ne bojimo več, da nam bi ga gosp. Moering prepove-daval, kakor je storil lansko leto v svojej liberalnosti. * (Ljubljansk b o n m o t.) V Ljubljani smo slišali v mlajših narodnih krogih to-le dovtipnico: Dem „Triglav" gehbrt die „Zukunft" I ♦(Cesarjeva beseda). .Pester Lloyd" in po njem vsi drugi časniki pripovedujejo: „Udu ustavo-verne stranke, ki je imel priliko cesarju izrezovati svojo bojazen o položaji, je cesar odgovoril: „Povedite svojim prijateljem, da bom jaz pobral ustavo, ko bi jo državni zbor od sebe vrgel." t (J a n e z Smodiš). Na veliki petek proti polu osmim zvečer si je v tukajšni duhovšnici nemila smrt utrgala najlepše razcvetajočo se cvetico, ter jo preselila v nebeški večni vrt. Umrl je — na plučni bolezni — g. Janez Smodiš, bogoslovec tretjega leta — v vsakem oziru kinč in ponos celemu bogoslovju. V njem jo zgubila cerkev nadepolnega branitelja, majka Slava iskrenega sina, njegovi tovariši pa svojega dragega, nepozabljenega prijatelja, kajti se je rajnki pred vsem odlikoval po bistri glavi, čistem in odkritem značaji, po blagom srcu in ljubeznivem zunajuem obnašanji — čednostih, ki so rajnkega vsakemu, kteri koli ga je spoznal, gorko priporočevale. — Bodi mu zemljica lahka I — Ustnica vrednlštva. Dopisi, kterih nismo mogli denes uvrstiti, pridejo n« vrsto, kader bode le proHtor dopuščal. novejega časa bo izvrstno regulirane ure, ki se s poroštvenim pismom za sledečo ur r niz ko ceno prodajajo, samo da bi se dosegel veči konsum. Torej nai bi nihče ne zgrešil dobre prilike in naj se vsakdo preskrbi s tem zn vsako hišo potrebnim in koristnim predmetom. Za vsako uro se daje garantija. 1 prav čedna ura z lepo okinčamm bronsiistim ščitom in poatoklenjenim kazalom 1.40 1 ravno taka > lepo posteklenjenim porcelanastim ščitom..............n J«JJ 1 iste vrst« z bilora ......• • • • » ■'•80 Z budilnikoni [ropotcemj za 20 kr. dražja. 1 ura, velika oblika, prav lepo izdelana a porcelanastim ščitom......A. 2.80 do 3.20 1 ravno taka, najlepše okinčana, krasim dekorirana, z bitom......fl- 3.90 do 4.50 1 ura z najlepše roalanim prednjim delom in prav pozlačenim okvirom ali lepo rezfsnitu švicarskim podobarskim delom, vso z bilom......■ fl. 5, G, 7, 8.— Salonske uro iz bronsaB steklenim pokrivalom in stajalom, prav lope, vsaka fl. 9 do fl. 2.GC 1 ura srednje velikosti..........(j- a-0 1 ura velika ..........• • • » 1 najbolja izdelana angležka popotna ura z bilom, ki gotovo o pravem času zbudi, velja z vti-kom vred.............B. 6.- Dobro regulirane švicarske žepno uro i dveletno garantijo, prav čedna oblika z lepo novozlato verižico . fl. 4.80 Vaakovntne ure, tudi take ki tu niso omenjene, prodajajo se ceneje nego kje drugje. Dobro regulirana aolnćiia urn s kompoaom, v žepni obliki, po kteri se more vrediti vBaka mehanična ura, velja samo 25 kr. Dobiva se edino v novem velikem kraso- bazarji A. Friedmanna na Dunaji. Prat eretras so Nr. 26. (10) .4 ,4 ►Hamburg, Neuer Wall 50. Leipzig, Markt 17, K6-nigshaua. Frankfurt ».M., (irosse Gnlusstrasso 1. Ber-k 11 d , Leipzigerstrasse 40, Ilreslau, Ring 51. Hiuel, M a Steinenberg 21). Z ii r i c h , Marktgnsse 11. St. Ga 11 en, k, :^ Obero Grabenstrasso 12. Genf, Place au Molard 2. S tu 11- y ^ gart, Kronprinzenstrass 1 11. K«iln a.K., Lobstrasse 32. ^ v vhp domače in tuje rasnike. liirelo : PoSttnio in jto ceni pnst>pri\ II a si s e ii s t e i n & Vogler na Dunaji, Neuer Markt 11. i i i d) 1 Svarilo padour Zalivala in priporor Slavnemu občinstvu i /roka m očitno hvalo za zaupanje, ktero sem užival od leta 1860, in priporočam ob enem veliko lepo in vedno frišno zalogo oblačilnega blaga po čudovito nizki ceni. Janoz Vloio, trgovec na velikem trgu nasproti štirno v Ljubljani. Edina zaloga najnovejših znajdeb. Po meni v kupčijo spravljena „Posto Poin-ki je kot izvrstna skokoma našla obče pri-urje, nekoliko časa neke firme ponarejajo, naj torej p n. občinstvo sve, da se edino prava izvirna obrazna pasta dobiva le pri podpisanem. Ona hitro vse odpravi spu-ičaje na obrazu, sajevce, pege, sinje, sploh ohranuje, olepiuje in mladi obraz. Piskerc po gl. 1.50. .. =» Vse jo mogoče. Kdo bi bil prej vrjel, da so bo znailo, kako oko varovati pri vtikanji niti v iglo; s prostim prav umnim orodjem se je posrečilo, da moro slabo oko tudi v mraku v najtenjo iglo lahko vdoti nit, in velja ta strojček i podukom le 25 kr. W0r Zobje ne bole več. Vsak zobobol izvirajoč iz reume ali prehlada Be mahoma ozdravi z novimi berolin-skimi zobnimi kapljami. Poroštvo tako gotovo, da se vrne denar, ko bi kaplje ne pomagale. 1 ilncon s podukom 80 kr. a^> Politur-Pasta. Neprecenljiv domač pomoček, s kte-rim vsakdo lahko zastarelo ali oslepelo pohištvo itd. prelepo politira. Skatljica s podukom za celo garnituro 80 kr. BJtfT" Snažilna krogla za srebro (putz-kugel), izvrsten pomoček ponoviti in osnažiti oslepele kovinske predmete. Nepogrešljivo za zlatarje in srebrarje, po 5 kr. fcS" Regulator za vse uro je regulirana solnčna ura a komposom, vsacemu priporočljiva, ker so po njej gotovo vsaka mehanična ura da, vrediti; fino po 25 kr. KŠtupa za pranje. S to štupo si prihraniš čas, i denar, zlasti pa se perilo bolj varuje, kakor sicer. 1'untni paket po 22 kr. IfcSf" Amerikanske patentirane zavarovalne ključavnice, izvrstno delane, proti vsacemu lomastil, manje po 30, 40, 60 kr., veče po 70, 00 kr. 1 gl., velike z S kij u -čama po 1 gl. ; k popotnim torbam po 25, 40—50 kr. Praktični so O3troqi za hlače, ki pri slabem vremenu hlače branijo omadeževanja, par po 10 kr. Angležke Škarje iz najholjega jekla, različne vrste različno po 20, 25, 30, 35—45 kr., verižica 10 kr. JU^* Prav koristne so nove mašinsk'? olovke, brez sitnega ostrenja, tudi se špice ne lomijo: v les vdelane po 10 kr., v kost po 15 kr., s peresnim ročnikom in nožem 'JO kr. j potrebna tekočina za 3 mesece 10 kr. Kos union-radirgumi za svinec in tinto 5 kr. P^jfT* Nog ne premakati je vsacemu svetovati. S pomočjo izvrstne Metzgerjevo apreture za usnje, ki dela usnje mehko in nepremakljivo, tako da se tudi šr dolgo nošeni črevlji ne premočijo, najbolje se doseže ta namen. 1 flacon po C0 kr, Najnovejše Ligroine-žepno netilo, najrablji veje te vrste obliki navad netila, da j zato tako nizka, da se bolj razširijo. Po 50 kr. i£v«r" Perzijsko barvilo za lase, s Merim so mahoma sivi lasje ali rujavo ali črno pobarvajo; ob onem nhranuje naravno čvrstnBt. Ono jo iz zelišč in vbo neškodljivo. Karton s podukom 2 goldinarja. Q^ Najnovejša štupa zri rjo. garnntirnna. Z njo so odpravijo vse rjavine s platna, svile in drugih tkanin, tudi z jekla in železa. SKjJl" Proti tatvini varuje angležka tinta za znznamo-vanje, ktere porabljeno ni več opravili h perila in vedno ostane frišna. Priporočati jo je gotovo vsaki gospodinji. 1 flocon veljii le 20 kr. 9^9^* Obroči za kurja očesa iz angorske v&dne, 12 za 25 kr. 0£4fT" Angležki lak za usnje, kteri dela usnje mehko in ga lakira ko zrcalo; mal flacon 25, velik 45 kr. J|^jr* Tekoč lim. Nepogrešljiv v vb.iki hiši, kor si luliko vsak sam oskrbi v vsakem gospodarstvu pripetijočo so po- £££ pravke; ta lim se drži leta in leta in so mrzel rabi. Velik gj; flacon po 25 kr. Nedišeče. nepremočljive posteljno vloge, bra-nečo proti premakanji pri otrocih, bolnikih in otročnicab; po 90 kr., gl.: 1, 20, 1.50, 1.70. C. k. pri vil. saponiusk masten eter v krat-kihtrenotkih odpravi vsakojako madeže iz vsaki1 obleke in tkanine brez izjeme. Ta novi izdelek v svojem učinku prekosi vse enake fabrikate, ker nobene barve ne oškoduje, se mahoma posuši in no diši. Priporočljiv tudi za čiščenje rokavic. Flacon s podukom 40 kr. S^jfT' Univerzalna sn.ižilna štupa (putzpulver), s kte-rim se dii vBaka kovina, zlato, srebro, brons, pakfon, jeklo, bakro itd. očistiti in pobrati. 2J^"" Štupa proti potečim so nogam odpravi sitni pot na nogah in iz njega izvirajočo amrajo ; tudi obutalo konserviru. Skatljica i podukom za 3 mesece dovolj po 50 kr. ik*;* Pariški Universaloi kit nernzrušljivo in hitro zveze ne le Bteklo, porcelan, kamen, morsko peno, los itd., ampak tudi različno združuje: n. pr.: les s kovinu, porcelan s steklom itd., tako da je kakor en kos. 1'nket tega vsaki hiši potrebnega blaga le in kr. Tak kit tekoč prav dober, flacon 30 kr. £W Pečatne marke za pisma, ki so zarad ročnosti, cene in gotovo zaporice bolje kakor oblati ali vosek, najlepše, z vsako firmo, grbom, imenom ali monagrnmom. 500 mark po gl. : 1.30, 1000 mark 1 gl. 60 kr. flE^jf" Regulator-peresa popravljiva za vsako roko in vsak papir, tr.ko da je z i6tim peresom mogoče najtenjše kabgrafične, pa tudi najdebelejše črte pisati. 12 peres 24 kr. Prave angležke britve z dvema nožema po 20, 30, 40 kr.; s 3 noži po 50, 00 kr. ; najfiueje s B noži ' »13 ,K Y- .*: S0, 70, 90 kr., 1 gl.: s i noži 80 kr., gl. 1, 1.20. g* e, tudi za nekadivco priporočljivo; v njezni mali__1 ' . , . ««7 » lne netilnice jo zvezano z lanipo, ki ima za 1 uro * Najviše patentirana misnica za miši, podgane, W je pri čestih prilikah luč hitro pri rokub. Gena krte in skričko. Prodaja se z garantijo vulika knsitnrjeva «r> posoda po 1 gld. ŠW Najbolje zdravilo ohraniti si iVišno lase in belo ali sivo pocrniti je orehovo olje; vsi kemični preparati so škodljivi. Učastujem b« naznanjati, da imam bogato zalogo nepokvarjenega orehovega olja. Ceno vseh svojih stvari naznanjam brezplačno in pošljam zapisnik na dom. Ob enem prebivnlce na deželi opominjam na moj komisijski oddelek, ki jo edina kupčija te ^ vrste, kjer se najmanjše in nnjveče, naj bo ktere kupčije koli, hitro in po ceni oskrbi, torej se priporoča ■ \ obilnim naročilom. Prva avstrij. komisijska kupčija A. Friecliiiaiia na Dunaji, Praterstrasse 26. t slovanje ! zajemno zavarovalna praška banka SLAVIJ A," prvi vseslovenski zavod in prvi korak k uresničenju slovansko vzajemnosti zavaruje na Stirskem, Krajnskem, Koroškem in Primorskem po naslednjih oddelkih in sicer: I. odd. življenje na vse načine H. „ na smrt „ „ „ III. n ustanovlja podedovanjska društva. Sedaj jo razprostrla svojo delovanje s IV. oddelkom, to je s zavarovanjem proti požaro m. Slavlja je edini zavod, kteri svojim družabnikom po pravilih odd. IV §. 5 zagotovlju naslednje zdatne dobičke : Pripomočki za napravo gasilnih priprav, za raz-deljenjo gasilne priprave in društva, za popravo poslopij znesejo vsako leto gld. 1000 a. v., ki jih dobijo tiste občine, od kterih je pri banki „Slaviji" najmanj 10 hiš z najmanjšim zneskom gld. 5000 zavarovanih." Razde-ljenje zgorej omenjenih pripomočkov se vrši po sreč-kanji, tako namreč, da so vse občine z omenjeno istino namreč gld. 5000 zapišejo na listiko in vržejo v žarico, iz ktere se jih toliko vzdigne, kolikor je zneskov za pripomočke. Zavaruje so proti požarom na podlagi natančno cenjene vrednosti; v ta namen se volijo zaupni možje namreč : stavitelji, tesarski ali tudi zidarski mojstri, in pa občinski predstojniki. Sklicavši so na pravila , ktera se brezplačno dobijo pri banki, je še opomniti, da „Slavija" ni družba na akcijo, ampak vzajemna, ktera ves dobiček razdeli zavarovancem. Službo odbornikov in oskrb-ništva so le ču3tno, brez deleža dohodkov. Vsak zavarovanec kot ud smo voliti in predlagati tehtne nasvete. Iz tega se ja9no razvidi, da se .Slavija" kot vza-emna banka trudi le za občui blagor, kar tudi pričuje vsestransko priznanje po vseh slovenskih deželah. Slovenci! Nujni čas je , du so iztrgamo ptujim rokam, da aami 6kribimo s svojim materijalnim imetjem. V ta namen je prevzela banka »Slavija" vele-važno nalogo, združevati vse rode slovanske v denarstve-uom obziru, in tako pospeševati materijalne silo slovanske. Ker je bila osnova take banke pri nas živa potreba, nahaja v vseh slovanskih pokrajinah ua jugu in severu nnjzdatnišo podporo. Sloveuci, nadejamo se, da hote tudi vi dostojno zastopani v kolu družabnikov banke Slavije. „Svoji k svojim in vsi za pravico 1" „Živelu slovanska vzajemnost I" „Žive 1 a Slovenija!" U. dr. Jožo P r i č. dr. F. L. C h 1 e h o r a d, častni vodja. J. M Š a ry predsednik. generalni vodja. Adolf Nocar, čnstni vodja. Karol Židličkv, podpredsednik. Okrajni in potujoči zastopniki s potrebnim pologom se iščejo pri glavnem zastopu zn slovenske dežele v Ljubljani špitalsko ulice, hiš. št. 269. (1) Jan. Lnd. Čem y, 1. tajnik. I - (B) Stalna pomoč proti spolovni slabosti! Originalna izdaja v ga koristne knjige: Uit iMTsonlicIiP Srlnil (osebna varnost) imenovana »Fasso Mnih« v telesnih slabostih. En vezek 232 .'10. natisu izdano za vsace- U od .avre iiGiin-u. I Zdravniški svetovalec strani s G0 anatom. podobami. V lavitok zapečaten. Cenn 1 tolar 10 sr.gr. = 5 *• 3 f. 40 kr., dobiva se po vseh knjigozaložnicah, kakor tudi H ,'„ pri Goroldu & Comp., Stefansplatz na Dunaji. i 30 natisov! Ta visoka številka od-^ višno dela vsako drugo priporočanje. Vsak iztiB t izvirne izdajo od Lavrentiusa mora $ biti zapečaten s tu ponatisnenim pečatom, na kar naj se pazi I ................iimi»> _____ - — - Tiekar Kdnard Janile. Itdatelj in vrednik Anton Tomnlr. liftstniVi: Dr. Jot* VoNlijak In drngl. QQ