Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo.
Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽJ
Pred volitvami delavskih zaupnikov.
Zakon o zaščiti delavcev, ki je bil izdan pred več leti, je govoril o delavskih zaupnikih, kaj imajo za vršiti in kako se imajo voliti.
Leta so potekala in volitve delavskih zaupnikov se niso vršile, če se so kje, je bilo to samo neoficijel-no, izvoljeni zaupniki se niso smatrali kot po zakonu izvoljeni in če jih je ta ali oni delodajalec »trpel«, je bilo to le po njegovi volji.
Železničarsko delavstvo po delavnicah, kurilnicah in sekcijah pa sploh ni smelo o tem niti govoriti, ker so gospodje udarjali po mizi in trdili, da zakon o zaščiti delavcev za železničarje ne velja. Nek visok uradnik na Generalni direkciji v Beogradu se je celo ob neki priliki, ko je sprejemal intervencije radi volitve delavskih zaupnikov od strani »Ujedinjenega Saveza Železničarjev«, izrazil, da boljševiških inštitucij ne bo trpel na železnici.
»Ujedinjeni Savez Železničarjev« pa ni nehal staviti zahtev po volitvah delavskih zaupnikov. In ko se je, i po tolikih letih vendarle enkrat po- | javil tozadevni pravilnik k volitvam in ustanovitvi delavskih zaupnikov, ki bi se sicer moral v teku treh mesecev po uzakonitvi »Zakona o zaščiti delavcev«, a mu to ni bilo so- : jeno, je »Ujedinjeni Savez Železni-- j čar jev« takoj delal na to, da se vo- ! litve tudi razpišejo.	j
Trdega boja je bilo treba, da se j je to, oziroma se bo to zgodilo. Ma- i ribo'rska Inšpekcija dela je celo | zahtevo razpisa volitev v maribor- I ski delavnici najprvo odklonila z ! motivacijo, da železničarji ne spa- | dajo pod zakon o zaščiti delavcev in torej tudi ne morejo voliti delavskih zaupnikov. Treba je bilo intervencije delavskega poslanca s. Pe-tejana in Delavske zbornice, da je Inšpekcija dela ta svoj odlok potegnila nazaj in ugodila zahtevi o razpisu volitev v delavnici Maribor, kjer so se že tudi izvršile, kar poročamo na drugem mestu.
Vendar je za jugoslovensko meščansko psihologijo in kapitalistično ideologijo institucija delavskih zaupnikov nekaj tako novega in posebnega, da jim ne gre v glavo, kako se sploh more dovoliti ubogi pari, delavcu, ki ga kapitalist plačuje, da mu^dela, da si sme ustvariti svoj zaupniški aparat, s katerim se bo moral on, kot gospod in gospodar razgovarjati, pogajati, večkrat celo ubogati... Zato niso smatrali, niti čutili kot državljani za dolžnost, da se zakonu, sprejetemu od Narodne skupščine, podpisanemu od vseh ministrov in sankcioniranemu po kroni, pokoravajo. Da je to proti-državno delo, ne bomo tukaj o tem govorili, niti o tem, kako ubija tako delo avtoriteto oblasti. Pač pa mo- • ramo povedati, da se je med delavstvom našlo tudi dokaj takih, ki »se niso upali« postaviti na stališče svojega človeškega dostojanstva in uveljaviti uzakonjeni zakon. In ko je pravilnik dobil zakonito veljavo, si niso upali biti člani volilnega odbora, da bi se volitve izvršile.
To omenjamo zato, da danes, ko je direkcija primorana, da se pokorava vladnim odredbam, pokažemo vsemu delavstvu, posebno železničarskemu, kako težko je organizaciji izvojevati uspehe. Saj delavstvo samo (po veliki večini namreč) neče razumeti in spoznati, kaj mu je poleg zaslužka še treba, da bo lažje opravljalo svojo službo. Mnogi si čisto hlapčevsko misli: Samo, da ne pridem blizu načelnika, nekako bom že prestal to krivico. Mesto da bi se kot državljan in kot človek postavil in rekel: Zakon in odredba mi zagotavljata to. Zato zahtevam, da se izvrši in izpolnjuje zakon. In če bi vsak delavec ali vsaj velika večina delala tako, pa bi se ne trebalo bati »črne pike« v knjigah. Sedaj seve se dela tako, da zavedni, organizirani nastopajo kot ljudje in kot državljani, hlapci in bojazljivci pa se skrivajo za hrbet in uživajo eventueine pridobitve, aii se pa zadovoljno muzajo In smehljajo, če načelnik takega zavednega delavca, človeka in državljana, zapiše v črno knjigo iti! ga preganja.
Ali v naravi človeka živi dostojanstvo človeka in tisti, ki se ga zaveda in ki je možak, se ne ustraši vsega tega,- ter se, organiziran, bori, da se izvede, kar določa zakon. V današnjem slučaju volitev delavskih zaupnikov. Nečemo se hvaliti, ali povedati moramo vsekakor glasno, da je ta naša borba rodila uspeh. Volitve delavskih zaupnikov se bodo izvršile, po nekod so se že in se še vršijo — to je tam, kjer je delavstvo energičnejše. Drugod pa jih bo okrožnica direkcije za to »ohrabrila«, da se izvršijo.
Da so delavski zaupniki velikega pomena, tega menda ni treba sedaj na dolgo in široko razpravljati. Delavski zaupniki so, ki vrše intervencije, ki jih mora načelnik sprejeti, jih mora poslušati, mora ukreniti po zahtevah delavcev. Odvisno je to, kako jih bo poslušal, kako ukrenil, zopet le od delavskih zaupnikov samih. Oni so sicer zakonite osebnosti, se jih ne sme in ne more odpuščati iz službe kar tako, ali če niso možakarji na svojem mestu, njih intervencije in posredovanja tudi ne bodo dala tega, kar oni, ki so jih izvolili, od njih pričakujejo. Delavski zaupnik mora biti cel mož, razumen, odločen in duševno samostojen. Poleg tega, in to je ena prvih lastnosti, mora biti razredno zaveden. Mora znati, da je on član razreda tistih, ki morajo svojo življensko moč prodajati, da se prežive in da mu oni, ki je član razreda, ki uživajo delo delavca, sam prostovcijno nikdar in nikoli ničesar/ več, kakor je prisiljen, ne da.
Zato prav odločno povemo vsem sodrugom v delavnicah, kurilnicah in sekcijah, da je vseh dolžnost, da postavijo za delavske zaupnike so-druge, ki bodo odgovarjali tej za-dači. Tu je nauk: Osvoboditev delavcev je v rokah delavcev samih, — postavljen v mali obliki na praktično izvedbo.
Izvedite torej ta nauk praktično!
glede posameznih kategorij je, da naj za posamezne kategorije še nadalje ostanejo šolske kvalifikacije, vendar pa naj se omogoči napredo- i vanje v vse položaje tudi onim, ki nimajo šolske kvalifikacije, ampak so drugače za to sposobni.
Ker jasno poznamo iz sedanje prakse, kako se vrši »po sposobnosti« napredovanje v položajnih plačah, moramo ta načrt uprave energično odklanjati, ker ne pomeni nič drugega, kot uvedbo še hujšega protekcionaštva, kot že sedaj vlada. Zahteva Saveza Žel. Jugoslavije je:
Izvzensši uradnike I. in II. kate-goriije ter osobje, zaposleno v administrativni službi, naj se uvede za vse ostalo eksekutivno, postajno, kurilniško, sekcijsko osobje uvrsti-
Intrige, Iti so jL 'le nasprotne organizacije in razu* ki gospodje po Beogradu proti sambi,, jni prehranjevalni železničarski instituciji ter zlasti njih tr Mve, da bo prešlo mili-. ionsko prem.žnje v roke »protidr-. žavnim e mentom, rdečkarjem in ..sličnim.,, s; rodile ta uspeh, da je ! uinister saobraćaja izdal v petek, ne 23. marca 1928 brzojavni nalog,
I da se ima skladišče živil s 1, aprilom 928 brezpogojno zapreti.
Val ogorčenja je objel tisoče in tiso. prizadetih železničarjev, ki so
tev v kategorije in napredovanje v višje stopnje avtomatično !e na podlagi strokovne izobrazbe.
Drugi veliki napad grozi ekseku-tivnemu osobju, ker se hoče z novim načrtom na novo določiti, kdo spada med eksekutivno osobje. Tdini so si le glede strojnega in vlako-spremnega osobja. Za postajno in sekcijsko osobje (kretniki, čuvaji itd.) pa grozi nevarnost, da se jih zopet dodeli med neeksekutivne.
Pri tem opozarjamo ponovno vse železničarje, da naj se pravočasno združijo okoli »Saveza železničarjev Jugoslavije«, da te nakane uprave preprečijo, ker po toči zvoniti in se kesati bo prepozno! Kdor si hoče obvarovati svoje pravice, se bo takoj organiziral v »U. S. Ž. J.«
iz vseh večjih krajev poslali protestne brzojavke v Beograd ter obsojali zahrbtne mahinacije gotovih gospodov, ki so hoteli doseči, da bi se v finančni zakon vstavil člen, s katerim se vsie premoženje gospodarske poslovalnice odstopi nabavljački zadrugi.
Protestni shodi v Ljubljani in Mariboru so pokazali, da si osoblje lastnega premoženja ne bo pustilo ukrasti, ampak da hoče z njim upravljati samo in voditi samostojno svojo gospodarsko zadrugo. Preje citirani od-
Novb zakon o državnem prometnem osobju.
Ministrstvo saobraćaja ima na- i Danes sporočimo glavne tievar-men zopet revidirati sedanji zakon j nosti, ki osobju groze in kate bc. o državnem prometnem osobju — j demo zamogli le z enotnim na. o- , seveda v škodo prizadetemu osobju. 1 pom preprečiti. Namen ministrova I
Pru! mi!], kot praznik delo, noj ko enoten nostop proleterima zn tzvedko zakona o zaščiti delauceu!
viiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN^	....
Sijajna zmaga Saveza pri volitvah delavskih zaupnikov v delavnicah Maribor in Ptuj.
Savez je dobil v Mariboru 1100 glasov in 13 mandatov, Zvezarji in Prometna zveza skupaj 277 glasov in 3 mandate,
V del, Ptuj je dobil Savez vse 4 mandate.
Po petih letih so se prvič zopet vršile volitve delavskih zaupnikov v delavnici Maribor, katere ie s svojim vztrajnim delom priboril »Savez žel. Jugoslavije«. Takozvane stanovske in verske železničarske organizacije niso posvečale delavskim zaupnikom mkake pažnje ter so bile na tihem zadovoljne, da so lahko v kalnem ribarile, češ, za nami so vsi delavci in profesionisti, v Savezu pa je le par kričačev, demagogov in nezadovoljnežev.
Težak udarec je bil za »Zvezo« in »Prometno zvezo« uspeh Saveza, da so se volitve razpisale in gospodje, ki drugače o ujedinjenju niso hoteli ničesar slišati, bi radi sedaj za volitve naredili enotno listo, na kateri bi Savezu v najskrajnejšem slučaju prepustili 8 mest, ostalih 8 pa bi si razdelili med seboj. Ko s to taktiko niso uspeli, so hoteli varati ljudi s tendencijoznimi vestmi, da bo »Savez« popolnoma propadel, da bo dobil k večjemu 4 zaupnike, vse ostalo pa dobe »Zveza« in »Prometna zveza«, ki imata vsaka po 300 organiziranih članov.
Gospodje so obračali, delavstvo delavnice Maribor pa je odločilo drugače ter izreklo nacionalni zvezarski organizaciji in »Prometni zvezi« odločno nezaupnico.
Na predvečer se je vršil pri Gačniku shod Saveza, kateri je jasno pokazal, da je štiri petine delavstva za Savezom. Še jasnejše 'se je to dokumentiralo drugi dan pri volitvah, katerih podrobni rezultat je sledeč:
volilnih upravičencev 1473 ni volilo	88
volilo torej 94%	1385 delavcev
Savez je dobil 1100 glasov in 13 mandatov; črnožolta koalicija pa 277 glasov in 3 mandate.
Izvoljeni so torej naši sodrugi: Čanžek, Jurak, Steinecker, Zupanc, Rebernik, Ternovšek, Druže, Kapun, Korbun, Spolenak, Koritnik, Wilfan in Weingerl.
Od »Zveze«: Muraus in Verbič.
Od »Prometne zveze«: Kores.
Zaupniški odbor se je konstituiral: Predsednik s. Čanžek, podpredsednik Jurak, tajnik s. Zupanc, namestnik s. Koritnik.
Zmaga mariborskih sodrugov je jasen dokaz, da delavstvo odobrava razredno delo Saveza in obsoja kle-čeplastvo raznih »stanovskih voditeljev«.
Sodrugi v Mariboru pa s tem u-spehom ne bodo zadovoljni, marveč bodo šli energično na delo, da organizirajo vse delavce in profesioniste v delavnici v »Ujedinjenem savezu že-j lezničarjev Jugoslavije«, da strnjeni : po razredni poti korakajo v boj za j svoje pravice.
V	delavnici Ptuj bi se imele vršiti volitve delavskih zaupnikov 30. marca 1928. Ker pa je bila vložena samo ena lista in to »Saveza žel. Jugoslavije«, so proglašeni za zaupnike naši sodrugi.
V	delavnicah ljubljanske direkcije ima torej »Savez žlezničarjev Jugoslavije« skupno 17 zaupnikov, vse ostale organizacije pa 3,
V	drugi polovici aprila 1928 pa se bodo izvršile volitve zaupnikov tudi v vseh kurilnicah in progovnih sekcijah ter pozivamo vse podružnice, da gredo striktno po naših direktivah na delo do zmage.
Bol za gospodarsko poslovalnico.
lok ministra more imeti nedosledne posledice in kakor po načrtu se sedaj hoče še izzivati osobje in gladne železničarje s tem, da se pusti poslopje po policiji zastražiti.
Savez železničarjev Jugoslavije je takoj na vseh merodajnih mestih naredil potrebne korake, da se napad na železničarje prepreči, skladišče živil ne zapre, oziroma da se osobju zasigura redna preskrba živil potom lastne zadruge. Za intervencije smo angažirali tudi poslanca s. Petejana.
Na shodu je bila enoglasno sprejeta sledeča resolucija:
Na javnem protestnem shodu v Ljubljani dne 28. marca 1928 zbrani delavci in nameščenci energično protestirajo proti brzojavnemu nalogu ministra saobračaja, da se ima s 1. aprilom 1928 zapreti skladišče živil v Ljubljani in Mariboru ter konštatira-jo, da je ta brzojavka provociranje gladnih železničarjev, ker se jim zadolženim ukine dobava živil ter se jih obsoja v dobesedno gladovanje, iz katerega ne vidijo izhoda.
Shod istočasno konštatira, da si minister saobraćaja lasti razpolaga-
Dne 18. in 19, marca se je vršila v Beogradu glavna skupščina bolniške blagajne.
Na tej skupščini se je zopet izigralo delavstvo. Da so se gospodje sicer med seboj napadali, je bilo potrebno take stvari uprizarjati, da bi delavstvo mislilo, kako se bori za interese železničarjev. Ko pa je prišlo do glasovanja, so vsi (razen naših 5 članov)
V sredo, dne 28. marca 1928 se je vršil plenum »Ujedinjehega Saveza Železničarjev Jugoslavije«, ki je bil zelo deloven in živahen.
Dnevni red je bil:
1.	Potrjena pravila USŽJ in tajniško poročilo.
2.	Volitev delavskih zaupnikov.
3.	Ukinitev Gospodarske poslovalnice.
4.	Pogrebno društvo Ljubljana.
5.	Osnovanje hranilnega in posojilnega oddelka.
Navzočih je bilo poleg centralnega odbora 35 delegatov iz 24 podružnic in sekcij.
Vijesti Oblasnog Sekretarijata Zagreb.
Godišnja skupština podružnice Sisak.
Agilni članovi ove vanredno sred-jene podružnice održavali su svoju redovnu godišnju skupštinu 18. marta o. g. u prostorijama restoracije »Šibenik«. Skupština je bila dobro posjećena i sav dnevni red pretresan je ozbiljno i drugarski, kao što se to ovako svijesnim članovima i srednoj cjelini dolikuje.
Skupštinu je iza 10 sati otvorio drug Danijel Ormož, pozdravivši sakupljene i naglasivši potrebu saradnje sviju na svima poslovima, koje skupština ima da obavi.
Tajnički izvještaj podnio je drug Remčel. On se je opširno osvrnuo na rad podružnice u toku 1927. god. Ta je godina bila jedna od najtežih i trebalo je mnogo napora, pa da se sva-ladju sve teškoće, koje su razvitku organizacije stavljane na put. Tako smo imali da preturimo teške progone funkcionera, šikaniranje i zapostavljanja na svim stranama sa ciljem, da se ova kula željezničarskog pokreta obori. Ako ništa drugo no to, što smo te mnoge napade suzbili i očuvali se od propasti, dostatna je svjedožba agilnoga rada odbora.
Ovaj izvještaj upotpunio je opširnim referatom drug Dropučič. On se je naročito spomenuo raznih redukcija osoblja, plato radničkih, oduzi-manj legitimacija i pogodovne vožnje, povećanje turnusa, nepodjeliva-nje odijela itd., što je sve osoblje teško pogodilo. Na Sislak se je naročito udaralo i to valjda sa namjerom, da će udaranje po pravima i trbuhu donijeti konačno i krah naše organizacije, ali su se u tome svi prevarili. Sve ove
nje s premoženjem, ki je edino le last dosedanjih konsumentov.
Na shodu zbrani konsumenti energično protestirajo proti odtujitvi njih premoženja, ter zahtevajo:
1,	Da se skladišče živil s 1. aprilom ne zapre;
2.	da se uprava skladišča živil z vsem inventarjem in zalogami izroči v nadaljno upravljanje novo ustanovljeni zadrugi »Gospodarska poslovalnica osobja ljubljan, dir.«, ki sestoji izključno iz dosedanjih konsumentov.
Shod pravočasno opozarja merodajne faktorje, da je to edini pravičen izhod. Vsaka druga rešitev tega vprašanja pa bi mogla imeti nedo-gledne posledice, za katere odklanjamo vsako odgovornost z izjavo, da bo padla odgovornost na one faktorje, ki so to zakrivili.
Ako bi se ukrep ministra uresničil, bi bilo zadetih tudi precejšnje število dosedanjih uslužbencev skladišča živil, ki bi se s 1. aprilom 1928 znašli na cesti brez vsakih sredstev.
Železničarji! Vsi v Savez — branimo svojo neodvisnost — oklenimo se lastne zadruge!
glasovali za predlog centralnega u-pravnega odbora ter proti predlogom, ki so jih stavili naši sodrugi v interesu vseh železničarjev, zlasti pa onih iz Slovenije, Naš proračun je reduciran. Zdravilišče v Kranjski gori odklonjeno.
Obširno poročilo priobčujemo prihodnjič.
Ker so sedaj enkrat pravila »Uje-dinjenega Saveza Železničarjev« potrjena, se »Savez železničarjev« iz-premeni v »Ujedinjeni Savez Železničarjev«.
Sklenilo se je iti v volitve delavskih zaupnikov samostojno.
Radi gospodarske poslovalnice se ima na shodu prečitati resolucija (glej poročilo o shodu) ter delati z vsemi silami, da se tudi izvede. Premoženje je last konsumentov, zato se ima izročiti novo ustanovljeni zadrugi, ki obstoji iz konsumentov. Izvolila se je deputacija, ki ima na direkciji to zahtevati.
šika.nacije i nepodobštine prema bijednim službenicima i radnicima stvorile so medju njima samo još veću solidarnost i mi smo danas jači nego smo bili kad su udarci započeli. Ako će se pak sa udarcima po željezničarima nastaviti, to će biti posljedica samo to, da će željezničari svoje redove još žilavije stisnuti i boriti se za svoj goli život.
Drug Ribić upotpunio je ove referate još posebnim pisanim izvještajem o radu podružnice.
Posle kratke diskusije bio je izvještaj odbora jednoglasno primljen do znanja.
Po točci dnevnog reda o položaju željezničari opširno je govorio drug Korene iz Zagreba. Pozdravivši skupštinu ispred Centrale i Oblasnog Sekretariata prešao je na radnički Pravilnik, za ikoji iako je i sam radnik, nije našao ni jedne dobre riječi. Primjerima iz svakodnevnog života dokazao je, kako je namjera toga Pravilnika radnička prava čim više skrčiti i smanjiti, a ne radnika život poboljšati kao što se to žuti hvale. Što se je radničkim Pravilnikom učinilo prema radnicima, to se izmjenama Zakona o saobraćajnom osoblju želi u-činiti prema svom željezničarskom osoblju. Želi se, da budemo svi bespravni i da nas šikaniraju po svojoj volji. Za željezničare nema nikad para i krediti su za nas uvijek manjkavi. Reduciranja osoblja su još uvijek nla dnevnom' redu iako se je broj kim. novih pruga znatno povećao. Sve t-o namiče nam nove i sve teže dužnosti, a smanjuje nam se materi- I jalna i moralna prava. U zaključnim riječima drug Korene svima prisutnima živo na glasuje, da se iŽ tih teških prilika željezničari mogu izbaviti sa-
mo živim radom na dizanju svoje organizacije i odlučnom borbom za očuvanje svojeg golog života. Spas svima nama leži samo u organizaciji.
Ova izlaganja zbor je popratio sa opčim odobravanjem. Iza toga referata prišlo se izboru novog odbora podružnice, u koji su jednoglasno izabrani: Ormož Danijel, Dropučič Franjo, Špišić Mijo, Renčelj Rudolf, Klinc Franjo, Solanovič Josip, Kahlič La-voslav, Fuk Antun, Frisch Edo, Bibič Maks, Win Ivo, Išek Djuro i Knez Aloiz.
Buduć je time bio iscrpljen i dnevni red i jer se više nitko nije javljao za riječ, zaključio je predsjednik skupštinu sa pozivom svima, da i u budućnosti živo rade za organizaciju, jer radeći za organizaciju rade za opće dobro sviju željezničara.
Sekcija vlakopratnog osoblja Zagreb.
U petak, 23. marta održavala je sekcija vlakopratnog osoblja u Zagrebu Ijepo posjećeni izvanredni sastanak u saveznim prostorijama. Sastanak se zabavio pitanjem odijela, turnusa i željezničarskih stanova. Po pitanju odijela vodjena je odulja rasprava i izjavljeno je opće negodovanje, što se osoblje na odijelu prikraćuje. Niti dobiva odijelo, niti dobiva novčani paušal, na koji osoblje: ima zagarantovana prava. Isto tako ni odgovor Direkcije na prestaVku od 27. februara og. osoblje ni malo ne zadovoljava, Direkcija tvrdi, da je vlakopratno osoblje opskrbila sa ljetnim odijelom, kapama i čizmama. Prije svega nije opskrbila svo osoblje, a drugo, šta će osoblju Ijetnja odijela usred zime. Glede ostalog odjela stavljen je upit na Generalnu Direkciju, medjutim osoblje od tih upita ništa nema. Ono treba odijelo ili novce, a ne sbacivanje krivice na nekoga drugoga što Direkcija svojim obvezama ne udovoljava. Što se pak tiče redovite pomoći, Direkcija veli, da su platni spiskovi već gotovi samo se čeka na naknadne kredite. Alal im vera. Dok ti naknadni krediti dodju, osoblje će i da se smrzne. Sve to znači nehaj za osoblje i osoblje je u punome pravu, kad nad tim nehajem negoduje.
Turnusi Su još uvijek neuredjeni i namiču na velik dio osoblja najteže dužnosti. Jedni su upravo pre i preopterećeni službom. Sekcija će se zalagati svim svojim autoritetom za to, da se i to pitanje jednom ispravno i zadovoljavajuće riješi.
Odulja debata vodjena je po pitanju podjele stanova u novim zgradama, kojih ima oko 150, a na koje je stiglo oko 400 molbi. To je najbolji znak, da je oskudica za stanovima vrlo velika. Na sastanku je izražena bojazain, da će se ti stanovi dijeliti po babu i stričevima i da će najveći dio najpotrebnijih ostati kratkih rukava. Zaključeno je po tom pitanju podnijeti jednu predstavku, kojom će se zatražiti najveća pravednost kod podjele stanova i da ,se stanovi podjele prvenstveno onima, koji su iz zdravstvenih i materijalnih razloga najpotrebniji.
Brod.
26. februara održali smo Ijepi željezničarski sastanak, a njime je ponovno oživljen i rad oko podizanja i jačanja naše organizacije. Dnevni red sestanka bio je: 1. moralni i materijalni položaj željezničara, 2. kojim putem možemo naše stanje popraviti, 3. stanje organizacije u Brodu i okolici i 4. razno.
Sastanak je otvorio drug Deka-nić, a po 1. i 2. točci govorio je drug Klas, pročelnik Radničke Komore u Brodu. Njegova razlaganja bila su stvarna i lahko shvatljiva, pa su na svima prisutnima ostavila i vidni rezultat, Svi smo se sa sastanka razišli sa uvjerenjem, da nam se položaj samo pomoću organizacije i borbom kroz organizaciju popraviti može. Najveći uzroci našim mizernim prilikama leže upravo u našoj neorgani-zovanosti i slabosti, uslijed koje su pretpostavljeni mogući da rade sna-ma što ih je volja. Da smo organizo-vani i više svijesni naših prava, sna-ma se nebi smjelo ovako postupati. Tada bi se poštivala i pragmatika, pravilnici o kilometraži, turnusima, odijelu, raznim doplatcima itd. Ovako pak, neorganizovane i nehajne za
naša prava, nas se izigrava na svako mkoraiku. To će nam se -dešavati tako dugo dok god ne zbijemo naše redove u redove klasno organizova-nih željezničara, t. j. u veliku zajednicu ujedinjenog saveza.
Posle ovog sastanka rad na organizaciji je opet živ. Izabrani odbor vrši svoje funkcije, drže se sjednice, saradjuje se u medjustrukovnom odboru itd. U skorom vremenu sazvati ćemo veliki željezničarski zbor i preko njega ćemo pojasniti i onima još neorganizovanima, kolike koristi pruža organizacijia i koliko se štetu-je bez organizacije. Mi smo uverjeni, da će željezničari Broda i okolice opet naći se jedinstveni u obrani svojih prava, kao što su to i nekada mi bili.
Sa drugarskim pozdravom J. F.
Bjelovar.
O prilikama u našoj radionici i ložionici je zaista vrijedno da se piše. Uslijed pomanjkanja kredita bili su svi radnici poslani na »besplatne dopuste», koji su trajali mjesecima. Kad se je pitalo za uzroke zašto nema kredita i kako ,se je to sa kreditima raspolagalo, nikad se nije dobilo odgovora. Naše je pak uvjerenje, da ovakovo stanje sa radnicima i slanje njihovo na »besplatne dopuste« u doba ciče zime i nije toliko uzrokovalo pomanjkanje kredita, već više nerazumno raspolaganje sa kreditima. Tome je najbolji dokaz slijedeće: tega negda su krediti odobreni i počelo se odmah raditi punom parom. Pošlo se još i dalje, pa nam je i radno vrijeme produljeno na 10 sati. Po ovome, izgleda nam, sad ima kredita najedanput previše. Medjutim, ako će se sa istima ovako neracionalno raspolagati, može se opet desiti skoro nestanje i izbacivanje u besposlicu većeg broja radnika.
U ovakim prilikama bio bi za sve radnike u toj ložionici i radionici jedini izlaz, da se čim čvršće zbiju i organizuju u jedinstvene redove i da organizovano uplivišu na upravu, da sa kreditima raspolaže razumljivo i da kredite na vrijeme pribavlja. Složnim istupanjem spriječilo bi se ova zla, koja imaju svoj korjen u nesposobnosti uprave.	G. R.
Vrhovine.
Našim odlučnim radom za dobro sviju željezničara postigli smo to, da se je u našim redovima okupio veći broj ovdješnjib željezničara. Jedni su prišli svijesno i u uvjerenju, da se samo organizacijom može popraviti naše teško stanje, drugi opet prišli su iz jednostavnog osjećaja, koji ih radi obrane prava i života tjera na zajednicu. Time su stvoreni svi izgledi za trajno postojanje ove naše podružnice našeg velikog saveza, koja nam je potrebna isto tolko kolko i gladnima kruha.
Dok je do sada rad na organizaciji razvijao se bez večih neprilika, izgleda, da u buduće više tako neće biti. Na organizaciju bacili su zub pretpostavljeni, a postala je trn i onim nesvijesnim supatnicima, koji se daju zavaravati od raznih nama protivničkih tipova. Najveći dušmani su nam poznati žutokljunaši, koji željezničarima ustežu samo članarinu kao kakav porez, a za željezničare se brinu isto toliko, koliko i za lanjski sneg. Najbolji primjer njihove brige za bijedne željezničare je osakaćeni drug Brujić, koji već godinama vapi za svojom rentom i za kojega nitko ni prstom maknuo nije, dok se za njega nije zauzeo naš zavez. Tako se to činilo i prema ostalima bijednicima.
Pozivamo sve željezničare Vrho-vina i okolice, da se od nikakovih smušenjaka i agenata nedaju smesti u vršenju svojih članskih dužnosti u Savezu, a na svaki napad da odgovore sa još jačim zbijanjem svojih orga-nizovanih redova. Svima nama leži spas samo u organizaciji.	S. F.
Hhih.
JlpyroBHMa y 3arpe6y.
Beh ayro speMena hhcmo BaM ce j jaBHaH. HeMojie jih mhcjihth, aa yspoK i jie>Kn y HameM nexajy Han HewapHocTH.
I He. H MH osae paaHMO h >KpxByjeMO ce j MHoro oko oapÄaiua u noanaaita «a-! mer sajeauHHKor noKpexa h boähmo pa-j Hyna o xomc, aa Bac xpeöa y BameM na-I cxojaity oko nonpaBKe nonoHcaja cbc-
GSawia skupščina bolniške blagajne.
Plenum „Ujedinjenega Saveza Železničarjev Jugoslavije“.
ProsMiiio prvi moj enotno m z mogočno manifestacijo za svetovno razorožitev. Doli z vojno!
Itlllllilllllllll!llll!l!lll!il!lllllllllll!lllllllll!ll!ll!lllll!l!llllllllll!lll)ll!lllllllllll!lllllll!lllll!lll!lllllllllllll!lllll!llllll!llllllllllilllll^
yKynHOM KeJiesHnqKOM ocoöjby sayiuHO noMaraTii. Y ko/ihko je naju noKpex OBaje caaönjw y tojihko CMaxpaMo namy ayJKHocr capaarte BetiOM. Ji,a cmo nnaK saoexaiaH ,ca naniHM HSBemxajHMa Ba-Ma, paaaosn cy y ontieM cxaity paa-hhhkox noKpexa osae y Hmny, Kojew cmo ce npBeHcxBeHO nocBexnaH h paan-Mo >khbo na xoMe, aa ra osapaBHMo h O3KHBHM0. Ha xom nocay Mopa CBaKH oa nac aa aa cbc oa ce6e, jep cxapnx h HCKycHiijux (})yHKUHOHepa HMaae Me^y aaMa spao Maao. Y KoanKO 6h hx jom « Morao 6hxh, ne rxpxByjy ce, a öes enpeMHoexH «a JKpxBe ne mokc hh noKpexa 6hxh. Mhoxo 36pKe ynHHHo HaM je h jeaan Hain cjjyHKUHOHep H3 paano-HHne, KojH je CBojHM HenpoaexepcKHM noHauiaibeM uiKoano ne caMO HaMa me-jbeaHHHapHMa, Befi h njeaoKynHHM co-UHjaaHcxHHKOM KaacHOM nonpexy. Fbera Kao h meMy cannne cmo hs nonpexa oa-cxpannaH,na HMa caaa aennx Hsraeaa, ÖapeM c xe cxpane, aa Be nonpex Kpe-nyxH nanpea.
Ham nonpex osaje nnje ocoöhxo Jan. Hcxo hh KOMynHCXHHKH. Paaaor xOMe je najeetlHM aeaoM y HeopHjenxH-panocxH h hccbccxh paaHHKa sa xpa-jkhxh. HajseBHM aeaoM xo cy paaHHim npse reHepannje, aoman xen ca ceaa, KojHMa je Krtača h Kaacna 6op6a jom HecxBaxjbHBa cxsap. Ohh cy aoman hs paaHKaacKHx nmi aeMonpaxcKHx ceaa h xaKBy Haeoaornjy npemean cy h y Hnm, ycanjea Bera hm3mo h OBae paannKe y raaBHOM noaea>eHe Ha ose ßypaioacKe napxnje h nao xaKBH ce Me^ycoöno 6o-’ pe, aoHHM sa csojy opraHHsanHjy h enoj nonpex caaöo Mape. Y KoanKO xy h xa-Mo kojh y opraHHsanHjy cHHaHKaany h y^e, oh xo HHHH Han y BeaHKoj HyrnaH Han nan paan hckox anmior HHxepeca.
Bpao jan pasaor caaöocxH namer nonpexa HMa ce noxpaanixH h y CBHpenoj peaKuiijn, Ha Kojy y paanoHHUH ca cxpane npexnocxaBajCHHx HaaasHMO. H ca ibHxoBe cxpane ce noarpejasa nauno-naaHsaM h npnnaaHocx osoj Han onoj «ypwoacKoj napTHjn, a xko nnje BoajaH aa ce noBHHyje Han HMa CBoje yBeperte, xaj o6hhho cxpaaa HaH xcähm ycaosH-Ma paaa, HaH ra ce Hsoauyje ca paaa. CaimHH npnxHcaK hhhh ce h Ha ohc paaHHKe, Kojn cy y namoj opraHHsauHjn Han nan meae, aa noxoae no HaMa ca-SBane söopoBe. Th HMajy aa Hsapine aynay naa>6y: c jeane cxpane rpan hx 6yp>Koa3Hja, a c apyre sajHH HesasHcHH. KOjH Cy H OBae CnpCMHH HHHHXH CB6,
caMO Hiimxa Kopnena h sa paaHHKe ao-6pa.
PaaHHHKH OpaBHaHHK npHMa>eH je oa CBHjy nac ca BeaHKHM HeroaoBameM. BeHHHa paaHHKa ce aoayme xhm nnxa-meM HHje öaBHaa, jep joj je opnamrno ■CBejeaHO, Kano je OpaBHaHHK na nanm py nHcan, aan mh opraHHsoBaHH h cbh-jecHHjn cmo OpaBHaHHK jeaHoaymHO ox-KaoHHan. Mh cmo ca namer cacxa^ma -o xowe HSBecxHan h cbc MepoaaBHe. Hcxo xaKO h aeBHiapH HsjacHHaH cy ce npo-xhb OpaBHaHHKa Ha CBojeM, Ma aa caa-6o nocjeBenoM, cacxaHKy. Ca OpaBHa-HHKOM ce caa>Ky jeaHHo Hamn ynpaB-HHUH h BHma aHpeKUHjcKa 6HpoKpaxHja. O a>enoxaMa OpaBHaHHKa anaay jom ne-BaxH >KyxH, ny mHxoBy necMy oa paa-,HHKa Maao ko cayma.
Ebo, xo cy BaM npnaHKe, Koje Me^y HaMa rKerbesHHHapHMa OBae y Hnmy Baaaajy. Hncy pyjKHnacxe h HaMa cbh-Ma je jom mhopo paanxn h npenaxHXH, na aa hx hsmchhmo h nonpaBHMO. Ha xaj paa mh Bbmo npeimxH ähbo, Ma aa cy sanpene cKopo necaBaaaHBe, ny sajea-hhhkhm CHaaMa h BamoM homoBh, yse-peHn cmo, casaaaax Bcmo hx.
Ca npoaexepcKHM nosapaBOM M. X.
Oblasna konferencija u Zagrebu.
Oblasni odbor Ujedinjenog Saveza Željezničara Jugoslavije — Zagreb
saziva
za nedelju dne 22. aprila o. g.
Oblasnu konferenciju
Ujedinjenog Saveza Željezničara Jugoslavije iz sviju podružnic'a na teritoriju oblasnih željezničkih Di- | rekcija Zagreb, Subotica i Beograd, koja će se održavati u Zagrebu u Prostorijama Oblasnog Sekretarijata (Palača Središnjeg Ureda z. o. r. Preko puta hotela »Esplanade« III.
kat) i početi radom točno u 9 sati prije podne.
Privremeni dnevni red Oblasne konference je slijedeći:
1.	Izvještaji:
a)	predsjednika,
b)	tajnika i
c)	kontrolne komisije.
2.	Položaj radničkog osoblja (referent drug Korene).
3.	Položaj imenovanog osoblja (referenti drug. Korošec i Stanko).
4.	Budući zadatci Oblasnog Odbora (referent drug Kmet).
5.	Izbor novog Oblasnog Odbora.
6.	Eventualije.
Upute za pristup delegata na konferenciju priposlane su svima podružnicama i neka se po njima ravnaju. Naročito podružnice Zagreb, Sisak, Bjelovar, Nova Giiadi-ška, Jasenovac, Bubnjare!, Brod, Indjija, Vrhovine, Pavlovac Dražica, Beograd, Niš, Skoplje i Vel. Bečke-rek, te Knin i Split neka ne propuste, a da svoje delegate na konferenciju ne izašalju. Na konferenciji raspravljat će se vrlo važna željezničarska pitanja, kojima treba pokloniti najveću pažnju. Zato neka svi funkcioneri marljivo rade na tome, da podružnicama pribave nužna sredstva za delegate, da se izvrši njihov izbor i da im se da direktive, kako će se na konferenciji držati. Imena delegata neka nam se unapred pripošalje.
Oblasni odbor, Zagreb.
l/estraik sekretarijata Ljubljana.
Videm-Krško.
Dir. drž. žel. v Ljubljani je dala nalog progovni sekciji v' Zidanem mostu, da izda okrožnico sledeče vsebine: Okrožnica štev. 454/28 od 5. marca 1928. Vsem nadzornikom proge. Pripetil se je slučaj, da je neki progovni obhodnik pričel prepozno z obhodom proge ter nato v obhodniški knjigi radiral pravilno vpisani čas pasiranja na postaji in čuvajnici, meneč, da zakrije s tem svojo nerednost. Direkcija nam je naročila, da kaznujemo tak prestopek z najmanjšo kaznijo 50 Din.
Do tukaj vse v redu. Direkcija ima pravico, da zahteva od svojih ■ uslužbencev natančno izpolnjevanje v vršenju predpisane službe. Ni pa v redu, da se natančno zahtevana služba ne plača, kakor je to storila prej Južna železnica.
Na papirju je nam obhodnikom priznana obhodniška doklada 300 Din, katere pa še dosedaj obhodniki nismo bili deležni, ako ravno že to odgovorno službo vršimo več let brezplačno. Uprava drž. železnic gori omenjene nerednosti sama podpira s tem, ker nekaj zahteva, česar ne plača. Posebno smo obhodniki v sedanjem času prizadeti, ko se je usnje in obutev močno podražila in se nam je povrhu tega še službena obleka odpovedala. Obleko smo dobili samo za leto 1927 in je taka, da je na primer bluza umerjena, pa je komaj za izletnega dečka; takih pritlikavcev pa pri obhodniški službi nimamo. Ko smo to obleko upravičeno na progovno sekcijo nazaj poslali, da se nam zamenja, se nam je naravnost diktiralo, da kar smo dobili, moramo obdržati, ker zamena ni mogoča. Torej smo ostali za leto 1927 nagi, za leto 1928 pa nič ne dobimo, tudi tistih 600 Din ne, ki itak ne zadostujejo za službeno obleko. Ravno tako je s podelitvijo čevljev za leto 1927 in nazaj. Za koliko so bluze premale, so čevlji preveliki, tako da so brez predelave nezmožni za nositi. Kar do pasu skočiš v nje, in to, ko so še novi. Kadar so pa enkrat premočeni, pa kar zraven tebe hodijo tako se nategnejo. Dir. drž. žel. naj se blagovoli na lastne oči prepričati o izdelavi obleke in obuvala ter naj prizadete pokliče in videla bo, da se nas na ducate javi v premajhnih bluzah z veliko kapo na glavi in še z večjimi čevlji na nogah. To bo pustni dan v
beli Ljubljani. Tako se vidi, kako se meče drag denar za slabo izdelano blago na račun davkoplačevalcev in v škodo železniških uslužbencev.
Prepričani smo, da če bi Dir. drž. žel. postopala s tako ostrimi okrožnicami proti firmam krojačev in čevljarjev kakor proti železničarjem, bi ne bilo pri podelitvi obleke in obuvala takih nedostatkov kakršni so. In to bi bilo lahko izvedljivo, ker kolikor nam je znano, so morale gori omenjene firme, predno so delo prevzele, tudi kavcijo položiti. Vprašamo Dir. drž. žel., zakaj ne prime za slabo izdelano blago gori omenjene firme, da ne bi bilo treba železničarjem posledic nositi?
Ako bi uprava drž. žel. svoje podrejeno osobje pošteno plačala,' jim dala zajamčene pravice, bi se prepričala, da bi v okrožnici omenjene nerednosti same po sebi izostale.
Prizadeti progovni obhodniki.
Zidanimost.
Kje so danes tisti časi, ko smo železničarji z veseljem pričakovali dan Novega leta. Marsikateri od nas se je veselil in upal, da bo v bodočem letu ugodnejše živel s svojo družino. Ali to je nam železničarjem minilo. Danes tega več ni. V prejšnjih časih se je železničar še prišteval k ljudem. Kako pa je danes? Danes je stvar taka, ako gospod sreča železničarja, ne ve kam bi pogledal. Danes je stvar drugačna, kadar se bliža Novo leto. Že vsak posamezen železničar preklinja, dobro vedoč zakaj. Po nekaterih državah dobivajo železničarji lepe novoletne nagrade. Tudi mi železničarji v SHS dobivamo nagrado za Novo leto, a ne v dinarjih, nego v okrožnicah, potom katerih se nam obeta nagrada, ki sestoji iz kazni za kaznijo ter povrh Ju-gosihirija. Tudi na kretnike se je »nekdo« posebno spomnil. Med številnimi okrožnicami se je znašla za Novo leto še posebna okrožnica, katera preti kretnikom z ničemur drugim, kakor s kaznijo in zopet kaznijo. Ta okrožnica pravi, da moraj okretniki od sedaj naprej snažiti poleg kretnic še svoje službene utice, šipe itd., potem vse prostore od kretnice do kretnice, pa najsibodo še v taki razdalji. Nadalje so odgovorni kretniki za snago okrog tistih barak na tovornem kolodvoru in za snago v pisarni. Torej, ako je tako, potem bodo kretniki primorani, da bodo odslej naprej nosili v službi zraven šignalniih predmetov še eno metlo s seboj, da jo bo imel kretnik vedno pri roki, kadar vrže potnik iz vagona cel kup različnih odpadkov. Seve, na premik se taikrat, ko bo čistil, ne sme ozirati, ker se tudi ne more. Nadalje se nam je pre-čitala še ena okrožnica, katera pravi, kako se morajo uslužbenci zadržati v službi na-pram potnikom in svojim predpostavljenim. Prepovedano je vsako nečedno prerekanje tudi vsaka nečastna beseda se ne sme slišati v službi. To mi uslužbenci pozdravljamo in tudi to zahtevamo. Ni nam namreč znano, ali je bila izdana še katera druga posebna dkrolžnica, katera pooblašča nekega gospoda (ime katerega bomo o priliki tudi povedali, ako se bo tako nadaljevalo), da sme rabiti vsaki čas psovke napram nižjim uslužbencem, oziroma premikačem in kretnikom. On namreč obsuje človeka, da je svinja, krava, pes ali kaj hočeš, samo človek ne. Tudi se ta gospod poslužuje takih psovk na osebnem kolodvoru, kjer je največ potnikov. Ako ne molčiš, jih dobiš še ipo glavi. Molčati pa moraš, ker drugače že veš kaj bo. Tudi pasjih klicev se bomo navadili in to vse zato, ker smo svobodni. Ni naša navada, da bi se bavili s takimi rečmi, ali braniti se moramo. Ker v sili se človek posluži vsega prej, predno utone, samo da se reši. Toliko pa ipravimo, da se ne branimo delati, kar nam predpis veleva in bomo tudi delali, kolikor nam bo čas in materijal dopuščal. Pričakujemo pa energično, da bodo prenehale psovke. Naj gredo, če že morajo biti, na Balkan, ker jih mi nismo vajeni in se jih ne moramo vaditi. Tudi tu se bomo posluževali uredbe okrožnice, ki to prepoveduje. Toliko za danes.
Prizadeti uslužbenci.
Ormož.
Okrožnica štev. 2178.
Razpis štev, — 22. II. 1928.
Naredba štev. 47.
Podučevanje o&obja, ves pouk brez uspeha. Torej, če se osobje ne nauči vsak mesec v učnem načrtu določene tvarine, podučevatelji morajo zato prisiliti osobje z opomini in če to ne zadostuje, s kaznimi. Potem je omenjeno, da se naj podučevanje vrši med rezervno službo, oziroma kadar ni vlakovnega prometa. Jako lepo! A pri nas je to ravno narobe. Kadar je uslužbenec dovršil 24urno službo in bi se po dokončani službi mogel podati k počitku, mora paziti, da ne zamudi šole. Gospodom je to vseeno, ali je še potem ta človek oddaljen od postaje pol ali pa celo uro, udeležiti se pouka mora, da se izogne kazni. Iz tega je torej razvid- j
no, da je uprava dala zopet orožje posameznim gospodom v roke, da ga vihtijo nad svojimi podrejenimi. Zato prosimo Direkcijo drž. žel., da se naj mesečno poučevanje vrši vedno zjutraj, ko se služba menja in bo zato za vse čim bolj ugodno. Gospode šefe pa prosimo, da se ob tem času isto tudi dvignejo na noge, saj stari pregovor pravi:
Früh nieder und früh auf, verlängert dir den Lebenslauf!
Čakovec.
Ustanovni občni zbor podružnice »Ujedinjenega Saveza železničarjev« se vrši v nedeljo, 15 aprila t. 1. v restavraciji Bagula. Začetek ob 9. uri zjutraj. Ker se bo na tem ustanovnem občnem zboru razpravljalo tudi o pomenu strokovne organizacije, ki se resnično bori za železničarske interese, ker stoji na razredni podlagi, pričakujemo, da se bo tega občnega zbora udeležilo mnogo železničarjev in pristopilo v podružnico.
Celje.
V nedeljo, 22. aprila t. 1. se ob 9. uri dopoldne v gostilni »Zeleni travnik« vrši občni zbor podružnice. Železničarji, udeležite se tega občnega zbora polnoštevilno.
Ormož.
Po dolgem času se tudi mi oglasimo. Pri nas še se nahaja fest možakar, ki precej na dolgo stopa za svojim nosom; zatorej za enkrat njegovih napak ne bomo opisali, svetujemo mu pa, da naj opusti vsako predrzno in neresnično tožarenje, drugače bomo vzeli omenjenega za pričo, ki je lansko leto ponoči par ur ležal za gostilno v nezavesti.
Kedaj se dobi dopust?
Ljubljana gl. kol.
Pišejo nam železničarji iz Ljubljane, glavni kolodvor, da je nekemu kretniku umrl sorodnik. Prosil je za enodnevni dopust, da se udeleži pogreba. Dobil ga je zjutraj ob pol 9. uri, a čez dve uri mu je bil naenkrat ukinjen, ker baje ni bilo moža za nadomestilo.
Drugi dan je pa nek premikač prosil za tridnevni dopust in ga dobil za te tri dni, ker je šel v Beograd »Zvezo« zastopat. Preteklo je od tistega časa že celih 8 dni, pa še se ni vrnil. Dopust se mu je, ali pa si ga je — ne vemo, katero je točnejše — podaljšal. In ni bilo nikjer opaziti, da manjka zanj nadomestilo.
Poleg tega — kakor nalašč — pa se je zgodil zopet smrtni slučaj pri nekem drugem premikaču. Tudi njemu je umrl sorodnik. Prosil je za en dan dopusta, da se udeleži pogreba. Ni ga dobil, ker zanj tudi ni bilo moža za nadomestilo. Sedaj res ne vemo, ali člani »Saveza« nimajo pravice do dopustov, dočim ga člani »Zveze« imajo?
Prizadeti.
Tezno.
Po dolgem času nam je vendar politična oblast odobrila lokalna pravila. Takoj po odobrenju smo šli na delo, da si ustanovimo krajevno skupino Tezno. Priredili smo dne 13. marca t. 1. v gostilni Felič ustanovni občni zbor, katerega se je udeležilo 33 članov. Radi službe zadržani sodrugi so pooblastili one, ki so bili prosti, da so se mogle izvršiti volitve na podlagi pravil v polni moči.
Ob 17. uri je otvoril sodrug Jože Jagrovič, predsednik pripravljalnega odbora, ustanovni občni zbor, pozdravil navzoče in je prešel na sledeči dnevni red:
L Poročilo pripravljalnega odbora; 2. volitev novega odbora; 3. slučajnosti.
Pri prvi točki sta podala predsednik Jože Jagrovič in blagajnik Jože Vešligaj kratko poročilo o delovanju pripravljalnega odbora, nato so njima izrekli absolutorij.
Nato se je prešlo na drugo točko in sicer volitev novega odbora, nakar so se izvolili sledeči sodrugi enoglasno v odbor:
Stropnik Franc, predsednik; Ja-grovič Jože, namestnik; Vešligaj Jože, blagajnik; Fridau Franc, namestnik; Lačen Ivan, tajnik; Klep Franc, namestnik; Pečar Franc, Jurše Alojz, revizorja; Pogorevc Ludvig, Hernet Franc, namestnika.
Sodrug Jagrovič se je za izid volitev zahvalil ter je prešel na 3. točko in sicer slučajnosti ter je podal s. Stropniku besedo. S. Stropnik je priporočal, da bi se oklepali okoli saveza železničarjev in se borili za pravice, katere pripadajo vsakemu železničarju, kateri dovrši svojo službeno dolžnost. Savez železničarjev je edina razredna strokovna organizacija v državi, katera bo izbojevala zakonite pravice. Torej vsi v organizacijo in naprej s plregovorom: »Vsi za enega, eden za vse.«
Vijesti oblasnog sekretarijata Sarajevo.
Na znanje železničarima sarajevske Železniške Direkcije.
Drugovi železničar!!
Akcioni Odbor za sređivanje prilika u našim zadrugama za odeva n je i ishranu doznao je, da neki nesavesni ljudi šire među vama razne neistine, u zloj nameri da ometu rad vašeg Akcionog Odbora i da stvore zabunu među vama kako bi mogli i nadalje da vršljaju po vašim zadrugama po svom šefu te da ravnaju vašim imetkom bez vašeg znanja i vaše kontrole.
Da bi se onemogućio dalji razoran rad ovih nesavesnih ljudi, od kojih jedan deo čini to iz ličnih računa, a drugi možda zato što je krivo informisan ili iz nekog neopravdanog straha, Akcioni Odbor je odlučio putem jedne brošure da javno iznese šta je do danas poduzeo da bi povratio normalne prilike u vašim zadrugama i omogućio svim železničarima i aktivnim i penzionisanim radnicima i činovnicima, da svi sa istim pravima raspolažu sa svojim zadrugama onako kako pravda i zakoni traže. No da oni nesavesni ljudi ne bi mogli ni jednoga časa više da vas informišu krivo. Akcioni Odbor je zaključio, da vam u kratko sledeče saopšti:
1.	Da je podneo predstavke gg. Ministru Saobraćaja, Ministru Trgovine i Industrije i Ministru Unutrašnjih Dela, u kojima je savesno i objektivno opisat dosadašnji rad u vašim Zadrugama za odevanjej ishranu i iznesena fakta kako su neki želez-ničari, zavodeći i sud u bludnju, hteli da za svoju nelegalno osnovanu potrošačku zadrudu otmu imetak obadveju naših zadruga. U ovim predstavkama zamoljena su gg. Ministri, da ne dozvole, da se imetkom, vaših zadruga postupa nezakonito i da izdaju naređenja, da se krivci po zakonu kazne.
2.	Da su ove predstavke Okcionog Odbora uzete u postupak i da se stvar ispituje punom parom.
3.	Da je predata tužba Okružnom Sudu u Sarajevu protiv Upravnog i Nadzornog Odbora novoosnovane železničke zadruge, jer su hteli toj zadruzi na nezakoniti način pripojiti imetak obadveju naših zadruga, koji iznosi oko 8,000.000 dinara. Pa kako je tačno na osnovu originalnih akata i zapisnika ustanovljeno, da je taj Upravni i Nadzorni Odbor zaveo sud u bludnju i na taj način protokolisao tu svoju potrošačku zadrugu, traženo je od Okružnog Suda, da krivce po zakonu kazni, da novu nelegalnu potrošačku zadrugu briše iz trgovačkog registra i da ćelu stvar povrati u prvotno stanje, t. j. da vam natrag povrati imetak vaših zadruga.
4.	Da je Okružni Sud poduzeo sve što je potrebno, da se zakon poštuje i dg, je odaslao svoja pitanja Direkciji Državnih Železnica u Sarajevu, koja je dužna, da mu dadne sva potrebna akta i podatke, po kojima će taj sud moći objektivnu presudu doneti.
5.	Da je podnesena prijava kod Policijske Direkcije u Sarajevu protiv nezakonitog gazdovanja u obima železničarskim zadrugama i da je zamoljena ta Direkcija, da po zakonskim propisima postupi, t. j. da krivce po ovoj stvari preda Državnom Odvetništvu u Sarajevu.
Drugovi železničar!!
Svima nesavesnim železničarima, koji medu vama proturaju vesti, da se predsednik Akcionog Odbora sa još nekolicinom članova toga odbora povukli od akcije i izdali svoje drugove, poručujemo javno, da ne govore istinu i neka im to na čast služi, a vama drugovi svečano izjavljuje Akcioni Odbor: da se ni jedan njegov član ne misli povući od akcije, jer je vezan na vršenje poverene mu dužnosti časnom reči, drugarskim obzirima i svestan je odgovornosti prema vama koju je pri stupanju u Akcioni Odbor na se primio, pa će do konca ustrajati u započetom delu sa najvećim samo-pregorenjem. Jer su pravedna traženja sviju železničara, koja Akcioni Odbor ima da do kraja ostvari, garantovana Ustavom i na zakonima zasnovata.
Saopštavajući vam ovo, molimo vas. da mirno sačekate rezultat pokrenute akcije i da primite drugarski pozdrav od Vašeg
Akcionog odbora Nezadovljnih Železničara.
j Šta se sve čini na našoj željeznici.
Na teritoriju sarajevske željezničke direkcije, izgleda, da svako, po svojoj volji, može da čini šta hoće, bez obzira na sve propise i naredbe. Tako je 3. III. viši željeznički činovnik g. Veltlih sa suprugom u salonskim kolima putovao u Ercegnovi, iako na ta kola nema prava. Tim kolima smeju da se služe jdino direktor i načelnik, i to kad su na zvaničnem putu. U ovom slučaju, međutim, to 'pravo je dobio i jedan šef računskog odseka. Kako je to mogućno?
Obnavljanje podružnice Saveza b.-h, željezničara u Čatićima.
11. o. m. održana je dobro uspela skupština željezničara u Čatićima. Na skupštini je govorio delegat Saveza B.-H. Željezničara o značaju organizacije i položaju radnika na željeznici. Posle referata i diskusije, u kojoj su učestvovali mnogi drugovi željezničari, zaključeno je, da se obnovi or-galnizacija željezničarskih radnika u sklopu njihovoga, bosansko-hercego-vačkog Saveza. Odmah je izabran i odbor, koji se je konstituisao posle skupštine. U odbor izabrani su drugovi: M. Manojlović, predsednik; Đ. Trifković, tajnik; M. Viulić, blagajnik; M. Poparai i F. Subašić, članovi odbora. Nadzorni odbor: M. Markano-vić i M. Kuoč.
Novu drugarsku organizaciju željezničara pozdravljamo i želimo joj mnogo uspeha u borbi za zaštitu materijalnih i moralnih interesa željezničarskih radnika.
Strokovni vestnik.
Iz intervencij.
Temporerne karte za delavce in
profesioniste kurilnic in sekcij.
Ker je s L aprilom 1928 ukinjena veljavnost temporernih kart iz leta 1927, bi morali radi nesmiselnosti pravilnika o voznih ugodnostih, od 1. apr. 1928 dalje kurilnice in sekcije izdajati delavcem in profesionistom, ki se vozijo v in iz službe z vlakom, uputnice za brezplačno vožnjo, ki pa veljajo le en teden. S tem si nakopava uprava zopet obilico nepotrebnega administrativnega dela. Ker ljubljanska direkcija ni kompetentna mesto uputnic izdati dosedanje letne temporerne karte, smo se obrnili s predstavko na generalno direkcijo drž. železnic z zahtevo, da izda posameznim direkcijam odlok, da se mesto uputnic izstavijo delavcem letne brezplačne karte za vožnjo v službo.
Prtljažnik k vlaku 4 in 5.
Na našo tozadevno vlogo z dne 22. II. 1928, da se dodele prtljažniki k brzovlaku 4 in 5, je direkcija odgovorila sledeče pod št. 1858/II-S z dne 10. III. 1928:
»Na Vašo vlogo št. MDO 23 Vas obveščamo, da se brzim vlakom 4 in 5 prtljažniki ne dodelijo, ker za to ni stvarne potrebe.«
Sedaj smo tozadevno predložili ponovno predstavko z argumenti o stvarni potrebi.
Prosti dnevi post. osobja v Ormožu.
Ker delajo post. delavci v Ormožu službo v turnusu 24/24 brez vseh nočnih doklad, službene obleke itd. ter ima postaja nadomestnike na razpolago, smo predložili predstavko, da se redno podeljuje dva prosta dneva in šolanje tega osobja preloži na čas med 7. in 8. uro zjutraj in ne popoldne, ker morajo hoditi cele ure daleč.
Pavšal za službeno obleko onim, ki vrše službo nastavljencev.
Ker doslej še ni prišla rešitev, da se pavšal za nabavo službene obleke oziroma za vzdrževanje obleke izplača tudi zaviračem, pom. kurjačem, pom. čuvajem itd. (sploh vsem, ki vrše službo nastavljencev, katerim pavšal pripada), smo se tozadevno ponovno obrnili z utemeljeno predstavko v Beograd, da se izda direkcijam nalog, naj se smatra za dnevničarje vse one, ki vrše službo nastavljencev, ter naj se jim prispevek za obleko izplača.
iz okrožnic.
Poučevanje osobja.
Razpis štev. 22-11-28.
Predmet: Poučevanje osobja.
Vsem postajam in šefom saobraćajne službe!
Z naredbo št. 47, objavljeno v Službenem listu št. 19/20 1. 1926. in z naredbo št. 45, objavljeno v Službenem listu št. 50/51 1. 1927., se je uredil pouk postajnega osobja.
Ves pouk pa je brez uspeha, če se osobje ne nauči vsak mesec v učnem načrtu določene tvarine. Podučevatelji morajo zato prisiliti osobje z opomini, in če ti ne zadostujejo, s kaznimi, da sodeluje pri pouku jn vsak mesec določeno tvarino tudi samo ponovi.
Da se to doseže, je potrebno:
1.	Podučevatelj ne sme pri pouku le predavati ali čitati predpise, temveč mora predelati tvarino z izpraševanjem in praktičnimi primeri, na kar se mora sam temeljito pripraviti.
2.	Ako ugotovi podučevatelj, da neki uslužbenec ne zna za dotični mesec določene tvarine, mu mora določiti še isti mesec kratek rok za ponavljanje.
Na postajah, kjer poučujejo postajni šefi sami, se dovoljuje, da ponavljajo učno tvarino z nižjim osobjem, ki pri pouku ni dokazalo potrebnega znanja, prometniki med rezervno službo, oz. v času, ko ni vlakovnega prometa.	_ . ,
Na večjih postajah, kjer poučujejo šolski uradniki, se mora paziti zlasti na znanje starejšin, to je vlakovodij, prernikalnih vodij in nadkretnikov ter primorati v prvi vrsti te uslužbence, da se nauče vsak mesec določene tvarine. Za to se morajo dati onim vlakovodjem, premikalnim vodjem in nad-kretnikom, ki ne obvladajo tvarine, na razpolago učne knjige, da sami ponove tvarino, ali pa se mora ista ponavljati z njimi v času, ki je določen v šolskem redu za pripravljalne tečaje.
Po preteku določenega roka se morajo podučevatelji brezpogojno osebno prepričati, če so se ti uslužbenci naučili za dotični mesec določene tvarine. Če uslužbenec tudi sedaj ne zna, je to znak malomarnosti in nezanimanja, ki se mora kaznovati. O vsaki kazni se mora poročati mesečno oddelku II/2a.
3.	Polletni izpiti se morajo vestno vršiti in po dejanskem znanju oceniti. Uslužbenci, ki bi pri polletnem izpitu odgovorili nezadostno, se morajo prijaviti oddelku II/2a. V poročilu se mora dokazati, da se je tekom pol leta vse ukrenilo, kar določa točka 2 tega razpisa.
Postajne šefe opozarjamo, da so po členu 1 »Pravilnika o vrševanju saobraćajne službe« odgovorni za znanje dodeljenega osobja. Ako se bo pri letnem izpitu po di-rekcijskem organu za poučevanje osobja ah po šefu saobraćajne službe ugotovilo, da^ je bil uslužbenec pri polletnem izpitu vkljub nezadostnemu znanju ocenjen z dobrim uspehom, oz, da postajni šef ni skrbel za znanje svojega osobja po določbah tega razpisa, se bo ta nevestnost postajnega šefa najstrožje obravnavala in upoštevala pri njegovi kvalifikaciji. Šefi postaj pa, ki bi ponovno zanemarjali šolo, se bodo izmenjali. Prav tako se bo obravnavalo tudi nezadostno znanje pripravnikov pri brzojavnem, prometnem in komercijelnem izpitu.
Vse postajno osobje resno opominjam, da mora v smislu člena 2 »Pravilnika o vršenju saobraćajne službe« znati vse predpise svoje službe v celoti, in da se bo vsako neznanje brezobzirno obravnavalo po določbah člena 3 točke 8 navedenega pravilnika, oz, po določbah naredbe 47 v Službenem listu št. 19/20 leta 1926., o čemur naj se osobje dokazljivo pouči.
Gg. šefe saobraćajne službe pozivam, da zadevo strogo nadzirajo.
Direktor: Inž. D. Knežević s. r.
K tej okrožnici pripominjamo na naslov uprave, da:
1.	preskrbi vsem uslužbencem vse službene predpise in važnejše cirku-
2.	da urede turnuse tako, da bodo imeli uslužbenci za šolanje prosti dan ter da bo delovni čas odgovarjal Sumemu delavniku.
3.	V šoli naj se uči osobje take stvari, ki jih dotični uslužbenci res rabijo v službi ter se jih naj izprašuje predvsem iz njih lastne stroke.
Nikakor pa ne gre, da bi se od zavirača ali pa kurjača danes zahtevalo znanje tolikega materijala, ki ga še marsikateri kontrolor ne bi obvladal.
Kaznovanje osobja.
Izkazi admin. kazni uslužbencev.
Vsem službenim edinicam.
Radi nujnosti je bila odposlana vsem službenim edinicam brzojavka sledeče vse-
»V zvezi z okrožnico št. 90-VI-27 glede vpošiljanja tedenskih izkazov o kaznovanju uslužbencev, opozarjamo na določila, objavljena v Službenih Novinah Saobraćajnih U-stanova, br. 2/1928, str. 12, M. S. Br. 11149/27.
S takojšnjo veljavnostjo je sestavljati te izkaze s sledečimi rubrikami;
1.	Ime in priimek kaznovanega uslužbenca.
2.	Zvanje, čin, kategorija, grupa in stopnja.
3.	Opis zakrivljenega pregreška in datum,
4.	Datum izrečene kazni in ime starešine, ki jo je izrekel,
5.	Da-li, kedaj, zakaj, od koga in kaka je bil dotični uslužbenec tekom zadnjih 4. let že kaznovan.
6.	Ali dotični pijančuje.
7.	Kakega je obnašanja.
8.	Kakega je vedenja.
9.	Kakšen je z ozirom na službeno disciplino.
Izkaze je v vseh navedenih rubrikah točno izpolniti in predlagati v smislu gornje okrožnice.
Do izgotovitve novih tiskovin, ki jih je naročiti takoj pri Občem Odeljenju, je uporabljati dosedanje in vnesti manjkajoče rubrike rokopisno.
Dodatek h gornji okrožnici sledi.«
Opozarjamo ponovno, da se teb določil striktno pridržavate, ker bo direkcija neod-govarjajoče izkaze zavračala.
Direktor: Inž. D. Knežević s. r.
Vprašamo gospode na generalni direkciji, ali res nimajo nikafeega pametnejšega dela, ali pa so izprevideli, da je na posameznih direkcijah še preveč -osobja, ki ga je treba zaposliti, oziroma da so načelniki premalo izrabljeni.
Ministrova kontrola, ki se je uvedla med železničarje z znanimi okrožnicami o »premestitvah brez preiskave«, bo sedaj pregledovala tedenske sezname o kaznih uslužbencev. Zopet bo romalo stotine kilogramov oapirja letno v Beograd brez vsakega haska. Bodo pač papirne trgovine imele večje dobičke.
. Gospodu na generalni direkciji povemo mi, da ima ta okrožnica s svojimi točkami 7, 8 in 9 le namen, pripravljati materijal za premestitve in -odpuste posameznim gospodom nepriljubljenih uslužbencev.
Da pa bo takih okrožnic cim preje konec, sodrugi, je potrebno, da se vsi železničarji organizirajo v »USŽJ«.
Vestnik „Svobode“.
Proti vojni — za razorožitev!
Zastopniki sovjetske Rusije so na zadnji ženevski konferenci stavili predloge za popolno razorožitev vseh držav. O teh predlogih bo sklepala ponovno konferenca v Ženevi 15. marca.
Mednarodna ženska zadružna zveza s sedežem v Londonu vodi mednarodno akcijo za to, da čim več organizacij iz vseh dežel podpre predlog razorožitev.
Tako je pozvala preko slovenske »Zveze delavskih žena in deklet« tudi našo »Svobodo«, da podpiše tozadevno izjavo.
»Svoboda« je to izjavo podpisala. Toda zavedati se moramo tega, da sama izjava še ni vse. Od moči mednarodno organiziranega proletariata, od moči internacionalne misli zavisi, ali bo že enkrat minila nevarnost novih imperialističnih vojn,
»Svoboda« na svojem torišču najuspešneje pobija imperializem, ako odteguje mladino od nacionalističnih organizacij, ki vzgajajo ljudi v nacionalnem sovraštvu.
Živela internacionala!
Vojno vojni!
Letošnji J. maj.
Plodovi dela nove centrale »Svobode« se že kažejo. Proslavi Gorkega bo sledila proslava L maja — malo drugače kakor prošla leta.
V Ljubljani bo prvič v zgodovini slovenskega delavstva nastopil v dramskem gledališču Delavski oder s slovensko socialno dramo »Kriza«. Spraviti na oder dramo, kjer nastopa do sto ljudi, to je pogumno dejanje!
Podružnice »Svobode« iz pokrajine se oglašajo: pošljite nam to ali ono socialno dramo! Vesel napredek. Vsakdo čuti zavest: če delamo, tudi žanjemo; če nismo želi uspehov, imamo to pripisati predvsem ali svoji lenobi ali svoji nesposobnosti.
Želeti je, da da »Svoboda« povsod neko vsebino tudi popoldanskim prvomajskim prireditvam, da se ne bodo te izčrpale samo v nalivanju alkohola in v nabiranju denarja za sto različnih fondov in namenov. Za prvomajski popoldan mobilizirati telovadce, pevce, muzikante!
»Svobodaši«, delajmo za svobodo delavstva!	»
Zahvala.
Prigodom zadesilog me udarca smrću moje kćerkice potpomogao me je Ujedinjeni Savez Željezničara Jugoslavije sa izvanrednom potporom, od 250 dinara. Na ovoj pravovremenoj pomoći ja se srdačno zahvaljujem. — Istovremeno zahvaljujem i drugovima iz Ložinice, koji su mi tom zgodom pritekli u pomoć, a isto tako i drugu Vuziću na 331 Dim koje je sabrao medju drugovima. Sisak. 8. III. 1928.
Mihael Zagode.
Pridobivajte nove £lai*e za našo organizacijo!
Lastnik in izdajatelj: Konzercij »Ujedinjeni 2e-
Tiskar Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru. —
lezničar«. Predstavnika: Martin Pušnik v Ljubljani in Franc Smazek v Marfooru.