PREDLOG PREDLAGATELJA Informacijo o družbenoekonomskem položaju znan-stvenoraziskovalne dejavnosti in vplivu inovacijske dejavnosti na gospodarstvo v občini Ljubljana Vič-Rud-nik predlagamo delegatom skupščine občine v obrav-navo in sprejem. KOMITEZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN GOSPODARSTVO STALIŠČE IZVRŠNEGA SVETA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik fe informacijo o družbenoekonomskem položaju znanstve-noraziskovalne dejavnosti in vplivu inovacijske dejavno-sti na gospodarstvo v občini Ljubljana Vič-Rudnik obrav-naval na 151. seji dne 11.10. 1989 in nanjo nima pripomb. IZVRŠNI SVET DRUŽBENO EKONOMSKI POLOŽAJ znanstvenoraziskovalne dejavnosti in vpliv inovacijske dejavnosti na gospodarstvo v občini Ljubljana Vič-Rudnik I.UVOD Pobuda za obravnavo položaja znanstvenoraziskovalne dejav-nosti (v nadaljevanju ZRD) in vpliva inovacijske dejavnosti na gospodarstvo v občini Ljubljana Vič-Rudnik je bila podana s strani delegatov občinske skupščine in predsedstva skupščine občine. Zahteva za pripravo gradiva je bila poleg perečega polo-žaja dejavnosti, vzpodbujena tudi z ugotovitvami, ki se pojavljajo na razpravah, predvsem zbora združenega dela; večkrat je že bil poudarjen velik obseg in pomen te dejavnosti v občini, še posebno na področju naravnoslovno tehničnih ved. Pogostokrat je bilo izraženo mnenje, da bi občinsko gospodar-stvo, že zaradi lokacijske bližine teh jnstitucij, moralo imeti dolo-čene prednosti in jih seveda tudi izkoriščati. Ker se uspešnost ZRD odraža v prenosu dosežkov v gospodarstvo in njihovem opredmetenju v boljši, varčnejši, tržnejši proizvodnji, pomeni drugi del naloge tudi na nek način ocenitev koristnosti ZRD. Podobne analize so bile v letošnjem letu že opravljene v obliki raziskovalne naloge v občini Center. (Aktualni problemi razisko-valnih organizacij v občini Ljubljana Center, osnutek družbenega dogovora o pospeševanju inovativne dejavnosti v Ljubljani pa tudi sama Informacija o družbenoekonomskem položaju znan-stvenoraziskovalnih organizacij občine Ljubljana Center v letu 1988). Že pri pripravi gradiva so ugotovili, da bi bila raziskava umestna bolj za celotno mestno področje, saj je pretežni del ZRD celo še širše - vsaj republiško usmerjen, enako pa se formirajo tudi viri financiranja in koriščenje izsledkov. Namen te informacije je zato naslednji: podati kratek oris ZRD v občini in materialnih razmer, v katerih poslujejo, nato izposta-viti oz. nakazati nekatera vprašanja. ki se pojavljajo ob prizadeva-njih za večji pozitivni vpliv dejavnosti na gospodarstvo, s tem v zvezi pa tudi ugotoviti možnosti, ki jih ima ožja družbenopoli-tična skupnost - občina - pri ustvarjanju pogojev za boljše vzajemno delovanje ZRD in gospodarstva. II. KRATEK ORIS ZRD V OBČINI LJUBLJANA VIČ-RUDNIK V občini je 34 raziskovalnih organizacij s 1346 raziskovalci, kar pomeni četrtino slovenskega raziskovalnega potenciala oziroma tretjino Ijubljanskega. Lahko ponovimo ugotovitev, da gre pre-težno za področje naravoslovno-tehničnih ved in to v taki meri, da je praktično v viški občini koncentriran glavni del slovenske tehnične inteligence. Seveda glavna skrb ni namenjena razvoj-nim problemom občine. Osredotočili se bomo na položaj inštitutov, ki so glavni nosilci dejavnosti, dotaknili pa se bomo tudi visokega šolstva in samega gospodarstva, kjer so oblikovane raziskovalne enote. Velikost inštitutov je razvidna iz sledeče tabele: Tabela 1 DELAVCI, ZftPOSLEN! V ZNANSTVENO RAZISKOVALNIH 0RGANI2ACIJAH initituti itevilo delei delavcev zaposlenih Naravoslovno tehnoloike vede 1. InJtitut Jožef Stefan .872 ' 41,8 2. Keiijski mititut Boris Kidrič 17» 8,1 3. Inititut za «atematil<:o,tiziko m •ehaniko 21 1,* 4, Inititut za geodezijc in fotogratetrijo 53 2,5 5. Inititut za celulcza in papir 66 3,1 6. ftetaluriki inititut 84 4,0 7. Inititut za »etalne konstrukcije 68 3,3 8. Inttitut :a elektr. in vakuuisko tehniko 283 13,5 9. Vodnogoapodarski institut 87 «,1 lO.Elektro inititut Hilana Vidnarja 112. 5,3 li.lnititut za gozdno in lesno . gospodarstvo 59 2,8 1B75 89,9 Ostale vede I 12.Urbanistični inititut ¦ ¦ 55- 2,6 13.Pedagoiki inititut 34 1,6 M.Inititut za kakovost in »etrologijo 69 3,3 15.Iskra Zorin TOZD Indok center 32 1,5 U.Iskra Zorin TOZD Standarduaci ja 20 1,1 210 11,1 SKUPAJ - : . 2IB5 lH.lv P0VPRE6N0 ŠTEVILO ZAPOSLENIH V INŠTITUTIH 130 Kar 90% delavcev je zaposlenih v organizacijah s področja naravoslovja in tehnologije. Izstopa Inštitut Jožef Stefan z 872 zaposlenimi, značilno zanj je, da združuje več strok oz. področij, medtem ko so ostali inštituti bolj specializirani. Izobrazbena struktura zaposlenih v inštitutih na dan 31. 12. 1988 je naslednja: Tabela 2 IZOBRAZBENA 5TRUKTURA lzobrazba - dejanska I II III IV V V! VIII VI12 VIII skupaj tt. del. 95 Id2 74 178 511 108 518 152 173 1911 J 4,97 5,34 3,87 9,31 26,74 5,65 27,10 7,95 9,06 \it Opomba: Razlika med gornjo vsoto in številom zaposlenih v tabeli 1 izhaja iz različnega števila zaposlenih v Inštitutu Jožef Stefan - pri tabeli 2 niso upoštevani delavci, ki delajo v Podgorici (občina Bežigrad). V primerjavi s prejšnjimi leti se je izobrazbena struktura zaposlenih v inštitutih popravila: za 13 odstotnih točk se je zmanjšala pri III. stopnji izobrazbe, za 6 povečala pri sred-nješolski in za 4 odstotke pri visokošolski in akademski izobrazbi. Najboljšo kvalifikacijsko strukturo ima Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, kjer ima kar 75% delavcev visokošolsko ali višjo izobrazbo /od tega je 10% doktorjev znanosti/. Odstotkovno ima največ doktorjev znanosti Kemijski inštitut Boris Kidrič (20,3%), po številu pa Inštitut Jožef Stefan - 102 doktorja zna-nosti. Inštitut za metalne konstrukcije, Iskrina TOZD-a in Inštitut za kakovost in metrologijo nimajo zaposlenih z najvišjo (VIII.) stop-njo izobrazbe. Menimo, da je stanje kar zadovoljivo, razen v nekaterih inštitu-tih, na primer Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko, ki imajo velik delež proizvodnje in pri tem uporabljajo tudi nekvalifi-cirano delovno silo. Poudariti pa je tudi potrebno, da ni večjih ovir, ki bi prepreče-vale mlajšim diplomantom vključitev v raziskovalno delo, saj za to obstajajo finančne možnosti, npr. akcija 2000 raziskovalcev. III. DRUŽBENOEKONOMSKI POLOŽAJ Po gospodarski krizi, katere izbruh se je leta 1981 odražal najbolj na zunanjetrgovinskem področju -zaradi prekomernega zunanjega dolga, odseval pa je v ostrih omejitvah uvoza, zmanj-šani inveslicijski aktivnosti in omejitvah porabe družbenih dejav-nosti, je zašla ZDR v letih do 1985 v zelo težak položaj. Njen delež v družbenem dohodku se je zmanjšal in padel pod kritično mejo za to stopnjo razvitosti družbe. Vendar je kmalu prišlo do bolj daljnovidne odločitve v upravnopolitičnih krogih in takoj na začetku novega srednjeročnega obdobja je ZRD dobila prvo • družbeno prioriteto, s tem prednosti pri uvozu, pri materialnih pogojih, skratka bistveno večji delež v družbenem dohodku. ; Seveda je pred tem še prišlo do delnega kadrovskega osipa, tudi sama raven znanstvenega dela je padla oziroma stagnirala, kar ni bilo možno čez noč ponovno uravnotežiti. Objektivno neizogibno je bilo, da npr. podvojena vlaganja družbe vsaj na kratek rok niso dala dvojnega efekta. Prišlo je tudi do nelogičnih pojavov in nesporazumov na relaciji ZRD - gospodarstvo; slednje je večkrat izrazilo mnenje, da mu denar, usmerjen direktno ali posredno v ZRD, ne vrača dovolj uporabnih pridobitev. Napaka v razvoju ZRD je bila v tem, da le-ta ni bil spontan, enakomeren in vzporeden z razvojem, potrebami in možnostmi gospodarstva, ¦ temveč je bil podvržen akcijam oziroma posegom države kratko- : ročnega značaja, ki so na administrativen način dejavnost najprej omejevali, nato pa jo skušali spet vzpodbuditi. Skratka, po prvem bistvenem skoku, je v nadaljnjih letih delež družbenega proiz- / voda, namenjen ZRD, ostal relativno stabilen (npr. v občini Vič-Rudnik leta 1985 16,2%, v letih 1986-1988 pa 19,8%, 19,9% in -;; 18,25% družbenega proizvoda), pravzaprav je v drugi polovici ;i 1988 in v začetku leta 1989 celo nekoliko upadel, ocenjujemo pa, ¦" da se je v sredini leta 1989 ponovno nekoliko zvišal in dosegel ustrezen nivo. Za znanost na območju SR Slovenije je bilo predvideno 2 odstotka družbenega proizvoda, od teh sredstev pa približno 25% za temeljne raziskave. Tako je tudi posplošeno razmerje pri pridobivanju prihodka inštitutov in ostalih raziskovalnih ustanov. Velikokrat se pojavi vprašanje razmerja temeljnih in aplikativ-nih raziskav - morda je to potrebno prepustiti ožji stroki - izva-jalcem, saj bodo z uveljavljanjem trga za aplikativne raziskave sami morali ustrezno usmerjati tudi temeljne raziskave. Zgolj za ilustracijo navajamo podatke o realizaciji raziskovalnih nalog preko mestne raziskovalne skupnosti: Tabela 3 RAZISKOVALNE NALOGE leto Ljubljana Ljubljana Vič-Rudnik I Vič-Rudnik v aestu Ljubljana 1986 60 27 45 1987 67 15 22,3 1988 85 27 31,7 Tabela 4 VRSTE RAZISKOVALNIH NAL06 1986 1987 1988 1. Gospodarski razvoj 2 f 2 2. Soculm razvoj 3 2 2 3. Zdravstvo 1 2 2 4., Prostorski razvoj 4 ' 3 7 5. Varstvo okolja 3 3 2 6. Protetna in koiunalna ureditev 2 t i 7. Energija 6 3 4 8. Kietijstvo, preskrba s hrano 6 1 6 9. Zgodovina t 1 2 SKUPAJ 27 15 27 Nekateri finančni kazalci: Dohodek je v letu 1987 porastel za 113%, v letu 1988 pa za 167% v primerjavi z dohodkom gospodarstva občine, ki je nara-stel za 113 oziroma 189%. Nadpovprečna rast dohodka je bila v letu 1988 v Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko, Inštitutu za celulozo in papir, Inštitutu Jožef Stefan in Metalurškem inšti-tutu, podpovprečna rast dohodka pa je bila zlasti v Inštitutu za elektroniko in vakuumsko tehniko.Kemijskem inštitutu Boris Kidrič in Iskri-Standardizacija. Največji delež dohodka je v preteklih letih ustvaril Inštitut Jožef Stefan, saj se je delež njegovega dohodka v skupnem dohodku dejavnosti gibal med 44,1% leta 1987 in 49,08% leta 1988. Tudi v prvem polletju 1989 je njegov delež zelo visok, 48,4%, najmanjši delež pa sta imela Iskra Zorin TOZD Standardizacija (O,55%),ozi-roma Center za prenos znanja in tehnologij (0,24%). Čisti osebni dohodek na delavca je leta 1986 v povprečju znašal 192.107 din, leta 1987 444.332 din, leta 1988 1.155.477 din, leta 1989 pa 4.096.826 din.porast je bil 131%, 160%, letos pa že 254%. V povprečju je čisti osebni dohodek na zaposlenega prese-gal ČOD/Z v gospodarstvu občine Ljubljana Vič-Rudnik za 55,2% (1986), 60,2% (1987), 63% (1988) in za 38,7% (prvo polletje 1989). V vseh teh letih so imeli nadpovprečne osebne dohodke v Inštitutu Jožef Stefan, Elektroinštitutu Milana Vidmarja, Inšti-tutu za matematiko, fiziko in mehaniko, podpovprečne čiste osebne dohodke na zaposlenega pa v Iskrinih ustanovah, Meta-lurškem inštitutu, Inštitutu za celulozo in papir, Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo, Inštitutu za metalne konstrukcije, Inštitutu za elektroniko in vakuumsko tehniko, Pedagoškem inšti-tutu in Inštitutu za kakovost in metrologijo. IV. VISOKOŠOLSKE ORGANIZACIJE Visokošolske organizacije se pri svojem razvojnem delu pove-zujejo z drugimi fakultetami in inštituti, raziskovalnimi skup-nostmi na različnih nivojih in z DO sorodne dejavnosti. Pri tem je 1/4 raziskav aplikativnih, financiranih preko posebne razisko-valne skupnosti in združenega dela, 3/4 pa je temeljnih raziskav, ki se financirajo preko raziskovalne skupnosti Slovenije. Temeljna je seveda pedagoška funkcija: zagotoviti je potrebno Ijudi, ki bodo izobraženi.imeli znanje, ki ga bo družba potrebo-vala, in ki bodo že uvedeni v raziskovalni proces. Prevladujejo splošna temeljna znanja in le metodološko usmerjeni aplikativni raziskovalni programi, medtem ko so na inštitutih nujna speci-fična bazična znanja. Vprašljivost sedanjega izobraževalnega procesa na univerzi se lahko nakaže v tem smislu: ali univerza siedi razvoju, njegovim potrebam oziroma strategiji, in ali pri specialističnem študiju zahteva raziskave (magisteriji, disertacije ipd.) v smeri potreb ali v smeri individualnih nagnjenj oziroma sposobnosti.s ciljem doseganja potrebnega akademskega na-slova. V. FINANCIRANJEZRD Pričakovati je bistven premik v financiranju ZRD: dosedanje usmerjanje sredstev preko PORS in RSS bo verjetno nadomeš-čeno z odločanjem skupščine SRS in prevzemanjem odgovorno- sti za predloge strategije, programa in financiranja ZRD s strani republiškega resornega upravnega organa. Variantna rešitev bi bila morda po vzoru zahodnega sveta formiranje nevtralne fonda-cije, ki bi odgovarjala za ustrezno strokovno politiko na tem področju. V primeru neustreznega izvajanja bi imel republiški upravni organ možnost preveritve, spreminjanja in zamenjevanja odločitvenih organov. V smislu sprememb financiranja poteka tudi reorganizacija raziskovalnih skupnosti: opuščanje občinskih skupnosti, vnaprej pa tudi mestne in republiške skupnosti, vsaj v dosedanji organiziranosti. VI. ORGANIZACIJE ZDRUZENEGA DELA Z anketo smo hoteli ugotoviti stopnjo razvitosti posameznih razvojnih služb in njihovo povezavo z ostalimi službami v OZD, s tem pa tudi uspešnost same razvojne službe oziroma inovacij-ske dejavnosti. Razvojna služba je v posameznih OZD organizi-rana na več načinov (v okviru razvojno tehničnega, programsko tehničnega in tehničnega sektorja, samostojno kot štabna služba direktorja, matrično in projektno, ali pa samo kot funkcija), od samega načina organiziranja pa je odvisno število zaposlenih raziskovalcev. Zaradi pomanjkljivosti podatkov.na podlagi ankete ni možno podati celovite informacije o razvitosti in uspešnosti razvojnih služb v posameznih OZD. VII. INOVACIJSKA DEJAVNOST, PRENOS RAZISKOVALNIH DOSEŽKOV V GOSPODARSTVO Pri analizi vlaganj v področje znanstvenoraziskovalnega dela in inovativne dejavnosti v gospodarskih organizacijah združenega dela občine smo ugotovili, da gre za zelo majhne, relativno zanemarljive zneske. Ta ugotovitev temelji sicer le na podatkih o prikazanih sredstvih, za katera podjetja uveljavljajo oprostitev davščin iz dohodka, kaže pa le na relativno nizko stopnjo uvelja-vitve in plačevanja inovativne dejavnosti. Tudi podatki, ki so nam jih posredovali inštituti kažejo, da je bilo od raziskovalnih projektov, ki so se realizirali v obliki nove proizvodnje, le malo uresničenih na področju viške občine (npr. Jožef Stefan 15 pomembnejših razvojnih projektov v zadnjih treh letih, od tega le del enega (DO Varnost) na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik). Izvršni svet skupščine občine si je že v letih 1984-1985 zadal nalogo pospešiti prenos poskusne ali obstoječe proizvodnje v nove organizacije drobnega gospodarstva. Tudi kot posledica te iniciative so bili ustanovljeni npr. DO Tipro, Center za trde prevleke Domžale, Center za prenos tehnologij in še nekaj podje-tij oziroma enot drobnega gospodarstva. Ne glede na določene uspehe pri izločanju in osamosvojitvi posameznih segmentov proizvodnje iz znanstvenoraziskovalnih organizacij menimo, da je vprašljiva domneva, da je to najbolj smiselna smer izkoriščanja raziskovalnih dosežkov. Menimo.da bi bilo potrebno z materialnimi sredstvi podpreti ZRD - tam avtonomno oblikovati nova znanja in nove proizvode - zagotoviti izločitev podjetniške skupine iz inštituta ali pa ponuditi idejo in postopek neki podjetniški skupini, ki bo tržno proizvodnjo izpe-Ijala. Verjetno je bolj pravilna obratna pot, le da se v dosedanjih pogojih gospodarjenja še ni uspela uveljaviti. Velik problem ZRD je namreč nerazviti trg. Podjetja sama ne čutijo dovolj pritiska, ki bi jih silil nadomestiti proizvodni proces ali star izdelek z novimi tehnološkimi rešitvami. Predlaganje novih proizvodenj s strani inštitutov se ni obneslo, podjetja v večini primerov, že zaradi tega, ker niso zaživela s projektom, niso vzpostavila novih pro-gramov. V tržnih pogojih bo naravna pot slej ko prej naslednja: prvo iniciativo bo dal podjetnik, ki ugotovi potrebo na trgu oziroma jo želi s prevzemom rizika preveriti. Podjetnik je lahko seveda tudi raziskovalec, član inštituta, ki ima poleg znanstvenih tudi ostale potrebne lastnosti, praviloma so pa to posamezniki ali podjetja izven ustanove. Ti predstavljajo vzvod, preko katerega bo trg zahteval znanstvene raziskave in inovacije ter določal posredno tudi smer temeljnih raziskav oziroma širitve specifičnih znanj. Inštitut mora pri tem ponuditi znanje - raziskovalce, torej en del mešane skupine, ki vsebuje poleg tega še podjetnika in Ijudi, ki so usposobljeni za pripravo proizvodno tehnične dokumenta-cije in realizacijo ideje do poskusne proizvodnje in prodaje. Pri tem je velikega pomena zagotovitev pogojev za tako sku-pino, kar pomeni, poleg osnovne infrastrukture. tudi univerzalno in specializirano opremo, vse skupaj torej tehnološki park. Tak naravoslovno tehnološki center v slovenskih razmerah že obstaja pri Inštitutu Jožef Stefan. Obstaja v eni od pojavnih oblik, kajti tehnološki park ni zacementirana celota na enem mestu, temveč pomeni sklop, lahko tudi prostorsko ločenih možnosti vzpostavi-tve razvoja neke nove proizvodnje. Skupina mora v ustreznem roku, npr. 1 do 2 leti, izpeljati poskusno proizvodnjo, nato pa organizirati nadaljnji proces z isto ali novo opremo in z novo organiziranostjo drugje. VIII. VLOGA OBČINE IN OSTALIH DRUŽBENOPOLITIČNIH DEJAVNIKOV Občina kot družbenopolitična skupnost naj bi zgora) omenjene procese čim manj ovirala, na posameznih področjih pa vplivala na ustvarjanje ugodnih pogojev za razvoj: A. Omogočanje prostorskih možnosti: 1. V občini so inštituti lahko načrtovali oz. uresničili naslednje širitve v zadnjem času: - Inštitut Jožef Stefan: razvojno raziskovalni laboratorij - Kemijski inštitut Boris Kidrič: nadzidava in adaptacija pod-strešja in investicija v raziskovalno opremo - IEVT: nadgradnja obstoječe stavbe - FAGG Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo: predprojekt - Inštitut za celulozo in papir: prizidek k obstoječi zgradbi in prizidava pol. ind. hale - Metalurški inštitut: proizvodno raziskovalni objekt za pilotno proizvodnjo 2. Pri prostorskem planiranju so za potrebe ZRD rezervirane naslednje možnosti širitve: - inštitutska cona VI 2/11 in 2/10 - pri ostalih conah, kjer inštituti že obstajajo, se pri izdelavi prostorskih načrtov prioritetno upoštevajo njihovi interesi - lokacija kolegija raziskovalcev 3. Izredno pomembna je izgradnja Centralne tehniške knjiž-nice, ki jo je potrebno zagotoviti čimprej. 4. Rezervacija lokacije za eventuelni tehnološki park, ki je lahko tudi nižje tehnološke zahtevnosti (v povezavi s conami drobnega gospodarstva). B. Nadaljnje aktivnosti so še naslednje: 1. Ustanovitev PIC - valilnice novih podjetij in z njim v zvezi tudi načrti za zagotavljanje določene infrastrukture in modificira-nega tehnološkega parka. 2. Akcija oz. izziv za mlade podjetnike: iščemo mlade Ijudi, ki znajo in si upajo. 3. Ustanovitev oz. pomoč pri ustanovitvi manjših podjetij kot so npr.: Center za prenos znanja in tehnologije, ipd. in s tem v zvezi politika oddajanja poslovnih prostorov, ki prioritetno obravnava novo ustanovljena družbena podjetja drobnega gospodarstva. 4. Vplivanje na oblikovanje strategije znanstvenega raziskova-nja s področja skupnega razvoja mesta in same občine, pred-vsem oblikovanja prioritetnih kriterijev in usklajevanja raziskav različnih strok pri realizacijah kompleksnih razvojnih nalog (npr. komunalne infrastrukture). 5. Zagotavljanje boljše transparentnosti -poznavanje tega, kaj se na posameznem področju dogaja v ZRD in kaj v gospodarstvu oz. pri drugih uporabnikih. Ob tem predlagamo kot enega izmed nosilcev razvojni svet pri izvršnem svetu skupščine občine. 1 2 3 4 S 6 NA-HA 20/18 138/97 121/75 96/67 90/2e TEHNliKE -ZS-1 ... -ZS-2 -18-3 23/22 10/10 3/3 136/101 94/60 •77/77 143/132 101/76 72/66 130/102 94/50 65/54 165/36 98/18 71/27 NEDICINSKE 12/9 39/28 30/32 29/24 20/2 BI0TEHNI5KE 14/13 60/28 62/64 76/56 65/26 DRUžBOSLOVNE 9/B 38/29 37/35 12/11 21/13 HUHANISTI6NE 11/10 24/13 17/15 20/19 21/7