' 264 (PomiezM Kevlfci 8 viairjer.) f Izhaja vuk dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. UredniJtvoi Ulica Sv. Frančiška AsiSkega It 20, L ludstr. — Vsi d opiti naj M pošiljajo uredništvu lista. Nefranltirana pisna s« ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj Usta .Edinost". — Tisk tiskarne „Edinosti*, vpisane zadruge t omejenim poroftvom v Trstu, ulica Sv. Frančiika AaiŠkega St. 20. Telefon uredništva in uprave Štev. 11-57. Naročnina mala: Za celo leto.......K 3120 Za pol leta.................... 15 60 MM tri mesece............... „ 7*80 ta nedeljsko Izdaj« m celo leto.......6 20 sapolteU................ _ 3*60 V Trsta, v nodoljo, 2». 1917 Letnih XUC. Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v ilrokosti ene kolon* Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov . . . . mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, cglasi denarnih za- \ - - • • .........mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20 — vsaka nadaijna vrsta............. 2!-* MaU oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pobijajo upravi lista. Plačuje se izključno la upravi .Edinosti- — plača in toži se v Trstu. '^^EiiJTrt! 0-fS3L? n®haiata v Sv. FrančiSka AsiSkega St. 20. — PoStnohranilničnl račun St. 841.652. Zvezno armadna poročili AVSTRIJSKO. DUNAJ, 22. (Kor.) Uradno se razglasa: 22. septembra 1917. Jugovzhodno bojišče. — Zapadno Ohridskega jezera so avstroogrske čete po težkem boju odbile močan francoski napad. Vzhodno bojišče. — Pri avstro-ograkih četah nobenih posebnih dogodkov. ha ! i j a n s k o bojišče. — Nepreneseno. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 22. (Kor.) Veliki glavni stan. 22. sepicmbra 1917. Zapadno bojišče. — A« mada kralje v iča R?mr.?hta: Po srditih ognjenih s;m k«h. ki so jim ie pri St Julienu sledili brez-u^sni delni napadi sovražnika, io včeraj ć?-poldne topovski boi na lian Irski fronti Ođ opoldne dalje se je stopnjeval <*b obzfi in od Y«ere do Deule zopet do ve!iK2 srditosti. Ob 6 zvečer se ie pričel oil Langemarka do Hollebeke udarce-d iiajjačji £f :>aajoč ogenj, ki je trajal eno ut x V zvezi s tem je prešla angleška peli i.' na mir>£;h točkah fronte zopet v na-Kic-r j? med progami Boesiughe— S ;den in \ pern- Roulers sovražni naval K-jt.fr dtiičuiućeinu učinkovanju nase ar t l'erije u tjm je bli v boiu sz bližin, p ^ii ^i zopet nazej. Dalje južno, od prekopu v > v- M.beke lo sila našega uničeval n? a ogn;a adušila sovražne napadne po-izk;; z; ie p^imično so se pokazale an-c ./padne čete iz s volih ii]as:!Ii po isC".o st> c-dbite. Danes zjutrni so ®e v:*. c-Ti L tf'ijovsr.esn stionjevanju i pehotni b'^ji, ki so se končali pov-S' igodno nas. — Pri drugih armadah je vladalo povsod neznatno boj,?,j .letovanje. V b rih v Flandriji so letale? delovali z vc»&;m uspehom. V obt * zdneh je bik- sestreljenih 29 so v.-«žnih teta! in 2 pri vezna balona. Tri r. letala se pogrešajo. NadporočniK S hfeleh je izvojeval 21. in 22., poročni'* L-iiiov. 21. zmago. Poročnika \Viisthof in Aaan sta setrelila po dve letali. Vzhodnobojišče. — Fronta princa Leopolda Na zapadnem bregu !;»1ne se je pod poveljstvom gen. por. grofa Egona Schmettowa se nahajajoč'i" r divizijam z Jobro pripravljen!r; lii k/epko izvedenim navalom posrečile f ebiti ruske postojanke severozapadno ,] kobova. Izvrstno topovsko in minov-učmkovanje je pripravilo pot pehot! U i so *> letalci pod v odstvom ritasojstr ' r tinca Friderika Sigmunđa Pruskega kljub neugodnemu vremenu podpirali naravnost i/anrno. Sovražnik je bil s silovitim sun-m potisnjen čez reko. Pod pritiskom n:*ših čet je opustit 10 km šireko *n do l\ k ' g|o>H»ko predmobtje na zapadn&in brc-i)vine in pr?begn?l z veliko naglico na v /hodni breg. Jakobovo je v naših rokah, posedli ie bito ujetih nad -1000 mož in uplenjenih nad 50 topov. Macedonska fronta. — V gorovju med Ohridskim jezerom in dorno Skumbi so izvršile močne francoske sile napad; nemške in avstrot>grske čete so po hudem b^ju vnjJe sovražnika nazaj. BtROLIN. 22. (Kor.) Veliki glavni stan. 22. septenihta 1917. zvečer. Topovski bej v Flandriji se nadaljuje. — TSa zasledovanju umikajočih se Rusov smo cd Liwenhoia navzdol povsod dospeli do bvine. Prvi generalr'"? Kvartlrmoisterj d1. Ludendorff. TURŠKO. CARIGRAD, 2!. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Živahno topovsko delovanje na sinajski ironti. Sicer nič bi ^ v enega. »OVRA2NA URADNA POROČILA. Italijansko poiočiio. 21. septembra. — Včeraj zjutraj je napad sovražnika koncem doline Genove na eno naših manjših stražnih postojank južno Zigola izzva! živahen boj. ki se je končal z umikom sovražnika, ki je ostavi! na bojišču številne mrtvece. Na Colbriconu stno dne 19. t. m. nenadoma razstrelili so-v razno protimino; eksplozija je uničila galerijske naprave sovražnika. V Visokem Cordevolu je prodrl včeraj eden naših oddelkov s sijajnim sunkom preko sovražnih obrambnih postojank na Siefu; ker pa v skalovitem ozemlju nikakor ni bilo mogoče napraviti nastanišč in ker so bili naši vojaki izpostavljeni jako srditemu obstreljevanju s strani sovražnika, so se zopet umaknili v svoje izhodne iarke. Rusko poročilo. 20. septembra. — Lhie 19. t. m. je izvršila sovražna pehota v smeri Rige napad vzhodno Lemburga. S krepkim protinapadom Litvincev in s sijajnim sodelovanjem artiljerije je bil sovražnik povsod odbit z velikimi izgubami. 21. septembra. — Na frontah dne 20. t. m. nobenih važnih dogodkov. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 22. (Kor.) \Volffov urad poroča: V Rokavskem prelivu, Biskajskem zalivu in Severnem morju so potopili naši | da je upor Kornilova vnovič resno spravil | podvodniki zopet 4 parnike in eno jadrnico. skupno 18.000 ton. BEROLIN. 22. (Kor.) Meseca avgusta 60 potopili podvodniki osrednjih vlasti skupno 808.000 ton. Od pričetka neomejene podvodniške vojne je bilo uničenih 6,363.000 ton za naše sovražnike uporabljive ladijske prostornine. Vesti Iz Rusije. VOJAŠKE ODREDBE PROVIZORICNE VLADE. PETROGRAU 21. (Kor.) V današnjem povelju na armado in mornarico konstatira provizorična vlada, da je ostavil upor Kornilova pri vojakih in mornarjih nezaupanje proti voditeljem, kar ogroža edi-»ost armade. Vlada izrecno naglasa, da je večina oficirjev ostala zvesta vladi, iz-zemši male skupine. Vsako nadaljno prizadevanje. da bi se vcepilo nezaupanje ;roti osebam poveljstva, slabi bojno silo irmade in zato so povzročevalgi takega razpoloženja v očeh republike zločini, ker razdirajo edini temelj, ki zamore rešiti Rusijo. Provizorična vlada zato razglaša: {. Vsi voditelji, ki niso sposobni za vodstvo in sodelovanje pri utrditvi republi-anske državne oblike v Rusiji, bodo odstavljeni. 2. Višji oficirji velikega gene-lalnega štaba bodo, v kolikor so bili za-leteni v upor Kornilova, odstavljeni. 3. vJete. ki so se udeležile upora, bodo od-- ranjene iz stana velikega generalnega -laoa i a nadomeščene z zvestimi četami. 4. Vsi, ki so tekom upora Kornilova dokazali slabe namene, pridejo pred sodišče. . Vlada zahteva od armade in mornarice iovrniiev k rednemu življenju in popolno akcijsko svobodo za vojskovodje v vseh prašariiih vojnih operacij in izvežbauja itiade in mornarice. 6. Vlada zahteva, da aj se vsaka tekom zadnje krize aretirana oseba izroči oblastim in uvede stroga reiskava v vseh slučajih umorov pred-tojnikov. 7. Ljudje, ki so vsled kake sum-•je ubil; svoje oficirje, so bili aretirani in »ridejo pred sodišče. Vlada opozarja na levarnost, ki nastane lahko za republiko sled takih sainolastnih činuv. Odstop Aleksejeva. PETROGRAD. 21. (Kor.> Načelnik generalnega štaba Aleksejev je odstopil, ker Kerenskij vztraja pri tem, da se morajo v si oficirji, ki so se udeležili zarote Kornilova, odstraniti iz generalnega štaba, ne :a bi se oziral na to, da jih je težko na-J omesti ti z zmožnimi oficirji. Kot naslednik Aleksejeva se imenuje general Cere-itisov. bivši poveljnik jugozapadne fronte. Poostritev nadziranja Kornilova. PETROGRAD, 22. (Kor.) Iz Mohileva -e poroča: Kerenskij, ki se stalno mudi v „davnem stanu, je poklical k sebi več ge-neralov, med drugimi bivšega poveljnika Jugozapadne fronte Čeremisova in načelnika generalnega štaba zapadne fronte iJiihoTiina. Vsled premalo strogega nadziranja Kornilova in njegovih sokrivcev, ki >o internirani v nekem hotelu, vztraja de-'avsko-vojaški svet v Mohilevu na tem, da odvede Kornilov v zapor. Delavsko-vojaški svet je tudi obvestil terenskega i) dvomljivem zadržanju takozvanega Kornilovljevega bataljona, ki čisto nič ne kriva svojih simpatij do bivšega poveljnika kljub temu. da izvršuje stražno službo. Kerenskij je ukazal, da naj se bataljon takoj pošlje nazaj in izroči stražna služba enemu bataljonov vitezev sv. Jurija. Z ozirom na izpremenjeni politični položaj je začasna vlada prepovedanima iistoma »Novoje Vremja« in »Novaja Zizn« dovolila, da laliko zopet izhajata. Kerenskij se hoče proglasiti za predsednika republike? STOCKHOLM. 21. (Kor.) Petrograiski ielavsko-vojaški svet je privolil v sesta-/itev koalicijskega ministrstva z gotovimi pridržki. Ako preiskava odseka dože-ne, da se kadeti niso udeležili zarote Kornilova, potem naj vstopijo tudi kadeti v kabinet, ki naj bo sestavljen še pred sestankom demokratične konference dne 25. t. m. Kakor se govori, se namerava podati Kerenskij v Moskvo in se proglasiti tamkaj za predsednika republike. Izvrševalni odbor dume je protestiral proti aretaciji več članov dume, češ da so nedotakljivi. Savinkov hoče kot navaden vojak na fronto. PETROGRAD, 21. (Kor.) Bivši vojni minister Savinkov je vložil prošnjo, naj se ga uvrsti kot navadnega vojaka v kak napadni bataljon. Vojni minister Verhovskii o svoji nalogi. PETROGRAD, 21. (Kor.) Vojni minister Verhovskij je imel v glavnem odseku delavsko-vojaškega sveta govor, tekom katerega je izjavil, da bo njegova poglavitna naloga restavracija armade, ki bo branila Rusijo proti vuanjim in notranjim sovražnikom. PETROGRAD, 21. (Kor.) V program-nem govoru, ki ga je imel novi vojni rai-nisitr Verhovskij po svojem povratku iz glavnega stana v izvrševalnein odboru delavsko-vojaškega sveta, je podal obširno v nevarnost odnošaje med vojaki in njihovimi poveljniki. Da se napravi red, je vlada sklenila, da vsakega poveljnika, v katerega čete nimajo zaupanja, nadomesti z drugim, ne oziraje se na šaržo, seveda le pod pogojem, da so politično zanesljivi. Vojni minister je nato nadaljeval, da načelnik generalnega štaba Aleksejev ne more ostati na svoj-em mestu, ker ne razume duše vojakov. Drugi, zelo važni problem je znižanje efektivnega stanja armade. Naš narod ne more prenašati bremena take armade. Vlada je zato sklenila. da zniža efektivrfi stanja raznih vojaških organizacij na fronti in v zaledju za eno tretjino, ne da bi se dotaknila pri tem števila aktivnih vojakov in topov. Proces Stiboinlinov. PETROGRAD, 20. (Kor.) V procesu Suhomlinov je imel državni pravdnik svoj obtožni govor, v katerem je popolnoma vztrajal pri obtožbi radi veleizdaje. Argentinsko-nemškl konflikt. BUENOS AYRES, 21. (Kor.) Zborniške stranke so se ločeno posvetovale o mednarodnih vprašanjih. Seja je bila odgode-na na jutri. Konservativna stranka je vlomila predlogo, ki zahteva takojšnje pre-Ivinjenje odnošajev z Nemčijo. Hemd na razpotju. Po glasovih, ki prihajajo iz vrst nemških nacijonalcev, je več kot jasno, da je zavladalo v nemškonacijonalnem taboru ;:iz položen je, iz kateicga ss znajo v krat-izcimili dogodki, ki bi mogli biti odlo-ilui za daljšo bodočnost naše države. Preosnova Seidisrjevega kabineta, ki -e je ocividno izvršila brez predidooega sporazuma z nemškim Nationalverban-iom, je tako omajala dozdevno neomajni vodilni položaj nemških nacijonalcev v državi, da posebno radikalnejši, vsenem-ški krogi odločn« zahtevajo, da naj Na-•ioiialverband, izrinjen iz zaupanja viade n krone, ^topi v najodločnejšo opozicijo -roti novi Seidlerjevi vladi, v kateri sc ahaja tudi Jugoslovan, v čemer vidijo vsenemci odločno, ugoslovanskim in take slovanskim težnjam sploh naproti prihajajočo kretnjo nove vlade. V nemSkonacijonalnem časopisju je bilo e dni čitati tako si nasprotujoče glasove, da si je prav lahko ustvariti pravo sliko o nasprotjih, težkih nasprotjih, ki so glede presoje položaja zavladala v raznih strankah, katere tvore nemški National-verband. Radikalni glasovi zahtevajo, kakor že rečeno, odločno opozicijo, dočin« pa zmernejši opozarjajo z vso resnostjo na odgovornost, ki bi si jo nakopali nem-skonacijonalni poslanci, ako bi se umekni-li od vladne mize, s katere so si Nemci doslej jemali svoje predpravice, in bi svoje mesto prepustili drugim, ki bi bili, kot pač ne more biti drugače. Slovani in kvečjemu še nemški krščanski socijalci. Priti bi moralo torej tako daleč, da bi se ,;rona in vlada izrekli za vlado brez nemških nacijonalcev, kar bi pomenjalo obenem tudi vlado proti nemškim nacijonal-jirm. Nemce bi predstavljali pri vladni ml zi edino le krščanski socijalci, kar bi zna-jilo znaten porast v zadnjem času občutno padajoče politične moči krščanskih so-jfjalcev in zaupanja med ljudstvom v škodo nemškim nacijonalcem; na drugi strani pa bi slovanski kurz nove vlade s slovansko večino moral pomenjati popoln propad nemške nadvlade, nemških pred-pravic in s tem konec netnškonacijonalne časti in slave. Nemški nacijonalci, brez vladne opore in podpore, brez nasilnih sredstev, ki so na razpolago vladajoči stranki, bi bili onemogla stranka, obsojena v razpad, ker bi svojim pristašem ne inoi,la nuditi ničesar onega, s čimer jih je doslej vezala nase, ker bi jim ne mogla nuditi uspehov, predvsem nacijonalnih, katere je dosegala doslej edino le zato, ker je kot vladajoča stranka imela na razpolago vsa sredstva. Trdi kruh opozicije bi bil za nemške nacijonalce neizprosna politična smrt. To spoznavajo treznejši ljudje med njimi in zato tudi prihajajo iz njihovih ust tako resna svarila pred vstopom v opozicijo. Radikalnejšim krogom v njihovih vrstah, pa se zdi opozicijsko stališče celo naravnost zaželjivo, pri čemer pa jih ne vodi morda prepričanje, da bi se mogli s stvarno opozicijo zopet dokopati do nadvlade, temveč grade svojo domnevno boljšo bodočnost naravnost na revolucionarno podlago — irredentizma, za katero jim odpira pot zveza naše monarhije z Nemčijo. V vsenemških krogih je nemški irredentizem že stara stvar; saj je splošno znan Schonererjev program in se menda tudi še ni pozabil oni WoKov hohen-zollernski govor v dunajskem državnem zboru. V smislu tega irredentizma naj bi v opoziciji se nahajajoči nemški nacijonalci zrevolucijoniraii nemški narod v Avstriji. kar naj bi bil njihov odgovor na slovanski kurz avstrijske vlade! Kake naj bi bile posledice, kakšni naj bi bili uspehi take netnškonacijonalne politike, o tem seveda molče nemškonacijonalni viri, ka- poročilo o položaju armade in konstatira!«kor tudi ne povedo, ali naj se la napoved irredentskega stališča smatra za resno, ali pa samo za — strašilo. Po našem mnenju jim gre predvsem v resnici le za strašilo, dočim pa smo na drugi strani tudi trdno prepričani, da bi nemški nacijonalci stvar najrajši izvedli na tej podlagi, tudi če bi ostali na krmilu v Avstriji, samo če bi se jim zdela izvedljiva. V duhu so pač edini vsi, samo o načinu gredo pota narazen. Državni zbor se snide v torek, 25. t. m., in kakor se napoveduje, poda ministrski predsednik dr. Seidler v torkovi seji obsežno programatično izjavo. V ponedeljek bo imelo načelništvo nemškega Na-tionalverbanda sejo. V ostalem pa da bo Nationalverband uravnaval svoje stališče po vladnem stališču. Nasprotja glede stališča napram vladi so v Nationalverbandu porastla že tako zelo, da se je že govorilo o odstopu načelnika posl. Ek)berniga. Ti glasovi so sicer nekoliko potihnili, vendar pa zna prihodnji torek priti do marsikatere odločitve. Dosedanje, rekli bi, breznačelno omahovanje nemškega Nationalverbanda od ene skrajnosti do druge, dosedanji, vsak daleko-sežnejši enotni smoter pogrešajoči lov za trenutnimi strankarskimi koristmi brez ozira na skupni najresnejši položaj države, je dovedio to najmočnejšo parlamentarno zvezo tako daleč, da je resni vladi, kakor vsaj hoče biti sedanja Seidlerjeva, ;>ač nekoliko težko, da bi jo mogla resno upoštevati. Nočemo in ne mcreirio biti preroki, toda mogoče pa je vendarle, da doživimo že ta teden za avstrijske razmere neverjetno dejstvo: nemške nacijonalce v opoziciji. Verjetno, posebno verjetno to ni, kajti polna skleda ima vendarle preveliko privlačno silo, izključeno pa tudi ni. In kaj potem? Ali stvarna opozicija ali irredentizem? Naših ciljev, začrtanih v mejniški deklaraciji, ne more motiti niti prvo niti drugo; naj pride torej, kar ima priti! Gp&riufllstlcna „Edinost". V svojem izdanju od minolega ponedeljka omenja »Hrvatska Država« naš dst parkrai s priznavanjem. NaglaŠa, da je tudi »Edinost« odkrito napovedala »iz-premembo deklaracije« ter zagrozila s »svetovnim tribunalom« (ako bodo namreč odločilni činitelji odklanjali to našo ponudbo.) Na drugem mestu, ko je povda-rila, da so Slovenci veliko »agilneji od nas Hrvata«, se sklicuje »Hrvatska Država« iudi na »Edinost«. Kraj vsega tega pa nas ua uvodnem mestu nazivlje »oportunistič-■v 9. ^ Edinost«!« Radi bi vedeli, na kake stvarne razloge opira »H. D.« to svojo trditev? Naj nam navede dejanja, ki pričajo o našem »oportunizmu« v neugodnem smislu! V prejšnje čase menda ne bo hotela posegati, ko nam vsi objektivni sodeči priznavajo in so nam razna hrvatska glasila tudi v zadnjih časih priznavala, da smo vedno vojevali gigantsko borbo za interese Slovencev in Hrvatov v tem, za vse južno Slovanstvo neizmerno važnem trgovskem mestu. — Torej morajo naši grehi datirati iz novejih časov. Kje so, kaki so? Jugoslovanski klub je podal v državnem zboru svojo državnopravno deklaracijo z dne 30. maja: za združenje Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno samostojno in neodvisno državno telo v okvirju monarhije. Za to deklaracijo smo se mi izjavili takoj in brezpogojno ter smo zastavili • zanjo vsa svoja skromna žurnalistična sredstva. Se več: bili smo v Trstu prvi, ki smo z veliko skupščino poskrbeli za sijajno manifestacijo deklaraciji v prilog in v oporo dekla-racijski politiki Jugoslovanskega kluba. Ubrali smo torej z vso iskrenostjo, odkritostjo in odločnostjo smer, na katero je napotila naš narod oficijelna izjava legitimnega njegovega parlamentarnega zastopstva. Drugače nismo mogli in nismo smeli. Storili smo, kakor mora storiti vsakdo, ki mu ni za lov po popularnosti z nadlicitirovanjem zahtev, ki mu ni — oprostite trdo besedo! — za demagoštvo, ki marveč resnično želi, da bodi velika borba, v katero se podaja naš narod za veliki cilj — res uspešna! To pa more biti le tedaj, če bomo — kakor je dobro rekel zaderski »Narodni list« — znali zatajevati svojo osebnost, če se bomo zavedali, da narodna moč ni ne v radikalnih, ne v oportunističnih nastopih, marveč v složnem delovanju in v edinstveni taktiki, kajti složno postopanje je vsikdar najbolja taktika! Mi bi še pripomnili. da z edinstveno taktiko kluba, ki jo naglasa zaderski list, se mora družiti tudi edinstvenost med parlamentarnim zastopstvom in vso narodno javnostjo, ki pa jo morajo v prvi vrsti posredovati politične organizacije in narodno časopisje. Tej visoki narodni dolžnosti sta se povodom v politični zgodovini nase monarhije zgodovinsko znamenite deklaracije Jugoslovanskega kluba — o tej znamenitosti priča silni krik nasprotnikov na tej in oni strani Litve — odzvala v polni meri naše politično vodstvo in naše — »opor-tunistično« glasilo. Deklaracijo je podal Jugoslovanski klub in podpisali so jo tudi vsi hrvatski in srbski zastopniki v dunajskem parlamentu. In med njimi sta tudi Spinčič in dr. La-ginja, prvaka hrvatske stranke, ki je z odprtim vizirjem nastopila za program našega narodnega ujedinjenja, moža, ki ju menda ceni tudi »Hrvatska Država« — saj jej je dr. Laginja napisal krasen članek povodom njenega rojstva. Za politiko Laginje in Spinčiča smo torej odkrito, brezpogojno, z vsem srcem. V službo te politike smo se stavili brez vsakih pridržkov in s polnim uverjenjem, da je v njej naša rešitev, naša sreča, naša bodočnost. In kakor pričajo manifestacije zadnjih dni, smemo reči, da smo v popolnem soglasju z željo, voljo in čutstvova-njem vsega slovenskega naroda. Kaj se zahteva še več od nas, da ne bomo na glasu oportunizma? Mari naj s stavljanjem še večih in drugačnih zahtev — križamo poti naših zastopnikov?! To bi ne bilo delo za veliki cilj, ne bi bila gradba naše bodočnosti, marveč razdiranje in podiranje. Na našem, gori rečenem manifestacij-skein shodu za deklaracijo so pa tudi padale besede, gorke in grenke, na račun vladnih režimov, kakor jih ne govori noben oportunist v slabem smislu in morda tudi ne marsikak — radikalec. Da, smo tudi »oportunisti« v smislu, da ;?o danih okolnostih s pametnim postopanjem koristimo našemu ljudstvu, s čemer podkrepljamo njegovo gospodarsko in politično pozicijo; ali vedno z narodnim ciljem pred očmi. vedno v soglasju z velikim narodnim načelom. Taki »oportunisti« ostanemo! Trs! in Ju$8Slovan«iyo. Na kršnem Krasu se bije strašna bitka '.a Trst. V Rimu, Londonu in Parizu priznavajo Italiji Trst kotminimumnjenihteritorijalnih zahtev. Slovani v Trstu prote-stujejo proti italijanskim aspiracijam na to inesio, ki stoji na slovenski zemlji in v katerem tvorijo Slovani velik del prebivalstva. Iz krajev preko Učke prihajajo glasovi nezadovoljnosti radi takega protesta — nerazumljivi glasovi za Slovence, ki so za Trst žrtvovali vso svojo narodno silo. ki so se nadejali, da si s Trstom za-gotove neogroženo bodočnost — neusmiljene kritike, nerazumljive za vse tiste, ki so bili priče gigantskih naporov Jugoslovanov v Trstu. Niso bili namreč samo Slovenci, ki so videli važnost Trst; izpre-videli so to v zadnjih letih tudi naši Dalmatinci. ki so se pridruževali narodnim vrstam bratskega naroda. Izguba Trsta bi pomenjala za to državo konec njene moči. konec avstrijske velevlasti, a za Slov ence — narodno smrt! More-li kdo zahtevati od naroda, da bi pevajoč šel v smrt, da bi ne protestiral vsaj, če je že ne more preprečiti? Res je sicer, da se usoda Trsta odločuje nad našimi glavami in preko naše volje; toda, samo tisti, ki nima smisla za psihologijo, ali, ki mu je usoda naroda povsem indiferentna, ne mone razumeti klica, ki je te dni prišel iz Trsta. Trst pa ne more biti Indiferenten za »ugoslovanstvo. Usoda Trsta ie u^oda Ju-"goslovanstva! Naš cilj more biti samo eden, in to čim skorajšnji narodni razvoj, da materijelno in duševno dohitimo napredno Evropo. 2iveti hočemo, kar je na vse zadnje kvintesenca vseh naših političnih programov, kar pomenja. da hočemo dobro in udobno živeti, ne pa životariti, kot smo dosedaj. V ta namen delamo, zato zahtevamo šol, zato zahtevamo narodne svoboščine. Nočemo, da bi naš narod propadal gospodarski, da bi se izseljeval, da bi zapuščal rojstne strehe; hočemo, da bodi enkrat konec našemu siromaštvu! Iz Pešte prihajajo glasovi, da bi bilo dobro skleniti mir tudi z žrtvovanjem samega Trsta; ali takih glasov ne bi mogli razumeti, če bi prihajali z Reke ali Zadra. Za nas ima Trst vitalno važnost. Divimo se razvitim narodom, kakor Angležem, Nizozemcem itd., ali vedno mislimo, da bi ta razvoj mogli doseči, čim bi naš narod zadobil pravico samoodločbe, ko bi se namreč niegove razmere poboljšale; pri tem pa smo taki nepoboljšljivi idealisti, da verujemo, da bi naš narod tudi brez vzorov mogel v nekoliko letih preživeti razvoj teh narodov, ki je trajal stoletja narodov, ki sta jim trgovina in industrija orešla v kri, ki imajo že trgovski instinkt, podedovan od prednikov m vzgajan v njih po vsakdanjih izkustvih od mladih nog Ni tovarniškega delavca brez tovarne ni trgovca brez praktične trgovske vzgoje. Trst pa je velika šola za trgovino, dobra in cenena šola; dobra sola, ker je velika in razvita, a cenena, ker se učenec uCi in __ zaslužuje. Vsa borba za življenje v takem trgovskem mestu je uravnana po trgovinskih principih. Kdor hoče živeti, mora upotrebljati ta načela, a v Trstu živi taka masa našega naroda da ne bi nobUo število šol zadoščalo, da se ostri nje trgovski duh, ker ni specijalne ?ole za vsako specijaliteto trgovine, m ker edino svobodno življenje zajamcu>e razvT>J poedinca v tisti smeri, ki mu je potrebna, ki disknilira in ki omogočuje velikopotezno delo i različnimi silami. Dokler Trst Straa IL V Trstu, dne 23. septembra 1917. vzgaja naš narod za življenje, nlegove trgovske sposobnosti; $ svojim trgovskim prometom vpliva tudi na razvoj ljudi v drugih mestih, in s tem zopet Jači tudi njihovo trgovino. Porečete, da si naš narod more iz lastnih moči zgraditi drugo veliko Solo za trgovino, da si more izbrati za to drugo mesto itd. Ti ljudje ne računajo z realnimi jazmerami. Za novo trgovinsko pristanišče treba stotine milijonov za zgradbo naprav, treba ljudi, ki se razumejo v trgovinskih poslih, in treba odjemalcev, ki nudijo možnost zaslužka! Vse to imamo žc v Trstu. Milijoni in milijoni so tam vloženi v skladiščih, hangarjih, pristaniščnih napravah, ali zasuti s kamenjen v morje. Kdo bi nam, kot narodu, ki je trgovski še neuk in primitiven, zaupal toliko milijonov za dvomljiv trgovski posel? In ako bi tudi dosegli to, ali bomo od svojega dela črpali koristi mi, a!i tisti, ki nam je dal sredstva na razpolago? Narod kmetov, odvetnikov, profesorjev in duhovniku smo, a mislimo, da moremo postati narod trgovcev kar čez noč! Življenje ne pozna skokov. Narod nas se mora razviti v miljeju, ki je ugoden za to, polagoma in postopno, a vsakdo nam bo priznaval, da se ta razvoj da doseči najhitreje in najbolje samo v mestu, ki je na visoki stopnji trgovskega razvoja. A to ie Trst brez dvoma. Vse ideje in vse inicijative ne korist i o nič, ako ni narod zrel, da jih oživotvori. Dalje je uvaževati, da jc Trst tudi naše največje me>to na jugu. Trst ie štel pred; vojno 240.<i, naj ga blagovolita oba vzeti na v Jnr ^t in uvaževanie: (i >m § 2., lit. b, pravil }e namen li. _ Zaveze pospeševanje in bramba duševnih, gmotnih, moralnih in pravnih interesov učiteljstva in šolstva na narodni, napredni in demokraski podlagi. B lini vihar divja naprej z nezmanjšano silo. Čutimo posledice dosedanje krvave borbe, kakršne svet še ni zrl, toda konca še ne vidimo, a slutimo ga v prepričanju, da nam prinese rešitev in izpolnitev naših idealov, ki so: samostojno učitJjstvo in samostojno narodno šolstvo, moralno in materijalno stoječ na trdnih temeljih samoodločev^nja zedinjenja »ugo- razvijamu v Ljubljani, se danes naša prva beseda ne more glasiti drugače, nego tako: V Zavezi avstrijskega jugoslov. učiteljstva združeno učiteljstvo se brezpogojno in navdušeno pridružuje deklaraciji Jugoslovanskega kluba, kakor )a Je priobči državnemu zboru dne 90. mala 1917. S to izjavo gre vzporedno naša prošnja, naslovljena na Jugoslovanski klub in glaseča se tako, naj imenovani klub od svoje slovesno izrečene zahteve pod nobenim pogojem ia za nobeno ceno ne odneha, temveč na) vztraia ob njej do končne zmage, ki daje edino poroštvo svobodnemu in samosvojemu bodočemu narodnemu življenju! Ob uresničenju te deklaracije, ki jo po-nazoruje v majhnem naša organizacija, dobi naše narodno življenje državno konkretno obliko in s to obliko pridejo našemu narodnemu življenju temeljni pogoji obstanka, razvoja iri napredka — torej pogoji zagotovljene eksistence! Brez šolstva pa ni nobenemu narodu življenja, zato ga ne more imeti niti naš jugoslovanski narod. Ne moremo si misliti državne konkretne oblike, ako bi izločili iz nje šolstvo — od osnovnega do visokega, torej šolstvo vseh kategorij — ker bi tako ostalo telo brez duše, studenec brez vode, glava brez misli: dobili bi mrtvorojeno dete! Državna oblika dobi konkretnost, če |i utelesimo narodno šolstvo kot nje sestavni in bistveni del. Naša dolžnost je, da to povdarimo z vso odločnostjo! Vsaki samostojni in svobodni državi je treba samostojnega in svobodnega šolstva, in tako šolstvo mora biti tudi v samostojnem državnem telesu, ki ga zahteva deklaracija Jugoslovanskega kluba pod Habsburškim žezlom. Zato je prva zahteva, ki potrka na naša vrata, reforma vsega šolstva kot glavnega kulturnega činitelja, kot pravira in kulminacije narodne kulture, kot glavne opore v razvoju in napredku, kot glavnega o-rožja v kulturnem tekmovanju in borbi za obstanek! Iz vsega srca želimo, da zacvete iz sedanje krvave dobe vsakemu narodu za-ž olje na doba miru, ki zagotovi vsem in vsakemu razvoj duševnih in telesnih sil ter prekrije grozo sedanjih dni in človeštvu izleči rane s plodovi kulturnega dela. Predvsem želimo to svojemu jugoslovanskemu narodu! Združen in enoten naj tekmuje z ostalimi kulturnimi narodi na kulturnem polju, sam zametajoč tlačenje enega po drugem ter življenje in uživanje enega na škodo drugemu; saj je sam — kakor nihče drugi — prebridko Izkušal vse bolesti, vsa ponižanja in vso nemoralnost vsakega nekulturnega in nečloveškega zatiranja! V tem pogledu stoji naš jugoslovanski narod v lepoti in čistosti nad vsemi drugimi narodi, zato se mu s priborjeno svobodo in potom narodnega šolstva čimprej dvigne in ojači vsa njegova moč in energija, da bo kot novorojena silna kulturna celota uspešno in zmagovito kljuboval vsem bodočim časom in viharjem! Naša osveta ne bo krvava, naša osveta bo kulturna! Šolstvo, reformirano po potrebah in zahtevah naroda in služeče le njemu samemu, okrepi vse njegove duševne sile, zato se pa postoteri tudi narodova produktivna moč, ki bo znala racionalno izrabljati vse plodove in zaklade svoje zemlje ter na vsakem polju in na slehernem mestu postaviti popolnega moža! Nič nam ne pojde v izgubo, zakaj z našo duševno močjo naraste tudi naša gospodarska vrednost in socialna veljava. Materialne žrtve, izdane za šolstvo, utegnejo bili v početku težko občutene, toda z narodovo zavestjo splošnega in vsestranskega napredovanja ter z vedno razvijajočo se narodovo inteligentnostjo se prelijejo materialne žrtve v ra-dovolino narodno davščino, ki jo bo vedno lažje zmagovati, ker bodo njene obresti vedno bogatejše! Temeljita narodna splošna in strokovna izobrazba je neizčrpna gonilna moč, ki slovanskega naroda, torej oboje preroje- ^ - no v novo življenje po zgoraj^nenovamli neprestano Uraini in dviga duševne sile. da delujejo smotrno in namenoma, iščoč novih sredstev in potov, ki prirodne moči. sadove zemlje ter zaklade podzemlja in voda umno naravnavajo in izrabljajo s čim manjšimi stroški, a s tem večjim dobičkom za posameznika in skupnost. Le narodno šolstvo nam postavi na vsako mesto svojca. hi le od svojca moremo in smemo pričakovati. da opravlja svoj poklic tudi s ^letnic; • sroe!n jn ne zgolj mehaniško in mrzlo ka- oseovnih načelih naše organizacije, zato osvobojeno od vsakega tujega gospodstva. Naslonjeni na pravice, ki nam jih dajejo pravila naše organizacije; še bolj pa skjiei:;i>č se na čuvstvo, mišljenje in hrepenenja naroda, ki smo mu učitelji; oprti končuo na svoje dosedanje delovanje v svojih organizacijah, ki smo njega bistvo in si;i ter načelno označili oh Zaveze dne /. septembra 191.?. na; kor tujec, ki naroda ne more ali noče ra- s.iivnostnem zborovanju v Narodnem do-; zameti. Le svojci, ki imajo srce in smisel P O JL> |J S f F K. f^sliionar, kile izginil. Roman. Francoski spisal Ev gen Chaveci*. Ljubeznivi veseli glas, v katerem je de Lozl-;! doslej govoril s starcem, ki je bil ponoroma brez obrambe napram njemu, je postal sedaj rezek in grozeč. — No torej. — je nadaljeval; — povejte mi torej, dragi moj gospod Brichet. zakaj ste mi potem, ko ste mi obljubil hčer in doto. na tak čuden način zavlačeval izpolnitev svoje obljube. Zakaj ste mi vselej, kedar sem vas opominja! vaše obljube! prih. jal s celo krpico praznih besed in iz-g. o rov? Ali veste, kaj je posledica tega zavlačevanja? Ves svet se mi roga____ zaradi mojega bedastega zaupanja v vaša zatrjevanja; s prstom kažejo za rnenoj.... in to me jezi. Z vsemi zasmehovaici se ne morem biti, in tako sem sklenil, da zahtevam zadoščenja od onega, ki me ie ni>iN)!j razzalil, ker me je izpostavil za-tiiuli' vanju. Ko ie bil tako popolnoma sam o tej ponoćni uri s človekom, o katerem sta inu dejala iiaudouin in de Badiere. da je sposoben za vse. ie starec ob grozilnih besedah. s katerimi je de Lozeril končal, vztreretal po vsem telesu. — Kaj pa vendar hočete od mene? — ie zajecljal ves zmeden in se nehote od-meknil od mize. — Vraga, dragi moj, kaj >e tu še trebi* vpraševati? Oženiti se hočem.... in spraviti v svoj žep denar, ki mi gre, — jc dejal de Lozeril s predrznim poudarkom. Brichet je mislil izpočetka, da ga misli de Lozeril umoriti. Sedaj, ko je videl, da ima opravka samo z nestrpnim ženinom, se je oddehnil in odgovoril hitro. — Preden poteče ta teden, bo Pavlina vaša žena in vi v posesti dote____zastavljam vam za to svojo besedo. S to izrecno obljubo bi bil pač de Lozeril smel biti zadovoljen. Vendar pa je precej neverjetno zmajal z glavo in dejal s porogljivim smehom: — Svojo besedo mi zastavljate? Kaj naj Iza narodove potrebe, ki poznajo njegovo dušo, morejo narodu služiti in morejo dvigajoč in pospešujoč vplivati na vse strani v svojem delokrogu. In le tako delo dviga zaupanje naroda do vodilnih in upravnih mest, in le tako delo pospešuje obče napredovanje. Nikogar več ne bo z narodom vezalo samo njegovo službeno razmerje in narobe ne bodo naroda z njim spajali le avtoriteta službe, strah in slepa pokorščina, ampak vezi ljubezni, spoštovanja In zaupanja se bodo prepletale vse-križem, ki iz posameznikov ustvarijo enotno celoto, stremečo v vseh sestavnih delih k napredku in popoln je vanju! Največ nesreče, ki je doslej tepla naš narod, so krivi tuli elementi, ki so se zajedli in vtihotapili v naše narodno telo, služeč sebi po načelu: Divide et impera! Za pridobitev vsake malenkosti in posameznosti je bik) treba bojev in izčrpavanja duševne energije, ki bi jo lahko uspešnejše porabljali, ko bi stala na naši strani pravica in pravičnost. Trpeli smo moralno in materijalno, ko so valovi tujinstva plu-^kali v naše ozemlje, ko je tujec ljudstvo in zemljo izžemal v svojo korist! Novi dom našega jugoslovanskega nareda se mora dvigniti na demokraškem temelju in rasti v znamenju naprednosti pod vseoživljajočim solncem enakosti, bratstva in svobode! Ob reformi šolstva, ki je njega uspešno delovanje označeno s pravkar izrečenimi besedami v širokih konturah, je v Zavezi združeno učiteljstvo pripravljeno vsekdar sodelovati po svojih najboljših silah, z vztrajnostjo in nesebičnostjo, ki nam jo narekuje ljubezen do narodove bodočnosti! Vsakemu takemu pozivu se pokoravamo brezpogojno! Trdimo, da smo na tako delo učitelji v prvi vrsti poklicani, ker se moremo naslanjati na svoje izkušnje, ne da bi zametali nasvete in misli, ki pridejo iz laiških vrst. Kdor hoče našemu narodu srečo — je vsak pozvan, je vsak dobro došel ob tem delu! Roke vseh morajo poprijeti za delo, da pridemo prej do novega življenja! Vsak nam je brat in sotrudnik; samopašnikom, zajedalcem in izkoriščevalcem pa ne sme biti mesta med nami! Na škodo naroda se ne sme nihče več okoriščati! Delo, ki ga je v Zavezi združeno učiteljstvo izvršilo v dobi vojne in ki ga izvršuje še danes, budi v nas zavest storjene dolžnosti. Služimo samo resnici, ako trdimo, da je bilo to delo dvakrat težavno, in sicer v materialnem in moralnem pogledu, ker so nam ležale na poti zapreke materialnega in moralnega značaja. (Konec prihodnjič). Razne politične vesti. Jugoslovansko vprašanje. Znaki kažejo, da se merodajni činitelji bavijo z mislijo, da bi rešitev jugoslovanskega vprašanja — odložili! Že je čitati v listih, ki so blizu tem činiteljem, opazke, da se jugoslovansko Vprašanje mora rešiti »po« vojni. Po vojni! Kakor da se jugoslovansko vprašanje, ako se ne reši med vojno, ne reši s koncem vojne, na mirovnih pogajanjih! Kratkovidnost, s katero razpravljajo v Avstro-Ogrski često naivaž-neje lastne probleme, je naravnost nerazumljiva. In nerazumljivo je — meni zagrebški »Tagblatt« — kako pogosto se ti problemi spravljajo v zvezo z momenta-nim vojnim položajem. Kakor da bi prav hoteli demonstrirati narodom, da so uresničenju svojih želja bliži, če je situvacija na bojiščih manje ugodna! Temu seveda ni tako. In le izredna nesposobnost posameznih državnih funkcijonarjev in poznana omejenost različnih dunajskih in budimpeštanskih listov provzročata pri slovanskih narodih monarhije ta mučni vtis... Rečeni list sodi, da vojni položaj nima z jugoslovanskim vprašanjem nič skupnega. Ali stoje Rusi na rusko-gališki meji, ali pred Krakovom, ali v Karpatih: jugoslovansko vprašanje se mora rešiti v smislu fervatsko - srbsko - slovenskega edin-stva! Grof Czernin je sicer svoje-časno jugoslovanskemu vprašanju odrekal mednaroden značaj; meni, ali vsaj dela se tako, kakor da bi menil, da se more postopati žnjini kot z »no-iranjo« avstro-ogrsko stvarjo. Mi sicer nismo tega mnenja marveč nasprotnega, ia ie namreč jugoslovansko vprašanje v bvoji celotnosti bplj mednarodno, nego pa n. pr. poljsko. Vendar priznavamo, da ima Avstro-Ogrska seveda še po velikem delu v svojih rokah rešitev jugoslovanskega vprašanja. Z drugimi besedami: monarhija more danes še rešiti to živ- Ijensko vprašanje, ali more vsaj s popolno zadovoljitvijo zahtev avstro-ogrskih Jugoslovanov po lastni državnosti uvesti rešitev vsega jugoslov. problema v smislu, njej ugodnem. Ce zamudi te trenotke, se more zgoditi, — da, se navede Jugoslovansko vprašanje na povsem druge poti. Kajti, bodimo odkritosrčni: Jugoslovani monarhije hočejo doseči svoje ujedinjenje in svojo lastno državo v okvirju habsburške države. Da se to res zgodi — za to ni v prvi vrsti skrbeti Jugoslovanom, ampak merodajnim faktorjem v državi. Frankovci razkrinkani. Videč, da ne morejo več varati javnosti z mamečimi programi, gromečimi tiradami, zvenečimi frazami, ultraradikalnimi gesli in krikom o »veliki Hrvatski«, ki da mora priti Hrvatom na krožniku, ako le ostanejo neizprosni in neodjenljivi; videč, da ne morejo več trositi ljudem peska v oči s tistim nesramnim zlorabljanjem in prostituiranjem lepega gesla: Bog i Hrvati!; videč da se javnost ne pušča več slepariti s tistim posiranjem neresničnega, fingirano intransigentnega radikalstva in opozicijo-nalstva v imenu velikih načel, ki so pa jim bila v resnici tuja, ker niso nikdar čutili v srcu ne narodno, ne slovansko in tudi ne hrvatsko, ker so jim bili nar. ideali vedno ler eklamno sredstvo za lastno koristolov-stvo, klikovsko ali pa osebno korist: videč, da jim narod ne zaupa več in da se jim med narodom izgubljajo tla pod nogami, da je njihova ura odbila, so frankovci, pritisneni ob zid po sedanjih dogodkih, po veliki evoluciji v narodu na našem jugu, sedaj sami vrgli krinko z obraza in so se pokazali take, kakor smo jih tu gori o-značili: nenarodne, nehrvatske, protislo-vanske — denuncijante vsega, kar je poštenega v Hrvatski, Srbov in Slovencev. Sedaj psujejo tudi nas Slovence! A to z očitnim namenom, da bi kompromitirali deklaracijsko politiko, ki so jo proglasili naši zastopniki in ki jo ves narod pozdravlja s pravim navdušenjem in nenavadnim soglasjem. Prosimo: ako ti ljudje v svoji »Hrvatski« sedaj, ko je radi naše deklaracije vzhrupel ves sovražni svet, ker se je ustrašil te naše politike, velike poteze in pravega cilja, sumničijo in kle-vetajo vsevprek, ali moremo dvomiti še na tem, da so v službi tujinstva?! Postali so priprega programa nemško-radikalne-ga stremljenja proti jugu in madjarskega imperijalizma! Te dni je rekel »Slov. Narod«, da se čudi, kako da je na Hrvatskem še možna taka stranka! Še bolj pa se čudimo mi, kako more taka stranka imeti med svojimi pristaši tudi — katoliških duhovnikov?! Kako mora biti pri srcu le-tem sedaj, ko jim je naša manifestacija, za deklaracijsko politiko, ki se jej jc pridružila naša duhovščina s svojim višjini pastorjem na čelu, pritisnila na čelo žig izdajstva na stvari Jugoslovanov? storim z vašo besedo?.....Vaš spomin je preslab. Brichetu je inlo pač neskončno veliko j a tem. da bi končal ta mučni razgovor, kajti vkljub žaljivi zavrnitvi njegove moške besede, je vendar odgovoril prijazno: — Pripravljen sem vam dati to zagotovilo tudi pismeno. De Lozeril je ravno tako kot prej porogljivo zmajal z glavo. — Hm! — je menil, — pismeno zagotovilo; to bi bilo že boljše.... pa tudi še vedno ni vraga vredno. Brichet je moral slutiti novo nevarnost, kajti viduo je pobledel in vprašal počasi. — Kaj hočete reči s tem? — S tem hočem reči, da ima tudi pismeno zagotovilo svojo vrednost samo toliko časa, dokier je navzoč tisti, ki ga je iiodal in se ga je mogoče držati. — Poštenjak sem, — je vzkliknil užaljeni Brichet s kolikor mogoče trdnim glasom. — Mogoče; toda ste pa še nekaj drugega.... in ravno to je nesreča, — jc od- ADrovizacfiiske stvari. KAJ DOBIMO TA TEDEN? Ta teden, od 24. sept. do 29. sept. t. 1. (35. razdeljevanje), se bodo mogla proti preščipljenju štev. 35. izkaznice za živila) dobiti naslednja živila in drugi predmeti aprovizacijske komisije in sicer na eno osebo: KORUZNA MOKA. Vi kg korazne moke po 80 vin. kg. TESTENINA. J4 kg testenine po K 176 kg. JAJCA. 1 (eno) jajce na osebo in teden po 22 vin. eno. SUHO ZELIŠČE. 10 dkg suhega zelišča po K 10— kg; za manj imovite sloje (z rdeče prečrtano izkaznico za živila) po K 5'— kg. SUHA ČEBULA. 5 dkg suhe čebule po K 16'80 kg. 5 dkg 84 vin. KIS. Ve litra kisa na osebo in teden po 48 vin. liter. — Tekom tega razdeljevanja dobe kis tudi lastniki izkaznic javnih kuhinj in ubožnic. SIROVO MASLO. Na vsakih 6 (šest) odrezkov oficijelne izkaznice za maščobe, veljavnih za čas od 24. do 30. t. in., se bo tekom tega razdeljevanja v vseh prodajalnah, kjer se razpečavajo živila aprov. komisije,, obenem z drugimi živili moglo dobiti tudi 120 g (12 dkg) sirovega masla na osebo po K 13'84 kg (12 dkg K 1'66). — Cena za manj imovite sloje z rudeče prečrtano izkaznico po K 6'— kg (12 dkg 72 vin.). SLANINA. Izkaznice št. 17. za slanino veljajo do vštete sobote. 29. t. m. govoril de Lozeril, trdno mu gledajoč v oči. — Kaj pa sem? — Mesečen ste, dragi moj. Ob tem počasi in z najnesramnejšo po-rogliivostjo izrečenem odgovoru je stresla Bricheta mrzla groza. Nehote mu je ušel pogled tja na mizo, kjer ste ležali pištoli, in ob pomisli, da ju ne more uporabiti, da je brez obrambe izročen svojemu nasprotniku, se mu je obraz skremžil v onemoglem srdu in v očeh mu je zažarel divji ogenj. — Oho. človek bi mislil, da se je divja zver zavlekla v miroljubno Brichetovo vnanjost. — si je mislil de Lozeril, začuden vsled strahovitega izraza v Bricheto-vem obrazu, katerega je sedaj prvikrat opazil pri starcu. Ne da bi le količkaj izeremenil svoj nesramni način govora, je de Lozeril pokazal kozarec. — Pijte vendar, — je dejal, — ponavljam vam, prečastiti prijatelj, da črešnje-vec potolaži tudi najhujše razburjenje. (Dalje.) DOPOLNILNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE. Dotične osebe, ki opravljajo težko dela ter imajo zato pravico do dopolnilne izkaznice za kruh in do dopolnilne izkaznice za maščobe z odrezki, zaznamenovanimi s črko S, dobe proti izročitvi odrezkov te poslednje izkaznice, veljavnih za čas od 24. sept. do 30. sept. t. 1., dopolnilno izkaznico s štev. 36, ter morejo nanjo do vštete sobote, 6. oktobra, v običajnih prodajalnah dobiti 3 {tri) dkg slanine. Dopolnilne izkaznice št. 35. veljajo do vštete sobote, 29. sept. t. I. SVINJINA. V torek, 25. t. m., se prične prodaja svinjine proti izročitvi izkaznic št. 28, ki so že v posesti občinstva. Prodajala se bo pri vseh slaninarjih in sicer na izkaznice št. 1 A, B, C, D, E, v torek, 25. t. m., na izkaznice št. 2 A, B, C, D, E, v sredo, 26. t. m., na izkaznice št. 3 A, B, C, D, E, v četrtek 27. t. m. Kdor bi iz upoštevanja vrednega vzroka ne mogel kupiti svinjine določenega dne, jo more dobiti popolnoma izjemno v soboto.. 29. sept. t. 1. Vsaka oseba ima pravico, da dobi na eno izkaznico št. 28 10 dkg sveže svinjine po K 8'— kg. Cena za manj imovite sloje (z rudeče prečrtano izkaznico) po K 4'40 kg. IZKAZNICE ZA SVINJINO. Tekom tega razdeljevanja dobe odjemalci izkaznice štev. 29. za svinjino. IZKAZNICE ZA GOVEDINO. Nadalje dobe odjemalci izkaznice št. 10 za govedino. Kdaj stopijo te izkaznice v veliuvo, se objavi posebei. KROMPIR. Tekom tega razdeljevanja dobe odjemalci izkaznice št. 34 za krompir ter morejo nanje na vseli trgih dobiti po 1 kg krompirja na osebo in teden po 68 vin. kg. — Cena za manj imovite sloje (z rudeče prečrtano izkaznico) 40 vin. kg. VSOLJENE SARDELE. Na običajnih mestih se bo nadaljevala prodaja vsoljenih sardel. VŽIGALICE. Dobivale se bodo švedske" vžigalice, ali ne več kot 8 škatljic na izkaznico, sicer po 6 (šest) vin. škatljica. * m m Rediina moka in kondenzirano mleko za starce, bolnike in otroke. 1 zavoj redilne moke (250 g) po K 1'— zavoj in 400 g kondenziranega mleka po K 775 kg; 400 g (40 Jkg^ K 2'90. -- Tl tega razdeljevanja se preščipne štev. I\ . rumenih izkaznic (za otroke) in štev. II. sivih izkaznic (za sta-ce in bolnike), ve-lavnih za meseca september in oktober. Ne bo se torej dobivalo onega Vi kg koruzne moke za otroke, ki so jo bili odjemalci že nakupili obenem s kondenziranim mlekom (na rumene izkaznice). Lastniki izkaznic za naravno mleko imajo pravico samo do 1 zavoja redilne moke proti preščipljenju št. IV. izkaznice in sicer morejo to redilno moko dobiti v oni prodajalni, v kateri nakupuje domačo gospodarstvo, kateremu pripada imejitelj izkaznice za naravno mleko. Prodaja ogSia in drv. V prihodnjih dneh se bo prodajalo oglje in drva za kurjavo. Pravico do nabave imajo sledeče številke (in sicer rdeče izkaznice). Na vsako izkaznico se dobi po 10 kg — 20 kg. Izvršena prodaja se zaznamuje s tem, da se preščipne številka 1 oziroma 2 izkaznice: Barriera vecchia: štev. 348—362 dne 24 9., štev. 363—377 dne 25. 9. štev. 378- 392 dne 26. 9, štev. 393—40/ dne 27. 9, štev. 408—422 dne 28. 9, štev. 423—437 dne 29. 9, pri Paliaga, ul. deli' Ohno (20 kg drv za kurjavo po ceni 22 vin. kg), okrajna številka 2), štev. 438—587 dne 24. 9, štev. 588—737 dne 25. 9, pri Rupena, ul. Eoscolo 19 (cena 66 vin. kg okrajna številka 2). Novo mesto: štev. 1—110 (okrajna številka 2) dne 24. 9. pri Mania, ul. Valdirivo 7, (cena 54 vin. kg), štev. 111—220 (okrajna štev. 2) dne 24 9. pri Martinčiču, ul. del Forno 12 (cena 54 vin. kg). Staro mesto: štev.293—402 (okrajna številka 2) dne 24. 9, pri Ogrizku, ul. S. Michele štev. 16 (cena 54 vin kg). Barriera nuova: štev. 221—330 (okrajna številka 2) dne 25. 9, pri Komarju, ul. Scussa 1 (cena 54 vin. kg), štev. 331—440 (okrajna številka 2) dne ?7 9 pri Maniču ul. Scussa (cena 54 v kg), štev 441—550 (okrajna številka 2) dne 25. 9, pri Nemencu, ul. S. Francesco 2 (cena 54 vin kg). , _. _ Sv Jakob: štev. 3543—3622 dne 24. 9, pri Simčiču, ul. dei Risorta 2 (cena 50 vin kg, okrajna številka O, šiev 36?3—3732 (okrajna številka 1) dne 24. 9, pri Hvastja Rozaliji, ul. Salice 7 (cena 54 vin. kg), . ..... šiev. 3733—3842 (okrajna številka 1) dne 24. 9, pri Comor, ul. del Bosco (cena 54 vin. kg). . K jarbola Zgornja: stev. 1—110 (okrajna številka 1) dne 24. 9, pri Fabbris, ul. Montecchi 2 (cena 54 vin. kg), šiev. 111—220 (okrajna številka 1) dne 26. 9, pri Sancinu, Škorklja 508 (cena 54 vin. kg). • • * Vse one stranke, ki so dobile nakaznico za enkratno dobavo oglja, dobe nakazano jim količino pri Ofticini comunale del gas, ul. Campanile. kamor naj pridejo v pon- deljek, dne 24. t. m. » • • Z današnjim dnem so bile napravljene vse nakaznice za premog, ki so bile reklamirane od prebivalstva in so bile izročene v svrho dostavitve policijskim komesarijatom. Vsi, ki so dobili pomotoma več kakor eno nakaznico, bodo pozvani, da nazadnje dobljeno nakaznico takoj vr- V TrStu. dne 23. septembra 1917. »EDINOST« ttev. 264. Stran Hi. rejo, sicer se bodo morali zagovarjati radi kaznivega dejanja. Posebne nakaznice. Kakor te, ki so jih dobivale dosedaj one stranke ki iih še niso imele, se odsedai naprej ne bodo več izdajale. Domače vesti. Ali je kriva aprovizacijska komisija? V zadnjem času je prihajalo v naše uredništvo toliko pritožb o tržaškem aprovi-zacijskem vprašanju, da smo morali dati jzraza istim v raznih člankih in nazadnje v Članku, ki smo ga priobčili pod naslo-vom »Kje je krivda?« v številki od 20. t. nl Ti članki so imeli biti tolmači ljudske nevolje radi prepičlo odmerjenih živil v zadnjih tednih. Saj so nam celo očitali, da si ne upamo o tem vprašanju odkrito go-\ oriti in pošteno zaropotati. Vseeno pa smo smatrali za potrebno, da se o posameznih točkah teh pritožb točneje informiramo na pristojnem mestu in da slišimo tudi drugi plat zvona. Dotični gospod se je najprej pritožil radi načina teh napadov, iz katerih da veje duh naspro-tnosti proti osebam, ki sestavljajo aprovizacijsko komisijo ter radi huj-skajoče tendence posebno članka: »Kje »c krivda?« In vendar imajo gospodje člani tprovizaciiske komisije zavest, da si takih animoznili nasprotstev niso zaslužili, ker jih je vedno vodila najboljša volja, \;;ko bi najbolje služili občni koristi. Druži bi bili marsikaj drugače ukrenili, morda nolje in morda slabše. Ne zahtevajo, da bi rc slepo sprejelo za dobro, kar se tam skrene, ne zahtevajo, da bi bili prosti vsa-l? kritike, nasprotno, všeč jim je, če se o -nihovih odredbah razpravlja stvarno ter jih kritikuje, ker se jim na ta način podaje prilika za pojasnila in morebitne boljše ikrepe. Vendar poudarja, da se v marsi-o živila, katera razdeljuje, prepičla. Temu pa ona ni kriva, saj se trudi na vse nogoče načine, da bi od centralnih zavodov in potom nakupa pridobila večje množine potrebnih stvari. Toda vojna je, in posledica iste je splošno pomanjkanje. So pa ludi drugi razlogi, ki povročajo krivično razdelitev živil v posameznih delili na se države, a nasproti tem razmeram je tržaška aprovizacijska komisija brez vsake m c ČL (Dualizem, izvozne prepovedi iz posameznih kronovin, pomanjkljivosti pri centralah itd.) Večina živil je kontingenti- na korist ubožnejših slojev, kakor ljudske kuhinje, šolske refekcije i. dr. Aprovizacijska komisija ima svoje največje zadoščenje v tem, da je dosegla pravično razdelitev razpoložljivih živil, bolje nego marsikje drugod in smelo trdi, da se nikjer po takih komisijah ni razdelilo toliko različnih živil in potrebščin med ljudstvo kakor uprav v Trstu. Pripravljena pa je sprejemati in poslušati dobre in dobrohotne nasvete, naj pridejo od kodersibodi in poživlja vse, ki so dobre volje, tem potom k sodelovanju. Za informacije in pritožbe obstoja za stvari aprovizacije urad v ulici della Borsa št. 2, ki naj se ga pridno poslužujejo vsi, ki potrebujejo pojasnila, ali imajo kake pritožbe, toda za svoje pritožbe naj prinašajo tudi dejanja in dokaze. Vprašanje krompirja. Z Dunaja se nam poroča: Komisija za vojno gospodarstvo se je pečala v petek z vprašanjem krompirja. Minister Hofer je utemeljeval vztrajanje pri zistemu dobavnih pogodb. Vsled letošnje suše je vlada iskala sredstev, da kljub vsem posledicam teh pojavov pripravi kmeta k dobavi. Nato je poročal o rezultatih enkete o krompirju, ki se ie vršila pred kratkem in na kateri je bila svobodna trgovina s krompirjem vsestransko odklonjena. Izjavil je, da se zamore letošnjo žetev — brez prevelikega optimizma — ceniti na 70—SO milijonov metrskih stotov proti 50 milijonom v mi-nolem letu. Od 26 milijonov ljudi, za katere je treba skrbeti, je 9 milijonov takih, ki se preživljajo sami, 17 milijonov pa ne. Ako se računa za slednje milijon metrskih stotov pro milijon, za armado in industrijo in druge manjše potrebščine pa 3 miliione stotov, dobimo tako 20 milijonov centov, to je 26—30% pričakovane žetve. Uvidevši velike težkoče Galicije glede pridelovalnih in prehranjevalnih razmer je morala vlada, v gotovem oziru pri kontingentiranju dati Galiciji prednost. Zistem sam se ni čisto nič izpremenil in se tudi ni bati, da bi pri oskrbovanju s krompirjem nastale kake zakasnitve. Minister je opozarjal nato na prevozne težkoče in je izjavil, da je bil letos sestavljen natančen prevozni načrt, ki določa, da je 2/3 žetve treba še pred zimo spraviti v konsumne kraje. V3 pa spraviti. Povprečno prideta na osebo in teden več nego 2 kg; težaki bodo morali seveda dobiti večje odmerke. Napačno pa bi bilo, ako bi kar določili, da mora prebivalstvo dobiti vsak teden določen odmerek. — Krompir se bo razdajal na tedne in mesece po razpoložljivih količinah, ker je na vsak način treba preprečiti, da bi kdai spodinja k istemu višemu gospodu, pri katerem je bila predpoludne. Tudi ta je odgovoril, da ni možno, da ne more izdati posebne izkaznice. Na vprašanje žene, kam naj se obrne, jej je vrgel potrdilo na mizo, rekši: Pojte si iskat po zraku — mene ne briga to! — Ker mu je v umlji-vem razburjenju odgovorila: Fant je lačen, vi lahko govorite, ker ste morda siti! — je obdržal potrdilo s pripombo, da jo bodo klicali na sodnijo! In sedaj? Kaj naj stori ta družina s tem dečkom? Od svojih, itak preskromno odmerjenih racij ne more hraniti dečka. Ne sme in ga tudi ob sedanjih razmerah ne more poslati domov na Cerkljansko? Ali naj dečko iz takega vzroka pretrga študije? To bi bila vendar prehuda krivica za dečka in za njegove starše. Opozarjamo merodajne činitelje na ta slučaj. Morda bi bilo umestno, da bi tudi ravnateljstvo ukrenilo kake korake! Za politiko »Jugoslovanskega kluba«. »Ljubljanska duhovščina je na konferenci 16. t. m. sprejela resolucijo, ki pravi: Duhovščina dež. stolnega mesta Ljubljana iskreno pozdravlja »Izjavo« podano dne 15. septembra 1917. od vrhovnega zastopstva cerkve in slovenskih političnih strank na Kranjskem z ozirom na deklaracijo »Jugoslovanskega kluba« na Dunaju z dne 30. muja 1917. in na mirovno noto papež i Benedikta XV. — ter se ji odločno in v r olncni obsegu pridružuje.« Šolska refekcija. Oni učenci, ki se niso zgiasili ob določenih dneh v svrho revizije, se morejo zglasiti še danes med 2 in 4 pop. in sicer v onem revizijskem uradu, kjer bi se bili morali zglasiti prvotno. — V pondeljek in torek se morajo zglasiti v svrho revizije učenci in učenke ljudskih šol okolice in sicer jutri, v pondeljek, dečki, v torek pa deklice. Zglasiti se je med 2 in 3 pop. v refektorijih v Skednju, na Vrdeli, v Rojanu in v Barkovljah. — V sredo, 26. t. m., se bo vršila revizija za rana, vsled česar se ne sme razde^evati zmanjkal vskd trenotnih težkoč. Minister rad zakonito določeno mero kruh, sladkor, maščobe itd.) Teh živil Tr-žačani niso prejeli nikoli manje nego pred-oi^ano. Aprovizacijska komisija bo tudi še nadalje zastavljala vse svoje moči pri oblastih, katerim je podrejena, da bo za Trst določena in nakazana večia množina živil, posebno radi tega. ker Primorska letos vsled suše ni imela skoro nobenega pridelka. Glede svojih nameščencev se aprovizacijska komisija strogo drži sploš- je ponovno apeliral na dolžnostni čut vseh konsumentov in producentov, da bo možno ustvariti zistem, ki bo — čeprav ne popoten — vendar primerno funkciioniral in ki zagotovi, da vsaka kronovina dobi tudi gotovo rezervo za seme, da bo prihodnje leto pridelek možno še pomnožiti. Obrtna šola. V zadnjih časih, tudi pred malo dnevi, je dopisnik »Edinosti« izražal mnenje, da ne moremo zato dobiti sloven- ^Tssar.sKSi a .-»asa ssissi med državo in občino o izključnem ljivih živil in nimajo ti glede plač pa se ji zdi pravično in previdno. da so določene tako da se morejo nameščenci preživljati in se vzdržati v kolikor mogoče popolni delavski sposobnosti. Aprovizacijska komisija bo vsakemu hvaležna, ki ji naznani slučaje zlorabe od strani nameščencev. V slučajih, za katere je izvedela, je nastopala zelo strogo. Namesto pavšalnih pritožb, naj se navedejo in dokažejo konkretni slučaji, da se jih bo moglo odpraviti. Oni gospod iz ulice Giorgio Galatti pa ni imel z aprovizacijsko komisijo ničesar opraviti. Zdi se, da se še ne ve natančno, kako je sestavljena apro-\ izaeriska komisija, ako se trdi, da je v isti iz ljudstva komaj toliko mož, da se jih more našteti na prste ene roke in da je vse ostalo v rokah državnih uradnikov in aprovizacijskih nameščencev. Aproviza-cijska komisija funkcijonira kot organ na-mestništva in obstoja iz naslednjih gospodov: Predsednik: g. dvorni svetnik vitez Živnostenska banka Podružnice v Trstu Ulica ^onterosso vogal ul. Naria Ttresa. — Lastna paSaCa. Ce'n jka glavatica K f06.000.00e. — «ex. saklad K ll.llMIt. , izvršuje luilar.lne vso barina In nfčne transakcija* »njal- Uradne ur« od -t pop. MALI OGLASI:: računajo po 4 stot. begalo. Irlastfi« tiak&M Um!« M ra&a,-—=7=— t najo enkrat — Kajmaujia ULJ j: pristojbi as saaia 40 aiotiatc. : □□ ca □□ flebllruiio sobo u.i Aoiuedottu. Nujnosti. i^-če gos o 1 z osemletnim det kom ntnpaj blizu Šole Ponudbe pod ..fioba" na Ins. odd. 147S ISftfVtftlf T ' f-lužbi žali znanja m boljšo HUjpU gosjico is Trsta ali okol ce. 2b~:ib let st iro, ncomudeževune preteklosti. Le resue in saUnćDfl ponudbe poi „Sreča" na Inser odd Edinosti. 1477 Deklico za nadzorovanje otroka J{oja:i, ulica Mirti 10, 1. se ■prejme. 1476 ita- lijanstvu te šole. Ker sem jaz na zadnjem obč. zboru našega Pol. društva omenil ono pogodbo in s tem morda dal povod navedenemu dopisnikovemu mnenju, se čutim dolžnega povedati, da bi to mnenje utegnilo biti napačno. Pogodbo, obnovljeno 1. 1914. za čas do 1. 1936., sem le omenil kot dokaz krive in škodljive obzirnosti in popustljivosti naše vlade napram italijanskim zahtevam. Utrakvizacija državne obrtne šole tržaške je že sklenjena stvar, kakor je že bilo naznarjeno v »Edinosti«; ko se najdejo potrebne učne moči, ne bo več nobene ovire proti otvoritvi slovenskih paralelk. Da jih ona pogodba ne zamore več preprečiti, izhaja že iz tega, da je sedanje vodstvo opremilo vso notranjost poslopja in svoje tiskovine s — samonem-škimi napisi. Dr. J. W. Opozarjamo na ta slučaj. Družina že- _____________ ________ __ lezničarja Josipa Kobala, bivajoča V An- Šcarpa; člani: dr. Josip Abrain. odvetnik, drona S.a Tecla št. 12., v II. nadstropju. PisornKM vajenca lr. Edvarda Slavika, v Trstu, Dunajska ulica št. d'>, I n. m: tane 1. vinske v dobrem stanu kupujem vsaki množini. Kuret Setteion- istem pridno, pošteno služkinjo od 15—17 let Slovenko. Begunke imajo prednost. Via Ketnota št. 19, I. nad. vrata 3. 14(>9 EniftA^I Anton Jerkift ros'nje r svojem ateljeju rUlOglUI t Trsta, Via deUe Poete kt 10 407 T. Bernardon, mlinski nadzornik, dr. Karel Garavini, tajnik trgovske in obrtne zbornice, Marij Malabotich, trgovec in en zastopnik vojaštva. Valentin Pittoni, dr-ža\ ni poslanec, oz. kot njegov namestnik dr. Edinund Puecher, ravnatelj okr. bolniške blagajne. V zadnjem času sta bila poklicana v komisijo še groi Prandi kot zastopnik Goriške in dr. Kurelič kot zastopnik Istre. Ne more se torej trditi, da je skoro vse v rokah svojim predstojnikom odgovornih uradnikov in nameščencev. Nameščenci so v veliki večini trgovsko izobražene osebe. Poslovanje komisi-fe le pod nadzorstvom namestništva, ki je tudi ustanovilo aprovizacijsko komisijo. Namestništvu so bile tudi predložene bilance, ki so bile pregledane in odobren ... po dveh izvedencih. Deželnemu gospodar- stanovanju — jej je rekla neka gosposkemu svetu za Primorsko, v katerem so dicna, naj prinese njeno družinsko »zkaz- ---nico. Kobalova je pojasnila, da ona iz tehtnih razlogov noče, da bi se deček štel k družini in prosi zato posebne izkaznice 7%, dečka. Dotična gospica jo je zavrnila osorno, da take izkaznice ne more daii in če Kobalova prav želi, jej more dati izkaznico le za osem dni. Nato je šla go- ima pri sebi v oskrbi dečka Ivana Grudna iz Pluženj pri Cerknem, ki je letos prestopil v drugi razred zaposlovalnih tečajev goriške gimnazije. Seveda je gospodinja zaprosila izkaznico za živila za tega de-čka-gimnaziica. V to svrho je šla pred-včerajnjim h komisiji v ulici della Vale. Ker ni imela seboj nobene listine razun izpričevala 1. razreda, jej jc neki tam poslujoči gospod odgoyoril, da ne more izkaznice »vzeti iz zraVa«. Gre naj torei na policijo po potrebno potrdilo. Na policiji so jo uljudno sprejeli in tudi takoj ugodili njeni prošnji. Ko se je popoldne povrnila k rečeni komisiji in predložila zahtevano redarstveno potrdilo ter zahtevala posebno izkaznico za dečka. — kakor jih imajo triie drugi, ki so v isti družini na ! cl H H^HlflfH *unje> volnene in bombaž.«*« odeje. IlUi'idjsU! bombažežino, vrvi v-ake rnno/.ine ter jih plačujem najbolje. Depiccoizuane, ulica Toro 6. 146S Kose sumi epodaje jopiče, obleke in kupujem in plstam drago. — Qras«i. ulica šte v. 6. stare cunje Olmo 1461 Viflfl flAflfft vino *n Mdjevec razpošilja A. IU41J VUUU» Otet, p. Cu&tanj, ivoroško Kupujem tudi btuklenioe, zamačke in sode. 3088 oj eke, strešne opeke ter kamenje. — , Nuc PrOlS-ifJI Mosetig, Trst raggi in dobr j plaćo. I lica Valdirivo 22/1 des io. 140 Slamnate čevlje (Solne). Slav. občinstva in ^osp trgt>ve«*m pr por O čern elamnate čevlje in slanv-ate podplate za v Čevlje, kater« eem aača< izdelo ati, teko da vsalu zahtevi lahko ugodim. Ker je obutev teko dragu, bode ta sa osebe, k: imajo opravilo v sobah, 4obro doSia ?faj vsak poskusi t'r*uc ali 22'/. letih v ©dsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želt posojila, naj se obrne na pisarno v LJubljani, Kongresni trg Stav. 1», ki daje vsa potrebna pojasnila Zadruga sprejtma tudi hranilne vioge in |ih obrestuje po 474°/0 PruStveno lastno premoženje znaša koncem teta 1915 5I9.34S40 K. — Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15 615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 K fc29 Ces. kr. »str. sm dolašhih vdov in sirot vojno-zavarovalni oddelek v Trstu, ul. Lazzaretto veccliio št. 3. S;ji«jem i odslc-j zavarovalne i rcdlogi po xniS»nlh premijalr. Vsle-l tega je v ime. resu vsuke družiae, ki ima očeta, eina ali brata ca bojiSfcu ali pa v Zaledju, da sklene tak0 ceneno zavarovanje čim prej, kajti naii vojaki so izpostavljeni tisočerim nevarnostim. Gosp. župuni in razumniki naprošeni, da vplivajo na obcinarje v tem smislu, ker občina ne ho mogla po vojni sama prevzeti vs.ga bremena za nboge vdove in sirote in tu-ii ni pravično, da bi šlo to breme na rame davkoplačevalcev. Oni, kl lim !• potaklo prvo zavarovalno loto, so vabljeni, da brez odloga obnove zapadlo zavarovanje, da no pridejo v škodo in v iz-ubo pridobljenih si praric Premijo za tako obnovitve sa So b< In nitja. Nihče na ne zamudi priliki*, da ne bo prepozno. Zavarovalni o iilelu v prvom letu Izpćaial rad ««0.000 K drufinam vojakov, 6 dobo po dogovoru ESKOMPTUNI TMOtrSlU apnj«u HRANILNE VLOGE roekega. če tudi ai u4 in jilt obrMtaJ« fO wm* A Vetie stalne vloge ln vloge aa tek. račun po dogovoru. ■telsl davek plačuje zavod um. - Vlaga ie lahko po eao krooo. — ODDAJA )KACE KABlRALNIKEi HRANILNE PUSlGfc) DOK Poštno tra»ilniini račun 10.004. TELEFON št. 952 Ima varnostno celico (safe deposit?" za shrambo vrednostnih listin, dokumentom in raznih drugih vrednot, prpolnoma varno prQti ulomu in požara, urejeno po najcovejRem načinu ter ie oddaja strankam v najem pO najnižjih COnah. STANJI VLOG HAD 10 MILIJONOV KRON. Manik * mlft mfc Stran IV. »EDINOST« Stov. 264. V Trstu, dne 23. septembra 1917. učenke italijanskega in nemškega liceja ter za učence srednjih šol (nižjih) in sicer v refektoriju v Ljudskem vrtu za italijanske. v refektoriju Starega mesta pa za slovenske in nemške šole. Begunci iz južnih dežel, živeči v Trstu, ki se imajo v smislu objave c. kr. namest-ništva z dne 11. 9. 1917 vrniti v svojo domovino. se poživljajo, da se v svrho izdaje za povrnitev potrebnih potnih izkaznic predstavijo pri c. kr. redarstvenem ravnateljstvu v ulici Arciduca Giuseppe št. 2„ v času od 9 ure zjutraj do 2 ure popoldne. Tedensko zdravstveno poročilo. V času od 15. do 22. t. m. je bilo v tržaški občini zaznamovati 1 slučaj osepnic, 2 slučaja škrlatice, 4 slučaje davice, 6 slučajev griže in 60 slučajev legaria. Umrli ste dve o^ebi za grižo in sedem oseb za legarjem. !>ia c. kr. pripravnici za srednje šole na Prošeku se prične šol. leto z iipisovanjem novodošlih učencev dne 24. septembra. L" jenci se imajo javiti v spremstvu starine/ a!? namestnikov; prinesti morajo: šol. spričevalo- krstni list, spričevalo zdravih oči in cepljenju kožic. Vedno isti! Iz Sv. Ivana: Ko se je začela vojna z Italijo, je marsikdo naših ljudi odprl oči ter izprevidel. da pošiljanje slovenskih otrok v italijanske šole vodi k raznarodovanju. V Šolskem letu 1915—16 jn 1916—17 se je lepo dvignilo število otrok, obisktijočih slovenske šole in naravno. italijanskih pa nazadovalo. To pa nikakor ni bilo všeč glavnemu poganjaču, voditelju itai. šole. A ker se je mož koli-kor-toliko bal ter živel v vednem strahu, da ne bi ga kakega dne poslali morda kam na Štajersko, ali Gornje Avstrijsko, ie miroval. Ko je pa letos videl, da je skoro gotov svoje stvari, je razmišljal, kako bi umetno dvignil število obiskujočih otrok. Prvo je speljal na !ed šolsko oblast, da so mestne otroke, ki bivajo precej pri Kandlerju. všolali v svetoivansko italijansko šolo. Nadalje je vse 61etne otroke (tudi slovenske) italijanskega otroškega vrt- skromen mož, lep talent in vnet rodoljub, ki ga je vsakdo rad imel, kdor ga >e poznal in ki mu ostane v zgodovini slovenske literature lep in simpatičen spomin! Spor v S. L. S. še ni poravnan. Na zadnjem zborovanju S. L. S. v Ljubljani je bil glasom oficijalnega komunikeja stranke za predsednika stranke z veliko večino izvoljen zopet dosedanji predsednik, dr. Ivan Sušteršič. Zdelo se je torej, kakor da bi se bila seja vodstva S. L. S. končala v popolni harmoniji, posebno še, ker je oficijalno poročilo v »Slovencu« naslikalo rezultat zborovanja v istem duhu. A to pristransko postopanje je izzvalo sedaj javen protest opozicije in prelat Kalan je v znak protesta odložil svojo podpredsedniško čast, kar je utemeljil s posebno izjavo v »Slovencu«, v kateri konstatira, da na zborovanju sploh ni moglo biti go-voia o kakem temeljitem razgovoru o notranjih razmerah v stranki, ker je večina njegov predlog, da naj se sklepanje o rešitvi spornih točk v stranki odloži za toliko časa. da dovrši knezoškof svojo nalogo glede poravnave, ki mu je bila poverjena, kratkornalo odklonila, dočim je manjšina vztrajala pri svojem predlogu. Kakor poroča »Slov. Narod«, je glavni po- goj za poravnavo, ki ga stavi Krekova skupina, odstranitev dr. Šušteršiča kot načelnika stranke. Slovanska obrtna in trgovska nadaljevalna šola v Trstu, ul. Stadion 21. I. Vpisovanje se bo vršilo vsak dan prihodnjega tedna torej 24.—29. t. m. v konferenčni sobi »Slovenske trgovske šele« od 6—8 uer zvečer. Vpisnina znaša 2 K. Učenci morajo prinesti s seboj izpustnico ljudske sole. oziroma zadnji »Izkaz obrtne nadaljevalne šole«. V vse oddelke šole se sprejemajo tudi deklice pod istimi pogoji, kakor dečki. Reden pouk se prične 1, oktobra. V »Slovensko obrtno in trgovsko nadaljevalno šolo« v Trstu so po § 99 b obrtnega reda in glasom odloka c. kr. namestništva z dne 25. oktobra 1912. št. ca samovoljno vpisal v prve razrede ita-| svoje svobode in še jim nadalje robovalo. Najnovejše je. da imenujejo naše koprnenje po svobodni Jugoslovanski državi vele?zdajstvo, in vse pi i-staše v dike jugoslovanske misli vele'zda-jalce. Mislijo, da se bomo pred tem strahom spreobrnili. Poglejmo temu nemško-nemškutarskemu strahu korajžno v oči. Vsak strah je prazen, znotraj ie votel, zunaj pa «£a nič ni, tako tudi ta strah. Mi hočemo in želimo, da vlada to neod-stro-ogrski monarhiji živečih Slovencev. Hrvatov in Srbov v svobodno, od vsakega tujega (zaradi tega tak krik pri nem-škutarjih!) gospodstva neodvisno, pravično urejeno jugoslovansko državo. Mi hočemo in želimo, da viada čez to neodvisno iti svobodno jugoslovansko državo nao sedanji vladar in njegovi nasledniki iz hiše Habsburžanov. Mi hočemo in želimo, da ostane na^a iugoslovanska država v zvezi z drugimi državami, katerih via- in trgovski vajenci Iz Trsta in okolice, ki ne obiskujejo italijanske šole te vrste in še niso uspešno dovršili obrtnega nadaljevalnega pouka. Po § 100 obrtnega reda je vsakemu mojstru v dolžnost, da tistim učencem, ki še niso uspešno dovršili obrtnega nadaljevalnega ali katerega drugega pouka enake vrednosti, dovoli potrebni čas za obiskovanje obrtne nadaljevalne šole. Ako vajenci v šolo nočejo ho-Jiti. jih mora prisiliti k temu ter gledati na to, da šolo vedno red*.o obiskujejo, sicer ga zadene kazen od 5—200 K in se mu slednjič odvzame pravica, učiti vajence. Vrtstvo. Aie^tna zastavljalnica. Jutri, 1 jek, 24. t. m., od 9 in pol dop. do 1 pop. se bodo prodajale na dražbi dragocenosti serije 139. zastavljene meseca aprila 1916 na rumene listke, in sicer od štev. 15.601 do štev. 17.300, od 3 in pol do 6 pop. pa nedragoceni predmeti serije 140, zastavljeni meseca novembra 1916 na zelene listke, in s?cer od štev. 212.601 do štev. 213.500. precej pristašev in njen program je bil strogo katoliški. Federalisti so takoj po izgonu Spancev začeli neizprosen boj proti centralistom. A konečno bi bila morda ideja edinstva zmagala, da se ni Bolivar za vzdrževanje zveze posluževal proti-ljudskih in protisvobodnih elementov. Da si je skušal ohraniti svojo pozicijo s pomočjo duhovniške stranke, je bila njegova najusodnejša napaka. On je mislil pri tein gotovo računati na versko čustvovanje ljudstva, pozabil pa je na dejstvo, da usta-ja kolonistov proti Španski ni imela samo namena politične vlade, in od z njo združene Inkvizicije, ki je kakor v Španski, tako tudi v nekdanjih španskih naselbinah, tvorila najvažnejšo merodajno moč. (Dalje jutri.) PROSIMO SLOVENSKIH. HRVATSKIH IN ČEŠKIH KNJIG ZA NAŠE RANJENE IN BOLNE JUNAKE TER ZA ONE V OKOPIH. — POŠLJEJO NAJ SE V - - i NARODNI DOM V TRSTU - - rs n ■ v T? I i I ."i 36 ) 333 < PRIPOROČI TURSKE t 93 I ■a I aa I 9* a GAMBRINUS [ vsaki veter | j ob 97, 2 velita mM predstava. L"-"-"J Hermangild Trocca TRST, aOco Borriero vecdilo 8 Ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserov, vezani z medeno žico, iz umetnih cvetlic s ti akovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. Itd. Najiftlij« konkurentne cm«. Ufiietna-fotosraficnl ntelje Trst ulica del Rlva it 42 (pritličje) Trsi tttt Trgovina Jestvrn IVAN BIDOVEO, Trst, vi, Oampanile 13 (J?rg V ponde-1 ronteroaso). Ima v zalogi: čaj, pa-radižno kou-»vrvo. mnogo vrst kock za jnho, žerf in tudi blago aproviz icij-ke komisije. Pristni Jams ka rum, konjak iiartv, vermouth, mal novec. slivove« ter več vrst mineralnih vod. Vse po smernih venah. 414 DAROVL Za moško podružnico CMD v Trstu darujejo vojaki Slovenci, Hrvatje in Cehi v Celju K 95.—. Denar hrani uprava. Imena darovalcev in posamezne darove objavimo v prihodnji nedeljski številki. Denar sprejel blagajnik. Mehanična delavnica. ODLIKOVANA LIVARNI O A OSVALDELLA. Via Med a 26. Izdelovanje in poprava strojev in motorjev. Proračunu 991 Knjigoveznica PIETRO PIPPAN, Trst, ulica Valdlrivo 19. Artistična vezava, žepni koledaiji lastnega izdelovanja. Vp sniki (registri) posebnega sistema. 207 Iz Španske Amerike. m. Mnogo je Bolivar sam zakrivil, da mu ni bilo možno izvršiti svojega velikanskega načrta. Kajti, ne more se reči, da mu ni bila sreča mila: že po njegovih prvih, nad dar bo naš cesar. To j naše politično iu-ic:„„..«' - „ , , . goslovansko '/cr-izpovedanje! Ali ie tore'I *panc' »vojevan.h zma*ah- ^ so osvooo veleizdaja, ako hočemo os-:ati pod žezlom Habsburžanov? Ali je veleizdaja, ako hočemo ostati pri naši star«.Javni monarhiji? Vse to ni veleizdaja! To vedo tudi Ncrnci in nemškutarji! Toda veleizdaja je po ČCiilO '•le Venezuelo, mu je kongres v Angostiiri iv^clil drktaiorsko oblast. Potem, ko je izvršil oni znameniti prehod čez skoraj nedostopne Kordiljere. ki daleč preseda Napoleonov znani prehod čez Alpe, in s tem prenesel vojne opera- cije iz Venezuele v Novo - Granada (današnjo Kolumbijo), je z zmago pri Bočiki njihovem mnenju, da se hočemo otresti njihovega ulitičnega, narodnega in gospodarskega janna Kr se združitL kjer, osvobodi, tudi vso Novo-Oranado, na kar nas tujci ne bodo tlačili Taka »vele?zda- je bj, imenovan za predsednika začasne Ja« seveda m mč sramotnega j" sc mani , d de;ele Združjl na t(J ^ Haj kažnjivoga, i aka »veleizdaja« je častna in zato pravimo: Dal 13og takih »veieizeajulcev«! Bil je to prvi t Fran Maselj-Podlinbarski. V četrtek je umrl v Pulkavi na Nižje Avstrijskem slovenski pisatelj, gospod Fran M&seij, znan širom slo\ enske domovine pod imenom Podlimbarski. Pokojnik je bil rodom iz Krašnje; gnn irije so ga vzeli k vojakom in sicer k dragoncem in ostal je pri vojakih, postal računski oficir in računski stotnik ter šel p*> dolgoletnem službovanju v pokoj in se naselil v Ljubjani. Se ko je služil pri vojakih je vzbudil občno pozornost s svojimi ljubkimi domačimi povestmi in črticami in ime Podlimbarski }e imelo mnogo prijateljev po vsem Slovenskem. Maselj je imel redki dar lepega preprostega in prikupnega pripovedovanja in zato so vsi ljubitelji slovenske j knjige tako radi segali po njegovih spisih. Tudi nekaj prevodov iz češčine je obelodanil nokoinik te uez ... - boje ni državi v eno samo. vei i korak k nameravani združitvi vseh juzno-amerikanskih držav. Ko se je Boiivaru posrečilo, di je pri Truxillo prisilil generala Morillo (najboljšega in najsposobnejšega voditelja španskih armad), da sklene premirje, in da je popolnoma uničil še drugo špansko armado v bitki pri Karabobo, je bil severni del Majolične peči in štedilniki M. ZKPPAR, ul. a Giovanni 6 in 12. Najbolji. Izdelovanja ia najpopolnejia vrsta. Cene smerne. 202 Hotel Continental Trct, ulica Ssn Nicold it. 25 (blizu Cona). Prenočišče za vojake. Dvigalo. Cene zmerne Postrežba točna. 190 Hotel in restavracija METROPOLE Trsi. ulica S. Nicold 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne. ! Jssip struckel * Trst, vogel Wo Morla Teresa-l Cnterina f Novi dohodi volnenega blaga za moške in za ženske obleke, svilenina, etamine, batist gladek in čipkast Čipke za obleke kakor tudi bogata izbira okraskov in ovratnikov L t d. i. L d. Papir. VFLIKA ZALOGA" PA PIRJA za ovitke, papirnatih - rečic lastne tovarne — Valčki raz ik barv in velikosti. Cene zmerne. — Gastone Dollinar, Trst. Via doi Gelsi 16. '256 Isvrifoje vsako fotografičao delo kakor tudi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste ploiče za v sako vrat. spomenike. POSEBNOSTI POV2ČAHJ1 » VSAKE FOTOOilAFIJS um Kadi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naroftba in jih izvršuje na domu, ev. tudi znnaj mesta po ojgzmeraejiib cenah. _ j tn \ Trst, ul. del M im. ki ZDRAVNIK (M Dr. Karol Pernlčlč stanuje v Trstu, ul. Giulia 76III. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintta 39, L od 3 do 4 pop. za notran|ef nervozne In otročke bo- I. *nl (blizu cerkve sv. Antona novega.) IVAN KRŽE - trst § PEazza San Giovanni 1. □ TnlnAfl kuhinjskih in kletarskih potreb- □ &UIJ5U SCin od lesa In pletenin, Škafov. ♦ brent, Čebrov In kad, sodčekov, lopat, re- § Set, sit in vsakovrstnih koJev, jerbasev in + metel ter mnogo drugih v to stroko *pa- □ dajocih predmetov. — PRIPOROČA svojo J trgovino s kuklnjsko posodo v^ake vrste ▲ bodi od porcelan?, zemlje, emaila, kosi- □ tarja aH cinka, nadalje pasamantorje, kletke a itd Za gostilničarje pipe, kroglje, sesalje > >n stekleno posodo za vino i. t. d. I. t. d. O Šivalni stioji. DELNIŠKO DRUŠTVO ŠIVALNIH STROJEV S1NGER, Trst. Cono 20. Prodaja šivalnih strojev in vseh pririklia. Delavnica za popravljale. 258 „Salone Edison" Trst, Vojaški trg (Piazza Ca-erma) Palača Via nello. Naj priljubljeni kinematograF tržaškega občinstva, kjer 89 predstavljajo najboljii gledališki films. 211 Damska krojačnica A. HTEGER, Trst. ulica Torrente it. 30, I. nadst Izdeluje vsakovrstne obleke po angleftkem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. t^ene zmerne. 337 Nepremočljivi plašč!. LEOPOLD HAAS, Trst, Cono 2 in via Barriera recchia 10. Bogate iz bera vojaških plašfiev od K ipraj. 20 — 257 (estvine na debelo. . » . ., v . ,, Bogata iz bera vsakovrstnih jeetvin; proda ee de- juzne Amerike popolnoma izpraznjen od; belo RUGGERO 6AMBEL v Trstu, ulica deUe sovražnikov. Še isto leto ga je kongres v|Acque vogal alice Coroaeo. 2« KONJAK destiliran iz vina lastnega pridelka. Pri oslabelost od starosti in želodčnih tež-kočah je iz vina destiliran star konjak že stoletja znano preizkušeno okrepčilo 12 let starega v 4 pollitrskih steklenicah pošljem franko za 48 K, mlajšega 3 letnega čudovito bolečine tolažeče vdrgavalno sredstvo zoper trganje v udih, 4 pollitrske steklenice 40 K. Vino od 56 litrov naprej. Beli rizling in rdeči burgunder per 1. K 4.20. MNEMKT HERTL, veleposestnik graščina GoliČe pri Konjicah, Štajersko. ♦ Q ♦ a ♦ o ♦ □ -> □ ♦ □ # □ ♦ D ♦ a ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Cermšk v Trstu, ul. Poste vecch^e 12, vogal ulice delle Posle. Izdiranje zobov brez :-: bolečine. :-: m Plombiranje. :«s UMETNI ZOBJE Zlatarnicu w G. Phio v Trstu M Je preselila na Corso (t. 15 v blvlo zl^faralce O. ZercotHfz St Fl**o. Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic ftcL Cene zmerne. Cen« zmerne. Veliko sklađiši® klobukov dežnikov, bel)h in pisanih srajc9 platna Sejnih robce/* moških nogavic itd. iid. K. Cvefikil Trst Corso 2i Cene zmerne. — PostreZba »ožna. Narodna trgovina. ■■ Narodna trgovina. Hranilne vloge sprejema o•-#■1 davtk plahi« sadraga fm» Via^A še lakko po ono krono. Mtn-tanilaiti! rite liJBl mim IHi Trgovsko-obrlno zodrusn o Trsta enim Jem ona 1 Francem Stei 20, IL nastropje « iim Usta „Edinost" Posojila 4aje na osebni kredit in na zailav« proti plačila po dogovora. (Jradne ure: vsak dan za stranke od 8 predp. do 1 popoldne. Priporoča male hranilne Skrinjice, ki so posebno primerne za družine. Umrl je v Pulkau-u na Nižjem Avstrijskem- Pokojnik je bil blag, tih. nad vse JADRANSKA BANKA K 13,200.090*— Trst Via Cassa di Risoar^io št¥. 5 (Lastno poslove) Kapital In rezerva X 13,203.003.— FILIJALKE: Dunaj TegethoHti 7-«, Dibrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Spit, Šibenik, Zadar. KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije zastavna pis.ina, prioritete, delnice, srečke IKL VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papine in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. ===== MENJALNICA — VLOGE NA KNJIŽICE 3U od dneva vloge do dneva vzdlga. Rentni davek plačuje banka od tvojega. Obrestovan je vlog na tekočem in žiro-po dogovoru. — Akrddhnri, čeki te nakaznice na vsa to- in inozemska tržišča. Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd brezplačno. St vuni kaditi, rembours-kredisi. Krediti proti dokumentom ukrcanja. — Borzna rameila. Inkaso. Telefoni: 1463, 1793 In 2679. URADNS URE: Od : ESKOHT __