foStnln« plačana v gotovi
MarUtoMU
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 246 Maribor, četrtek 29 oktobra 1931
■zhai a ra? u n nedelje n praznikov vsak dan ob 16. ur Račun pri poiinam ček. zav. v Ljubljani it, 11.409 Veha mesečno preieman v upravi ali po poSti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglati po tarifu
Oglaae sprejema tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani, PreSsrnova ulica št. 4
Po izidu angleSkih volitev
KONČNI REZULTATI. — NAVDUŠENJE V LONDONU. — PROGLASI . IN IZJAVE. - ZASEDANJE PARLAMENTA IN REKONSTRUKCIJA
VLADE.
SL venskemu delavstvu
Med vsemi stanovi je bi! delavski od sedanje težke gospodarske krize najtežje Prizadet. Možnost zaslužka in zaslužek sam sta se zmanjšala in se še vedno man.šata. Položaj je vsaki dan težji, in to ce'o v tistih državah, o katerih bi bili mislili, da so gospodarsko tako trdne kakor granitni skladi gore. Zaradi te splošne svetovne gospodarske krize je seveda bila več ali manj prizadeta tudi naša država, posebno pa Slovenija, ki je najbolj industrializirana. Tudi slovenski delavec je torej bridko občutil, kaj se pravi gospodarska kriza. In če je komu do tega, da se ta kriza čimprej reši, da se čimprej zORet pojavijo boljši časi, potem je gotovo najprej delavcu. Od tega je vendar odvisna vsa njegova usoda in sreča svojcev, staršev, žena in dece.
Pri iskanju rešitve sedanje gospodarske krize se pa moramo najprej vprašati: po kakšnem sredstvu naj posežemo, katero nas bo prej in lažje ter uspešnejše privedlo do uspeha? Pred vsem sta na razpolago dve poti: pot rušenja in pot graditve, pasivne rezistence in sodelo-van a. Tudj pri nas so ljudje, ki si obetajo zlate gradove, od rušenja in pasivne rezistence, kakor da bi se s tem moglo kdaj napraviti kaj pozitivnega in koristnega, kakor da bi se z razbijanjem lahko napolnila prazna skleda. Ne, z rušen:em in razbijanjem se uniči samo še tisto, kar je bilo, da naposled ne ostane ničesar več, razven ruševin, žalostnega pogorišča. Ta pot tedaj ne vodi in ne more voditi do rešitve; ta pot vodi v še večjo PCigubo, kaos in bedo.
Pravi'na in odrešilna je samo druga, pozitivna pot, pot graditve in sodelova-n a. Zrahljani gospodarski temelji se morajo zopet utrditi, zamašiti se morajo razpoke, zaceliti rane. Vse to pa je mogoče storiti pri, nas v Jugoslaviji samo tedaj, če prenehajo vsi nekdanji spori, če si vsi državi ani podajo bratsko drug drugemu roke, da bodo ena sama strnjena delovna armada. Kar tedaj najbolj nujno rabimo — sta mir in sloga. Kakor hitro bomo dosegli to, bo vse osta'o lahko. Vlada, ki bo imela za seboj složen in samo za pozitivno delo vnet parlament, bo lahko brez nadajjnega premostila vse težave in odbila vse nevarnosti. Taka vada bo dala naši valuti kredit v vsem svetu, dinar bo ostal neomajno trden, gospodarsko in politično zaupanje bo nara-stlo, tuji kapital se nam bo sam ponudil In stavil na razpolago ža nove potrebne Investicije, a vsaka investicija bo pomenila novo možnost zaslužka ter boljše eksistence.
Jugosloveni imamo nebroj naravnih zakladov, katere nam e treba samo dvigniti Iz tal. Imamo najrazličnejše rude, gozdove. poljske produkte, živalske proizvode. reke, Jezera in morje ter še vse Polno drugega. Mimo tega rabimo tisoče kilometrov novih cest in železnic, celo vrsto novih modernih pristanišč, javnih zgradb, šo! itd., itd. Osušiti moramo močvirja, regulirati reke im potoke, ter fcotgozditi kraška ozetnlia. Možnosti dela
LONDON, 29. oktobra. Po uradnem poročilu je končni izid angleških volitev v spodnjo zbornico sledeči: Kon servativci so dobili 472 mandatov, liberalci 70, od teh pa Simonova skupina 25, delavska opozicija 49, Mac-donaldova narodna delavska stranka 13, neodvisni pa 3.
LONDON. 29- oktobra. Navdušeno razpoloženje javnosti zaradi izida volitev se je pokazalo posebno sinoči, ko je vladarska dvojica zapustila palačo Buckingham, da prisostvuje neki gledališki predstavi. Preko 100.000 ljudi je priredilo kraljevski dvojici navdušene manifestacije in ovacije.
LONDON, 29. oktobra. Macdotiald in Baldwin sta objavila skupno pro-klamacijo na volilce, v kateri se jim zahvaljujeta za izkazano zaupanje. Baldvvin pripominja, da ni šlo za zmago konservativcev, ampak za posve-dočenje politične zrelosti angleškega ljudstva. Nadalje je Baldwin tudi pre pričan, da se bo zaradi izida volitev zopet utrdil in okrepil zunanji kredit Anglije.
in zaslužka je torej pri nas Še za desetletja in desetletja toliko, da bi nam pridnih rok zmanjkalo, če bi se realizirale. In zakaj se ne realizirajo? Zato, ker nimamo za to potrebnega teme'jnega kapitala. Zakaj ga nimamo? Zato, ker so naše bivše politične, stranke deset let skrbele le za svoje strankarske koristi, namesto da bi se bile brigale za narod im državo, za gospodarske potrebe.
Ce bi se bila tista energija, ki se je potrošila za prazen nič, uporabila za utrditev našega gospodarstva ootem bi bi'a
LONDON, 21. oktobra. Novi parlament se bo prvič sestal prihodnji torek. Po overovljenju mandatov ^e bo dne 10. novembra pričelo redno zasedanje, katero bo otvorjeno s slavnostnim prestolnim govorom-
LONDON, 21. oktobra. Zakladni kancelar Sno\vden je podal sinoči zastopnikom tiska daljšo izjavo; v kateri je naglasil, da angleški volilci tokrat niso toliko glasovali za kandidate strank, ampak v prvi vrsti /-.to, da dokumentirajo enotno voljo naroda, ki hoče premagati vse krize. Sno\vden je izjavil nadalje, da obžaluje poraz delavske stranke, vendar naj nihče ne misli, da pomeni to že konec labourizma- Stranka bo sedaj pač prisiljena postaviti si na čelo nove voditelje, ki bodo v prvi vrsti gospodarji.
LONDON, 29. oktobra. V ospredju zanimanja je sedaj vprašanje nove vlade. Nekateri delavski ministri se bodo nedvomno morali umakniti. V prvi vrsti bo moral odstopiti finančni minister. Kot Sno\vdenov naslednik se imenuje Austen Chamberlain.
Jugoslavija danes najtrdnejša sila v Evro pl. Kaj je tedaj izgubil jugoslovenski vo-lilec s tem, da je izgubil nekdanje stranke? Ničesar takega, po čemer bi mu moglo biti žal. Nasprotno, izgubil je ž njimi cok'io, ki, je ovirala ves normalni in pk>~ donosni fazvoj. In kaj bo izgubil slovenski in sploh Jugoslovenski delavec s tem, da se bo odrekel tistim, katere je moral nekoč s svojimi žulji rediti zato, da so se za njegov denar borili za oslovo senco in mu leto za letom obljubljali raj, katerega od nikoder ni bilo? Izgubil
Predavanje prof. Dvornikoviča
Ljudski univerzi se je posrečilo pridobiti za eno predavanje znamenitega jugoslovanskega misleca prof. Dvornikoviča, čegar delo dobro poznajo in visoko cenijo ne le naša ožja domovina, temveč tudi severni slovanski narodi. A znan je tudi nemški javnosti. Saj je v najnovejši izdaji Meyerjevega komverzacijskega leksikona odlična označba njegove filozofije. Dvornikoviču, kulturnemu filozofu, ni filozofija abstraktna veda! Izraz mu je istinitega življenja. Zaradi tega prevladuje v vseh problemih, ki jih raz-motriva, psihologija in gemetična metoda. Natj omenimo samo nekatere njegovih mnogobrojnih spisov: »Sodobna filozofija«, »Dva temeljna tipa filozofiranja:«, »Krist, Budha, Schopenhauer«, »Naša kulturna orijentacija v zapadni Evropi*, »Psiha jugoslovanske melanholije« itd. Že iz navedenih naslovov njegovih spisov je razvidno, da našega hrvaškega filozofa v največji meri interesirajo psihološki in kulturni problemi. A govoriti nam je še o Dvornikoviču - predavatelju. Nedvomno spada med najsijajnejše predavatelje:	mnogi ga imenujejo prvega
izmed vseh, kar jih ima naša domovina. Od leta 1918 je univerzitetni prof. v Zagrebu, a nosi svoje veliko znamje tudi pred širšo publiko. Najbolj privlačna sila je na ljudskih univerzah v Zagrebu, Beogradu, Splitu, Sarajevu itd. Za njegova predavanja so premajhne največje dvorane. V Mariboru bo prvič predaval prihodnji ponedeljek in pač o ze!o aktualni temi: »Plemenska psiha jugoslovanskega naroda«. Opozarjamo naše občinstvo na to izredno interesantno predavanje in prepričani smo, da bo Maribor pokazal, da stoji na isti kulturni višini kot ostala mesta naše domovine!
Vojašniški trg.
Mestno tržno nadzorstvo je letos po« skrbelo, da So stojnice slaiminarjev na Vojašniškem trgu čedne in higienično opremljene. Kljub temu bi pa bilo le treba odpraviti še nekatere nedostatke, ki kaze to tržišče. Že več časa se opažajo t .m kupi smeti, prahu in raznih odpadkov, ki so pravo leglo za bacile. Zato bi bilo nujno potrebno, da bi se ta trg, na katerem se prodaja svinjina in slanina, očistil in poškropil že vsak petek zvečer. Doslej se je to delalo šele v soboto zjutraj, ko so vozovi in stojnice že postavljeni. Prav tako naj bi se odstranili tudi vozovi čim je blago, ki ga pripeljejo, postavljeno na stojnice, ker sicer po liepotrebnem zastavljajo itak mali in tesni prostor. Nadalje naj bi se nekaj ukrenilo tudi glede odprtine kanala na koncu Langusove ulice, iz katere se dostikrat širi neznosen smrad- Prav tako so pa nege potrebne tudi vse ulice, ki vodijo na to tržišče. V sedanjem stanju so le skladišče za prah in smeti, katere raznaša veter po mili volji na vse strani tudi ob tržnih dneh. Vse to ne bi stalo ve'iko, ustreženo pa bi s tem bilo prepotrebni higieni.
ne bo ničesar, pač pa profitiral. Posegel bo sam po svoji lastni zdravi uvidevnosti v tok razvoja. Podprl bo državo in ji pomagal prebresti težkoče sedanje gospodarske krize, pomogel ji bo do ugleda in kredita in s tem do dvigmjenja sedaj vi zemlji zakopanih mrtvih kapitalov. Škrat ka: ustvaril bo novo, boljšo in večjo možnost dela in zaslužka.
Zato bo šel dne 8. novembra volit za svojo državo in zase, za svoj kruh in kruh svoje družine!
Ruski strah radi Anglije
SOVJETI SE BOJE ŠE VEČJE IZOLACIJE.
MOSKVA, 29. oktobra. V tukajšnjih političnih krogih so anglžške volitve povzročile veliko skrbi. Ne glede na to, da si angleški komunisti niso priborili niti enega samega mandata, je silen porast moči konsSrvativne stranke usoden lahko tudi v drugem oziru. Protiruska
t Dr. Edvard Slavik
Včeraj je v Trstu nenadoma umrl tamkajšnji odvetnik in voditelj našega primorskega ljudstva g. dr. Edvard Slavik, sin kršnega slovenskega Krasa.
Poko nik je bil poleg dr. Rybara, dr. Gregorina in dr. Wilfana glavni steber vse naše narodne moči na Tržaškem in sp'oh vsem Primorskem. Njegovo ime in delo ie bilo že od prvih časov velikega razmaha naše stvari ob obali Jadranskega morja znano do zadne kraške in istrske vasice. S spoštovanjem so govorili o njem desettisoči in stotisoči zavednih in nevstrašnih borcev. V Trstu, kjer je živel kot odvetnik, je deloval prav povsod, kjer je bila potrebna njegova izredna prevdarnost in neomahljiva vztrajnost. S pogumom in si'no voljo se je lotil tudi stvari, o katerih so drugi mislili, da so neizvedljive. Politično društvo
fronta v zunanji politiki se bo sedaj nedvomno silno okrepila. Sovjetski režim ima prav sedaj največje težave s svojim petletnim načrtom in zato se boji, da bo nova angleška vlada tako vplivala na Francijo in zvezo z Nemčijo, da bo ta prekinila z Rusijo vse odnošaje.
»Edinost«, dnevnik »Edinost«, Glasbena Matica, Sokol, Slovensko gledališče, zadruge, denarni zavodi itd. itd. vse to so bila področja njegovega delovanja. — Mnogim društvom in korporacijam je bil predsednik ali podpredsednik in vsem je posvečal enako pažn o, dokler ni fašizem uničil vsega. Toda njegovo delo je ostalo tudi po razpustu naših društev in ustanov, duh, s katerim je prešinil naše primorsko ljudstvo, živi in bo živel večno. Rojen na Proseku, na robu Krasa in jadranske obale, je stopil že mlad v prve vrste tržaških narodnih prosvetnih in političnih delavcev in se vse do včeraj, ko ga je smrt prisilila k počitku, ni umaknil. Pokopan bo v svoji rodni vasi. Za .njim bo tugova'a vsa Primorska, ves naš narod. Njegov spomin pa bo svetla zvezda, sijoča iz preteklosti preko teme sedanjosti v lepšo bodočnst. Slava dr. Edvardu Slaviku!
V E C t K N I K Jutra
■un ■ ,m a—aoB—E
Mariborski in dneoni drobii
Ubol mladenka v Pekrah
Maribor, 29. oktobra. Tragična smrt Jožefa Rezmana iz Vrhovega dola.
Ko sta včeraj zjutraj studenška orožnika Novak in Koprivnik po služ-oenih opravilih hodila mimo Jelenovega mlina v Pekrah, se jima je naenkrat nudil strašen prizor. Za plotom je ležalo v maki krvi moško truplo z zevajočo rano na vratu.
V mrtvecu so takoj spoznali Jožefa Rezmana iz Vrhovega dola, sina posestnice in vrlega pevca »Planince« v Pekrah. Bil je'mirnega značaja in povsod priljubl en. Pred dnevi je na pogrebu Srečka Robiča pel v zboru nagrobnice in jutri bo že sam deležen iste usode. Zločin se je odigra' ponoči in ljudski glas je takoj osumil zlog'asnega Franceta B ravnika, 251etnega delavca iz Studencev. V zadnjem času je bil zaposlen v Pekrah in je bil že več let strah in trepet nedeljskih gostilniških gostov. Bil :e že radi pretepov večkrat kaznovan in njegov klic po par kozarcih vina:	»Čreva na
plot!« e bil že opetovano znak za spopade, ki so jih pa največkrat preprečili
razsodni domačini. Z ubitim Jožefom Rezmanom sta se na videz dobro razumela in večkrat skupaj popivala. Tako tudi v torek zvečer, ne da bi si najmanj segla v besedo. Brez vsakega prepira sta se odpravila ponoči proti domu. Vzrok strašnega zločina bo morala ugotoviti uvedena preiskava. Ko so orožniki kmalu po odkritju zločina našli Bravnika spečega doma, je sicer priznal, da je bil v družbi tovariša Jožeta, ni pa mogel poj-miti, kaj se je zgodilo, češ da je bil pijan in ne ve ničesar. Bridko je jokal in obžaloval smrt Jožeta in preklinjal je svojo nesrečno usodo. Bravinik je namreč sin bivšega večjega posestnika, ki je imel več hiš v Studencih in v Limbušu. V teku časa je vse bogastvo splahnelo, Franc je bil prepuščen samemu sebi in niti skrb na sestra, ki živi v Studencih, ga ni mogla nikdar spraviti na pravo pot. Ko-misijonelna obdukcija je ugotovila, da je zločinec Rezmanu z nožem prerezal glavno žilo in da je smrt nastopila zaradi izkrvavitve. Za Rezmanom žalu'e vsa okolica, d očim si bo marsikdo oddahnil, da je Franc Bravnik spravljen vendar enkrat na varno.
Slavnostna otvoritev strelišča pri Sv. Marjeti ob Pesnici.
Preteklo nede jo je bilo slovesno otvor eno novo strelišče strelske družine pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Prostor za strelišče je dal na razpolago posestnik gosp. Jakob Senekovič. Člani, strelci so se v lepem številu, oko’i 50, zbrali z godbo pred šolo ob 14. uri popoldne in pričakovali zastopnike oblastne strelske družine, od katerih sta prispela g. polkovnik Put-nikovič in g. Slavko Reja. Nato so skupno odkoraka'i na lepo okrašeno strelišče, kjer e zastopnike iz Maribora pozdravil predsednik domače strelske družine g. Ilešič Franc. Sokolski moški zbor je zapel »Od Urala«. V izbranih besedah je g. polkovnik Putnikovič naglasil pomen važnega in slovesnega trenutka otvoritve strelišča in namen strelskih družin, na kar je s prvimi streli na prošnjo šolskega uprav. Vaude, otvoril strelišče. Zatem je sledilo tekmovalno streljanje, ki je pokazalo že prvič prav lepe uspehe. Končno je g. Slavko Reja v svojem nagovoru na strelce krepko podčrtaval naloge in dolžnosti, predvsem obmejnih strelskih družin.
Predložitev prijav po upokojencih v svr-ho kontroliranja pravice za prejemanje draginjskih doklad.
Da se kontrolira pravica za prejemanje draginjskih doklad, morajo po čl. 113 pravilnika za delo odsekov za računovod stvo pri finančnih direkcijah predložiti vsi upokojenci odseku za računovodstvo vsako leto dvakrat, in sicer v aprilu in oktobru, predpisane prijave za prejemanje draginjskih doklad. Za otroke, stare preko 16 let in se redno šolajo, se morajo pri'ožiti prijavam tudi potrdila o rednem šolanju. Izven Maribora bivajočim upokojencem se bodo vposlale priavne tiskovine po pošti. Upokojencem, kateri so že predložili šolska potrdila za leto 1931-32, teh ni treba ponovno prilagati prijavam. Pravilno izpolnjene in po dveh aktivnih ali upokojenih državnih uradnikih potrjene prijave se morajo takoj vrniti omenjenemu odseku. Upoko;encem, ki se ne bodo odzvali temu pozivu, se bo ustavilo izplačevanje draginjske doklade. Pri tej priliki se vsi upokojenci ponovno opozarjajo, naj v bodoče javijo vsako spremembo bivališča na pozneje do 10. vsakega meseca, ker se po tem terminu že prično odpošiljati čekovne nakaznice podružnici poštne hranilnice.
Odbor vojnih oškodovancev v Mariboru naznama vsem vojnim oškodovancem iz Primorja In Koroške, da riam je po gosp. ministru iz Slovenije pismeno obljubljeno, da bo rešitev naše vojne odškodnine prva naloga dne 8. novembra izvoljenega parlamenta. Zaradi tega poziva odbor vse vojne oškodovance, da se dne 8. novembra gotovo udeleže volitev in tako izvrše dolžnost do domovine ter s tem tudi pripomorejo do končne rešitve našega perečega vprašanj«.
Ustanove za uboge onemogle obrtnike in trgovce odnosno njih vdove.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Lubljani razpisuje za leto 1931 za uboge onemogle obrtnike in trgovce, odnosno njihove vdove ustanove pa 150 Din. Prošnje naj se pošljejo Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljublani do 1. decembra 1931. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemog'osti ne more več delati in da je ubogi oziroma da je prosilka o-nemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca.
Prodaja umetno gojenega cvetja.
Zadruga trgovskih vrtnarjev za Dravsko banovino opozarja v svrho zaščite svojih članov proti neopravičenim prodajalcem umetno gojenega cvetja. Cvetlice in cvete, ki je gojeno v cvetličma-kih in v za to potrebnih napravah pod steklom, kot velikocvetne krizanteme, velikocvetni nageljni, cvetlice v lončkih, vezanje vencev in šopkov na umetni način z žico, cvet ice (razen onih, ki prosto rastejo na vrtoivih), spadajo edino v delokrog trgovskih vrtnarjev, in sicer glasom ministrske naredbe za trgovino in industrijo, objavi'ene v službenih novi-nah dne 13. julija 1925. št. 156 XXXI.' — Neopravičenci, ki nima o dokazila, da posedajo obrtni list, se ovadijo in kaznujejo po določilih obrtnega reda.
Važno za davkonlačevalce.
V smislu čl. 148. zakona o neposred nih davkih se naznanja, da dospe v plačilo dne 1. novembra 1931 druga polovica zemljarine. Dne 15. novembra 1931 pa dospe v plačilo IV. četrtletni obrok zgradarine, pridobnine, rentnine in družabnega davka. Usluž-benski davek se mora plačati najkasneje v roku, ki ga določa Čl. 99. zakona o neposrednih davkih. Davčni zavezanci se v njih lastnem interesu nujno poživljajo, da ne zaostajajo s plačilom davka: sicer se bodo ti iztirjali prisilnim potom. Zamudniki bodo morali plačati razen zamudnih obresti tudi vse stroške prisilne izterjave, ki se bo takoj uvedla zoper vse zamudnike.
Ljudska univerza v Mariboru opozarja na naslednje izvanredno lepe prireditve: Namesto v petek bo izjemoma v četrtek 29. oktobra točno ob 8.15 skupno s tukajšmim francoskim krožkom predavanje g. prof. argeologije g. Leona Rey-a iz Pariza o francoski kolonljalnl razstavi. Na edinstvenost in grandioznost te razstave opozarjati je pač odveč, saj prekaša njen uspeh daleč celo pričakovanje Francozov samih. Sedaj ;o sve-doči tudi onim, ki je niso videli, znani francoski umetnostni zgodovinar in sicer na podlagi 86 skioptičnih slik. Ker pa govori g. predavatelj v francoščini, bo podal potrebna pojasnila o razstavi in slikah v slovenščini g, prof. dr. J. Kotnik. S tem hočemo omogočiti obisk tudi ne-
poznavalcem francoskega jezika. Sicer pa bedo podobe že same zase govorile! — V pondeljek dne 3. novembra pa nas prvič obišče znani zagrebški profesor dr. Dvornikovič. Predaval bo o jugoslovanski plemenski psihi.
Smrt Antona Puca.
Včeraj popoldne je po kratkem bolehanju umrl v Studencih v 64 letu starosti g. Anton Puc, vpokojemi finančni inšpektor. Pokojnik je bil priljubljena osebnost in vzoren predstojnik svojim podrejenim. Pogreb bo jutri, v petek ob 16. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju. Bodi mu ohranjen lep spomin, preostalim pa naše iskreno sožabe.
Prelat dr. Kovačič obolel.
Zdravstveno stanje našega neumor nega in obče spoštovanega kulturnega delavca g.'prelata dr. F- Kovačiča se je v zadnjem času žal poslabšalo. Že lani je tožil, da ga napada često omotica in da mu dela tudi srce težave. vsled česar je moral oditi v zdravilišče. Ti omotični in srčni napadi so se v zadnjih dneh ponovili. Zato je neobhodno potrebno, da se poda čim-prej v kako zdravilišče ah' v kak zavod, da okreva. Bolezen g. prelata občutijo težko številna kulturna društva, posebno pa Zgodovinsko in Muzejsko društvo, katerima je posvetil g. nrelat vse svoje moči in vso svojo ljubezen. Želimo iz srca, da bi ta morda najzaslužnejši mož našega mesta čimprej popolnoma okreval.
Oh5ava no’Idje.
Na osnovi člena 67 zakona o notranji upravi odreja predstojništvo mestne policije v Mariboru, da je na dan Vseh svetnikov, dne 1. novembra 1931 od 12.—19. ure ob priliki obiska grobov na Pobrežju, 'radi varnosti in neoviranosti nrometa pešcev, prepovedan po Pobrežki cesti vsak vozovni nromet brez izjeme- Vsa vozila namenjena na nokonališče. smejo voziti samo no Tržaški cesti in Nasipni ulici do Pobrežke ceste, kjer se morajo ustaviti.
Avtobusni pronmt na dan Vseh svetih.
Dne 1. novembra, na dan Vseh svetih, se nomnnži avtobusni prnmet na nrogi Glavni trg—Pobrežje. V to svrho bodo pričeli voziti mestni avtobusi že donoldne ob 8. uri z Glavnega trga na Pobrežie v pomnoženem številu. ter odpadejo vsled te^a ta dari nonoldanske avtobusne vožnie v Limbuš. Ruše. .Pesnico in Sv. Peter.
Cet tek: SVENGALI
mariborsko giedaltere
REPERTOAR.
Četrtek, 29. oktobra ob 20. uri »Mav n e ling«. Ab. A.
Petek,-30. oktobra. Zaprto.
Sobota, 31. oktobra ob 20. uri »Ze.nljv smehljaja« ab. B.
Nedelja, 1. novembra ob 20. uri: »Cirkuška princesa«. Prvič v sezoni.
Na praznik Vseh svetih. V nedeljo, 1 novembra bo prva letošnja vprizoritev Kalmanove operete »Cirkuška princesa«, ki je po mnenju kritike in občinstva nedvomno najboljša operetna uprizoritev ianske sezone ter je radi svoje vesele vsebine in temperamentne muzike dosegla velik uspeh. Režira Dj. Trbuhovič, dirigira L. Herzog; baletne točke pleše gledališki plesni zbor, a naštudiral jih je A. Harastovič.
»Zemlja smehljaja«, ki je vsekakor naj-uspelejša opereta posledn ih mariborskih .sezon, se bo ponovila v soboto, 31. tm. za ab. B.
Iz sanitetne službe.
Za banovinske zdravnike so imenovani dr. Josip Rakež v Šmarju pri Jelšah; dr. Adolf Ramšak v Crni; dr-Aleksander Rituper v Križevcih; dr. Ivan Sedlaček v Radencih; dr. Peter Sokolov pri Sv. Juriju ob Ščavnici; dr. Bela Štuhec za ptujsko okolico; dr. Alojzij Turšič za Maribor, okolica levi breg; dr. Pavel Vovšek v Ribnici na Pohorju; dr. Števan Vučak v Murski Soboti; dr. Brunon Weixl pri Sv. Trojici v Slov. gor.; dr. Adolf Zorec v Rušah-
Mlinar in njegbva hči.
Sokolstvo in njemu naklonjeno občinstvo vabimo, da si ogleda lepo in pretre-sujočo dramo »Mlinar in n egova hči«, ki jo uprizori v soboto, dne 31. oktobra ob 20. uri v telovadnici vojašnici kra'ja Petra I. (kadetnica) dramski odsek Sokolskega društva Maribor I.
Koncertni večer v Ptuju.
Trio - Bramdl koncertira v sredo, 4. novembra v dvorani Glasbene matice v Ptuju. Znani trio sestavljam umetnice Fanila Brandlova (gosli), Valy Gara (čelo) in Herta Reiss (klavir). Že! je povsod, kjer je nastopil, vse priznanje občinstva in kritike. Obeta se nam res muzikaličen užitek.
Neprev !no avnanje s flobertovko.
Mizarski pomočnik, Ferdinand Kovačič/ doma na Pragerskem, je ravnal tako neprevidno s flobertovko, da se mu je iz-prožila. Šibre so mu poškodovale levo roko in je moral iskati pomoči v tukajšnji bolnišnici.
Poslovilni večer.
V soboto 31. t. m. večer se poslovi od mariborskega občinstva v kavarni Jadran humorist Evgen Pamcer. ki odpotuje v Zagreb, kjer bo proslavil svoio. 25-letnico kot recitator
Napredovanja in premestitve v banovinski službi.
Dr. Fran Šter, upravnik banovinskega zdravilišča v Rogaški Slatini je pomaknjen v višjo stopnjo- Zdrav-nik-pripravnik dr. Serafin Vakselj je premeščen iz javne bolnice v Slovenj gradcu v splošno bolnišnico v Mariboru.
Četrt, k: SVENGALI
Aretacije.
Zaradi potepuštva je policija aretirala I .ma Rocka, ki se klati že da'je časa po mestnih ulicah. Aretiran je bil tudi 24-letni Franc Hatt brez poklica, ker je ponujal včeraj popoldne v Vetrinjski ulici nekemu meškemu klobuk, o katc.cm pravi in prizna, da ga je ukradel v neki vi'i, k er je beračil. Hatt je bil izgnan iz Avstrije.
Iz nezgodne kronike.
F.' stroju je ravnal 60!etni monter D.—inik Žnuderl, stanujoč Ruška 3, tako neprevidno, da mu je zmečkalo prste leve roke.^ 161etni mesarski vajenec Mati Keršič iz Kamnice pa se je močno vrezal v prste na levi roki. Obema so nudili pomoč le na reši'netn oddelku. Seja f!nančnega odseka mestnega sveta Sinoči se je vršila seja finančnega odseka občinskega sveta, na kateri so v glavnih potezah razpravljali o proračunu mestne občine za leto 1932. V prvi vrsti so določili posebno komisijo za pregled izvršenega občinskega proračuna, v katerp so bi’i izvoljeni občinski sve tovalci: gg. Pušenjak, Ošlak, Sabothy in inž. DraČar. Specijelna debata o prora-čunu pa ;e preložena, in se bo vršila po končanih volitvah.
Nagrobne vence in šopke, sveže ali suhe, krizanteme, naicenejše ponuja cvetličarna Welt, Gosposka 13*.
Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolniš-nic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Ne zadostuje če pustite otroka, da se posuši.
Ko ste ga varno umili po vsem telesu in členkih, morete dojenčka poprašiti z desinficirnim antiseptičnim Baby- praškom. — Samo tako boste preprečili nastajanje pekočih ran na dojenčkovi koži-— Pa!mira-Baby Prašek desmficira in učinkuje antiseptično, zato je pri negi vsakega dojenčka in malega otroka nepogrešljiv.
Iz Poljčan
Smrtng kosa. Umrla je te dni poljčan-ska rojakinja vsem znana Mica Bolnikova. Dosegla je visoko starost 80 let. Res. da je zadnje čase bila že precej slabotna, vendar ni hotela ostati v postelji. Navzlic bolezni je hodila okrog, in tako se je zgodilo, da je tudi smrt ni našla doma. Umrla je pri svojih sorodnikih, kamor se je teden pred smrtjo odpravila. Nad 40 let je pospravljala in gospodinjila, raznim tukajšnjim kaplanom, ki jih je vse preživela. Pokopali so jo v pondeljek na polj-čanskem farnem pokopališču, kjer nad v 'miru počival
Izpred kazenskega senata
Posledica vroče krvi in sovraštva.
Že marsikateri žalosten prepir se je odigral v tej ali oni vasi Dravskega Polja, posebno med fanti, ki se je končal pred sodiščem z izrekom stroge kazni, katera pa pri vročekrvnih fantih še vedno ne najde pravega odziva in iztreznjenja. ■
Tako je obstojalo v Slovenji vasi Pri Ptuju že leta in leta staro sovraštvo med »Gorjaki« in »Spodnjaki«-Na spodnjem koncu vasi stoji ponosna Skazova kmetija, na gornjem delu pa Matjašičeva. Sovražno razmerje med sinovi imenovanih posestnikov se je še povečalo, ko je bil Skaza Jožef obsojen na pet mesecev zapora in povra čilo odškodnine, ker je v nekem pretepu prestrelil desno roko Rudolfu Matjašiču. Skaza Jožef pa je tudi po obsodbi še vedno zatrjeval, da je Rudolfu prestrelil roko njegov lastni brat Mihael Matjašič. Vse to se je kuhalo med fanti vedno bolj in bolj in kjerkoli so slučajno prišli skupaj, je prišlo do Prepira in prask.
Neki dan v mesecu novembru leta 1929. pa je bil za Jožefa Skaza usoden. V gostilno, kjer je popival, so pri šli tudi Matjašičevi fantje, med njimi oba obtoženca, Janez in Mihael Matjašič. Janez je služil takrat ravno vojake in je bil na dopustu. Ko je Mihael Matjašič opazil v gostilni, kakor to navaja obtožnica, Jožefa Skazo, je Pristopil k njemu, mu ponudil cigareto in se hotel z njim pobotati, kar je Skaza jezno odklonil. Beseda je dala besedo in začel se je petep med njimi. Matjašič Mihael je segel po nožu in zabodel Jožefa Skazo. Skaza je navalil z vso močjo na Matjašiča, v tem trenutku pa mu je priskočil na pomoč brat Janez, potegnil sabljo in vsekal Skazo tako silno, da se je zgrudil in v nekaj trenutkih nato vsled izkrvav-Ijenja izdihnil.
Mihael Matjašič priznava sicer, da je sunil z navadnim nožem le enkrat Jožefa Skazo. odločno pa zanika Janez, da bi ga bil vsekal s sabljo.
Matjašič Janez in Mihael sta bila obsojena vsak na eno leto in pol težke ječe.
Tista, ki pomaga...	(
Kinailu ko je prišla za deklo na graščino 1 urnišče 2^jetna Marija Jančičeva, je obviselo na njej oko graščinskega lovskega paznika Alojzija. Izprva ga je sicer odbijala in zavračala njegove sladke besede, toda naposled se je le ujela v njegove mreže. Saij je bil Alojz tudi postaven fant in mu je Marija vračala podvojeno ljubezen. Vse to sta skrbno skrivala Pred liudmi, katerim pa ni nič ostalo prikrito. Jezične dekle na graščini so vedete povedati tudi to, kar je dalo povod, da •se je Marija zagovarjala danes pred tremi sodniki pri tukajšnjem sodišču. Obtožnica navaja, da ie prišla v marcu letošnjega leta na Ptuj k babici NeissI Rozi s prošn.o, da ji pomaga... Za nagrado 300 Din je babica Neisslova uslišala njeno Prošnjo.
Komaj pa je prišla Jančičeva domov, :e zbolel.i, ker so nastale komplikacije, zaradi katerih so morali poklicati zdravnika, ki je odredil, da so jo prepeljali v ptuisko bolnišnico, kjer so jo rešili smrti. Jančičeva odkrito in skesano priznava svoje dejanje, tudi Alojz ne taji, da ji ni svetoval, naj stori ta korak in ji dal 300 Din, le babica Neisslova odločno zamaka vsako krivdo in trdovratno taji, da bi bila prišla kedaj k njej Jančičeva. Kep Neiss'ova ni naša državljanka in je vobče na sumu, da se bavi z odpravljanjem, ter je bila zaradi sličnega delikta že kaznovana, so jo sodniki strogo sodili. Obsojena je bila na 6 mesecev zapora, Marija Jančičeva m 2 meseca in Al oz Ljubeč na 3 mesece zapora, toda zadnja dva pogojno na tri leta. Neisslova bo po Prestani kazni kot avstrijska državljanka 'zgnana iz Jugoslavije.
Iz Hotinje uas1
Glasom odloka srezkega načelstva v Mariboru je imenovan za cenilca škode, storjene po divjačini, g. Dobaj Franc, Pos. v Slivnici pri Mariboru, za namestnika pa g. Lešnik Anton, župan in posestnik v Hotinji vasi,
Dr. Vladimir Travner.
Kolonijalna ra;
Ostali paviljoni in zoološki vrt.
Razen že opisanih palač, svetišč in paviljonov se nahajajo v parku Vincen-nes še mnoge druge zgradbe, ki dopol-nujejo ogromno razstavo. Omeniti hočem najznamenitejše.
Blizu svetišča Angkor se nahajata paviljona protestantskih in katoliških misijonov. Tudi ta> spadata v razstavo, kajti misijonar je prvi kulturni pijonir v kolonijah- Misijonskemu križu slede vojak, inžinir, trgovec in uradnik. Priprost in resen kakor evangeljski nauk je protestanski paviljon, ki kaže trud in sadove »Misijonske družbe v Parizu« od njene ustanovitve (1822) dalje. Sedaj šteje družba 257 misijonarjev in 3000 sotrudnikov-domačinov. Paviljon katoliških misijonov je cefrkev, ki združuje srečno vse sloge od daljnega vzhoda do zapadne Afrike. Glavni oltar krasi kip Zveličarja v orijentalski nošnji. Na stenah so mnogi kipi in slike velikih misijonarjev od apostolov Petra in Pavla do današnjih dni. Bogate zbirke v ladiji dokazujejo ogromno kulturno delo oznanjevalcev Kristusovega nauka v vseh delih sveta. — Nasproti »Združenim državam« je paviljon lepih umetnosti z odprtim peristilom. Tu se nahajajo številne slike, risbe, gravire, litografije, medalje, fotografije, modeli zgradb in druge umetnine, ki se nanašajo na francoske kolonije. Tudi ljubitelj knjig najde tu marsikako interesantno delo književnosti. — Na trgu sredi »Afrike« se dviga 82 m visok spomenik kolonijal-nih čet. V višini 65 m je svetilnik, ki sveti »večno luč« padlim junakom prekomorske Francije. Kot častna straža stoji pred spomenikom oddelek črnopol-tih francoskih kolonijalnih čet. — Nedaleč odtod je paviljon za turizem.
Posebno zanimanje zbuja pri domačinih in tujcih moderno urejeni zoološki vrt na južnovzhodnem delu razstave. Vrt ;e uredil slavni nemški zoolog Hagenbeck po vzorcu zoološkega vrta v Stellingenu blizu Hamburga. Slični zoološki vrti so v Londonu, Niirnbergu, Mo-nakovem, Budimpešti in Detroitu. Živali žive popolnoma svobodno kakor v naravi, ločene od publike le po globokih jarkih. Zastopana je predvsem afrikanska fauna. Tu vidiš žirafe, slone, leve, antilope, bivole, čebre, nosoroge, številne opice, ki žive v večjih ali manjših skupinah na ogromnih umetno zgrajenih skalah, noje in okoli 200 raznih ptic. Ce-
—	"	——K7
Nouice z meje
• Sneg :e pobelil zadnje dni kobanske vrhove. Presenetil je gospodarje, ki še niso pospravili pridelkov. Upamo, da bo kmalu zginil, ker je vsekakor še preran glasnik letošnje hude zime ...
Prosvetno delo neumorno napreduje. Podružnica CMD pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu pripravlja večjo prireditev z igro in petjem pevskega zbora. Tudi Kapla in Remšnik se zbujata k novemu delu za utrditev naše severne meje.
Obmejni promet j*e v zadnjem času nekoliko zastal. Še vedno se širijo neosno-vane govorice o obmejnih stražah, ki vestno vrše službo le po svojih predpisih. Na eksponiranih obmejnih točkah so si graničarji postavili lične postojanke, ki bodo zlahka kljubovale zimskim viharjem. ^	,
Požar bi bil skoraj upepelil vas Sv. Duh na Ostrem vrhu v preteklem tednu, ko so se ob hudem vetru vžgale saje v gostilni pri Lovcu. Vrli organi finančne kontrole so kmalu pogasili ogern, ki bi se bil lahko razširil na vso s skodlami krito vas. Radi oddaljenosti dimnikar redko prihaja v hribe, pa tudi domači vodovod ne zadošča več vsem potrebam. Banska uprava je obljubila za temeljito popravilo že spomladi podporo, na žalost še obmejnemu kraju od sedaj ni bilo u-streženo. Nedvomno je prošnja utemeljena, saj — nesreča nikoli ne počiva.
Volitve so predmet živahnega komentiranja tudi ob meji. Narodno zavedni meaši se dobro zavedajo njihovega pomena in brez oklevanja in pomislekov bo naša meja glasovala za svojega kandidata g. Ljudevita Pivka, ki bo — kot eden naših najboljših — vedno in povsod zastopal naše obmejne interese.
novembra vsi na volišče i
estava v Parizu
lo posebna bolnica za živalske pacijente se nahaja tu.
Restavracije, zabavališča in nočna razsvetljava.
Končali smo »potovanje okoli sveta v enem dnevu«. Videli smo mnogo dežel, raznemnafode vseh kontinentov, bajno bogastvo francoskih in tujih kolonij, razkošne palače in svetišča, priproste koče in 'uborne šotore ter ogromne zaklade umetnosti. Morda smo prezrli še ta ali oni paviljon, to ali ono zanimivost. Nič ne de; saj smo hoteli dobiti le splošen utis ogromne prireditve. Dolga pot nas je utrudila, potrebni smo počitka in razvedrila. Oglašata se tudi glad in žeja. Toda izbera je težka; kajti skoraj v vsaki koloniji je »koloniijalna« restavracija s svojimi posebnostmi. Tudi domačini nam morejo postreči. Mon cher ami, morda želiš fino pasjo pečenko, kuhane plavuti ^morskega soma ali juho iz snežnobelih ptičjih gnezd? V »Anamu« so to sladščice; morda dobiš tam še kako porcijo. če ti ugajajo okusno pečene miši s safranom, mravljeva juha, stegno antilope ali krokodilova jajca, jih dobiš v »Afriki«. Prebivalci »Oceanije« Ra ti bodo postregli s salato iz mastnih črvov. In vi, Madame, si li želite »lič« ali »mango«. Morda Vam je še ponudil te sladke kompote prijazni Kitajec v »Restaurant de Pekin« nasproti Sorbonne. Če ne, jih dobite v »Kambodži«. Mislim pa, mes-sieurs et mesdames, da se bodo naši evropejski želodci le težko privadili tem eksotičnim delikatesam. Francoska kuhinja je pikantna, sijajna. Pojdimo v elegantno restavracijo na jle de Bercy. Tu stane diner — brez napitnine in šampanjca — samo 80 do 100 fr. (170—225 Din). Zato pa bomo v družbi amerikan-skih miljaderjev. Če se Vam zde cene pretirane, si izberimo ponižnejšo restavracijo v Route de Restaurant, v kaki »koloniji« ali v zoološkem vrtu. Tu stane večerja 40—50 fr., morda le 15—30 fr. Če Vam je tudi to preveč, pojdimo v avtomatični buffet nasproti zoološkega vrta. Tu si utešimo glad in žejo za 5 do 10 fr. in si še prihranimo napitnino, ki jo moramo plačati drugod za vsako malenkost. Parižani so še bolj praktični. V logu pri »Madagaskarju« sedi pariška rodbina: oče, mati, sin in hči. Jedo in pijejo, kar so prinesli seboj. L’ economie francaise!
(Nadaljevanje sledi.)
Popotnik z ,.rešpetlinom“ iz Slov. goric nam piše
Preteklo poletje sem bil z »rešpetli-nom« in daljnosiuhom širom sveta ter gledal in poslušal, kaj se po svetu godi, kaj se govori in sklepa na diplomatskih konferencah v Parizu, Londonu, Berlinu in Rimu. Name/aval sem celo v kraljestvo »dolarja«, pa sem se zbal velike mlake. Zato sem prišel domov v Slovenske gorice, kjer se mi zdi še najbolj varno in mirno. Posebno lepo je pri nas sedaj, v času trgatve. Veliki/klopotci klopočejo in po solnčnih rebrih goric prepevajo in vriskaiio pridni trgači. Sedem ob robu gorice, nastavim »rešpetlin« in pogledam skozi njega bližnji hrib in dol. Saprmiš! Smo že zopet skupaj, stari z anci Kopriva in Marulek. Počasi koračita po prašni cesti v živahnem medsebojnem razgovoru. Nastavim daljno-sluh, da slišim njun pogovor. Moj znanec Kopriva nekaj glasno razlaga sosedu Marulku in maha z desno in levo, kakor bi lovil z eno boljše dni, a z drugo podil vinsko krizo. Znanec Marulek ga pazljivo posluša. Ujamem besedo: Volitve! Poznam oba že dolgo. Pošteni kmečki grči sta oba in dobro gospodarita in ker me zanima pogovor izkušenih možancev, pritisnem daljnosluh tesneje k ušesu. Kopriva vneto pripoveduje svojemu sosedu to-le: »Boš videi, dragi sosed, po volitvah, ko dobimo zopet skupščino, bo boljše. Le ti meni venij! Pa še to ti rečem, če bi jaz imel besedo, bi dal -vsakega hujskača, kt šunta naše ljudi, naj ne grejo volit, pošteno zapreti. Ali se še spominjaš, človek bi se razjokal, ko so se pri nas stranke razjedale med seboj ••> nekateri posVnci hujskali soseda prr tl sosedu in celo zlorabljali sveto vero, da dosežejo poslanske stolčke. Po-
glej, kako je danes vse lepo mirno in tiho!« »Vse prav«, pravi Marulek, »samo bojim se, da nam ne bodo vrinili preveč dohtarjev.« »Le počakaj li povem še to-le: v bolezni ti pomaga dohtar, če ti gre kaj pri gospodarstvu navskriž, se zatečeš k dohtarju in v tej gospodarski krizi so nam dohtarji bolj potrebni kot kedaj. Danes nam je treba mož, ne pa širokoustnežev in kimavcev v Beogradu, kimala bi tudi lahko midva Marulek. Ali ni tako? Dr. Pivko je imel pri nas sestanek, mi je pravil naš Nace, in je vse kar je povedal, prav povedal. Vidiš, sosed, takšne ljudi potrebujemo mi danes, ki nič ne hujskajo, nič ne obljubljajo. Po besedah pa jih lahko spoznaš in sodiš, sosed. Kaj misliš, da ti tak dohtar ne pozna naših kmečkih težav in skrbi.% Bolj kot mi kmetje in delavci sami. Satj so naši dohtarji skorej vsi sinovi iz dežele in vasi. Na koncu pa ti rečem še to-le: vsak, kdor ne bo šel volit, je izdajalec svoje zemlje.« »Prav imaš, sosed Kopriva, z Bogom!«
Lov na kite
Zanimivo je, kar pripoveduje kapitan nekega angleškega parnika kitolovca o tej največji ribi in sploh največji živali, kar jih je ustvarila narava.
V davni pradobi je znal kit tudi hoditi. O tem pričajo preostanki nekakih ročnih in nožnih kosti, ki se še nahajajo v njegovem životu. S spremembo zemeljske površine v milijonih let se je ta sesalec pač polagoma prelevil v ribo.
' Kit ima samo dva sovražnika: človeka in pa takozvanega »speckhuggerja«; kateri obeh mu je večji sovražnik, to je težko reči. Speckhugger spada tudi v vrsto kitov, a je mnogo manjši in oborožen s hudim zobovjem. V tolpah napadajo speckhuggerji velikega kita in mu izkušajo iztrgati jezik. V ta namen se ko puščice zaganjajo v kita in mu s svojimi ostrimi zobmi trgajo mehki gobec. Za« kita tedaj ni druge rešitve nego da se potopi v velike globočine, kamor mu napadalci ne morejo slediti, ker ne zdržijo tako dolgo pod vodo kakor on. Znajo pa si pretkani roparji pomagati s tem, da kita sploh ne pustijo da bi se potopil, ampak ga napadajo od spodaj in ga tako vedno gonijo na površino. Boj traja navadno zelo dolgo, čim pa je raztrgan kitov jezik, je seveda zapečatena tudi njegova usoda.
KitoloVci 'lovijo kita s harpuno (nekako sulico) pripeto na dolgo vrv, ki jo izstrelijo iz topa. Strel večkrat zgreši cilj oziroma ne zadene dobro in tedaj se kit z divjo naglico požene v globino in pod led. Nekoč smo lovili dva kita, samca in samico, pripoveduje kapitan, ki sta, kakor bi nas dražila, švigala semtert a po morju v zvitih lokih in ogibih. Preganjanje je trajalo že ves dan, slednjič se nam je posrečil strel, a harpuna ni dobro obtičala, ranjeni kit se je iztrga', se večkrat potopil in spet priplaval na površje. Morje je bilo daleč naokoli rdeče od ’ njegove krvi. Njegov drug se ni ločil od njega, ko pa je ranjenca smrtno pogodila druga harpuna in se je prevalil, tedaj je šele zbežal drugi kit.
Lov na kite je zelo naporen, tudi nevaren, a se včasi bogato izplača. Tako je neki spreten danski kitolovec lani uplenil nič manj ko 200 kitov. Vredr.ic.st je ogromna, ker da en sam kit do 300 sodov oillja. Tona kitovega olja pa stane 67.500 Din. Torej je mož ogromno zaslužil.
Razbojnik Dudič ubit.
Kakor poročajo iz Negotina, je zloglasni razbojnik Dobroslav Dudič, na če-gar glavo je bila razpisana visoka nagrada, te dni padel v boju z orožniki. Ko je bil sin Dobroslava Dudiča zaradi	nekega ropa obsojen na 15Ietno jedo,	je
sklenil stari maščevati sina. Umoril	je
glavno pričo proti mlademu Dudidu	in
je težko ranil nekega krčmarja, o katerem je domneval, da je izdal njegovega sina orožnikpm. Od tistega časa je živel div;e razbojniško življenje in je kmalu postal strah in trepet vse okolice. Izvršil je celo vrsto drznih roparskih napadov. Izdajal je pa tudi »naredbe« na prebival* stvo, v katerih je nastopal kot pridigar morale. Tako je najstrožje prepovedal divji zakon. Mnogim veselim vdovam je pisaril pisma, v katerih jih je strogo o-popiinjal. naj se poročijo in živijo, kakor se spodobi.
Stnm 1.
MarlBorsST V E C E R N I K Jaifš
V Mar IB o rn, 'dne 28. X. 1031'.
Čuvajte Vaše zdravi
49.-
Br. 6—8, 23—26.	Vrsta	286101
Pripravili smo za Vaše otročičke te tople gumijaste galoše. V njih bodo njihove nožiče najbolj obvarovane pred mrazom iti mokroto.
Br. 9—1, 27—23	Din	69.—
»Mikado«.	Vrsta	7045.
Ko ste doma, ko delate v kuhinji'in hodite iz sobe v sobo, nosite te copate. Obvarovale Vas bodo pred prehladom. V njih se Vam bodo noge najbolj odpočile.
Moške galoše.
Vrsta 9817—61.
niv>3iw	v	rsid	/O
V največjem dežju in blatu ostanejo v njih Vaše noge vedno suhe. Ženske galoše z nizko in visoko peto za	n':-	cn
Več tis?u*e.
Potrudili se bomo. da popol* notna ustrežemo Vašim potrebam, Vašemu okusu In Vašemu žepu!	5032
IZKORISTITE NAŠE DELO!!
Din 59-
Šport
Po prvi polovici podsaveznega Hginega tekmovanja.
Jesenski del domačega liginega tekmovanja je srečno za nami. Na vprašanje, da-li smo z izidom zadovoljni, moremo odgovoriti z da in z ne. Brez ovinkov moremo namreč priznati, da smo si v začetku tekmovanja rezervirali le tretje mesto, dočim smo po uspelem startu našega prvaka upravičeno računali na prvo oz. drugo mesto. Da pa Ljubljana ni doživela prevelikega razočaranja smo poskrbeli sami in tako stoji na čelu tabele SK Ilirija, ki se' tega po prvem neuspehu v Mariboru pač ni nadejala. Moštvo belo zelenih zaznamuje v glavnem Je en uspeh in to zmago proti Primorju. Zmagi proti Železničarjem in Atletikom more šteti med srečne, dočim ji Svoboda še ni dorasla. Prvo mesto je Ilirija dosegla po neuspehu Maribora proti Železničarjem, ki so ji tako v zadnjem trenutku pripomogli do vodstva. Pa še pravijo, da »Kranjac nema sreče«. (To velja, menda samo za Zaigreb in Split.) Izgledi Ilirije so najugodnejši. Okolnosti, da igra v spomladi vse tekme na lastnem igrišču* pristopi še dejstvo, da bo njeno moštvo izdatno ojačano in to z Jakšičem, našim reprezentativnim vratarjem v Montevideu, uporabljivim Sveticem od Hermesa
in z doslej suspendiranim Doberletom. V tej formaciji bo predvidoma ostala v vodstvu. Povsem odprto pa> je vprašanje zasedbe drugega mesta, ki ga sedaj zavzema ASK Primorje. Po odhodu trenerja dr. Buljeviča je moštvo močno popustilo in to zlasti v napadu,.tako, da se je le s težavo obdržalo v vodstvu. Poraz proti Iliriji, srečni remis proti Mariboru in tesni zmagi proti Železničarjem in Atletikom to dovoljno dokazujejo. Spomladi jih srečamo dvakrat v Mariboru in ta srečanja bodo vsekakor odločila o dru gem mestu.
ISSK Maribor, ki sledi Primorju z enakim številom točk pa s slabšim količnikom je prišel uspešno s prepričevalno zmago proti Iliriji in neodločenim izidom, proti Primorju. Nič manj klavern pa je bi. zaključek s porazom proti Železničarjem. Ne glede na to pa je podčrtati uspeh našega prvaka, ki je dokazal, da je ljubljanskim klubom enako — če že ne nadmočen. In to je spričo prizadevanja Maribora za vstop v državno ligo glavno. Za prehod na drugo mesto je ne nešteto možnosti. Izvzemši tekmo proti Iliriji igra Maribor Vse tekme na domačem igrišču in ima tako dovolj prilike, da si pribori skupno 16 ali 15 točk, ki bodo po sedanjem stanju zadostovale za drugo mesto.
Železničarji v tem delu tekmovanja niso mogli zadovoljiti. Pri tem pa ni prezreti, da jih je spremljala izredna smola
in da so se že iz prvega srečanja s Primorjem vrnili s poškodbami, ki niso ostale brez posledic. Varovanje prestiža nogometnega športa našega mesta so morali prepustiti "izključno ISSK Mariboru, dočim so se sami morali zadovoljiti z vlogo dobavitelja točk ljubljanskim klubom. Izgiedi Železničarjev niso baš brezupni, vendar je malo verjetnosti, da bi ostali v spomladi neporaženi, sčimer bi se povzpeli na odločilni mesti. Za ugled našega nogometa pa je dragocena vsaka točka, ki jo odščipnejo Iliriji ali Primorju, kar pri sedanji sestavi moštva ni izključeno. Na petem in šestem m^stu ran-žirata SK Svoboda (Ljubljana) in Atletiki. Oba kluba sta pokazala več kot se je pričakovalo. Ako bosta napredovala v sedanjem tempu, bosta v spomladi trd oreh tudi klubom na čelu tabele.
Jesenski del tekmovanja še torej ni določil obeh udeležencev za državno ligo. Upajmo, da nam pomlad prinese prijetno presenečenje.
Mariborski zimskošportni podsavez, službeno.
Klubi s sedežem izven Maribora se pozivajo, da tekom 14 dni imenujejo v MZSP po enega delegata, ki se bo koop-tiral v odbor.
Termin za klubski dan (klubsko prvenstvo) prihodnje zimskošportne sezone se določi dne 17. jan. 1932.
Termin za podsavezno tekmo na da* ijavo se določi dne 14. febr. 1932. Ako bo do tega dne zgrajena skakalnica, se bo izvedlo kombinirano tekmovanje.
Klubi, ki nameravajo prirediti izven klubskega dne kake prireditve (tekme, tečaje itd.), morajo javiti to z natančnimi podatki (pri tečajih predvsem vaditelja, kraj in čas) podsavezu najpozneje do 29. tm., ker mora podsavez vse te prijave predložiti savezu do 1. novembra.
Športnim edinicam se priporoča, da se s svojim članstvom čim številnejše udeleže smuškega tečaja za učitelje, ki ga bo priredil savez na Vel. Planini.
Izvedba podsavezne slalom-tekme se prepusti ZSO SPD Celje.
Iz sodniškega zbora JLAS.
Na ustanovni glavni skupščini zbora sodnikov JLAS za Dravsko banovino je bil za I. posl. dobo izvoljen naslednji u-pravni odbor: predsednik: g. Slamič La-dos'av, tajnik: g. Sancin Savo, blagajnik: 'g. Luin Mirko, odbornika: Vidic, Stepišnik in Keber. Za svojega poverjenika v Mariboru je zbor imenoval g. Vladimirja Venutija.
Zbor je konstituiran z odobrenjem JLAS in na temelju pravil JLAS zaradi česar morajo vsi klubi svoje prireditve kakor tudi prošnje za deligiranje sodnikov, oziroma določitve jurije, nasloviti na službeni naslov zbora najkasneje osem dni pred prireditvijo.
Dr. O "-"»ni*.
Dva soseda
Povest Iz preteklega stoletja.
»Ha, žival si zakopal, in v »ozdu so našli potem človeške gosti, bržkone od tiste živali, he, Cestnik, ali še moreš tajiti?«'
»Zakaj me nisi naznanil?«
To je moj greh, da te nisem, čakail sem, da pride ias, ker vsaka hudobna stvar sama dozori.«
»In zdaj hočeš to storiti?« vprašam ves iz sebe.
»Ti me tožiš« in braniti se moram,« reče odločno vaš oče.
»Ne boš govoril, Dolnik,« pravim ves uničen, ker sem spoznal, da ve oče vse in se mu tudi mora verjeti. Če pride do obravnave in razloži cel dogodek, sem tudi že obsojen.
Toda Dolnik je rekel odločno:
»Moram govoriti.«
»Pustil bom tožbo, samo prosim te, molči, ne uniči me, prodam posestvo ter grem proč iz tega kraja.«
»Ne, mera je pofma, kar sem Javno rekel, to tudi javno dokažem, lažnjivec nisem bil nikdar,« odvrne Dolnik s povzdignjenim glasom, iz katerega sem povzel, da ima vaš oče najresnejši namen razkriti moj zločin.«
»Ha, molčal naj bi! Dosedaj sem to storil, toda zdaj ne bom več, tudi moja vest mi tega ne pripusti.«
»Ali ne misliš na svojega sima Toneta, ki bi imel rad mojo hčer, dobi jo, za to jaz poskrbim, celo posestvo ji takoj zapišem.«
»Nikdar, v moji hiši ne bo morilčeva hči gospodinja, še manj pa sprejmem premoženje, ki je omadeževano s krvjo oropanega.«
»Tedaj me hočeš upropastiti,« zakričim ves ob pamet.
»Pravici naj bo zadoščeno.«
»Ne, ne, Dolnik, ne tiraj me v obup!«
»Ha, pošten bi bil ostal, pa bi bil lahko miren,« se zaničljivo zaismeje vaš oče ter se poda nekaj korakov naprej, tako, da je stal sredi mosta ob robu, kjer je bila nizka ograja.
Spoznal sem, da je Dolnik nedostopen za vsako prošnjo, njegovo obnašanje me je nazadnje tako prevzelo, da se v jezi zaletim v vašega očeta ter divje vzkliknem:
»Ne boš me uničil, ne pustim te naprej, dokler mi ne daš zagotovila, da me ne izdaš.«
Oprijel sem se ga ter hotel držati, da ne bi šel naprej. Toda Dolnik se mi, kakor je bil močan, s silo iztrga iz objema, pri tem se pa opoteče, deloma tudi vsled vinjenosti ter zaleti tako močno, da je zgubil ravno-
Opretna za špecerijsko trgovino
skoro nota: 2 stelaži, 1 dvodelna prodajalna miza, 2 tehtnici ugodno na prodaj. Naslov v upravi.	5020
Abonente
sprejmem na dobro in ceneno hrano po Din 15.—. Restavracija Mariborski dvor. Oddam tudi nekaj mesečnih sob.
4042
Kislo zelje
priznano dobre kvalitete nudi v vsaki množini F. Fi)avž, Maribor, Frankopa-nova 10.	4040
Prazno sobo
oddam solidni osebi. Stritarjeva ul. 51. Kuhan.e ni dovoljeno.	5034
Slike za legitimacije
hitro, dobro in. ceneno. Fotomayer. Gosposka ulica 39.	3001
težje ter padel črez nizko ograjo v potok, kjer še ni bilo ledu.«
Cestnik je umolknil; ni se upal pogledati v obraz mlademu Dolniku, ki se je prijel z obema rokama za glavo ter glasno vzdihnil. Tudi ostali so bili prevzeti od novice, ki so jo ravnokar slišali.
»In zakaj niste pomagali očetu,« vzklikne mladi Dolnik bolestno, »ko ste videli, da se je ponesrečil?«
»Bil je to moj namen < nadaljuje Cestnik, »toda vaS oče ni dal od sebe najmanjšega glasu. Zadela ga je kap od strahu, ko je padel v mrzli, globoki potok. Rešitev tudi ni bila mogoča, ker je truplo takoj izginilo.«
»O grozno, moj oče je moral umreti nasilne smrti,« zastoče mladi Dolnik.
»Bil je nesrečen slučaj,« ugovarja Cestnik težko sopeč, »ni bil moj namen, mislil sem tudi prvotno o tem povedati resnico, toda bal sem se, da mi ne ver.a-mejo, ker je bilo znano, da si nisva bi?a dobra, bil bi gotovo obsojen.
Šel sem domu ter prišel neopažena v hram. Prestal sem strašne dneve, ko so iskali vašega očeta, saj me je pekla vest^da sem kriv njegove smrti, toda moral sem molčati. Šele potem, ko so našli vašega očeta ter se ni izrekel nobeden sum, sem postaji nekoliko mirnejši. Toda, kdor bi videl v moje srce, bi vedel, koliko sem trpel.«
(Dalie prih )
Lepo opremljeno sobo
oddam takoj. Mlinska ul. 34 I.
5028
Dva gospoda sprejmem na stanovanje.
Plochl, Koroščeva ul. 8.	5027
Prodam
dobro ohranjeno moško obleko, Frančiškanska ul 21, I n„ vrata 4.	5030
Na stanovanje
sprejme gospa gospodično, tudi starejšo, z oskrbo ali brez, s posebno sobo ali tudi brez. Šivalni stroj nit razpolago. Električna luč. Naslov v tipravni-Štvu lista.	5029
Potrti meizmerne žalosti, naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš nad vse ljubljeni, nepozabni oče oziroma brat, gospod
Anton Puc
Inšpektor lin. kontrole v pok.,
v sredo, dne 28. oktobra 1931 ob 3. UTi popoldne, po kratki mučni bolezni, spreviden s tolažili sv. vere, v 64. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspal.	503]
Pogreb blagopokojnika se bo vršil v petek, dne 30. oktobra 1931 ob 16. uri iz mrtvašnice na mestno pokopališče v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala 31. oktobra 1931 ob 7. url v župni cerkvi pri sv. Magdaleni.
Studenci—Maribor, dne 29. oktobra 1931.
Vladislav, Marijan, Stojan, sinovi; Olga, hčerka. — Vsi ostali sorodniki.
I*daja Konzorcij »Jutra« v. Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: VEKOSLAV SP1ND1 ER v Mariboru
STANKO DETELA v Maribor«
Tiska Mariborska tiskarna d, d., predstavnik