INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOLJE Knmn r Q J letnik XVIV. št. 10 oktober 2013 TD Dobrepolje je v sodelovanju z Občino Dobrepolje, s Planinskim društvom Dobrepolje, Športnim društvom Dobrepolje, z Društvom gobarjev Štorovke, Društvom podeželskih žena Dobrepolje - Struge, Dramsko skupino Scena, Društvom upokojencev Dobrepolje in s Športnim društvom Cesta tudi letos organiziralo tradicionalno, že 4. Dobrepoljsko vandranje, ki je potekalo v soboto, 12. oktobra 2013. Fotografije so prispevali: Vasja Marinč, Jano Nose in Judita Boštjančič. Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 11. 2013 i AB JEREB Arhitekturni biro d.o,o. Po ugodnlh cenah vam nudimo : • projektno dokomerrtac^a za pridobitev gradbenega dovoljenjo za stanovanjske. poslovne, gospodarske in druge objekte * legalizacije objektov * pridobivanje gradbenih fn drugih dovoljenj • urbanistično načrtovanje ■ notranja apt em a * z vnanfa uredil ve Pod gozdom »sto V/32,1290 Grosuplje 017B4S3 20 }■ " "" SVV1 ■ '-."t ■ Si HH Jfr ..Vtm, r h ■ ml J - ■*„-, ■■ t • KAZALO Pre no čišča, ideja za pri ložnost do bre poljskega tu rizma........................ 9 Otroški abonma Dobrepolje...............................................................12 Scena je spet v igri............................................................................ 13 4. Dobrepoljsko vandranje..................................................................14 3. Dobrepoljski tek............................................................................30 Zupan Janez Pavlin misli, da je uspešen župan Na vse samohvale, ki jih župan Janez Pavlin tekoče in vestno objavlja v tem časopisu, bodo besede zapisane v naslovu kar držale. Slavc Palčar V predhodnem članku v septembrski izdaji časopisa Naš kraj je župan zapisal, da za vedno zaključuje polemiko z mano, ker želi dragoceni čas porabiti za koristne reči in dejanja v občini. Kaj vse je že župan napisal, obljubil, izrekel, pojasnil in se potem ni zgodilo ali uresničilo? Pustimo se presenetiti tej njegovi odločitvi. Pojasnjevanje dejanj občinske uprave je sicer v njegovem delokrogu in posledično tudi njegovo delo, katero je letno in vse, kar je povezano z župansko funkcijo, ovrednoteno na nekaj več kot 50.000 €. Polemika s prikazom različnih pogledov je vedno dobrodošla in mi je nekako žal, da se je odpovedal temu demokratičnemu izražanju mnenj. Preseneča me tudi njegov ton polemike, ki ga je prikazal. Na zapisana dejstva o »rabotah« njega in občinske uprave in pa na večino mojih očitanih dejanj se sploh ni odzval in odgovoril. Več kot očitno je, da so bili moji argumenti, citiranje navedb ter kronologija predhodnih zapisov na dovolj trdnih temeljih in mu niso dopuščali argumentiranega polemiziranja. In kdo je polemiko t T sprožil? Župan! Začel je s tem, da se je obregnil ob članek iz dnevnega časopisa. Povzel je mojo pobudo, ki se je nanašala na samoukinitev Občine, in da zaščiti funkcijo župana ter vse privilegije, kateri mu po funkciji pripadajo, me je osebno diskreditiral. Z dejstvi in argumenti sem mu nato strpno pojasnil, kje sem vzel in črpal osnovo za podano pobudo. In odgovoril je v tonu, kakršnega pri njem do sedaj nisem bil vajen. Več kot očitno je, da je vrtec in vse v povezavi z njegovo (ne)graditvijo »top tema«. Sarkastično, a resnično je, da začetki in namera o gradnji segajo v leto 2009. Že v času njegovega prvega mandata (2006-2010) se je bahal o pridobljenih projektih za šolsko-športni center na Vidmu, kar ni pozabil »omeniti« pri kandidaturi za njegov drugi mandat. Prioriteta njegovega programa na volitvah l. 2010 je poleg ostalih projektov (čistilna naprava Zdenska vas in Bruhanja vas, začetek gradnje širokopasovnega omrežja, športna dvorana na Vidmu itd.) tudi vrtec na Vidmu. Po treh letih od danih obljub je izvedba predhodno navedenih projektov prav taka, kot je bila leta 2010. Nič ni napisal, zakaj je gradnja vrtca v »nulti« fazi gradnje; roko na srce, nekaj papirjev za izvedbo gradnje vendarle obstaja, bolj kot to ga je zmotila moja navedba, da je bilo za do sedaj že opravljena projektantska dela plačano približno 400.000 € . Županova »ocena« dosedanjih plačil se konča pri znesku 306.820,68 €. Priznam, da je med mojim in njegovim izračunom nekaj razlike. Čudno, da župan sedaj operira z zneskom, ki je manjši, kot je bil meni in ostalim znan in poznan že leta 2010. Takrat je bil naveden znesek 350.000 €. Da sem prišel do zneska »skoraj 400.000 €« oziroma se mu približal, je posledica novih dejstev, katera sem jaz upošteval, župan pa ne. Pod investicijo »gradnja vrtca« se namreč skrivajo dodatni stroški in so nastali v preteklem letu, čeprav ti stroški niso v nikakršni povezavi z investicijo. Dodatne obremenitve proračuna na račun vrtca sem le prišteval k znesku 350.000 €. Med drugim se je Občina leta 2011 odločila, da je treba pristopiti k rekonstrukciji šolske kuhinje. Seveda je bilo treba za namen rekonstrukcije zbrati kup papirjev in pripraviti javni razpis. Z razpisom je občinska uprava začela pozno, a na koncu se je izkazalo, da je razpis zaradi napak v postopku padel v vodo. Nujno potrebna obnova se je zavlekla za eno leto. Pa to še ni vse. Zaradi napak v postopku je Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-351/2012 zapisala, da je občina Dobrepolje dolžna pritožnikoma povrniti stroške pravnega varstva. Ali ste mogoče kje v tem časopisu prebrali, zakaj je razpis padel? Seveda ne, občinska uprava je bila modro tiho. In župan tudi. Nikoli ni pojasnil, iz katerega dela proračuna bo plačal »zapitek«, ki je nastal zaradi »strokovne« napake zaposlenih v občinski upravi. Ja, včasih je težko priznati napake. Sredstva so bila zaradi škodljive birokratske napake iz proračuna Občine na račun pritožnikov v skupni višini 8.314,90 € nakazana 14. 12. 2012. Po mojih informacijah je bila kazen izplačana kar iz proračunske postavke za namen »gradnje vrtca in šolskega prostora«. Zato županov seštevek v višini 306.820,68 € ni točen, saj je, če nič drugega, pozabil prišteti teh dobrih osem tisočakov, plačanih za kazen. Se pa končni znesek, plačan za raznorazne papirje in dokumentacijo, bolj približa moji oceni kot županovemu seštevku, čeprav ne bomo zaradi finančnega inženiringa občinske uprave nikoli izvedeli točnega zneska. Očitek, da pri svojih izračunih nisem upošteval »odbitka« v višini 140.000,91 €, je pa brezpredmeten. Vsa do sedaj izplačana sredstva za dokumentacij o so bila proračunska in vsa so bila plačana iz proračuna. Vsa izplačana sredstva so bila tudi javna sredstva. Če pa župan pričakuje kakršno koli priznanje za zasluge pri pridobivanju »drugih sredstev in iz drugih proračunov in virov«, mu ga bom z veseljem javno izrekel, čeprav za opravljanje takšnega in tovrstnega dela prejema kar lepo plačilo. Očitek, da imam kot član Občinskega sveta vse verodostojne podatke, na katerih bi lahko podajal točne podatke, je neresničen. Verjetno zavestno in z določenim namenom občinska uprava skriva podatke pred mano in »naredijo« vse, oziroma skoraj vse, da do podatkov ne bi prišel. Morebiti župan vsega, kar se dogaja v občinski upravi, niti ne ve, zato mu naj bo »oproščeno« za podajanje takšnih neresnic na moj račun, posebno še, ker ga z vsemi zadevami v pristojnosti občinske uprave morebiti niti ne seznanjajo in obveščajo. In včasih se tudi vprašam, kdo pravzaprav vodi občino in občinsko upravo? Da bi prišel do določenih informacij glede gradnje vrtca in celotnega šolskega kompleksa na Vidmu, sem 28. 5. t. l. na občinsko upravo naslovil prošnjo za pridobitev določenih podatkov. Podatkov mi v predpisanem roku niso želeli posredovati, so mi pa poslali poziv, da vlogo dopolnim oziroma jim sporočim, ali je prosilec do javno dostopne listinske dokumentacije Slavc Palčar, fizična oseba, občan iz Vidma, ali Slavc Palčar, član Občinskega sveta Občine Dobrepolje. Mogoče smešno, za marsikoga nerazumljivo, toda resnično. Odločil sem se (kar je bil tudi moj prvotni namen), da mi informacijo posredujejo kot članu Občinskega sveta. Po dobrem mesecu in pol (verjetno zaradi zahtevnosti dela!!!!!) so me v Odločbi št. 020-0003/2013-09 obvestili, da je moja vloga zavrnjena. Sklep izreka so utemeljili, da lahko od naslovnega upravnega organa zahtevam le dokumentacijo, ki je predmet dnevnega reda seje Občinskega sveta. V poduk so mi dodali še »pravni pouk« z možnostjo pritožbe, o kateri odloča župan. Župan je imel v pojasnjevanju na moje predhodno pisanje težave tudi z nekaterimi drugimi trditvami, katere je zapisal na moj račun. Že osnovna računska operacija seštevanja prikaže, da moj mandat člana Občinskega sveta ni 11 let, temveč 15 let. Prav tako ni resnična njegova trditev, da sem podal ovadbo zoper njega v primeru, ko občanu zaradi kar zajetnega dolga do občine v višini več kot 80.000 € ni zaračunaval zakonitih zamudnih obresti. Sem že pojasnil, pa moram še enkrat. Organi pregona so vzeli pod drobnogled »finančni inženiring občinske uprave« na podlagi mojih ugotovitev in tudi ugotovitev Nadzornega odbora, ki je »verjetno« preverjanje začel na osnovi mojih izsledkov. Res pa je, da sem zbrano dokumentacijo skupaj s poročilom Nadzornega odbora odstopil organom pregona, natančneje - Komisiji za preprečevanje korupcije. In očitno je bilo v posredovani dokumentaciji dovolj prepričljivih argumentov, da je bila s strani organov pregona podana kazenska ovadba. Pa saj to nič takega, si bo mogoče kdo rekel. In če je nekdo ovaden, še ne pomeni, da je tudi kriv. Krivda mu mora biti dokazana. Tudi v tem primeru je župan nedolžen, pa mogoče še v katerem. Za sedaj. Kaj pa če mu bo krivda dokazana? V tem primeru gotovo ne bo sporočil končne odločitve. Ne v pisani besedi, niti v »županovi minuti« na lokalni radijski postaji. Toliko ga pa že poznam. Župan je v mojem pisanju zaznal populizem. Prav, pa naj bom populističen, če tako zapiše župan. Niso pa moje zapisane besede in misli osladne. Mislim, da bi bilo bolje, da bi se župan vprašal: »Kaj pa če mi Slavc nastavlja ogledalo?« Malo, zelo malo sem zapisal v ta časopis v času mandata aktualnega župana. Nekateri mi to tudi zamerijo, ker nimam istih kritičnih meril, kot sem jih imel v času župana Antona Jakopiča. Kakšne izraze bi mi župan Janez Pavlin namenil, če bi se »stalno in tekoče« oglašal tako, kot sem se v času mandata Antona Jakopiča? ♦ Pisarna Stičišča NVO na terenu: Vse na enem mestu za društva Vas zanima: • Kako do statusa društva v javnem interesu? • Kako urediti pridobitno dejavnost v društvu? • Kako lahko sami pravilno vodite računovodstvo? • Kako razrešiti računovodsko dilemo? • Kje še lahko pridobite sredstva za svoje delovanje? • Kako izboljšati promocijo in vidnost vašega društva in dogodkov, ki jih izvajate? Na ta in druga vprašanja vam bodo odgovorile svetovalke Stičišča NVO Osrednje Slovenije, ki nudi brezplačno podporo društvom na področju razpisov, računovodstva, promocije, prava in mednarodnega povezovanja. Ekipa Stičišča NVO Osrednje Slovenije vam bo na voljo na dveh lokacijah 15.00-17.00 ure: • sreda 6.11. 2013 v prostorih Občine Ig, Govekarjeva 6, Ig • sreda 20.11.2013 v sejni sobi Občine Ivančna Gorica, Sokolska cesta 5, Ivančna Gorica Zaželene so predhodne prijave na svetovanje na 059 927 619 ali info@consulta.si. Več o brezplačnih storitvah za društva, zasebne zavode in ustanove si lahko preberete na www.consulta.si. Stičišče NVO osrednje Slovenije delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Institucionalna in administrativna usposobljenost; prednostne usmeritve: Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga. Obvestilo v zvezi z obrezovanjem vegetacije S ciljem zagotovitve čim večje varnosti udeležencev v prometu želimo vse občane in občanke opozoriti na obvezno obrezovanje in vzdrževanje živih mej, grmičevja dreves in ostale vegetacije na površinah ob cesti, tako da sta zagotovljena preglednost ceste in prost profil ceste ter da je vidna in dostopna prometna signalizacija. Prav tako je treba obrezati vegetacijo ob pločnikih, saj le-ta velikokrat zaradi razraščenosti ovira varnost pešcev in drugih udeležencev v prometu. Skladno z zakonskimi določbami prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste in drugimi zahtevami glede varnosti vseh udeležencev v prometu pomeni, da: • je prepovedano postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trte ali druge visoke nasade ali poljščine, ki bi ovirali preglednost ceste, • zaradi preglednosti višina žive meje ne sme presegati višine 75 cm od nivoja vozišča, • morajo biti drevesa, ki rastejo ob omenjenih cestah, obrezana tako, da je prosta višina nad cesto najmanj 4,5 m, • mora biti po širini grmičevje ali drevje obrezano najmanj do zunanjega roba bankine, kjer bankine ob cestišču ni, pa najmanj 1 m od roba asfalta ceste. Glede na navedeno vse občane in občanke opozarjamo, naj upoštevajo opozorilo in obrežejo žive meje in drugo vegetacijo na svojih površinah ob cestah in s tem zagotovijo prometno varnost. V prihodnjih mesecih bo Medobčinski inšpektorat izvajal nadzor nad ustreznostjo vzdrževanja vegetacije ob cestah. Skupna občinska uprava OBVESTILO Glede na prihajajočo zimo je potrebno omeniti, da Zakon o cestah (Ur. l. RS št. 109/10, 48/12) v 5. členu določa, da je prepovedano izvajati ali opustiti kakršna koli dela na javni cesti, na zemljiščih ali na objektih ob javni cesti, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej. Dalje v 19. členu zakon določa obveznosti lastnikov zemljišč ob javni cesti, in sicer so lastniki zemljišč dolžni dopustiti vse posege, ki so nujno potrebni za nemoteno uporabo javne ceste, pri čemer je posebej poudarjeno, da so zlasti dolžni dopustiti odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se jim s tem ne povzroča škoda, če snega ni mogoča odlagati v okviru cestnega sveta. Navedena pravna podlaga v praksi pomeni, da je prepovedano sneg iz dvorišč in individualnih dovozov narivati ob rob ceste v prepričanju, da je zimska služba dolžna te kupe snega iz roba ceste očistiti ter jih odpeljati drugam. Ravno nasprotno, sneg, ki je bil v času pluženja s ceste odrinjen na zasebne površine ob cesti, so lastniki zemljišč dolžni sami umakniti, in sicer tako, da pri tem ne ovirajo izvajanja zimske službe, da ne ovirajo prometa po cesti ter da pri tem ne zakrivajo preglednosti pri vključevanju iz dvorišč na javno cesto. Vsako drugo ravnaje pomeni kršitev zakona za kar se lastniku zemljišča, ki je fizična oseba, lahko izreče globa v višini 500 EUR. Glede na zimske razmere, kakršnim smo bili priča v pretekli zimi, ter glede na ravnanje številnih posameznikov, ki kljub večkratnim opozorilom vztrajno sneg celo s stroji narivajo iz dvorišč ob cesto, kar potem povzroča težave pri izvajanju zimske službe, vse lastnike ponovno opozarjamo, da tega ne počnejo ter da sneg iz roba ceste umaknejo na svoja zemljišča, tako da kupi snega ne bodo predstavljali ovire ob naslednjem pluženju ceste. Glede na številne kršitve navedenih dveh členov Zakona o cestah pa bo v letošnji zimi tako policija kot Medobčinski inšpektorat in redarstvo izvajal poostren nadzor ter kršitelje tudi ustrezno sankcioniral. ♦ _ mw Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE KSS Dobrepolje Videm 36, 1312 Videm Dobrepolje Tel.: 01 7867 150; 041 310 169 E-naslov: franc.omahen@lj.kgzs.si ♦ www.lj.kgzs.si Kmetijska svetovalna služba, v sodelovanju z Govedorejskim društvom Dobrepolje in Občino Dobrepolje, vabi v petek, 8. novembra 2013, na strokovno ekskurzijo na Koroško. Ogledali si bomo štiri kmetije: - večkrat nagrajeno kmetijo za selekcijo - mlečna proizvodnja, - kmetijo z rejo krav dojilj, - kmetijo z dopolnilno dejavnostjo predelave sadja, - turistično kmetijo - tu bomo imeli pozno kosilo. Odhod avtobusa iz Strug je ob 6.30, nato se bo ustavil še v Kompoljah, Podgori, Vidmu - avtobusna postaja ob 7.00. Prijavite se lahko do srede, 6. novembra, na tel. 041 310 169. Lastna udeležba stane približno 20 EUR, v ceno sta všteta kosilo in ogled kmetij. V sredo, 13. novembra 2013, ob 19. uri v mali dvorani Jakličevega doma bo potekalo predavanje z naslovom Uporaba podatkov kontrole prireje mleka pri krmljenju krav molznic. Predavanje bo izvedeno v sodelovanju z Govedorejskim društvom Dobrepolje - Struge. Vodila ga bo Jasmina Slatnar, specialistka za prehrano živali na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana. Cilj predavanja je izboljšanje selekcije pri reji krav molznic. Predstavljena bosta namen Ap4 kontrole in uporaba podatkov za boljše rejske uspehe. Predavateljica vam bo na voljo tudi za morebitna vprašanja. Terenski kmetijski svetovalec: Franci Omahen Vodja odd. za kmetijsko svetovanje: Tomaž Močnik _OBVESTILO ZA ČLANE OOZ GROSUPLJE:_ Novoletno obdarovanje otrok na OOZ GROSUPLJE Območna obrtno - podjetniška zbornica Grosuplje bo tudi letos prip -ravila novoletno obdarovanje otrok svojih članov in njihovih zapos -lenih. Vrednost darila znaša 25 EUR, od katerih prispevate člani za svoje otroke in za otroke svojih zaposlenih 15 EUR, preostalo (10 EUR) pa bo dodala OOZ Grosuplje. Gledališka predstava in prihod Dedka Mraza za vse člane OOZ Grosuplje bo letos zgolj v Grosupljem, in sicer v torek, 17.12.2013, ob 17.00 uri v Kulturnem domu v Grosuplju (Kino dvorana). Novoletno obdarovanje otrok - PRIJAVA s.p./družba: .......................................................................................... naslov:................................................................................................. pošta:..................................................................................................... tel./GSM:............................................................................................... davčna številka:................................................................................... davčni zavezanec (ustrezno obkroži): □ DA □ NE e-pošta:................................................................................................. Za obdarovanje prijavljam naslednje otroke: _Ime in priimek_Starost (do 10 let) 1_ 2._ 3 ._ 4. Datum:............................. Podpis:.................................. Žig Plačilo v višini 15 EUR za vsakega prijavljenega otroka poravnajte na TR podjetja JUROS, Judita Smrekar s.p., Stražišče 10, 1380 Cerknica, TR: SI56 0510 0801 3734 222, Abanka Vipa d.d. HKRATI POŠLJITE IZPOLNJENE PRIJAVNICE Z DOKAZILOM O PLAČILU NA NASLOV OOZ GROSUPLJE, Ob Grosupeljščici 1b, 1290 Grosuplje ali po faksu 01-786-16-45 ali na ooz.grosuplje@ozs.si, NAJKASNEJE do 30.11.2013. Dodatne informacije po telefonu 01 786 51 30 ali na ooz.grosuplje@ozs.si Podjetniške in druge informacije - oktober 2013 Pripravil RC Kočevje Ribnica d.o.o. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe -povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 01/8950-610, 031/647-793 ali pišete na e-naslov: info@rc-kocevjeribnica.si. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. 1. Javni razpis UREZRKO 2013-1-gospodars-tvo. Razpisnik: Elektro energija, d.o.o. Ljubljana. Predmet razpisa: je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za sofinanciranje projektov oziroma naložb za povečanje učinkovitosti rabe električne energije, s ciljem zmanjšanja rabe električne energije in ostalih vrst energije pri končnih odjemalcih. Finančne spodbude so namenjene investitorjem v gospodarstvu na območju Republike Slovenije, in sicer za: a) Vgradnjo energetsko učinkovitih sistemov razsvetljave oziroma za namestitve svetlobnih sistemov, ki nadomeščajo umetno razsvetljavo, b) Namestitev opreme za izvajanje obratovalnega monitoringa in upravljanja z energijo pri odjemalcih ter c) Vgradnjo energetsko učinkovitih elektromotornih pogonov oziroma nameščanje frekvenčnih pretvornikov za črpalke in ventilatorje. Rok: do 8. 11. 2013 do 14. ure. Več: http://www.elektro-energija.si/2/ Podjetja/Energetska-ucinkovitost/Razpisi-URE-ZRK0-2013/Ponovno-odprtje-javnega-razpisa-UREZRKO-2013.aspx ^^^ '2?C tfrčeVjje Qtjfhuai d, o. o. 2. Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere namenjene tehnološko inovativnim projektom (P1 TIP 2013). Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Predmet razpisa: so garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere, ki jih razpisuje Sklad v sodelovanju z bankami. Namen javnega razpisa je spodbujanje podjetij za izvedbo projektov, ki omogočajo konkurenčno uveljavljanje na trgu, izboljšanje tržnega položaja, širitev dejavnosti ter krepitev razvojno tehnoloških rešitev v podjetju. Ugodnost kredita je izražena v nižji obrestni meri, ročnosti kredita in možnosti koriščenja moratorija pri vračilu kreditov. Garancija Sklada predstavlja povečano možnost pridobitve kredita za tista podjetja, ki nimajo zadostnih jamstev za zavarovanje bančnega kredita ali za podjetja, ki želijo del svojih jamstev sprostiti za nov investicijski ciklus. Roki: 5. 11. 2013 in 5. 12. 2013 oziroma do porabe sredstev. Več: http://www. podjetniskisklad.si/76/2013/p1-tip-2013-ga-rancije-sklada-za-bancne-kredite-za-tehnolo-sko-inovativne-projekte.html 3. 2. javni razpis iz naslova ukrepa 123 Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za gospodarske družbe, samostojne podjetnike, zadruge in zavode za leto 2013. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Predmet razpisa: je dodelitev nepovratnih sredstev za izvedbo naložb v prvo stopnjo predelave lesa, ki jih bodo izvedle gospodarske družbe, samostojni podjetniki, zadruge in zavodi. Predmet podpore so naložbe v prvo stopnjo predelave lesa in sicer naložbe v ureditev žagarskega obrata in nakup pripadajoče opreme, za načrtovano letno predelavo lesa v obsegu najmanj 10.000 m3 hlodovine. Rok: do vključno 27. 11. 2013, do 24. ure. Več: http:// www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpi-si/?tx_t3javnirazpis_pi1[show_single]=1106 4. Javni razpis za ukrep predelava in trženje. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Predmet razpisa: je dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe v obrate za predelavo in trženje, za povečanje proizvodnje v predelavi rib in povečanje števila ribjih proizvodov ter boljšo oskrba tržišča s temi proizvodi. Sredstva se dodelijo v obliki nepovratnih sredstev. Predmet podpore so: naložbe v obrate in prostore za predelavo rib s pripadajočo opremo; naložbe v obrate in prostore, namenjene za trženje in ki se uporabljajo za skladiščenje in distribucijo rib iz lokalnega iztovarjanja ali lokalnega ribogojstva vključno s pripadajočo opremo. nakup transportnih sredstev, ki so namenjena izključno za transport proizvodov iz predelave in distribucijo ribjih proizvodov. Rok: do porabe sredstev oziroma do objave o zaprtju javnega razpisa na spletnih straneh MKO. Več: http:// www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpi-si/?tx_t3javnirazpis_pi1[show_single]=1105 5. Javni razpis za Ukrep I: Finančna pomoč za nadomestilo škode zaradi požara ali strele na kmetijskem gospodarstvu v letu 2013. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Predmet razpisa: je finančna pomoč za blažitev poslabšanja ekonomskega položaja kmetijskih gospodarstev, zaradi nepredvidljivega škodnega dogodka na kmetijskem gospodarstvu, ko gre za škodo na kmetijskih objektih, nastalo zaradi požara ali strele. Rok: do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletni strani MKO. Več: http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/ javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1[show_sin-gle]=1104 Koledar prireditev, november 2013 DATUM LOKACIJA NAZIV PRIREDITVE OPIS PRIREDITVE ORGANIZATOR 16. november, ob 19.00 Videm, Jakličev dom 12 jeznih mož Premiera igre KD Dobrepolje, DS Scena 23. november, ob 19.00 Videm, Jakličev dom 12 jeznih mož 1. ponovitev igre KD Dobrepolje, DS Scena 25. november -3. december, od ponedeljka do petka od 7h do 15h, v soboto od 7h do 12h Kmetijska zadruga Dobrepolje Zbiranje oblek in obutve za potrebe v Afriki in Aziji Zbirali bomo otroška, ženska in moška oblačila, igrače iz tekstila, hišni tekstil, obutev v paru, torbe in torbice, kravate, pasove in druge modne dodatke Župnijska Karitas Dobrepolje OPOMBA: Koledar prireditev je informativnega značaja. Za najem dvorane v Jakličevem domu (male in velike) je treba prostor pravočasno rezervirati. To lahko storite tako, da najprej preverite zasedenost dvorane in se dogovorite za točen termin. Za to se lahko obrnete na telefon št. 041 332 331 (g. Tone Steklasa - velika dvorana) in telefon št. 051 321 145 (ga. Marija Zrnec - mala dvorana). Hvala za razumevanje! Prenočišča, ideja za priložnost dobrepoljskega turizma Da bi od kri li da nosti in pri l ožnosti do bre poljskega tu rizma in se o njih po me ni li, smo orga nizi ra li okroglo mizo na te mo »Tu rizem v Dobrepolju«, na katero smo povabili nekatere glavne akterje na tem področju. Spodbudili smo jih, da soočijo svoja stališča in jih predstavijo tudi zainteresirani javnosti. Ambrož Volek, foto: SoundLight V Dobrepoljski dolini se relativno veliko govori o turizmu, vendar je zanimivo, da izključno od dobrepoljskega turizma vendar še nihče ne živi in nam le-ta tudi na splošno ne prinaša kakšnih posebnih dohodkov. Kljub temu se Dobrepoljci zavedamo, da nam naša dolina nudi »tisočere danosti«, med drugim tudi v turizmu. Da bi te danosti in priložnosti odkrili in se o njih pomenili, smo organizirali okroglo mizo na temo »Turizem v Dobrepolju«, na katero smo povabili nekatere glavne akterje na tem področju. Spodbudili smo jih, da soočijo svoja stališča in jih predstavijo tudi zainteresirani javnosti. Okrogla miza je potekala v sredo, 9. oktobra, v sejni dvorani Občine Dobrepolje. Bila je odprta za javnost in se je tudi v živo prenašala preko spleta na www.zelnik.net, kjer si lahko še vedno ogledate posnetek. Organizacijo dogodka je v sodelovanju z Občino Dobrepolje prevzela ekipa Zelnik. net. Moderiranje smo zaupali Igorju Aha-čevčiču, ki je vešč tega posla in ga je uspešno opravil. Za tehniko je tudi tokrat skrbela ekipa SoundLight. Našemu vabilu se je odzvalo s svojo udeležbo 8 gostov, ki so predstavljali različne organizacije s področja turizma. Prisotna sta bila župan Janez Pavlin in tajnik Občine Zvonko Gosar. Turistično društvo Dobrepolje sta zastopali Dušica Hočevar in Marija Žnidaršič, Društvo gobarjev Što-rovke Šentrumar Pavle Gregorka, Čebelarsko društvo Dobrepolje Jože Pugelj, Društvo podeželskih žena Dobrepolje - Struge Nada Lunder, Bar Majolka Irena Lumbar in Zelnik.net Ambrož Volek. Med debato smo iskali ideje in rešitve, kako bi izkoristili priložnosti, ki nam jih ponuja Dobrepolje, za razvoj turizma v naši dolini. Nekaj idej, ki bodo pomagale pri nadaljnjih odločitvah, smo med debato zbrali in jih zapisali na tablo: prenočišča, promocija/vzpodbuda program - brošure, izobraževanje, povezovanje javni zavod ponudba hrane (Okusi Slovenije) čebelarska učna pot komunikacija - spletne povezave ekološka pridelava hrane in organizacija trženja informacijski sistem (pametni telefoni) turistična spletna stran koledar dogodkov kmečki turizem Okrogla miza je potekala sproščeno brez posebnih polemik, saj se zavedamo, da se vsi trudimo, vsak na svoj način. Tako je vsak predstavil svoj prispevek k turizmu in morebitne težave, s katerimi se srečuje. Verjamemo, da smo s soočenjem mnenj in idej o problematiki turizma v Dobrepolju vsaj malo povečali zanimanje med občani in jih o tematiki turizma informirali. Če debate niste spremljali v živo, vabljeni k ogledu posnetka na www.zelnik.net. ♦ r srce afrike Zahvala krvodajalcem Območno združenje Rdečega križa Grosuplje se iskreno zahvaljuje vsem udeležencem tridnevne jesenske krvodajalske akcije! V Grosupljem se je odzvalo 149 krvodajalcev, v Ivančni Gorici 182 in v Vidmu - Dobrepolje 83, skupaj v treh dneh 414 krvodajalcev. Marsikomu pa je viroza preprečila udeležbo. Vedno smo veseli, če se kakšna skupina organizirano udeleži krvodajalske akcije. Tokrat so bili to grosupeljski skavti. Akcijo pa je z oglaševanjem podprl tudi Študentski klub Groš. Za pritegnitev mladih krvodajalcev se mu še posebej zahvaljujemo! Hvala tudi vsem, ki darujete kri na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani, vsem šolam, ki dajo na razpolago prostore, in vsem prostovoljcem, ki pomagajo pri izvedbi krvodajalskih akcij, da skupaj rešujemo življenja! Sekretarka OZRK Grosuplje: Anica Smrekar Predsednik OZRK Grosuplje: Franc Horvat Pospravimo omare in naredimo dobro delo v tednu Karitas organizira Župnijska Karitas Dobrepolje ZBIRANJE OBLEK IN OBUTVE za potrebe v Afriki in Aziji. Zbiranje bo potekalo v Kmetijski zadrugi Dobrepolje • od 25. novembra do 3. decembra 2013, • od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00, v soboto od 7.00 do 12.00. Zbirali bomo: ✓ otroška, ženska in moška oblačila, ✓ igrače iz tekstila, ✓ hišni tekstil: posteljnino, r'uhe, prevleke iz naravnih vlaken, ✓ obutev v paru, ✓ torbe in torbice, kravate, pasove in druge modne dodatke. NE BOMO pobirali: X umazanih in strganih oblačila in obutve, X krp, odej in preprog. Oddan tekstil mora biti čist in zložen (ni potrebno treba likati) v polivinilaste vreče, da se med transportom ne bo umazal. Samo čist tekstil je uporaben. Neuporabna oblačila raje odvrzite v zabojnik za splošne odpadke, ker gre od tam v predelavo za druge alternativne produkte. Še vedno pa velja, da lahko oblačila oddate na Škofijsko Karitas Ljubljana, Hudovernikova 6, kot je bilo objavljeno v prejšnji številki Našega kraja. Zahvaljujemo se Kmetijski zadrugi Dobrepolje za velikodušno pripravljenost in pomoč. Če bi kdo rad oddal oblačila, pa nima prevoza, lahko sporoči na karitas-dobrepolje@zelnik.net ali na 041 393 893, da bomo organizirali prevoz. Marta Šuštar Mestna knjižnica Grosuplje Enota Dobrepolje Videm 34a • tel.: 01/786 71 40 • sikvidem@gro.sik.si V prostore knjižnice Vas vabimo v: ponedeljek in sredo od 12.30 do 19. ure torek in četrtek od 9. do 14. ure petek od 12.30 do 20. ure Zgodilo se je ... Jesenski veter je tudi v knjižnico prinesel živahni delovni utrip novega šolskega leta. V oktobru smo začeli z urami pravljic. Otroci so že težko čakali nove dogodivščine iz pravljičnega sveta in deležni jih bodo vsak teden vse do konca aprila. Poleg tega pa se bodo še veliko igrali, prepevali in ustvarjali. V petek, 4. oktobra 2013, je Viljenka Jalovec staršem predavala o opismenjevanju. Svetovala jim je, kako otroku pomagati pri usva-janju bralnih spretnosti, kako ga motivirati za branje in vajo. Starši so z zanimanjem prisluhnili izkušeni pedagoginji, ki je svoje bogato znanje pridobivala skozi tridesetletno poučevanje, danes pa ga aktivno posreduje otrokom, staršem in učiteljem. V tednu otroka, ki je potekal od 7. do 11. oktobra 2013, smo knjižničarke peljale pravljico na potep in jo ponesle otrokom obeh skupin vrtca Kompolje, šolarjem podružnične šole Kompolje ter učencem podaljšanega bivanja na Vidmu. Pogovarjali smo se o otroštvu nekoč in danes in se igrali igre, ki so nekoč krajšale čas pastirčkom na paši. Kakšno otroštvo so živeli naše babice in dedki, pa so spoznavali skozi pravljico Kdo je napravil Vidku srajčico, ki je bila pripovedovana s pomočjo senčnih lutk. Zgodilo se bo ... Ustvarjalni delavnici za mladino in odrasle s Suzano Belak Pungartnik: • petek, 15. november 2013, ob 17.30 Izdelovali bomo domača darilca, s katerimi bomo v prazničnih dneh razveselili svoje drage. • petek, 29. november 2013, ob 17.30 Oblikovali bomo malo drugačne adventne venčke, ki bodo lahko krasili dom več let. Delavnici sta brezplačni, za sodelovanje pa se prijavite na tel. št. 01 7867 140. Branje starejšim v Zavodu sv. Terezije: Učence tretje triade vabimo, da starejšim z branjem polepšajo dolge ure. Vse, ki bi se želeli pridružiti, vabimo na uvodno srečanje, ki bo v ponedeljek, 11. novembra 2013, ob 14. uri. Z igro do branja ponedeljek, 4. november 2013, ob 17.30 Z Viljenko Jalovec bomo izvedli ciklus delavnic opismenjevanja za otroke. Dobivali se bomo vsak ponedeljek, ob isti uri, ves november. Delavnica je namenjena predšolskim otrokom (5-letniki), učencem 1. in 2. razreda, pa tudi njihovim staršem in pedagogom. Skozi igro bodo otroci spoznavali svet črk. Delavnica je brezplačna, predhodna prijava ni potrebna. Likovna razstava V novembru si lahko ljubitelji likovne umetnosti v knjižnici ogledate razstavo slik domačinke Blanke, ki vas bodo presenetile s svojo živahno energijo, ki jo vanje vnaša njihova ustvarjalka. Potopisno predavanje sreda, 6. november 2013, ob 19. uri Primož Suhodolčan bo predstavil svoje vtise z dvomesečnega popotovanja po Južni Ameriki. Skozi njegove oči bomo spoznavali Argentino, Čile, Bolivijo, Peru, Ekvador in Kolumbijo. Srečanje bralnega kluba Dobrevoljci ponedeljek, 11. november 2013, ob 19. uri Vsi ljubitelji branja povabljeni k prebiranju knjige Samotnost praštevil italijanskega avtorja Giordana Paola, o kateri bomo govorili v novembrskem srečanju. Pravljične urice vsak petek, ob 17.30 Pričakujejo nas pravljice, pesmice, igre, ustvarjalnice. Vabljeni otroci od 4. do 9. leta starosti. Pripravila Tanja Zavašnik Občina Dobrepolje, JVIZ OŠ Dobrepolje & Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivančna Gorica Dragi otroci, rijazno vabljeni na peti i* otroškI vabljeni: 12. decembra 2013, ABONMA 6. februarja2014, ^REPOLJE 0. APt|[HsI'i 2013/2014 dom^a^ Cene abonmajev: prvi otrok 10 € • drugi otrok 9 € • tretji otrok 8 € Prva predstava Otroškega abonmaja Simona Zorko, JSKD Na začetku oktobra je bila na ogled prva predstava Otroškega abonmaja Dobrepolje, ki ga organiziramo skupaj z JVIZ OŠ Dobrepolje in Občino Dobrepolje, ki je že tradicionalno pokrovitelj ene od štirih abonmajskih predstav. Prva predstava Sneguljčica v izvedbi otroške gledališke skupine Hiška KD Teater Grosuplje in OŠ Louisa Adamiča Grosuplje je navdušila mlade obiskovalce. Skupina, ki jo vodi Irena Žerdin, je bila letos izbrana za Državno srečanje otroških gledaliških skupin v Ajdovščini. Izvirna kostumska podoba in maske ter prepričljiva igra mladih gledališčnikov so nas vse prevzele. Še posebej so nas navdušili mladi palčki, ki so suvereno, intenzivno in prepričljivo opravili svoj nastop. Predstavo smo izvedli v tednu otroka in na ta način obeležili skrb za uravnoteženo, torej tudi umetnostno in gledališko izobraževanje ter kulturno vzgojo dobrepoljskih otrok. Z veseljem pričakujemo tudi naslednje gledališke izraze, s katerimi bomo v decembru, februarju in aprilu še naprej razvijali in spoznavali različne oblike sodobnega gledališkega izraza. ♦ četrtek, 6. februarja 2014, ob 9.00 Lalanit: ŠIVILJA IN ŠKARJICE INFORMACIJE: JVIZ OŠ Dobrepolje (Dušica Hočevar, Marička Žnidaršič), T: 01/7807-210 JSKD OI Ivančna Gorica (Simona Zorko), T: 01/7869-070, 051/685-238 www.kultura-ustvarjanje.si Scena je spet v igri Po tem, ko so bi I e nazad nje na sce ni ženske, bodo letos po bu do prevze li moški. In to kar dva najst. O čem točno teče de bata? Debata teče o vsem mogočem. Očetih in sinovih, krivdi, življenju in smrti, šalah, poslu ... Reinald Rose Dvanajst jeznih mož sodna drama kulturno društvo DOBREPOLJE dramska skupina scena sobota, 16. novembra 2013, ob 19. uri ponovitev v soboto, 23. novembra, ob 19. uri v dvorani Jakličevega doma na vidmu. vstopnice in informacije: knjižnica dobrepolje, 01 7867 140 in pol ure pred predstavo v jakličevem domu Dramska skupina Scena namreč pripravlja novo igro. Tokrat smo se lotili napete zgodbe, ki prikazuje dogajanje v neki sobi na sodišču, kjer dvanajst porotnikov odloča o življenju in smrti nekega neznanega mladeniča. Večplastna in vedno aktualna zgodba razkriva, kaj se je zgodilo nekega večera v nekem delu mesta, ob tem pa se razkrivajo tudi zgodbe porotnikov samih. Na dan prihajajo socialne razlike, moralne norme, čustva, predsodki in značaji, ki jih režiserka Marta Šuštar le s težavo miri. Nič čudnega ni, da je igri naslov Dvanajst jeznih mož. Ker smo igro vzeli resno, jo pripravljamo že od pretekle zime in sedaj znamo že vse besedilo na pamet. Brez heca. Po začetnih težavah in iskanju primernih igralcev smo uspeli sestaviti medobčinsko in naravnost zvezdniško zasedbo, sestavljeno iz prekaljenih igralcev in novih obrazov. Po poletnem dopustu smo septembra znova začeli z vajami. Dobro smo se ujeli in čedalje bolj jezimo drug drugega. Počasi že sestavljamo tudi sceno, tako da zdaj že tolčemo po pravih mizah. Stoli baje tudi pridejo kmalu. Do sedaj poškodb na vajah še ni bilo in tudi v prihodnje ne želimo tvegati, zato bomo z noži raje še malo počakali, da se ne bo kakšen karakter preveč vživel. Premiera igre bo v soboto, 16. 11. 2013, v veliki dvorani Jakličevega doma, ponovitev pa sledi en teden za tem. Lepo vabljeni! ♦ 4. Dobrepoljsko vandranje TD Do bre po Ije je v sode l ova nju z Obči no Do bre po Ije, s Pla ninskim društvom Do bre po Ije, Športnim društvom Do bre po Ije, z Društvom gobarjev Štorovke, Društvom podeželskih žena Dobrepolje - Struge, Dramsko skupino Scena, Društvom upokojencev Dobrepolje in s Športnim društvom Cesta tudi letos organiziralo tradicionalno, že 4. Dobrepoljsko vandranje, ki je potekalo v soboto, 12. oktobra 2013. nekaj metrov naprej so se za hip ustavili še ob spominski plošči na hiši Frana Jakliča, Podgoričana. Nato so pot nadaljevali mimo Ratik v Bruhanjo vas, od tod pa v Zagorico. Pri Erčuljevih so pohodnike sprejeli domači s pecivom in s kapljico domačega. Hvala za gostoljubje. Sredi vasi je ga. Marička Žnidaršič povedala nekaj znamenitosti o vasi. Prijazne gospodinje so pohodnikom ponudile veliko peciva in topel čaj. Posebna zahvala Meliti Lenarčič, Andreji Levstek, Andreji Škulj, Tončki Hren, Emi Nose, Darji Erčulj in Minki Kastelic za pecivo in postrežbo. Tukaj gre zahvala tudi PGD Zago-rica, ki vsako leto odstopi prostore svojega gasilskega doma. Od tu so pohodniki nadaljevali pot skozi Malo vas in kaj kmalu prispeli v Zdensko vas, kjer so jih na Zdenski rebri pričakale članice DPŽ Dobrepolje - Struge z raznimi dobrotami in družina Zrnec, ki je pripravila lipov čaj. Ogledali so si tudi cerkev sv. Antona Padovanskega in izvedeli marsikaj zanimivega, za kar gre zahvala ravnatelju g. Ivanu Grandovcu. Od tu so se podali po »stari cesti« (rimski cesti) do najstarejše vasi v Dobrepolju, to je vas Cesta. Tako je bil za pohodniki že kar dober del prehojene poti. Pot jih je nato popeljala do Predstrug, od koder so se mimo kamnoloma začeli Judita Boštjančič, TD Dobrepolje fotografije: Vasja Marinč, Jano Nose, Judita Boštjančič Pohodniki so lahko vandrali po daljši in kraj ši D obrepolj ski poti, Rimski p oti Jernej a Pečnika, Sprehajalnih poteh račke Kratko-tačke, konjička Kopitljačka in zajčka Dol-gouhca ter novi 20 km dolgi Grajski poti. Za vse športne navdušence pa so tudi letos poskrbeli člani ŠD Dobrepolje, saj so letos že tretjič zapored organizirali dobrepoljski tek ter drugič družinski in šolski tek. Na vandranje so se že v torek, 8. oktobra, skupaj z učitelji, učiteljicami in vzgojiteljicami podali tudi učenci osnovne šole in otroci vrtca Ringaraja. Vandrali so po Do-brepoljski poti, Rimski poti Jerneja Pečni-ka in Sprehajalnih poteh, pod vodstvom g. Alojza Nučiča, g. Ivana Grandovca in ge. Dušice Hočevar. Skupno je vandralo približno 370 otrok. Kljub temu da nam vreme tudi letos ni bilo naklonjeno, smo zelo veseli, da se je vandranja udeležilo še večje število po-hodnikov in tekačev kot lansko leto, saj jih je bilo vseh skupaj približno 330. Pohodnike je po Dobrepoljski poti tudi letos vodil g. Alojzij Nučič, ki je med potjo predstavil številne zanimivosti in lepote naše doline. Vandrati so začeli na Vidmu pred Jakličevim domom, od koder so se usmerili proti šoli in vrtcu, mimo cerkve Roženven-ske Matere Božje v Podgorico, kjer so se za trenutek ustavili pri g. Jožetu Hrenu, ki je ponudil domače žganje, čaj in pecivo. Le vzpenjati v pobočje Male Gore in nadaljevali mimo Videmskega hriba do Podpeči. Možno si je bilo ogledati Podpeško jamo in pohodniki so se vrnili nazaj na Videm. Poleg po Dobrepoljski poti pa so se po-hodniki lahko že tretjič podali po Rimski poti Jerneja Pečnika. Z avtobusom so se odpeljali v Male Lašče, kjer so začeli pohod. Vandrali so po 13 km dolgi poti, pod vodstvom lokalnih turističnih vodnic Angelce Juvanc, Cirile Nose in Irene Lumbar. Pot vodi od Malih Lašč, preko Ponikev, Predstrug, Ceste, Zdenske vasi do zadnjega miljnika pri Furlanu. Tako jih je pot najprej vodila skozi gozdno cesto v Ponikve, kjer sta jih pri DVZ Prizma pričakala g. Bojan Bukovec in njegova žena Mirjam z okrepčilom. Zahvala vsej družini za požrtvovalnost. Pot so nato nadaljevali skozi gozd do požiralni- ka Pasnica ter nato do cerkve sv. Florjana in naprej po »kurji gasi« do hiše Kolenčevega Jula, kjer jih je pričakal sam Julij Brodnik in jih postregel z okrepčilom. Nato so nadaljevali pot skozi Spodnji del Ponikev, mimo Zalipovca in kaj kmalu prispeli v Predstru-ge ter naprej na Cesto, od koder pa so se podali na Zdensko reber do cerkve sv. Antona Padovanskega, kjer jim je g. Ivan Grando-vec predstavil cerkev, Zrnčevi so jim ponudili lipov čaj, prijazne gospodinje Društva podeželskih žena Dobrepolje - Struge pa so poskrbele za pecivo. Od tu pa je bil pred pohodniki samo še zadnji podvig, in sicer vračanje na Videm, skozi Zdensko vas in Malo vas. Novost na letošnjem vandranju pa je bila 20 km dolga Grajska pot, katero je vodil g. Edi Zgonc. Pohod so začeli na Vidmu pred Jakličevim domom in nadaljevali mimo Stare luže do središča Ceste, kjer so se podali v hrib in nato naprej po gozdni poti do Starega gradu. Tam so izvedeli marsikaj zanimivega o samem gradu in njegovi zgodovini, nato pa so se podali proti Vodicam, kjer so si ogledali tudi bajer. Pot jih je naprej vodila čez Vodice do Zalipovca v Predstrugah, kjer so imeli postanek, da so se lahko okrepčali s čajem in pecivom, ki so ga postregle gospodinje DPŽ Dobrepolje - Struge. Polni energije so pot nadaljevali do cerkve v Ponikvah, kjer so tudi pripravili okrepčilo in pogostitev Bukovčevi, nato pa so se po planinski poti podali na Kamen vrh, od tam pa navzdol do Podpeči in naproti cilju na Vidmu. ŠD Dobrepolje pa je tudi letos organiziralo že 3. Dobrepoljski tek ter 2. Družinski in šolski tek. Skupno se je teka udeležilo kar 99 tekačev. Skozi celo leto pa smo se člani TD Dobrepolje trudili, da bi enkrat na mesec na Vidmu pred občinsko stavbo na trgu, oživela tržnica, kjer lahko vsakdo ponudi svoje izdelke in pridelke. Lahko rečemo, da je bila tržnica zelo lepo sprejeta in iz meseca v mesec bolj obiskana. Da pa bi naše pridne pridelovalce in izdelovalce spoznal še večji krog ljudi, smo tržnico pripravili tudi na vandranju. Tako je Brane Blatnik s domačo lekarno zopet ponudil ogromno zdravilnih čajev in napitkov ter predstavljal tudi novo pijačo imenovano Fovč'k. DPŽ Dobrepolje - Struge so predstavile in prodajale pecivo, kruh, potice ter raznorazne druge dobrote. Člani Društva gobarjev Štorovke pa so pripravili tudi mini razstavo gob in le-te, skupaj z majicami z logotipom društva, lončki in še čim, tudi prodajali. Tudi letos pa je bila postavljena rimska stojnica za kar je poskrbela Ana Godec. Na stojnici je bilo moč videti stvari, ki so jih uporabljali Rimljani, poleg tega pa je bil za pokušino na voljo tudi kruh z mandeljni, z zelišči in s poprom. Za okrep-čilo pa so ponudili pijačo iz medu in vina. Da pa je bilo vse skupaj še bolj podoživeto, sta se Nejc Omahen in Patricija Boštjančič preobleka v Rimljana in Rimljanko. Na stojnicah so se nam pridružili tudi ga. Marija Nučič s prodajo svojih mesnih izdelkov, Matej in Tamara Ahačevčič s prodajo zelenjave (korenje, pesa, peteršilj...) in Robert Cimerman s prodajo medu in me- \ m n ■„'-Vw /:f i ■■ i m * i . : •,. ' ' \ J-". v." ' ' ^ isj&i i ^t v, %% -■ *. i,. . ,'öL'Ci■ y ifiijt' - J ! '. - - T -' * ' -r1 ■-,....■ jiM ■ denih izdelkov. Za vse lačne pohodnike je letos Slavko Pajntar pripravil ričet in gobov golaž, člani Društva gobarjev Štorovke pa so poskrbeli za pijačo. Za topli napitek pa je tudi letos poskrbelo osebje iz Zavoda Sv. Terezije na Vidmu, skupaj z direktorico Sabino Hočevar Lenarčič. Da pa so pohodniki varno in srečno prispeli na cilj so skrbeli člani ZŠAM Grosuplje skupaj z Janijem Štrubeljnom, Tonijem Vidmarjem in Jožetom Moharjem. V primeru nujne pomoči in prevoza ter oskrbe poškodovancev so poskrbeli g. Tone Steklasa, ga. Marija Babič, Tjaša Volek in Zlatko Tkalec. Vsem hvala za pomoč in sodelovanje. Za posredovanje informacij pohodni-kom in povezovanje prireditve se zahvaljujemo Igorju Ahačevčiču, za glasbeno popestritev pa članom Koča bend-a. Zahvaljujemo se tudi ekipi SoundLight, ki je tudi letos poskrbela za ozvočenje na van-dranju. Po končanem vandranju pa smo naredili tudi žreb raznovrstnih nagrad, za katere se najlepše zahvaljujemo Občini Dobrepolje, OŠ Dobrepolje, gostilni Brdavs, pizzeriji Adam, trgovini Tuš, trgovini Mix Ponikve, trgovini Trgojan, baru Murn, Društvu gobarjev Štorovke, Društvu podeželskih žena Dobrepolje-Struge, Zeliščni lekarni Blatnik in Les Kastelic iz Ponikev. Za klopi in mize so tudi letos poskrbeli člani ŠD Cesta in PGD Zdenska vas, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Na koncu naj se še iskreno zahvalimo tudi vsem tistim, ki ste na kakršen koli način sodelovali in pomagali pri organizaciji in izvedbi Dobrepoljskega vandranja, hvala pa seveda tudi vsem pohodnikom in tekačem. ♦ Izjemen uspeh naših učencev v ekipnem delu Malih sivih celic V torek, 24. septembra 2013, je bil za tri naše učence in s tem tudi za OŠ Dobrepolje velik dan. Zakaj? Presegli so vsa svoja, moja in naša pričakovanja ter nepričakovano v konkurenci 78 ekip v pisnem delu osvojili odlično tretje mesto. Matej Kalan V ustnem delu pa so za uvrstitev na televizijo premagali OŠ Domžale. Upam, da veste, da pišem o priljubljeni TV oddaji Male sive celice, ki letos vstopa v jubilejno 20. sezono. Kdo so ti junaki, ki so svojim sošolcem in sošolkam omogočili navijanje ter obisk snemanja oddaje? Barbara Volek, Samo Trebušak in Jernej Oblak, ki so kljub številnim izvenšolskim dejavnostim našli čas za to oddajo. Hvala vam za lepe trenutke v torek in veliko sreče na TV oddaji. Ob tako velikem uspehu pa se moram zahvaliti tudi vsem tistim, ki so od leta 1996 sodelovali v ekipnem delu ali tekmovanju posameznikov v igri Abeceda ter seveda prvemu mentorju, ki je navduševal učence za to priljubljeno dejavnost, zdajšnjemu županu Janezu Pavlinu, ki je ob začetku vodil to dejavnost in je tudi organiziral 2 regijski predtekmovanji. Nekaj posameznikov, ki so mi ostali res v lepem spominu kot tekmovalci v oddaji MSC, naj naštejem: Marija Sevšek, Janez Jakopič, Andrej Žnidaršič, Ana Hekič, Tina Klinc, Gregor Klinc, Daša Vodičar, Monika Prijatelj, Nastja Pugelj, Anja Miklič, Špela Klun, Sara Purkat, Marko Čmrlec, Eva Boc, Nera Bekonji!, Matija Zakrajšek, Gregor Blatnik, Matej Lenarčič, Marta Jakopič, Peter Žnidaršič, Sandi Matjašič, Kristina Prijatelj, Eva Blatnik, Hana Černivec, Primož Oblak, Simon Jančar, Eva Žnidaršič, Klara Sadar, Eva Drobnič, Lucija Prijatelj, Martina Ljubič ter z izjemnim uspehom Laura Sadar. Vsem naštetim in vsem neomenjenim, ki so mi ušli iz spomina, iskrena hvala za sodelovanje, ker ste tudi vi pripomogli k zdajšnjemu uspehu. ♦ Prvo skavtsko srečanje V soboto, 5. 10. 2013, popoldne smo se skavti (stari in novi) zbrali na prvem skavtskem srečanju v Podgorici. Po pozdravu so nam voditelji povedali ime velike igre: Naseljenci otoka Catan. Kristina Grandovec Iz namizne igre so jo preuredili v "tekanje po gozdu". Razdelili smo se v skupine in začeli igrati. Cilj igre je bil zbrati največ točk, ki smo jih lahko dobili pri "gradnji" vasi, mest in cest, za to pa smo potrebovali material, ki smo si ga skupine menjale med seboj ali pa smo ga dobili za izpolnjeno nalogo (tako smo na primer postavljali človeško piramido, trenirali svoje male sive celice ...). Kot se za vsako igro spodobi, smo tudi pri tej določili zmagovalca, in šlo je zelo na tesno. Po koncu igre smo se (kot se za skavtsko srečanje spodobi) še okrepčali s hrenovkami, vendar tokrat na malo drugačen način, kot smo jih vajeni - s kuhanimi. Tako smo skavti z igro vstopili v novo leto in prav zagotovo bo takšno kot naše uvodno srečanje - zabavno, zanimivo, poučno, polno smeha in prekratko! ♦ Oktober - mesec požarne varnosti Vsa ko leto meseca okto bra gasilci v naši obči ni izvaja mo dejavnosti, ki so na me nje ne preventivni dej avnosti. Franci Petek, GZS Osrednja tema letošnjega meseca je: ZAČETNI POŽAR LAHKO POGASITE SAMI. V mislih imamo sredstva in naprave za začetno gašenje požarov, kot so gasilniki, požarne odeje in podobno. V sodelovanju med Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Slovenskim združenjem za požarno varstvo in Gasilsko zvezo Slovenije so nastala osnovna gradiva, in sicer zgibanki Gašenje začetnih požarov v gospodinjstvu in Gasilnik v osebno vozilo ter dva plakata. Gradivo se je razdelilo v vse PGD v GZ Dobrepolje. Gasilci dobro vemo, da je gašenje požara zelo hitro in uspešno le, če začnemo z njim, ko se je gorenje komaj dobro začelo. Gasilci se neprestano usposabljamo, vadimo in posodabljamo opremo. Da smo svojemu delu dobro kos, kažejo zadnje večje intervencije, kjer sta bila odziv (odzivni časi in številčnost moštva) ter opravljanje nalog s strani gasilskih enot na visoki strokovni ravni. S skupnimi močmi lahko na višjo raven dvignemo tudi raven preventive v svojih po- žarnih okoliših, saj so prebivalci pogosto o uporabi naprav za začetno gašenje požarov slabo poučeni. In prav to - gašenje v začetni fazi - je glavni namen uporabe sredstev ter naprav za začetno gašenje požarov in cilj letošnjega meseca požarne varnosti. V mesecu požarne varnosti lahko v sklopu gasilskih društev ali zvez organiziramo dejavnosti, ki bodo udeležencem pomagale spoznati pomen in pravilno uporabo gasil-nikov ter požarnih odej in podobno. Na temo uporabe gasilnika lahko: • prikažemo gašenje različnih vrst goriv: - gašenje požarov razreda A - potrebujemo npr. les, kose pohištva, star fotelj in podobno; - gašenje požarov razreda B - potrebujemo npr. ponev z bencinom/nafto; - gašenje požarov razreda C - potrebujemo npr. tlačno posodo z gospodinjskim plinom (propan/butan); - gašenje požarov razreda F - olje v ponvi; • gašenje izvajamo z gasilniki na vodo, peno, CO2, s praškom, z gasilom skupine F; • gašenje osebnega vozila: - primer 1: vozilo zagori v predelu motorja - prikažemo pravilni postopek gašenja, Zahvala za zbrano pomoč Kot vas večina ve, je v petek, 6. septembra 2013, takoj po sedmi uri zjutraj ogenj v hipu uničil kompletno gospodarsko poslopje in večino sodobne kmetijske mehanizacije na kmetiji »pri Matevščevh« v Bruhanji vasi. Vsa odrekanja in večletno trdo delo sina Jožeta in njegovega očeta so se v trenutku spremenili v pepel. Prvo kot prijatelji, navsezadnje pa kot gasilci, ki smo že po štirih minutah od poziva bili pripravljeni na pomoč, smo se odločili, da izvedemo nabiralno akcijo, ki je sledila v tednu po požaru. Le-ta je potekala po vaseh, ki jih tudi drugače pokriva naše prostovoljno gasilsko društvo: Bruhanja vas, Podpeč, Podgorica, Mala vas, Predstruge, Videm. Darovali so tudi nekateri posamezniki iz drugih vasi. Ne samo v domači vasi, ampak v vseh teh vaseh je bil odziv nad vsemi pričakovanji. Zato na tem mestu v imenu PGD Videm, ki je vodilo akcijo, in v imenu Jožeta Šuštarja mlajšega in Jožeta Šuštarja starejšega zahvala vsem, ki ste tako nesebično pomagali. Zbrana sredstva so bila predana v prave roke, kot finančna pomoč in kot velika moralna podpora. Pomoč, ob kateri človek spozna, da so ljudje, brez izjeme, v nesreči pripravljeni pomagati sočloveku, sokrajanu. HVALA VSEM, KI STE DODALI SVOJ DEL K TEJ POMOČI! PGD VIDEM gasimo le skozi reže ob priprtem motornem pokrovu; - primer 2: vozilo zagori v predelu motorja - prikažemo nepravilni postopek gašenja, gasimo ob odprtem motornem pokrovu. Prikažemo lahko tudi pomen požarne odeje, ki jo v namišljenem scenariju uporabimo za prekrivanje ponve, v kateri se je vžgalo olje. V akcijo osveščanja voznikov o potrebi po gasilniku v osebnih vozilih so se vključili tudi Avto-moto zveza Slovenije, Policija, Kmetijsko gozdarska zbornica, Javna agencija RS za varnost prometa, Zveza ZŠAM in Združenje za promet, Sekcija strokovnih in registracijskih organizacij za motorna in druga vozila. Predlagamo, da program letošnjega me- seca požarne varnosti vključite tudi v svoje redne dejavnosti, kot so npr: - dnevi odprtih vrat, - pregledi hidrantnega omrežja in gasilni-kov, - prikazne vaje usposobljenosti članstva in zmogljivosti gasilske tehnike, - predstavitve in nastopanje v medijih ipd. ♦ Zvezna vaja v Strugah Mirno, deževno so botno po pold ne ne kaj po 16. uri pri de kot stre l a iz jasnega poziv: »V Strugah go ri šo l a!« Seveda se je pozivu najprej odzvalo domače prostovoljno gasilsko društvo s svojimi operativci. Tina Mustar Začeli so reševati tisto, kar je bilo najpomembnejše; naše otroke in učiteljice. Zavarovali so območje in opravili stvari, ki so bile v njihovi moči. Sočasno je bilo podano alarmiranje sosednjih društev. Ta so prihitela hitro, kot so le lahko. Ugotovili so, da je žarišče požara v kletnih prostorih in se širi v višja nadstropja. Po javljenih izvozih regijskemu centru so gasilska vozila zače- la prihajati v Struge. Ob samem prihodu in javljanju prisotnih gasilcev vodji intervencije Petru Križmanu so dobili naloge in napotke, kako naprej. Spet se je izkazalo, kako znamo gasilci stopiti skupaj, ko je potrebna pomoč. Evakuirali so vse otroke in osebje PŠ Struge, oskrbeli poškodovane v sosednjih prostorih, poskrbeli, da se ognjeni zublji niso razširili, in pogasili nastali požar. Po slabi uri se je z radijskih postaj slišalo: »Vaja uspešno zaključena, vsi so na varnem, živi in zdravi. Pospravite opremo in se odpravite na postroj do gasilnega doma.« Na srečo je nastali opis le kratek povzetek vaje, ki se je zgodila v Strugah ob mesecu požarne varnosti. Pri vaji so sodelovala vsa društva Gasilske zveze Dobrepolje; PGD Kompolje, PGD Videm, PGD Zden-ska vas, PGD Zagorica, PGD Ponikve, PGD Hočevje; in seveda naši akterji, kolektiv in učenci PŠ Struge, ki so vajo z zanimanjem opazovali. Vaja je bila priložnost, da so tudi sami »potrenirali«, kako ravnati ob morebitnem požaru. Vsaka taka vaja pokaže, kaj že znamo in kaj moramo popraviti, da ob morebitnem pravem srečanju z ognjem do teh ne bi več prišlo. Sledila je še kratka analiza vaje in nekaj spodbudnih besed župana Janeza Paulina. Gasilce pa je v gasilnem domu čakala malica. Hvala vsem društvom za udeležbo, resen in profesionalen odnos, ki so ga pokazali na vaji. V želji, da bi se čim večkrat srečavali v takih okoliščinah, kjer bomo pridobljeno znanje le ponovili, vas pozdravljamo z gasilskim »Na pomoč!« ♦ Gasilska tekmovanja Gasilska tekmovanja se organizirajo in izvajajo za preverjanje in pridobitev strokovne in fizične sposobnosti gasilcev, za preverjanje psihofizične in strokovne usposobljenosti operativnih gasilcev, za spoznavanje in utrjevanje medsebojnih odnosov ter izmenjavo izkušenj. Gasilska tekmovanja spadajo med strokovno in praktično izobraževanje gasilcev. Uroš Gačnik, poveljnik GZ Dobrepolje Gasilsko tekmovanje na ravni gasilskih zvez (GZ) je enkrat letno. Tekmovanje organizira in vodi Poveljstvo GZ, ki za izvedbo le-te-ga imenuje Tekmovalni odbor. Na tekmovanjih, ki so pogoj za udeležbo na višjem tekmovanju, mora sodelovati predstavnik regijskega poveljstva, ki nadzira izvedbo in potek tekmovanja ter delo tekmovalnega odbora in ocenjevalnih komisij. Po končanem tekmovanju izdela pisno poročilo za regijsko poveljstvo. Regijsko gasilsko tekmovanje organizira in vodi Poveljstvo regije (poveljnik regije skupaj s poveljniki GZ), ki za izvedbo le- tega imenuje Tekmovalni odbor. Regijska gasilska tekmovanja so načeloma vsako drugo leto, vendar vedno pred državnim gasilskim tekmovanjem. Na regijskih tekmovanjih, ki so pogoj za udeležbo na višjem tekmovanju, mora sodelovati predstavnik Poveljstva GZS ali član Komisije za tekmovanja pri GZS, ki nadzira izvedbo in potek tekmovanja ter delo tekmovalnega odbora in ocenjevalnih komisij. Za Poveljstvo GZS izdela pisno poročilo. (vir: GZS) Tako smo tudi gasilci iz Gasilske zveze Dobrepolje opravili svojo dolžnost v dveh večjih organiziranih tekmovanjih. 21. 9. 2013 je v sodelovanju z GZ Grosuplje potekalo medobčinsko tekmovanje. Medobčin- skega tekmovanja se je udeležilo 21 ekip. Osvojena mesta si lahko ogledate v priloženih tabelah. Ekipe, ki so na tem tekmovanju zasedle prva tri mesta, so se uvrstile na regijsko tekmovanje, ki je potekalo 28. 9. 2013 v Stični - občina Ivančna Gorica. Iz naše GZ je uspel preboj na državno tekmovanje ekipama mladink iz PGD Zdenska vas in iz PGD Ponikve. Tudi ostale ekipe so se izkazale, tako so med drugim tri ekipe dosegle nehvaležno 4. mesto, vse preostale pa uvrstitev v zlato sredino. Vsem tekmovalcem in mentorjem čestitam za dosežene rezultate ter se zahvaljujem za ves čas in trud, ki ste ga namenili pripravam na tekmovanje. ♦ ČLANI A Starost Taktična mokra vaja Vaja razvrščanja Teoretični test SKUPAJ Mesto Ekipa ID St. tek. Skup. starost Čas Točke Skupaj Čas Točke Skupaj Čas Točke Skupaj Zač. točke Končne točke 5 HOČEVJE 260 9 276 137,30 20 157,30 0,00 9 9,00 0,00 6 6,00 500 327,70 7 PONIKVE 271 9 222 161,30 20 181,30 0,00 0 0,00 0,00 3 3,00 500 315,70 12 STRUGE 284 9 202 135,80 75 210,80 0,00 5 5,00 0,00 9 9,00 500 275,20 ČLANI B Starost Taktična mokra vaja Vaja razvrščanja Teoretični test SKUPAJ Mesto Ekipa ID St. tek. Skup. starost Čas Točke Skupaj Čas Točke Skupaj Čas Točke Skupaj Zač. točke Končne točke 6 PONIKVE 269 9 465 151,90 43 194,90 0,00 15 15,00 0,00 6 6,00 522 306,10 NIT STRUGE 285 9 395 0,00 0 0,00 0,00 0 0,00 0,00 0 0,00 514 515,00 ČLANICE A Starost Taktična mokra vaja Vaja razvrščanja Teoretični test SKUPAJ Mesto Ekipa ID St. tek. Skup. starost Čas Točke Skupaj Čas Točke Skupaj Čas Točke Skupaj Zač. točke Končne točke 5 PONIKVE 272 9 201 153,50 58 211,50 0,00 5 5,00 0,00 3 3,00 500 280,50 ČLANICE B Starost Taktična mokra vaja Vaja razvrščanja Teoretični test SKUPAJ Mesto Ekipa ID St. tek. Skup. starost Čas Točke Skupaj Čas Točke Skupaj Čas Točke Skupaj Zač. točke Končne točke 4 PONIKVE 2 270 9 406 194,90 28 222,90 0,00 10 10,00 0,00 0 0,00 516 283,10 MLADINCI Starost Mokra vaja s hidrantom Vaja razvrščanja Teoretični test SKUPAJ Mesto Ekipa ID St. tek. Skup. starost Čas Točke Skupaj Čas Točke Skupaj Čas Točke Skupaj Zač. točke Končne točke 4 KOMPOLJE 231 9 128 42,18 20 62,18 0,00 5 5,00 0,00 0 0,00 994 926,82 6 STRUGE 283 9 120 50,81 15 65,81 0,00 0 0,00 0,00 9 9,00 997 922,19 8 PONIKVE 273 9 123 47,29 30 77,29 0,00 0 0,00 0,00 0 0,00 997 919,71 GASILSKO TEKMOVANJE ZA MEMORIJAL MATEVŽA HACETA 2013 Šolski center Ivančna gorica in PGD Stična, 28. 9. 2013 REZULTATI MLADINKE Starost Mokra vaja s hidrantom Vaja razvrščanja Teoretični test SKUPAJ Mesto Ekipa ID St. tek. Skup. starost Čas Točke Skupaj Čas Točke Skupaj Čas Točke Skupaj Zač. točke Končne točke 1 ZDENSKA VAS 265 9 122 49,34 5 54,34 0,00 0 0,00 0,00 0 0,00 997 942,66 3 PONIKVE 274 9 127 50,22 10 60,22 0,00 0 0,00 0,00 0 0,00 994 933,78 PIONIRJI Starost Vaja z vedrovko Štafeta s prenosom vode Va a razvrščanja SKUPAJ Mesto Ekipa ID St. tek. Skup. starost Čas Točke Skupaj Čas Točke Skupaj Čas Točke Skupaj Zač. točke Končne točke 4 ZENSKA VAS 266 9 86 18,70 0 18,70 0,00 -102 -102,00 0,00 0 0,00 996 1079,30 5 KOMPOLJE 230 9 85 18,76 0 18,76 0,00 -100 -100,00 0,00 0 0,00 996 1077,24 12 ZAGORICA 280 9 83 19,61 6 25,61 0,00 -100 -100,00 0,00 3 3,00 996 1067,39 STAREJŠI GASILCI Starost Vaja s hidrantom - 7. tekmov. Vaja raznoterosti - 7. tekmov. SKUPAJ Mesto Ekipa ID St. tek. Skup. starost Čas Točke Skupaj Čas Točke Skupaj Zač. točke Končne točke 7 STRUGE 208 7 425 73,22 10 83,22 42,70 2 44,70 503 375,08 GZ Dobrepolje, MH 2013-2014, Grosuplje, 21.9.2013 REZULTATI PIONIRJI Starost Vaja z vedrovko Štafeta s prenosom vode Va a razvrščanja SKUPAJ Mesto Ekipa ID St. tek. Skup. starost Čas Točke Skupaj Čas Točke Skupaj Čas Točke Skupaj Zač. točke Končne točke 1 ZENSKA VAS 23 9 87 18,35 2 20,35 0,00 -99 -99,00 0,00 0 0,00 996 1074,65 2 KOMPOLJE 21 9 85 19,69 2 21,69 0,00 -99 -99,00 0,00 0 0,00 996 1073,31 3 ZAGORICA 24 9 83 20,14 6 26,14 0,00 -99 -99,00 0,00 3 3,00 996 1065,86 4 STRUGE 22 9 94 19,42 4 23,42 0,00 -95 -95,00 0,00 0 0,00 994 1065,50 Letovanje delovnih invalidov na Lošinju Čla ni društva de lovnih inva li dov Grosuplje smo tu di letos prežive li pre lep septem brski teden na Loši nju. fÄ i A PP V ÄgtÄ-Tr fci ■fik ' Lth gaj T ! s.J IHL^ wt w ^ f K Anica Perme Zbrala se nas je prijetna družba 53 članic in članov društva, ki se je z udobnim avtobusom odpeljala novim dogodivščinam naproti. Članica Olga nam je med potjo izčrpno opisala otoke, po katerih smo se vozili. Po nastanitvi v hotelu smo se takoj lotili raziskovanja okolice, preverili temperaturo morja in se prepustili sončnim žarkom. Naš član Stane je prevzel skrb, da bo naš dopust poln dejavnosti in razgibavanja. Jutra smo začenjali s telovadbo ob morju. Dejavnosti za krepitev zdravja smo nadaljevali vsak dan po zajtrku. Kar lepa skupina se nas je odpravila na daljši sprehod na Veliki Lošinj. Na lepo urejeni poti ob morju smo vsrkavali lepote morja in narave. Vonj borovega gozda omogoča dihanje s polnimi pljuči. Za naslednji dan smo si izbrali bolj gozdno pot po drugi strani otoka. Na teh pohodih smo si poleg narave ogledali tudi Marijino znamenje, cerkev na Malem Lošinju, muzej, dvižni most, se povzpeli na razgledni stolp in še mnogo drugega. Za tiste, ki se niso udeležili daljših sprehodov, pa je poskrbela Vera. Neutrudno so balina-li v senci ob plaži. Vsi skupaj smo odšli na celodnevni izlet z ribiško ladjo na otok Ilo-vik. Otok je poln mediteranskega rastlinja. Domačini mu pravijo otok cvetja, ker pri vsaki hiši rastejo oleander, vrtnice in veliko drugega cvetja. Ribiči so nam med plovbo prikazali način lovljenja rib, ki so nam jih za kosilo tudi pripravili. Skoraj ves čas pa so nas spremljali tik za ladjo tudi delfini. Kljub pestremu dogajanju nam je ostalo še več kot dovolj časa za lenobno poležavanje na prelepi plaži in kopanju v kristalno čistem morju. Težko je opisati vzdušje in prijateljstvo, ki se je spletlo v tej številčni in starostno zelo mešani druščini. Resnično mi je večkrat prišlo na misel načelo mušketirjev „Vsi za enega, eden za vse". Upam, da se takšno vzdušje ohrani do naslednjega leta in ponovnega druženja. Seveda vsi komaj čakamo, da gremo septembra spet na Lošinj.U V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE DOBREPOLJE ŠPORTNO DRUŠTVO KOMPOLJE IN OBČINA DOBREPOLJE PRIREJATA ODPRTI TURNIR V NAMIZNEM TENISU. V petek, 06. 12. 2013, ob 17. uri bo potekalo tekmovanje za osnovnošolce in mladino do 18. leta starosti, v soboto, 07. 12. 2013, z začetkom ob 9. uri pa za člane in članice. Turnir bo potekal v telovadnici OŠ Dobrepolje. Več informacij na http://www.sd-kompolje.si in tel.: 041/256-506 (MARJAN). VLJUDNO VABLJENI VSI LJUBITELJI NAMIZNEGA TENISA! Devetdeseti rojstni dan Frančiške Grm - po domače Jožkove Feni J. N. V začetku oktobra je okrogli jubilej praznovala najstarejša Tisovčanka Jožkova Feni. Za ta praznik smo se pri njej zbrali župnik, starejši vaščani, sosedje in predstavniki ŽPS. Hvala Bogu Feni zdravje dobro služi, samo malo slabše sliši in nekoliko težje poje. Župnik Marinko je slavljenki napisal pesem, potem pa prijel za kitaro in bilo je zelo razigrano. Medtem so domači tako napolnili mizo, da se je bilo treba lotiti dela, sicer bi miza lahko popustila ... Ko so starejši začeli odhajati, so prišli voščit še mlajši vaščani. Kmalu se je popoldne nagnilo v večer, pri Jožkovih pa je bilo še vedno veselo ... Feni se je pred devetdesetimi leti rodila Francki in Alojzu Grm kot najstarejši otrok v družini. Z veseljem pove, da se je mladina v njenih mladih letih rada zbirala pri Jožko-vih in takrat se je veliko pelo! Spomnim se je kot cerkvene pevke in pred žegnanjem je vedno pomagala krasiti cerkev. Je moč- no povezana z vasjo in župnijo; kadar se pobira prispevke za cerkev ali vas, vedno prispeva svoj delež, čeprav ima nizke prihodke, zraven pa ponudi še kozarec vina in kaj za prigriznit. Tesno je povezana z zemljo, na kateri je zrasla. V veliko pomoč ji je tudi sestra "Meri", ki je poročena v vasi pri Kmetovih, zadnja leta pa za njo lepo skrbi nečak Franci - Kmetov Frenk. Na kratko: Feni je ena izmed tistih vašča-nov, katere je lepo srečati in zaradi katerih je življenje v Tisovcu tako lepo! ♦ Rojstni dan dolgo letnega struškega žup ni ka, pre lata Bogomirja Hrena J. N. Zadnji petek v septembru je praznoval svoj dvaindevetdeseti rojstni dan naš dolgoletni župnik Mirko. Žal mu telo ni dopustilo, da bi somaševal v Strugah, smo se pa Stružanci po sveti maši podali na obisk v Dom svete Terezije. Srečanje je bi- lo ganljivo, ko pa je župnik Marinko prinesel harmoniko, je postalo prav veselo. Čeprav mu telo ne dopušča več obiskov v Strugah, gospod še vedno spremlja dogajanje pri nas, kjer je daroval pe-tinpetdeset let svojega življenja! Še vedno smo močno povezani. Prav je, da se zahvalimo obema ključarjema, ki za upokojenega župnika skrbita tako, kot bi skrbela za lastnega očeta. Hvala tudi uslužbencem doma, ki lepo skrbijo za našega Mirka in so bili razumevajoči tisti večer, ko smo bili na trenutke kar glasni ... ♦ Novice iz gobarskega društva DGŠŠ Ho čevje Majda Grm, foto: Gerta Gregorka STROKOVNA EKSKURZIJA V MARIBOR Mesec september je za člane DGŠŠ Hočevje zelo deloven, saj je prva polovica meseca namenjena pripravi in izvedbi razstave, druga polovica pa izobraževanju. Tako se nas je, na povabilo GD Lisička iz Maribora, 30 gobarjev DG Štorovke udeležilo strokovne ekskurzije na Mariborsko Pohorje. Dne 23. 9. 2013 smo se odpravili na pot iz Vidma, preko Hočevja, Krke, Ivančne Gorice, Višnje Gore in Ljubljane proti Mariboru, kamor smo prispeli okrog 9.30. ure. Ker nam je bila pot do sedeža društva neznana, smo za pomoč zaprosili poštarja, ki nam je z nasmehom povedal, da smo na pravi poti in da imajo člani gobarskega društva za nas že pripravljene mize z dobrotami. Res so nas pričakali z obloženimi mizami narezkov in peciva, pa tudi čaj, sok, in kava niso manjkali. Po prigrizku in predstavitvi GD Lisička iz Maribora in njihovega dela smo se odpravili na voden ogled Maribora. Ogledali smo si stari del mesta, z lepo obnovljenim jedrom, s tržnico, stolno cerkvijo, »ezel ek« s kavarno Astoria, o čemer poje Alfi Nipič v svoji pesmi. Kot zanimivost nam je vodič pokazal tudi kip našega bližnjega soseda iz Muljave, pisatelja Josipa Jurčiča, ki je deloval tudi v Mariboru. Brez obiska Lenta in stare trte v Mariboru ne gre. Potepanje po Mariboru smo zaključili s sprehodom po Lentu in nabrežju Drave, mimo židovske sinagoge do našega avtobusa. Maribor je naše drugo največje mesto, s svojo bogato zgodovino in z mešanico kultur, kar se vse kaže v arhitekturi mesta, nas je navdušil. Po ogledu Maribora smo se odpeljali po stranskih poteh do Ruške koče na Pohorju. Tu smo se odpravili v gozd in v manj kot dveh urah prinesli več kot sto primerkov različnih gob. Nato nam je predsednik GD Lisička g. Slavko Še-rod v sodelovanju z g. Bogdanom Tratnikom iz DG Štorovke pripravil razstavo gob z determinacijo/razlago posameznih primerkov gob. S svojim bogatim znanjem, ki sta ga znala na preprost način prenesti na udeležence ekskurzije, sta pritegnila tudi ostale obiskovalce Ruške koče. Po končanem predavanju nas je v koči čakal pohorski lonec, značilna jed za te kraje, skuhana iz ješprenja, zelenjave in mesa. Nekaj toplega se nam je res prileglo, saj je bil dan bolj temačen, pa tudi rahlo je občasno rosilo, toda to ni pokvarilo našega zadovoljstva. Ekskurzija je bila res enkratna, saj se z druženjem in nabiranjem gob nau- čimo vedno nekaj novega. Gobarsko društvo Lisička Maribor je naše gobarsko društvo obiskalo v preteklem letu in nas že takrat povabilo na srečanj e pri njih. Zadovoljni in s pridobljenimi novimi znanji smo zapuščali Maribor z obljubo, da se še vrnemo, kakor tudi oni k nam. OSTALE NOVICE Z DELA DGŠŠ V nedeljo, 29. 9. 2013, smo gobarji DG Štorovke iz Hočevja pripravili srečanje pri gobarskem domu na Šentrumarju za vse, ki so pomagali pri delu na razstavi. Predvideno je bilo, da poleg piknika pri gobarski koči organiziramo skupno nabiranje gob z determinacijo, vendar nam vreme tega ni dopuščalo, saj je ves dan lilo kot iz škafa, zato pa smo se prav prijetno zabavali ob igranju skupine »Hrepenenje« in ubranem petju članic in članov DGŠŠ. Ker nabiranje v naravi ni bilo mogoče, nam je Bojan Jereb prinesel svežo lesno gobo, za katero smo s skupnimi močmi ugotovili, da je to medvedov bradatovec, pa znamo zopet nekaj novega. Zadnji konec tedna v septembru smo se udeležili tudi razstave gob v Gorjah, kjer je največja razstava gob v Sloveniji, saj s svojimi 600 primerki na razstavi člani Gobarskega društva Gorje prekašajo vse ostale razstave po Sloveniji. Moramo pa tudi pripomniti, da je na tej razstavi sodelovalo tudi naše DGŠŠ iz Ho-čevja s prispevkom nabranih primerkov gob iz našega okoliša. Pri postavitvi vseslovenske razstave gob v Gorjah pa sta sodelovala tudi predsednik DGŠŠ g. Pavle Gregor- ka in determinator g. Bogdan Tratnik. Tako so gostitelji našemu društvu za sodelovanje na vseslovenski razstavi gob v Gorjah podelili posebno pisno priznanje. Tudi tu vreme ni bilo najbolj naklonjeno obisku gozda, vendar nas je pot vseeno zanesla tudi na Pokljuko, kjer so gozdna tla posuta z ogromnim številom gob in gobic. Gobarsko društvo Novo mesto pa vsako leto pripravi razstav gob v starem mestnem jedru. Tudi te razstave smo se udeležili in si ogledali približno 230 primerkov gob, nabranih predvsem v okolici Novega mesta, saj je slogan njihove razstave »gobe naših krajev«. Tako je minil mesec september, ki ga je zaznamovalo zelo aktivno delo naših članic in članov, za kar se jim zahvaljujemo. ♦ IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Piše: Marija Tegel Pusti jesenski dnevi so se začeli in počutje nas starejših je gotovo slabše. Začele so se take in drugačne težave, postajamo bolj slabovoljni in težavni. Vendar nas je v soboto, 12. oktobra, razveselil dogodek, ki smo ga pripravili v našem društvu. V dvorani Jakličevega doma se je zbralo pet upokojenskih pevskih zborov treh občin: Grosuplje, Šmarje Sap, Ivančna Gorica, Šentvid pri Stični in seveda naš pevski zbor »Škrjanček«. Zbori so se za ta nastop dobro pripravili in slišali smo lepo zapete pesmi. Naj omenim, da je MePZ »Sončni žarek« iz Šentvida zapel narodno-zabavno pesem od ansambla F. Flereta »Ljubezen mamina«. Pri omenjenem ansamblu so peli Dobrepoljski fantje. Ta pesem, oziroma njeno besedilo, je mnogim privabila solze v oči. Po končanem koncertu je predsednica koordinacije ga. Malči Žitnik prisotne povabila v prostore društva na kratek klepet in prigrizek. Čeprav je bila dvorana kar premajhna za takšno število gostov (približno 280 jih je bilo), smo se malo stisnili in je šlo. Harmonikar Tone je raztegnil svoj meh, igralo in pelo se je na ves glas. Ob tej priložnosti smo obeležili tudi koordinacijo društev treh občin. Že več let v osnovni šoli Stična to srečanje prirejata društvo Šentvid pri Stični in Ivančna Gorica. Tokrat smo zadevo pridružili koncertu in bil je prijeten večer. 9. novembra bomo v naših prostorih pripravili »martinova-nje«. G. Janez že vadi tiste lepe dalmatinske pesmi, s katerimi nas bo razveseljeval ta večer. Mi se bomo potrudili, da ta večer ne boste lačni in da bo cena ugodna. Začeli bomo ob 17. uri, da ne bomo ponočevali tja čez polnoč. Lepo vabljeni! Pred nami je tudi 1. november - dan mrtvih. Prav bi bilo, da se v teh dneh spomnimo tudi pokojnih članov našega društva. V mislih z njimi morda podoživimo kakšen prijeten dogodek z naših potepanj ali srečanj. ♦ Piše: Zdravko Marič, dr.med. Mladostni boj za starostni spokoj Bradati bojevnik Sandokan je pri svojih štiridesetih letih življenja odložil meč, vzel v roke nalivnik in napisal pismo svojemu vladarju. Takole je pisalo: »CENJENI VLADAR, GOSPODAR SVOBODNE POLINEZIJE! Na drevo starosti sem danes, na najdaljši dan toplega dela leta, zarezal štirideseto črto. Drevo starosti je iz črte kmalu zatem potočilo debelo solzo. Bistra tekočina je spolzela navzdol čez vseh štirideset črt in pri tem postajala čedalje bolj rdeča. Pri najbolj spodnji črti, zarezi začetka mojega življenja, je bila drevesna solza rdeča kot kri. Ves presunjen od prizora in ganjen od melodije žalostinke z bližnjega pokopališča, kjer so pokopavali mojega dolgoletnega soborca Birgistana, mi je v glavo udaril notranji ukaz: 'Nehaj, Sandokan! Odloži meč po dolgoletnem boju za svojo domovino, odloži meč, kot so to storili tvoji stari soborci, ki so spremenili svoje življenje.' Zazrt v rdečo kapljo, ki se je posušila na obsijanem drevesnem deblu, sem res sprejel življenjsko odločitev: 'Umiril se bom in svoj borbeni duh obrnil v iskanje modrosti in kreposti.' S pokončno dvignjeno glavo sem, dragi moj vladar, odložil meč na orožarsko mizo osrednjega šotora vojaškega tabora in prvemu mi-moidočemu mlademu soborcu naročil: 'Vzemi moj meč, s katerim sem pobil na tisoče sovražnikov, naj se njegova konica pogumno vihti po glavah nasprotnikovih vojakov in naj njegova sila pobije še na tisoče hudobnih sovražnikov.' Dragi vladar, sprejmite moj odhod iz vojaških vrst!« Vladar je razumel njegovo željo, Sandokan je uresničil svojo odločitev. Preselil se je v kočico na vrhu drevesa in tam do konca svojih dni prebiral izposojene zapise učenjakov iz vladarjeve zakladnice. Tisoč let pozneje ... Plešasti strojnik Sam Dognan je po štiridesetih letih dela odložil izvijač, vzel v roke kemični svinčnik in napisal pismo svojemu šefu. Takole je pisalo: »CENJENI DIREKTOR, GOSPODARSTVENIK SVOBODNEGA MARKETINGA! Na monitor delovnih let sem danes, na najdaljši dan toplega poletja, signiral štirideseto črto. Monitor delovne dobe je iz črte kmalu zatem prikazal prosojno svetlobo. Fluorescentna meglica je spolzela navzdol čez vseh štirideset črt in pri tem postajala vse bolj rdeča. Pri najbolj spodnji črti, zarezi začetka moje delovne dobe, je bila mo-nitorjeva svetloba rdeča kot kri. Ves presunjen od prizora in ganjen od melodije 'tišine' z bližnjega pokopališča, kjer so pokopavali mojega dolgoletnega sodelavca Birga Staneta, mi je v glavo udarila notranja komanda: 'Nehaj, Sam Dognan! Odloži izvijač po dolgoletnem trudu za svojo firmo, odloži izvijač, kot so to storili tvoji stari sodelavci, ki so spremenili svoje življenje.' Zazrt v rdečo svetlobo, ki je izginjala med zatemnjevanjem okolja Windows, sem res sprejel življenjsko odločitev: 'Umiril se bom in svoj delovni duh obrnil v iskanje smisla in zdravja.'S pokončno glavo sem, dragi moj šef, odložil izvijač na orodjarsko mizo osrednje hale našega podjetja in prvemu mimoidočemu mlademu sodelavcu naročil: 'Vzemi moj izvijač, s katerim sem popravil na tisoče televizorjev, naj se njegova konica pogumno vrti po glavah televizijskih vijakov in naj njegovo delo popravi še na tisoče pokvarjenih televizorjev.' Dragi direktor, sprejmite moj odstop z delovnega mesta!« Šef je razumel njegovo željo, Sam Dognan je uresničil svojo odločitev. Preselil se je v garsonjero na vrhu nebotičnika in tam do konca poletnih dni prebiral izposojene knjige literatov iz velemestne knjižnice. Nato pa je začutil dolgčas po službi, poklical je šefa in ga prosil, če ga vzame honorarno nazaj v službo. Šef je v to privolil, a le pod pogojem, da ne bo več popravljal televizorjev, ampak bo zgolj še pogajalec firme na sestankih s prihodnjimi strankami in na sestankih z dolžniki. Opisana sta, kot vidimo, dva prelomna življenjska trenutka. Vedno so prelomni trenutki v zgodovini človeštva bili in vedno bodo obstajali. Na prvi pogled so videti naključni, pa vendar so le kaplja čez rob niza številnih predhodnih dogodkov. Osebnih dogodkov ali dogodkov iz posameznikove okolice. Prelomni trenutki so odgovor na nekaj, kar se je sicer kuhalo že dalj časa; denimo olimpijska medalja je za športnika prelomni trenutek, ki je posledica dolgoletnega truda na treningih in tekmah, pa vendar lahko tekma na olimpijadi predstavlja vsega skupaj le deset sekund hitrega teka; pa smo že olimpijski prvaki! Prelomni trenutek je lahko svečana predaja ključev novega stanovanja, pa vendar je nekdo moral to stanovanje zgraditi, tisti, ki ga je kupil, pa je moral za njega dolgo in potrpežljivo garati. Podobno kot strojnik Sam Dognan. A to so srečni prelomni trenutki. Poznamo namreč žal tudi hude nenadne dogodke, ki nam lahko spremenijo življenje v negativno smer. Kap. Ekg aparat v sedmem nadstropju kliničnega centra kratko piska 70-krat na minuto, v bolniški sobi je polmrak in štirje mladi ter gospa Eva so zbrani ob bolniku Samu. Gospa Eva je sestra gospoda Sama, prišla je na obisk s svojimi štirimi otroki; Sam je v nebotičniku sicer živel sam. Nad bolniško posteljo visi steklenica za infuzijo, plastične cevke in kabli se priklapljajo na Samovo telo z vseh smeri. Na srečo so usta prosta in lahko, sicer potihem in počasi, govori s svojimi sorodniki. Naslednji hip vstopi v sobo dežurna ekipa s sobnim zdravnikom na čelu in Samova žena izkoristi srečanje za spontano vprašanje: »Kaj se je zgodilo z mojim bratom, zakaj je nenadoma tako zbolel, da bi skoraj umrl?« »Pridite čez pol ure v mojo sobo, pa se bova malo pogovorila ...« Seveda, najlažje bi bilo reči, 'imel je srčni infarkt, čez nekaj dni bo že boljše,' a to bi bilo nepošteno. Zdravnik se je namreč dobro zavedal, da ne sme dopustiti, da svojci dogodek vzamejo kot nek prelomni trenutek, ki je prišel kot nepričakovana usoda zaradi neke višje sile. Zdelo se mu je potrebno razčistiti, v kolikšni meri je infarkt posledica dogajanj, ki so se kuhala že dalj časa. Seveda je tako tudi prav. Pa še mi analizirajmo primer, kako lahko tiho tleča ogroženost sčasoma pripelje do nenadnega izbruha simptomov bolezni. Sama je zadela srčna kap na službenem sestanku. Lahko bi rekli, da je napeto ozračje sprožilo napad s hudimi posledicami. A stresu so bili izpostavljeni vsi udeleženci sestanka, pa je kap zadela samo Sama. Torej moramo zgodovino Sa-movega življenja raziskati podrobneje in oceniti stopnjo dolgoročnejših vplivov na nenadni srčno-žilni dogodek, kamor štejemo tudi infarkt. Uporabili bomo ocene od minus deset (najbolj neugoden vpliv) do plus deset (najbolj ugoden vpliv). Pri oceni nič dejavnik nima nobenega vpliva na srčno-žilno zdravje. Upoštevali bomo vrsto dela, preživljanje prostega časa, prehranjevalne navade, razvade, spanec in dedne predispozicije. Vrsta dela: serviser, sedeče delo, zaposlitev v neperspektivnem podjetju, sestanki. Ocena -6. Preživljanje prostega časa: čebelarstvo, popoldanski počitek, gostilna, pikniki, televizor. Ocena -4. Prehranjevalne navade (najpogostejša hrana): goveja rebra, enolončnice, krompir, omake, sladki sok, rastlinsko olje, maslo, hruške, mašinski keksi. Ocena -5. Razvade: povprečno pol litra vina/dan, eno pivo/dan, 2 dl slivovice na teden, 15 cigaret na dan (to je manj kot ena škatla ...). Ocena -7. Spanec: zaspi v pol ure, prvo bujenje po dveh urah, nato do jutra obračanje v postelji na 10 minut, tablete za spanje 3x tedensko, popoldanski spanec vsak dan. Ocena -5. Dedna predispozicija: mama sladkorna, oče pritisk, babica možganska kap in rak, dedek kronična pljučna bolezen, sestra živčni zlom. Ocena -8. BILANCA: grozljiva, -35 točk! Seštevek ocen dejavnikov, ki vplivajo na srčno-žil-no zdravje, je pri Samu Dognanu občutno negativen. Poglejmo za primerjavo podatke za Sandokana: Vrsta dela: vojak, fizično delo, stres, težka delovna oprema, neugodne klimatske razmere na delovnem mestu. Ocena -3. Preživljanje prostega časa: lov, lokostrelska tekmovanja, potapljanje z delfini, igranje frulice v orkestru otočja Manuaka. Ocena +7. Prehranjevalne navade (najpogostejša hrana): divjačina, tropske začimbe, tropsko sadje, čaji brez sladkorja, sočni listi prebavljivih zelik, izvirska voda, ribe. Ocena +9. Razvade: kokosovo žganje 3 dl/ teden, kajenje suhe praproti z otoka Maria Hua-na ob polni luni, vdihavanje dišav suhega cveta Aloke Hytophetae enkrat tedensko med julijem in septembrom, ko cveti. Ocena 0 (nima vpliva). Spanec: v času miru zaspi v petih minutah, prvo bujenje ob zori, med stražo ne spi celo noč, popoldanskega spanca ni, razen dan po nočni straži 2x mesečno. V času vojne spanec popolnoma prilagojen razmeram na bojišču, takrat kronično pomanjkanje spanca. Ocena -3. Dedne predispozicije: ni podatka, sklepamo glede na zgodovinske zapise o umrljivosti za srčno-žilnimi boleznimi tistega časa in okolja. Ocena +5. BILANCA: fenomenalna, +15 točk! Seštevek ocen dejavnikov, ki vplivajo na srč-no-žilno zdravje, je pri Sandokanu občutno pozitiven. Pa vendar je Sandokan umrl pri petdesetih, Sam Dognan pa pri osemdesetih ... Kako je to mogoče? Seveda je mogoče. Sandokan je žal nekega večera ob polni luni, omamljen z dimom suhe praproti, padel s svojega bivališča na drevesu in si zlomil vrat. Ni pač umrl zaradi srčne kapi, ampak zaradi nezgode, katerim je bil veliko bolj izpostavljen kot Sam Dognan, ki je živel tisoč let za njim ... Sam je imel pač srečo, da je še pravi čas dobil zdravila, ki so po preživelem infarktu na silo popravile bilanco ocen dejavnikov tveganja iz močno negativne v blago pozitivno smer. Ljudje smo namreč v svojem razvoju, namesto da bi z lastnim trudom za zdravje krepili odpornost proti srčno-žilnim boleznim, raje še naprej gojili svoje nezdrave življenjske navade, krivuljo zdravja pa obračali v pozitivno smer z uživanjem kemijskih substanc, imenovanih zdravila. Če se zdravila predpisujejo kot potuha nezdravemu življenju, je medicina dajalec potuhe in je polovičarska. Če pa so zdravila dodatna spodbuda telesu, ki je že izčrpalo oziroma še črpa vse lastne zmogljivosti za premagovanje bolezni, potem je to medicina na mestu. Zdravje je plod na drevesu, imenovanem naše telo. Plodovi zorijo jeseni in prav zato se svojega zdravja kot sadeža svojega telesa resnično zavedamo šele v jeseni svojega življenja. Gojitelj drevesa telesa je naša duša, ki je tudi v največji meri odgovorna, ali bo sadež, to je naše zdravje, sladek, kisel, gnil ali ga pa sploh ne bo ... Poskrbimo, da bo naše zdravje sladek plod kot nagrada za pravilno gojenje s strani naše duše čez vse življenje. Ne pustimo, da naše drevo-telo odmre pred jesenjo našega življenja ... Ne pustimo, da bo zdravje, jesenski plod našega življenja, grenak ali gnil. Živimo tako, da bo seštevek točk, ki so pokazatelji našega zdravja, pozitiven. Seštevajmo in zbiraj-mo z zdravimi navadami točke zvestobe našemu zdravju. Morda bo kdo rekel, da za zdravje velja misel, ki mi jo je govorila mama v zvezi z denarjem: 'Kaj bi človek celo življenje samo šparal denar, saj ga ne bo s seboj v grob nesel ..,' Torej, če primerjamo: 'Kaj bi človek celo življenje garal za zdravje, nihče zdravja še ni v grob nesel ..,' Pa vendar; tudi če zdravja ne bomo nesli v grob, bosta lepota in dober okus tega sadeža pobuda in motiv mladim, da se ZA ZDRAVJE RES SPLAČA POTRUDITI! ♦ S kolesom na kolesarsko dirko Aleš Juvanc Ampak ne na katero koli, pač pa na kolesarsko dirko vseh dirk, na Tour de France, ki je letos praznovala 100. izvedbo. Sredi julija sem se iz domače Škofljice s kolesom podal v jugovzhodni del Francije, kjer sem si v mestu Gap ogledal začetek 18. etape. Pot do tja sem, skozi Benetke, Genovo in Monte Carlo, v celoti prekolesaril. Nazaj sem se del poti peljal z vlakom, del pa sem kolesaril. Četrti dan sem zapustil Padsko nižino in ob manjših klancih prikolesaril v Genovo, pristaniško mesto ob Ligurskem morju. Malo ven iz mesta sem se v morju tudi oko-pal in v turističnem kraju Noli prenočil na plaži. Še tretji dan zapored sem premagal več kot 200 kilometrov. V ponedeljek sem v sončnem vremenu kolesaril ob Ligurski obali skozi San Remo, ki j e znan po rožah in pevskem festivalu. Ta del poti sem poznal, saj sem po letu 2004 tod kolesaril drugič. Prečkal sem italijansko-francosko mejo, to je bil moj peti obisk Francije na kolesu, in deset km kasneje pripeljal v žepno državico Monako, ki je hkrati tudi mesto. Za Vatikanom je druga najmanjša država na svetu po površini - približno dva kvadratna kilometra. Je najgosteje naseljena država in ima dobrih 30.000 prebivalcev. Najbolj znan in največji del mesta je Monte Carlo s številnimi igralnicami in z dragimi hoteli, kjer se zbirajo petičneži in svetovno znani ljudje. V Monte Carlu se vsako leto odvija dirka formule ena in po večjem delu proge, ki je sicer navadna cesta, sem se tudi tokrat zapeljal s kolesom. Takrat sem si dirko ogledal in ostal v kneževini dva dneva, tokrat le dve uri. Ob koncu mojega obiska, ko se je že mračilo, sem v znameniti gostilni La Ras-casse, kjer je še znamenitejši zadnji ovinek pred štartno-ciljno črto, spil pivo Monaco, ki je rdeče barve. V slabih treh urah sem še tretjič prečkal mejo, zopet francosko, in že globoko v temi prikolesaril v predmestje Nice, kjer sem prenočil v dokaj poceni hotelu; pred tem sem porabil kar nekaj časa, da sem našel nekoliko cenejši hotel. Naslednji dan sem se ob zapuščanju mesta in Azurne obale okopal na mestni plaži ter začel kolesariti proti severu oziroma Alpam. Ob koncu dneva so me čakali nekoliko zahtevnejši klanci. V sredo, 17. julija, sem imel v načrtu, da bi si ogledal prvo od svojih dveh etap, a se ni izšlo. V kraju Chorges so vozili kronometer, vendar mi je deževno vreme preprečilo, da bi tja prikolesaril. Razen poznega popoldneva in večera prvega dne so bili ostali dnevi vroči in sončni, v francoskih Alpah pa se je shla-dilo na 17 in 18 stopinj z dežjem. Tolažil sem se, da je naslednji dan v bližini še ena priložnost za ogled znamenite dirke. Kljub občasnemu dežju sem prikolesaril v mesto Že večkrat sem si v tujini ogledal kolesarske dirke. Tudi Giro di Italia in tiste v sklopu svetovnih prvenstev ali olimpijskih iger. Nikoli do zdaj pa nisem bil prisoten na dirki po Franciji, ki velja za mater vseh dirk. Zame bi bil skoraj greh, če je ne bi videl. Ker so tokrat izvedli jubilejno, 100. dirko, sem se odločil, da si jo bom ogledal ravno letos. Tour de France so prvič organizirali že leta 1903, a med obema svetovnima vojnama izvedba ni bila mogoča. V četrtek, enajstega julija, sem se točno opoldne s kolesom odpeljal od doma in se najprej ustavil v Ajdovščini pri županu Marjanu Poljšaku ter pogasil žejo. Le malo naprej me je s kosilom pogostil še Vili Re-snik. Do tedaj je bilo vreme sončno z nekaj oblaki, a kmalu zatem, ko sem zapustil Vi-lijev dom, me je ujela nevihta in kar nekaj časa sem bil primoran čakati na izboljšanje. Do italijanske meje sem se zaradi občasnih nalivov ustavil še nekajkrat in jasno je bilo edino, da mi ta dan ne bo uspelo prikole-sariti do Muzzane, kjer me vedno, ko kolesarim na zahod, ob zaključku prvega dne sprejme prijatelj Gianluca. Prvi dan sem tako sklenil 40 kilometrov prej, v mestecu Gradisca oziroma Gradišče po slovensko, le nekaj km od meje. Naslednje dopoldne sem se le oglasil pri Gianluci, ki ima slaš- čičarno. Nekaj ur sem si vzel za ogled Benetk, čeprav sem do tja prikolesaril četrtič in sem bil v manjši časovni stiski. Ampak nisem mogel ostati ravnodušen in z ladjico sem se zapeljal do trga sv. Marka. Pozno popoldne sem pot nadaljeval skozi Padovo in jo že globoko v temi sklenil v kraju Bat-taglia, kjer je v okolici polno toplic. V enih od teh sem v sklopu hotelskega kompleksa prenočil zunaj ob igrišču za golf. Zjutraj sem si v hotelu privoščil obilen zajtrk. Dan je zaznamovala slaba oznaka obvoznih cest, ker je bila glavna cesta zaradi udora zaprta, in sem zato prekolesaril kar nekaj kilometrov več. Kasneje sem se na glavno cesto vrnil in kolesaril mimo Manto-ve ter pri Cremoni prečkal reko Pad. Dan je zaznamoval tudi veter v prsi in vročina okoli 35 stopinj. Kljub vsemu sem prekolesaril največ kilometrov na poti - zvečer jih je bilo v mestu Piacenza 226. Popolnoma enako število kilometrov kot pred dvema letoma, ko sem kolesaril v Monzo. Tudi vse ostalo je bilo enako - mesto, bolnišnica in postopek. Poleg tega je bila sobota, kot takrat. V bolnišnici sem potarnal, da me od dolge poti bolijo noge in glava od celodnevne pripeke. Tudi zdravniki so ugotovili, da sem dehidri-ran, mi vzeli kri in dali infuzijo. Kar je bilo zame najpomembnejše, sem tam prenočil kot pacient. Ponovila se je zgodba iz septembra 2011. Gap, kjer je bil naslednji dan start 18. etape. Gap šteje približno 40.000 prebivalcev in je v pokrajini Dauphine, ki je zelo zaznamovana s kolesarstvom. Ne samo da so bile v okolici Gapa letos kar tri etape, pač pa vsako leto, ponavadi junija, organizirajo kolesarsko dirko Dauphine, ki je nekakšna generalka za Tour. V četrtek je bila za kolesarje na vrsti ena najtežjih etap, saj so vozili na razvpiti Alpe d'Huez, težek vzpon ob zaključku etape. Sredi dne pa je bil, v sončnem vremenu, v središču Gapa štart te etape. Že nekaj ur prej se je v središču mesta začelo dogajati marsikaj zanimivega v zvezi z dirko. Seveda se je zbralo veliko ljudi, ki so prišli z vseh strani sveta. Približno pol ure pred startom sem se na kratko pogovarjal in fotografiral s Kristjanom Korenom iz ekipe Cannonda-le, edinim preostalim Slovencem na dirki; Jani Brajkovič je zaradi poškodbe odstopil v prvi polovici Toura. Končno sem le dočakal start etape in bil deležen dela te velike dirke kot gledalec. Popoldne sem mesto zapustil in začel kolesariti proti domu oziroma vzhodu ter si vmes ogledal zaključek etape prek TV. Naslednje dopoldne je bilo delno oblačno in pot se je rahlo vzpenjala. Zgodaj popoldne sem prikolesaril v mestece Brian-con, kjer je doma ena najboljših hokejskih ekip v Franciji, ki je zadnja leta okrepljena tudi s slovenskimi igralci. Malo naprej se je ulil dež in bilo je vse slabše. Nekaj časa sem čakal, a izboljšalo se ni. Zato sem začel što-pati in kmalu mi je ustavil mlad ameriški par, ki je z najetim avtom raziskoval okolico. Tudi onadva sta prišla v Francijo na ogled Toura. Zapeljala sta me čez prelaz Montge-nevre v Italijo. Pod prelazom sem spet sedel na kolo in vreme se je počasi izboljšalo. Zvečer sem prikolesaril v Torino, kjer sem imel že prej v načrtu, da se bom peljal z vlakom. Še dobro, da se je pot rahlo spuščala in mi je veter pihal v hrbet, sicer tisti večer vlaka ne bi ujel. Z nekaj vmesnimi postanki in prestopanji sem v Trstu izstopil v soboto zgodaj popoldne in se okopal v morju v predmestju Barkovlje, ki slovi po jadralni regati. Zadnji, deseti dan sem se zvečer do doma pripeljal na kolesu in skupaj na poti prekolesaril 1397 kilometrov. ♦ POKROVITELJI: AERODROM LJUBLJANA, CANON, CULT, ČEVLJARSTVO ŠTAJNAR, GOSTILNA PETKOVŠEK, GOSTILNA STRAH, GOSTILNA ŠPANČEK, MARŠIČ S.P., PREVOZI PETRIČ, ORF - SLOVENSKI SPORED, VULKANIZER-STVO ZAJEC 3. Dobrepoljski tek Žan se je tistega sobotnega jutra zbudil nekam slabe volje. Opravil je svoje jutranje rituale in se v rahlem dežju odpeljal na Videm v trgovino. Ura je bila malo pred deseto in gneča v središču Vidma ga ni ravno spravila v boljšo voljo. Spraševal se je, zakaj toliko avtomobilov, predvsem pa, zakaj se ljudje v dežju zbirajo pred Jakličevim domom. Najhitrejše rekreativke Najhitrejši rekreativci Bojan Novak, Foto: Tadeja Kuplenk »Je kaj narobe?« je pomislil. Kljub radovednosti, ki mu ni dala miru, je šel po svoji poti in opravil z nakupi. Ko je spet zagledal množico ljudi, ki so tedaj začeli celo teči v dežju, ga je le premagalo in se je odpravil čez cesto raziskat, kaj čudnega se dogaja. Zavije med stojnice in takrat se mu posveti: »Tole bo najbrž Dobrepoljski tek.« Tam stojnica za prijave na 10-kilometrski, šolski in družinski tek, tam stojnica Društva podeželskih žena, spet drugje stojnice ostalih ponudnikov domačih izdelkov. In tam nekdo z mikrofonom. »Aha, zdaj bom pa kaj več izvedel o vsej stvari,« si je zašepetal. Posluša besede o tem, da gre za tretji dobre-poljski tek, da bodo ob 10.30 štartali odrasli rekreativci. Tekli bodo 10 kilometrov. »U, to je pa daleč,« pomisli. »Dlje kot do Rašice.« Ob 11.00 bodo štartali osnovnošolci in družine na 1,7 kilometra dolgo progo. »U, korajžni, če ne celo malo neumni - v tem dežju,« je spet poltiho zašepetal. Tik ob njem se je ogreval tekač Žiga in slišal Žanov pomislek. Vljudno mu je rekel: »Gospod, teh nekaj kapljic nas pa res ne bo stopilo. Še lepše je teči v rahlem dežju kot v sončnem vremenu.« Žan mu ni prav verjel, ko je izpod dežnika pokukal proti nebu. »Koliko vas pa je?« je vprašal. »Ne vem, verjetno okrog 100,« je Žiga ugibal med razte- zanjem. Njun pogovor si zmotile glasna glasba in živahne besede Urške Gačnik, ki je tekače vabila na skupno ogrevanje. Žan se je pomaknil malo na stran, ker so tekači res prišli k njej in začeli ponavljati njene gibe. Glasba je bila dovolj živahna, da je tudi Žan malo pomigal z nogo in jo neprevidno namakal v lužo. A se tega ni zavedal, ker ga je popolnoma prevzelo, ko je približno 50 tekačev mahalo z rokami in brcalo z nogami, Urška pa jih je še spodbujala. »Frajerji,« si je tokrat zamrmral potihem. Urška je končala, zvon v cerkvi je dvakrat udaril, nekdo pa je po mikrofonu pozval tekače na štartno črto. Dal je še nekaj navodil, potem pa spel dežnik in z njim zamahnil. Tekači so se podali na progo v strašnem tempu in Žan se je raje kar malo pomaknil nazaj, da ga ne bi kak pljusk iz luže zmočil še višje po hlačah. Mokroto v čevlju je medtem že zaznal. »Kakšna pisana druščina. Nekaj prvih se je pognalo na progo, kot da imajo podivjanega psa za seboj. Eni pa so šli zelo previdno in preudarno,« je Žan nagovoril gospoda, ki je na stojnici ponujal široko paleto zeliščnih pijač. Ta mu je hitro odvrnil: »Ja, eni bodo hitro nazaj, drugi bodo tekli precej dlje. Vsi pa se bodo potrudili po najboljših močeh.« »Ja, pa saj v bistvu se mi zdi, da je pa to tudi najbolj pomembno,« je Žan modro odvrnil in se še malo sprehodil med stojnicami. Spet močnejši dež in navodila po mikrofonu. Šolarji in družine naj pridejo na štart. Iz vseh možnih kotičkov so prilezli otroci in hiteli na prostor med dvema zastavama Športnega društva Dobrepolje. Nič se niso obotavljali, dežnik v zrak in štart. Otroci se na progo zapodijo vsaj tako divje kot odrasli. »Hu, tole je pa hitro,« pomisli in stopi pod šotor k prijaznemu gospodu s kuhalni-co v roki. »Hitri so in ta pravi. Dežja se niso ustrašili,« pravi. Kuhar odvrne: »Ah, kje, dež ni problem, le obleči se je treba po teku. Ste videli, koliko jih je šlo že zjutraj na pohode?« »Ne, a to ni odpadlo, to vse poteka?« »Ja, vse poteka in sigurno se imajo super.« Zdaj je bil Žan že popolnoma navdušen. On se je ob pitju kave spraševal, ali bi šel kljub dežju v trgovino. Z avtom. Dvesto ljudi pa peš hodi in teče in to z nasmehom na obrazu. Sam sebi se je zdel trapast, rahlo odkimal, nato pa je njegovo razmišljanje prekinil navdušen glas iz mikrofona. »Glejte, prvi tekač gre proti cilju. Osnovnošolec je. 1,7 kilometra je pretekel v 6 minutah!« »Kaj?« Žan je bil navdušen, pridružil se je ostalim zbranim pri glasnem ploskanju. Nato so v cilj hiteli še drugi osnovnošolci, mimo kapelice pa se je približeval cilju tudi Matej Škufca, najhitrejši rekreativec. Dobrih 37 minut. Žan je dežnik kar spel, ker je moral ploskati premočenim tekačem. Vse več in več jih je prihajalo v cilj. Človek z mikrofonom je vsake- mu v cilju ponudil roko »za petko«. Žan je bil nad prizori navdušen. Povečini rdeča lica, pokvarjene frizure, zadihanost, a glej, vsi nasmejani in zadovoljni. »Ne moreš verjet!« Še nekaj ga je zmotilo. Prijazna dekleta so obešala tekačem v cilju nekaj čudnega okrog vratu. Stopil je bližje in razločno videl, da so medalje izdelali iz butarice zobotrebcev. »Heh, kako domiselno,« je pobaral kar enega izmed tekačev. Ta je samo pokimal, zaradi zadihanosti namreč še ni mogel nič povedati. Žan je ostal pred Jakličevim domom še kako uro. Pojedel je enolončnico in počakal še na podelitev nagrad najhitrejšim teka- čem. Med osnovnošolci sta bila najhitrejša Boštjan Podlogar z Rašice in domačinka Maja Pečjak. Med odraslimi pa sta najhitreje s progo opravila Matej Škufca iz Račne in Petra Grandovec s Ceste. Moral se je glasno zasmejati, ko so fantje iz ŠD Dobrepolje izvedli še žreb nagrad za vse tekače. Najbolj smešno se mu je zdelo, ko se nekateri dobili 10 kilogramov domačega dobrepoljskega krompirja. »To, naj tekači odnesejo domov nekaj našega, nekaj dobrepoljskega.« Žan je bil nad dopoldnevom popolnoma navdušen. Ni si predstavljal, da se vsako drugo soboto v oktobru na Vidmu dogajajo tako čudovite zgodbe. Naslednje leto spet pride. Mogoče celo začne teči in bo pretekel svojih prvih 10 kilometrov v enem kosu. Če ne, bo pa svoje domače prepričal in bodo skupaj pretekli krajšo, družinsko progo. »Nekaj bomo že, zraven bomo,« si je obljubil, ko je ob zvokih žive glasbe pritiskal na ključ svojega avtomobila. Žan je izmišljen, doživetja ne. Skupaj z ostalimi soorganizatorji Dobrepoljskega vandranja smo bili deležni krasnih doživetij. 99 tekačev je preživelo čudovito dopoldne. V imenu ŠD Dobrepolje se zahvaljujem vsem soorganizatorjem in donatorjem, ki so prispevali nagrade. ♦ Državno prvenstvo v 3D lokostrelstvu V soboto, 28. septembra 2013, je v Lipici potekalo odprto državno prvenstvo, absolutno državno prvenstvo ter ekipno absolutno državno prvenstvo v 3D lokostrelstvu. Jože Klun Prvenstvo je organiziral Lokostrelski klub MINS Postojna. V Lipici se je zbralo 145 tekmovalcev iz 27 klubov. Tekmovanje je bilo dobro organizirano, potekalo je dovolj hitro, na strani tekmovalcev pa je bilo tudi vreme, ki je kljub slabši napovedi zdržalo. Prvenstva so se udeležili tudi člani Lokostrelskega kluba Turjak, med katerimi je kar nekaj lokostrelcev iz Dobrepolja. Z doseženimi rezultati smo zelo zadovoljni, saj so naši tekmovalci osvojili kar nekaj odličij. Naša edina predstavnica nežnejšega spola Klavdija Možina je med članicami v kategoriji dolgi lok osvojila tretje mesto, Edo Goršič je med člani v kategoriji sestavljeni lok osvojil drugo mesto, Maks Koren pa je med veterani z instinktivnim lokom postal državni prvak. Zlata sta bila tudi naša mlada upa - Jakob Koritnik je bil z instinktivnim lokom najboljši kadet, Matic Klun pa z dolgim lokom najboljši deček. Bronasto medaljo je osvojila tudi naša ekipa v postavi Kovačič Božo, Koren Maks in Goršič Edo. In za konec še obvestilo in vabilo za vse, ki jih lokostrelstvo zanima: od 15. 10. 2013 dalje smo vsak torek med 18.30 in 20.30 v telovadnici OŠ Velike Lašče, kjer imamo treninge. Pridite, poglejte, vprašajte naše lokostrelce, kar vas zanima, in če vas bo zamikalo, se nam lahko pridružite. ♦ Lepša plat streljanja SD Bukovec Strelsko društvo Bukovec je spet odprlo vrata za vse navdušence streljanja z zračnim orožjem. Streljanje ni le tisti grobi del igre, ki nam ga vsakodnevno predstavljajo na televiziji, spletu in še kje, kjer je prikazano kot kruta smrtonosna igra in je vsaka povezava s streljanjem nekaj slabega. V športnem strelstvu je to drugače. Že panoga je imenovana strelstvo in ne streljanje. Vrhunsko strelstvo je resen šport z vsemi športnimi lastnostmi, ki zajemajo fizični trening, umski trening, koncentracijo, ne nazadnje se vsak trening ali tekma praviloma začne z ogrevanjem in konča z razteznimi vajami. Tudi cilj je daleč stran od ubijanja. No, pri nas je stvar bolj umirjena in sproščena (kljub temu da je strelstvo tudi eden redkih športov v občini, ki se kategorizira kot vrhunski šport), saj delamo tako z mladimi od najmlajših kategorij do veteranov, tudi v invalidskih kategorijah, kjer se nekateri člani celo borijo za mesta na paraolimpijskih igrah. Tako strelstvo povezuje med seboj generacije, med katerimi se prenašajo izkušnje, prijetno druženje in seveda tekmovalnost, ker se v našem društvu udeležujemo tekem na državni ravni, kjer imamo tudi soliden uspeh v kategorijah, v katerih nastopamo. V SD Bukovec imamo željo približati strel-stvo kot pozitiven šport, kjer lahko vsak, ne glede na starost, če ga le malo privlačita druženje in tekmovalnost (velikokrat tudi s samim seboj), najde nekaj zase, če ne drugega sprostitev in druženje. Zato vas vabimo, da se oglasite v kletnih prostorih Jakličevega doma (strelišče je označeno) vsak petek od 18. ure dalje, da preizkusite strelski šport, odigrate partijo šaha ali pridete preprosto v družbo. Morda pa vas potegne v igro ... BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE - prvak občine Dobrepolje V soboto, 28. 09. 2013, se je s tekmami 14. kroga končalo odprto prvenstvo občine Dobrepolje v malem nogometu. V letošnji različici tekmovanja je sodelovalo 7 ekip iz občin Dobrepolje in Velike Lašče. Udeležba ekip iz sosednje občine potrjuje dejstvo, da spada dobrepoljska liga med kakovostnejše lige v okolici. Že po končanem spomladanskem delu so ostale v boju za prvaka tri ekipe, in sicer: ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK, BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE in RS TEAM ŠD KOMPOLJE. Vse tri omenjene ekipe so imele teoretične možnosti za končni uspeh do predzadnjega jesenskega kroga, ko je iz troboja izpadla ekipa ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK. Tako je o naslovu prvaka odločal zadnji krog, v katerem sta se pomerili vodilni ekipi. V napeti in odlični tekmi je zmagala ekipa BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE in osvojila naslov prvaka dobrepoljske lige. Drugo mesto so osvojili igralci ekipe RS TEAM ŠD KOMPOLJE, tretja pa je bila ekipa ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK. Nagrado za FAIR PLAY je prejela ekipa FUTSAL KLUB DOBREPOLJE, medtem ko je bil najboljši strelec lige Kristjan ČOŽ iz ekipe RS TEAM ŠD KOMPOLJE z 12. zadetki. S tem pa sezona malega nogometa še ni končana, saj bodo nekatere ekipe nastopile tudi v zimski ligi občine Grosuplje, ki se začne 3. novembra, kjer jim prav tako želimo veliko športnih uspehov. ♦ AMATERSKI FILM Iz Šokarije, z ljubeznijo Kino Dobrepolje predvaja v soboto, 9. novembra 2013 ob 19. uri slovensko romantično komedijo Iz Šokarije, z ljubeznijo. Film se prične z dvema mladima Američankama, ki obiščeta Slovenijo, da bi si ogledali deželo svojega dedka. Pri tem spoznata Tonija, ki jima izkaže pristno belokranjsko gostoljubje. Iskrice preskočijo, toda časa je malo, kajti dekleti se morata odpraviti naprej. Ko že kaže, da je pred njimi čudovita poletna noč, se vmeša prepirljiva soseda. Ali ji bo res uspelo vse pokvariti? Film je posnelo Društvo Bela bela leta 2012 po zgledu slovenskih klasik: Vesna, Ne čakaj na maj, To so gadi. Nihče od sodelujočih ni imel filmske izobrazbe, le snemalec je imel nekaj izkušenj in opremo. Nastala je 80 minut dolga romantična zgodba o poletni ljubezni, lepotah Bele krajine, izseljenstvu, vse pa je še polepšala odlična slovenska glasba (ljudska, pop in narodno-zabavna). Nastopajoči so svoje vloge odigrali zelo doživeto, v pristnem narečju in v svojih domovih, kar filmu dodaja tudi etnološko vrednost. KINO DOBREPOLJE KINOPROGRAM DECEMBER 2013 PETEK, 8. NOVEMBER, OB 17. uri ameriški animirani druž. film, sinhroniziran v slov. SMRKCI 2 KRATKA OZNAKA: Po zadnjem spopadu s Smrkci je zlobni čarovnik Gargamel ostal ujet v našem svetu, vendar ga to ni ustavilo pri kovanju novih zarot. Da bi se maščeval Smrkcem, s posebnim napojem ustvari popolno smrčje nasprotje - par Žlehtkov, ki želita zgolj nagajati in uničevati. Da bi Smrkce ujel v past, skuša Gargamel z Žlehtkoma na temno stran porednežev zvabiti tudi Smrketo, toda mali modri dobrovoljčki so odločeni, da bodo s skupnimi močmi Gargamela znova ugnali v kozji rog. DOLŽINA: 1 ura, 45 MINUT. PETEK, 22. NOVEMBER, OB 17. uri ameriški animirani druž. film, sinhroniziran v slov. AVIONI KRATKA OZNAKA: Ustvarjalci zabavne animacije Avtomobili predstavljajo nov svet komičnih letalskih avantur, na katere se poda mladi pra-šilnik Praško, ki bi rad zamenjal delo na kmetiji za divje zračne dirke z najhitrejšimi letali. Toda Praško se boji velikih višin, zato ga v uk vzame prizemljeni veteran Kapitan. Kljub godrnjanju čemernega dvokrilca Šlepnostopa se Praško s pomočjo prijateljice viličarke Loti in čudaške cisterne za gorivo Eksa loti učenja zahtevnih zračnih manevrov, da bi lahko na dan dirke vsem domišljavim letalcem dokazal, da lahko vsak dovolj zavzet letalec poseže po največjih višinah in hitrostih. DOLŽINA: 1 ura, 32 MINUT. SOBOTA, 9. NOVEMBER, OB 19. uri Slovenska ljubezenska komedija IZ ŠOKARIJE Z LJUBEZNIJO KRATKA OZNAKA: Iz Šokarije z ljubeznijo je celovečerni amaterski film, romantična komedija, ustvarjena po zgledu slovenskih klasičnih filmov, kot so Vesna, Ne čakaj na maj in To so gadi. Film na prikupen način prikaže zgodbo dveh mladih Američank, ki obiščeta Slovenijo, da bi odkrili svoje korenine, najdeta pa veliko več, kot sta pričakovali. Dodana vrednost filma je odlična slovenska glasba in pristen belokranjski dialekt, ki filmu daje dodaten čar in ga umešča v jedro slovenskega etnološkega izročila. Kljub lahkotnemu tonu in zabavni zgodbi pa film odpira tudi razmišljanja o slovenskem izseljenstvu, življenju današnje mladine in iskanju sreče v vsakdanjih rečeh. Film je posnelo Društvo Bela bela iz Semiča kot mladinski projekt z amaterskimi igralci, financiran s sredstvi programa Mladi v akciji. Nihče od sodelujočih (razen snemalca) ni imel pred snemanjem nobenih filmskih izkušenj ali izobrazbe. Kljub temu je občinstvo film sprejelo z močnimi čustvi in množičnim obiskom. DOLŽINA: 1 ura, 45 MINUT. t. \ 1. Ml 3 ob - kino D obre p ti it PETEK, 13. DECEMBER, OB 17. uri ameriški animirani druž. film, sinhroniziran v slov. JAZ BARABA KRATKA OZNAKA: Genialni super zlobec Gru se je s posvojenimi hčerkami ustalil v mirnem predmestju in čeprav ga dolgi prsti in kriminalni um še vedno polno zaposlujejo, je povsem zadovoljen z družinskim življenjem. Toda nekega dne ga obišče agentka tajne protikriminalne agencije, ki ga želi rekrutirati v boju proti novemu super zločincu. Gruja bolj kot pomoč dobri strani jezi dejstvo, da nekdo skuša prevzeti njegovo mesto največjega zlobca, zato pristane na sodelovanje in kmalu s svojimi nenavadnimi pripomočki in še bolj čudaškimi pomočniki povzroči nezadržen kaos akcijske zabave.DOLŽINA: 1 ura, 38 MINUT. MALI OGLASI Prodam 1,5-sobno stanovanje, velikosti 41,6 m2, v središču Ivančne Gorice, v bloku z dvigalom. Zgrajeno 2005. Odlično ohranjeno, J lega, nizki stroški ogrevanja, urejena ZK. Vredno ogleda. Cena po dogovoru. Kontaktni telefon 041 954 483. Oddamo starejšo hišo v Zagorici v najem. Za informacije smo dostopni na GSM številki 041 600 425. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal, kot sveča bo gorel v naših srcih. ZAHVALA ob izgubi našega dragega moža, očeta, strica, tasta, dedka in pradedka ALOJZA STRNADA (13. junija 1929-7. oktobra 2013) Iz vsega srca se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v žalostnih trenutkih stali ob strani in čutili z nami. Hvala za vsak stisk roke in tolažilne besede, prineseno cvetje in sveče. Iskrena hvala vsem, ki ste sodelovali pri žalni sveti maši, še posebej gospodu župniku Francu Škulju za lepo opravljeno sveto mašo in poslovilni obred, moškemu pevskemu zboru za lepo odpete pesmi, trobentaču za odigrano Tišino in pogrebnemu zavodu Lilija. Zahvaljujemo se tudi Jožici Grandovec za molitev v poslovilni vežici in vaškem domu ter vsem vaščanom, ki ste se udeleževali molitve. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ohranjajte ga v lepem spominu. Vsi njegovi Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. Solze žalost naj blažijo, a spomin naj ne zbledi, tvoja dobra dela nam puščajo sledi. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega brata, strica in svaka JOŽETA PERKOTA (1965-2013) iz Zdenske vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sodelavcem in vaščanom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše in zanj molili. Hvala za vsako izrečeno sožalje in za vsak stisk roke. Hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred, hvala moškemu pevskemu zboru, hvala cvetličarni Lilija za prijazno pomoč pri pripravi pogreba. Hvala tudi Združenju veteranov vojne za Slovenijo, Društvu gojiteljev pasemskih malih živali Velike Lašče in gobarskemu društvu Štorovke, ki so ga častno pospremili na zadnji poti in pripravili lep govor. Prisrčna hvala sosedu Mihu Kaduncu za zaigrano tišino na pogrebnem obredu. Iskrena hvala vsem, ki ste Jožeta spremljali skozi življenje in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsi njegovi S solzami v očeh se rojevamo in s solzami odhajamo. Vmes je življenje, ki ostaja v ljudeh kot spomin. Samo ta misel lahko tolaži bolečino in žalost, ko se ustavi beseda. ZAHVALA V 85. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama KRISTINA MUSTAR iz Strug Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki ste jo razveseljevali v življenju, jo kropili in zanjo molili v vežici ter v naslednjih dnevih na domu. Hvala za izrečene besede sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter darove za svete maše. Prav posebna zahvala osebju zdravstvenega doma Videm in Zavoda svete Terezije. Neizmerna hvaležnost in zahvala pa velja Faniki Pugelj za zdravstveno oskrbo v prvih letih njene bolezni, Mileni Žnidaršič za vso pomoč, dobroto in srčnost, s katerimi je naši mami lajšala njena zadnja leta. Prav tako velja zahvala gospodu župniku Mirku in gospodu župniku Marinku za vse obiske in spodbudne besede na domu. Beseda hvala pove premalo za vse, kar ste storili zanjo. Zahvala cvetličarni Lilija za vse pogrebne storitve in pomoč ter domačim pogrebcem. Zahvala gospodu župniku Marinku za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, pevcem mešanega in moškega pevskega zbora za zapete pesmi. Iskrena hvala vsem, ki ste našo mamo Kristino v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi tistim, ki jih nismo posebej omenili, pa ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: vsi njeni Kjerkoli si sedaj, naj Te sreča poišče, v svetlobi naj tvoje bo bivališče. Ljubezen, ki obilo si nam jo dajala, za vedno v vseh naših srcih bo ostala. V spomin Krajnc Ireni ob prvi obletnici njene smrti Pogrešamo te neizmerno, naša ljubljena deklica: mamica, babica, hčerka, sestra, teta, svakinja in nečakinja. Naj ti bo lepo tam, kjer si, saj si si s svojo delavnostjo, skromnostjo in potrpežljivostjo to tudi zaslužila. Vsi tvoji NOV DELOVNI ČAS PON - PET.: 7.00 - 20.00 SOB: 8.00 - 16-00 Aktualne novicet dogodki, prireditve In še več na spletnih straneh občine Dobrepolje http://www.dobrepolje.sl/ Vabila na dogodke, ki se odvijajo v občini Dobrepolje, lahko društva, klubi in občani pošiljate tudi na el ek( ronsk j si ov dogodki @dobrepol je.si, Pripravite vašega jeklenega konjička na zimo z najugodnejšo ponudbo zimskih pnevmatik: SAVA, NOKIAN, BRIDGESTONE, GOODYEAR, HANKOOK, PIRELLI, DUNLOP, KUMHO, MICHELIN, FULDA, CONTINENTAL,... Pnevmatike vam zamenjamo in stare po želji shranimo. POPRAVILO VOZIL za vse zavarovalnice NADOMESTNO VOZILO SERVIS VOZIL PRIPRAVA VOZILA NA TEHNIČNI PREGLED POLNJENJE KLIMATSKIH NAPRAV IZPUŠNI SISTEMI AVTO DIAGNOSTIKA Na voljo tudi: ALU in jeklena platišča, poltovorne in traktorske pnevmatike, zračnice, akumulatorji, brisalci in drugi avto deli. kontakt: T://031-647-188 T://051-334-826 E://INF0@BLESK2.SI tone pogorelec, bukovica 2, 1310 Ribnica fl TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE - z nami do subvencije EKOSKLADA (2400 €) - brezplačna 3d vizualizacija vašega objekta A CELOTNA ENERGETSKA PRENOVA STAVBE - z nami do subvencije ekosklada (DO 7.000€) - izolacija podstrešja (celuloza, volna) - toplotno izolacijska fasada - dobava in montaža oken (ral montaža) - izkop do temeljev (hidroizolacija, izolacija sten v zemlji) 1 GRADBENA IN ZAKLJUČNA DELA - adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni OBJEKTI) - izvedba vseh del na ključ - ureditev okolice (tlakovci, škarpniki...) - zidarska dela - slikopleskarska dela - polaganje talnih oblog (parket, pvc, kamen) - keramičarska dela (prenova kopalnic) - čistilni servis zmanjšajmo stroške ogrevanja in mislimo na prihodnost OUTOUCOGTTUO brurvDuLo egon 041/743 104 Cesta 66, 1312 Videm Dobrepolje egonbrundulai@hotmail.com Popravilo toče brez lakiranja Brezplačna nadomestna vozila Popravljamo za vse zavarovalnice Kemično čiščenje Poliranje vozil Avtovleka 24h Težave z računalnikom? Na podlagi večletnih izkušenj Vam nudimo: - Servis računalniške opreme na domu - Prodaja, dostava in priklop nove in rabljene računalniške opreme - Postavitev žičnih in brezžičnih omrežij - Prodaja in dostava tonerjev in kartuš za tiskalnike - Namestitev programske opreme in zaščita računalnikov pred virusi Boris Kaplan s.p. Predstruge 95 1312 Videm-Dobrepolje Informacije 051/417-022 boriš. kaplan@juniteh.si JUNITEH RAČUNALNIŠKE REŠITVE Najboljša bančna ponudba v mestu Srebrni paket Samo za upokojence! PE Grosuplje, Kolodvorska 3, T: 01 32 05 510, info@lon.si HRANILNICA LON www.lon.si IT Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: • Brušenje stekla • Fazetiranje stekla in ogledal • Peskanje stekla • Izdelava izolacijskega termopan stekla • Kaljeno steklo t Tuš kabine (po meri, s tesnili) • Ogledala • Kopelit steklo za delavnice • izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) • Montaža vsega navedenega • Ostale steklarske storitve • intervencija 24 ur na dan 041/402-780 | priba@amis.net | www.pfiba-akna.si A/^ofk! fiji^ * PVC okna iz visoko j __-— kakovostnih materialov »PVC okna z zunanjimi ALU maskami »Skrito varnostno okovje v oknih »Novi modeli PVC in ALU vrat »Nove rolete in zunanje žaluzije »Akcija vhodnih vrat do konca leta 2013 »Akcija garažnih vrat do konca leta 2013 PHIEA OKNA d.o.o.. RAZSTAVNI SALON. Costa Ljubljansko brigada 23 A, Ljubljana □ □lavni tas: od ponedeljka do potka, od 10h - 12h in 14h - 1 7h Telefon: 01/510 56 30, Fax: 01:510 55 31 Bar bara Štefane, gsm. 041/449 334. Primož Stefane, gsm 041/402 7S0 Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Lektoriranje: Mojca Pipan. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov.