133. številka. Ljubljana, četrtek 13. junija. XII. leto, 1879.
LOVENSKI NAROD.
bhaja \»ak dan, izvzeinši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeinan za a v s t r o - o e r s k e dežele za celo leto 18 jrld., zajmi letftSgL M četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za celo leto Iti *rid., za četrt leta 3 gld. t:0 kr., za en mesec 1 tfld. 1«> kr. Za pošiljanje na dom a« računa 10 kr. z* uiesoe, Hi) kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode uoitelje na ljudnkih "šolah in »a dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 60 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 j?ld. — Za oznanila bo plačuje od Četiristopne petit-vrsto 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, f> kr., će se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. DopiBi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 gledališka stolba". O pra vmitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne reči, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Zaradi  denašnjega praznika izide prihodnji list v soboto.
Kar je za Nemce prav, to naj bo za nas prav.
Iz Gradca 9. junija, [Izv. dop.j Včeraj imeli bo štajerski „fortschrittlerji" tukaj v hotelu .Oeaterr. IIoF svoj shod, katerega bo toliko časa kuhali iu pekli. Koliko mož je bilo zbranih, to nam prostakom nij znano. BTagespostu j;h je sicer naštela Črez dve Bto; a to nas ne more motiti, da trdimo, ka je to laž. Kajti „Tagespoat" navaja osobo, kakor je Conrad Seidl po dvakrat. Ali je morebiti Seidlov več mej pristaši nemške stranke V Imen drugih gospodov iz spodnjega Štajerskega ne imenujemo, akoravuo njih „T.W nij zamolčala. Po našem mnenju tiskala bi „T.U nekaterih ime osemkrat aloboduo; toda tudi takrat bi dvomili, je h imamo moža pred soboj.
Pa druga reč je, katero moramo omeniti, ker je jako poduiljiva, s kako mero se pri nas v Avstriji še vedio meri. Mej zbranimi goBpodi je bilo lepo število c. kr. ravnateljev in profesorjev; vrh tega nekoliko drugih uradnikov.
Nihče izmej nas njih ne zavida, da so kc mogli in smeli Udeležiti tega shoda. Nasprotno, nas veseli, da so tako odkrito pokazali svoje mišljenje, da so odkrito in odločno izjavili, h katerej stranki držo. Vetrnjakov in hinavcev tudi mi ne maramo, najmanje pa mej odgojitelji naše iuladiue. Toda stranka, katere se ti gospodje drže, je opozicijonalna. To pove Trie. In vendar mi ne zahte Tamo, da bi vlada postopala dosledno, ber bi ravnala z njimi tako, kakor je dozdaj brez izjeme ravnala ssloven-
Kosmas Makabejec.
XI.
V prvem letu pruvi.siuvja je huda pela Kosiuasu, kakor še nigdat poprej, ali za to nij zgubil poguma, ampak si je pomagal kakor je mogel, ter je bil pu vsem stradanju povsod poleg, ako je šlo za čast akademičkega grad-janstva. Ko je bil dr. Autoa Starčevie, bivši Veliki bilježnik županije re&ke, obsojen zarad nekega govora, je tudi KosmaB kričal v sod-nijskej dvorani živio, pa mj dosti maral za besede predsednikove, kuteri je opetovano Opominjal slušateljstvo na dolžno napram sodišču štovanje, in potem je bil tudi pričujoč pri serenadi, katero so bili napravili pravniki obsojenemu Staičtviću, in pri katerej je bil tedanji odvetniški koucipijent Valentin Leuac vrgel ob tla gradskega kapitana Nikola Urico,
skimi uradniki in učitelji! Ne. Mi jim ne Želimo disciplinarne preiskave s pre-meščenjem, niti premeščenja brez disciplinarne preiskave. Oni so se obnašali kot prosti državljani, kar ne zasluži kazni. A uradniki in učitelji slovenske narodnosti so tudi brez izjeme avstrijaki državljani. Prosta naj bode tedaj tudi njim izjava mišljenja o političnih rečeh. Enaki naj bodo v istini vsi avstrijski državljani pred avstrijskim zakonom!
Dr. M»ck je poročal v imenu odbora o volilnem programu te „naprednjaške" stranke. Zrno tega programa je: naj se volilni red za državni zbor tako popravi, da bode res ljudstvo tam zastopano in pa, naj se delegacije preosnujejo, da bode naša polovica monarhije opravičen upliv imela „Na Ojerskem, rekel je dr Mick, bo komaj večiiio dobili za postavno določbo, da je ouia-zauje državnega orla pregreha, a nekdo je celo rekel, da ta določba je zoper ogerske čute in zoper ogersko zgodovino. No u»m (Nemcem) ae avstrijski državni orel ne protivi, uže zarad tega ne, ker je bil državni orel svete r.mske države nemškega naroda (reictn-adler des heiligen rbiuiachen reiches deutscher uation). V okviru avstrijske državne misli bo trdno držimo paladija nemške kulture. S tega stališča sezamo vsem narodnostim v roko.
Več pokornosti je ta program vzbu lil, nego je po pravici zasluži. Da se je celo star. Blagotiušek-Kaiseifdd bil v „N. Fr. Pr." spravil ua nj-ga, nas ne more motiti. Pri vsej svojej temelj tosti vendar Nemci ne zaničujejo tudi praznih fraz. Govor dr. Mačka nam je v tem Odru spet najbolja priča. Kako drugače hočemo razumeti in tolmačiti besede „o uvstrij-
pa je potem zavoljo tega prišel na tri mesece v županijsko hišo. Pri tej priložnosti je bil en vojak nastavil svoj bajonet Kosmasu na prsa, ta pa, kukor je bil u>.e praktičen, je počasi reteriral, iu nij se mu /godilo nič.
Sturčevitijaucev Še tedaj nij bilo v Zagrebu, ampak ivkli so ljudem 6ue sekte, pri katerej je bil pokojui Bach, ki je s Kvater-uikom pal pri lltkoviei, da so „travožderci", no, Kosmas nij videl, da bi bili hodili keJaj ua pašo v Tuš';; n c ali kam drugam.
Po zimi se je Kosmas hodil gret v kavarno, a kadar mu je zamrznila voda v pehara, se še umil nij, zato je pa vendar uč i Židovke plesati „K)io." Ker uamreč pri plesu nobena ženska ne se.ii rada, tedaj tudi Židovka ne, a v Zagreb U je bilo kolo obligaten ples pri vsakej zabav;, so se Židovke spravile skupaj v privatnoj hiši pa so poslale deputacijo do Kosmasa s prošnjo, naj jih nauči plesati kolo. Kosmas je kar brez rokavic letel k židovkam,
skem, popolnoma nemškem in odločno liberalnem programu". Kajti uže g. Blagotinšek je našel programu drug pomen in mož vendar pozna svoje ljudi. Deloval je dovolj dolgo z njimi, da mu ne morejo biti neznane njih naj-skrivnejše misli in težnje. Čemu tedaj tol.ko govorov iu zagovorov ? Za nas Slovence avstrijski državni orel tuli nij za tega del častitljiv, ker nas spominja na „hl. rouiisches reich deutscher nation", ampak ker je avstrijski 01 el. Vse, kar je dr. Mac-k govoril o Nemštvu kot temelju Avstrije, o nemškem delu za velikost in slavo Avstrije, je govoril, da je govoril. Bolje nam dopadajo in resnične zdijo se nam beaede, katere je govoril o nemškej narodnosti in jeziku. Tudi nam Slovencem nij narodnost in jezik pojem brez pomena, stara šara brez vrednosti. Ako Nemci mislijo, da jim je potrebno držati se vedno in vselej trdno svoje narodnosti in svojega jezika, tako morajo uže zdavnaj vedeti, da smo mi istih mislij glede svoje narodnosti in svojega jezika.
Naj tedaj ne smatrajo našega delovanja za ohranitev obeh za kaprico ali otročjo igračo ali izdajstvo. Naj nam bodo pravični, mi jim nijsmo nikdar krivice delali, iu shajali bomo lehko brez sumničenja in obrekovanja.
Volitve v državni zbor.
Gospod š n i d ar št č se je kandidaturi — odpovedal! Torej bole treba za mesta in trge Celje, Brežice itd. izbrati druzega meščanskega kandidata zoper Forreggerja.
Prvo poročilo, ki Brno ga o volitvi volilnih mož dobili, je ugodno. Iz volilnega okraja, kjer dr. Vošnjak kaudidira, se nam namreč  piše:   V Šent Jurji  so vseskozi
pa prvi večer je samo pri večerji ostal in se )e dogovoril, kedaj bo pričel podučavanje. P.item je vsak tedea po dva do trikrat prav dobro večerjal, pa učil je Židovke plesne umetnosti in vesel je bil, da je tako dobro kapi-taliziral nove?, katere je bil svoje dni plaval E ckleru v Varaždinu.
P^sal je za kratek čas v Gajeve „Narodne Noviue" članke o slovenskih zade.ah, pa za to mu je Gaj brezplačno natisnil bOO eksem-plarov feljtona, katerega je bil spisal v „Narodne Noviue", iu to je prineslo Kosmasu do 150 gld. dobička, ker je vse iztise mahom razpredal.
O pustu je sodeloval pri Šmerlmgovej maskeradi v dvorani iu pri justificirauju „Agr. Ztg." na Jelačičevem trgu, pa se je pozneje kesal, ko je videl, da se je dal od Itiucha speljati na led z drugimi vred, katerim je zaupal in do katerih ie držal, da so pametnejši od njega, — pa nijso bili pametnejši ni za
same značajne narodnjake (brez Cestnovega Jožeta) izvolili za volilne može !
Iz Celja se nam poroča, da je ces. kr. okrajni glavar Haas rekel, da na kako kan didaturo on niti ne mi.ili.
Iz Gorice smo prejeli tiskano polo z napisom r Kandidat Slogi nega Odbora." Spis se v ostrem a s'c:r z veščim peresom pisanem načinu obrača zoper kandidaturo  učitelja na kmetijske) šoli g. P o vše ta , a ne pove pisatelj iu izdatelj te polemike koga kandidirati. Če hoče morda dr. Abrama ali pa dr. Tonklija, zakaj tega ne pove ?   Pazite Goričanje, da se mej vašim prepirom zopet kak — politični 8ebičnjak NV.nkler ne okoristi.   Reči moramo, da je mnogo resnice v tem spisu, ki na pr. mej drugim pravi:   „Da pa do tega (razpu-Sčeuja kmetijske Šole) ne pride, je neobhodno potrebno, da spolni g. Povše kar je obetal, ko je šlo za preuravnavo kmetijskega učilišča, da zopet pridobi in utrdi vsaj svojemu oddelku kredit, katerega je kmetijska šola uže skoro v vseh krogih zgubila. A tega ne bo mogel uikakor doseči, ako se bo skozi šest let mudil vsako leto po 6 mesecev na Dunaji. Postavimo pa tud', da bi  se več poslancev oglasilo za razpust šole in da bi bila uže res nevarnost,  da se njih namera posreči, kaj potem ? Treba se bo našim slovenskim poslancem  boriti za to, da važni zavod ohranijo, in g. Povše je prvi po klican, da vztraja v takem boju do zadnjega. Če izvolimo g. Povšeta za državnega poslanca, vsilimo vsem nasprotnikom kmetijske šole, italijanskim in slovenskim, t roke — orožje, s katerim bodo šolo podirali in podrli."
Oficijalni organ naše nemškutarske stranke, „Laibacher Tagblatt", ne prinaša v zadnjih dveh listih ni v ponedeljek ni vtorek niti jedne besedice poročila o „\elikem" kranjske .ustavoverne kazini. Sram jih je, in Ustavo verna „Triester bilo 30 ljudij prišlo, samo celih 25.
Postojna    .   . .	7	občin	8	17.748	pare.
Černomelj  . .	4	■	B	15.304	■
Logatec ....	12	n	B	11.468	n
Ljubljanska ol olica	9	TJ	8	11.135	n
Krško ....	9	n	B	10.902	n
Kranj ....	12	n	s	10.319	n
Kamnik ....	13	n	B	8 552	F*
Litija ....	6	n	R	8 383	ti
Skupaj   . .	9tf	i1' ni	8	162.205	paic.
II. Gozdov,		in s i ce r:			
V MlHvMMI okraju					
Ljubljanska okolica	14	občin	B	20 400	oral'.
	15	■	8	12.736	n
Kočevje ....	15	■	B	11 360	n
Novo mesto .	11	«	B	9.014	n
Krško.....	7	n	B	8 631	n
	7	■	B	7.136	■
Postojna .   .   . .	4		8	195	n
Skupaj   .   . .	73	občin	s	69.532	orali.
shodu cele stranke" v  nedeljo v ne vedo, kaj bi rekli! Zcitung'1 trdi,  da je a jih je bilo vendar le
O vcenitvi zemljišč zarad uravnave gruntnega davka.
Maja meseca t. 1. Be je vcenilo: I. Poljskega obdelovanja, in sicer
? fcnilvcnom okraju Kočevje.   ...   13 občin s   44 367 pare Novo mesto   .   .   13    „    s   24 027 .
Politični razgled.
Notranje <ležele.
V Ljubljani 11. junija.
Nemško - liberalci na CoŠketn bodo 15. t. m. kandidate sestavili in izpregororili o nagodbi ali o p o razu m 1 j en j i 8 Čehi.
V Pragi se je osnovalo novo društvo „Reforma", ki bode dr. Klaudvja kandidiralo, katerega narodni klub izpuščava zarad njegovega podpiranja Skrejšovskega. Dr. Klaudy je rekel, da pojde v državni zbor.
Vmiiijo držtftve.
Turška vlada nij nič zadovoljna z Aleko pasem ali knezom Vogoridesom, guvenerjem vshodnje- rtttneiijskint. Ker je pri posameznih oddelkih vlade nastavil za načelnike samo Bolgare, je rekla mu porta, da se nad tem ona »podtika. Knez Vogorides je na to odgovoril, da je sposobne može za tako službo mogel najti samo mej bolgarsko inteligencijo, in je dejal, da kadar bo oddajal druge upravne službe, oddal bode te tudi drugim sposobnim druzih narodnosti). Ali ker ie imenoval okrajnim načelnikom uže tudi tri muhamedance, 8 tem zopet Bolgari nijso zadovoljni, ker so oni jedini gospodarji v deželi. In telegram v „Novoe Vremja" poroča, da so uže nastali prepiri mej guvernerjem, duhoven stvom in voditelji strank zato, ker je guverner pozval k višjej upravi Grke in turške uradnike. Aleko se opravičuje, da je to storil za tegadelj, ker bi bil drugače izgubil vse zaupanje pri porti. Turška vlada bode po okrožnici razglasila, da bode počakala toliko časa, da otidejo Rusi iz vzhodnje Rumelije, potem pak bode še jedenkrat zahtevala od kneza Vo gorideea, da mora nositi tur. ki fes in razobesiti turško zastavo; če pa ne bode hotel tega storiti, bode vlastim predlagala, da se odstavi
knez Vogorides, in bo zasedla balkanske soteske. Če pojde.
Itttsht car je 10. junija iz 1/vadi je v Peterburg prišel.
M-'fit ncosha zbornica je 10. t. m. dovolila r 306 glasi proti 195 Bodnijsko prelamati Granier Cassagnaca zarad članka pisanega v „Paysu" zoper vlado. — Cas^agnac je sicer vrlo g~ob honnpartovec, ali republikanci bi morali svobodo tiska za vse spoštovati, če hote svojim nače'om zvesti o-tati.
V *ie    Afriki v Algieru so se
Kabyli KOper ITOIB <?'v*nndarje Francoze spuu« tali in upor rit Ste, V Batni bo umorili sodnika, ki so jim ga Franco/.i postavili, in še več gla-vačev. Ta upor se baje razteza tudi v Tunis in Maroko zoper tamošnjo vlado in je morda še celo v zvezi s politiko egiptovskega khediva.
Znano ie tudi našim bralcem, da so 80 tudi JVrntci nekaj mešali v egiptovsko vprašanje. Ali Ismail Sadik, prejšnji finančni minister egiptovski, je, kakor „Journal des De-bats" poroča, z malo rešpektom tako-le o Nemcih govoril: „Kaj nam govore o Nemcih ? Mogoče je, da bo N^mci v Evropi oblastni vojaki, ali kai nam Egipčanom to mar? Mi poznamo le tiste narode, ki imajo denar; jaz sem pa pač uže francoski in angleški denar videl, a nemškega še nikoli." Podkralj ravno tako misli o Nemcih.
»op
Iz C VI lil 10. junija. [Izv. dop.] Dr. Foregger, ki se nam za poslanca v državni zbor ponuja, izjavlja v „Cillier Zeituog" enakopravnost tako, da pravi, ako Hohenvvart in njegova stranka pri volitvah zmaga, bodo potem „d e u t s c h "-1 i i) e r a I e stiimme desstaates klerikaler knechtung und slavischer vergevval-t'gung preisgegeben". — Tako te vrste čudni možaki mislijo ustavo izvršeno 1
Ustavo, ki določuje vsem narodom jednake dolžuosti, enake pravice, hoče ta Foregger samo le za Nemce za „deutsch liberale stiimme". Ste uže kdaj slišali kaj enakega, vi domači možje volilci! Ali naB ne za-sramuje s tak mi izjavami ? Ali vam ne žali vaše vesti? To vam naj zadostuje, da odbac-nite Foregger j a !
Mi mehčanje spodnjega Štajerja si bo-demo zbrali za svojega poslanca na Dunaj v državni zbor moža, ki misli za Avstrijo, pa za vse narode enako pravičen biti. Foregger naj se pa gre pouuj*t tja, kjer so le samo — „deutsch liberale BtHimne" — ker drugih „stanime" ne pozna, torej tudi v njih mislih, in ua i.j h korist ne bi mogel delati.
Hujskanja in ščuvanja in zdražbe je bilo
trohico, — a prigodom svečanosti bv. Cirila in Metoda si je kupil novo narodno obleko pa sabljo in kalpak, ter je parad i ral po Zagrebu in Maksimiru kakor vsak drugi. Ko je zvedel, da je Matija Majar v Zagrebu, ga je obiskal in „forma publica" pri Jagnjetu, in Majar se e bil precej prestrašil, ne znajoč, kaj je pregrešil, da je prišel pandurski oficir ali kdo v njegovo sobo s sabljo, in še odkril se nij, a se je vrlo razveselil, ko je zvedel, da nij prišel pandur k njemu, ampak — Kosmas.
O vakancah je Kosmas uže plesal na velikem balu na Slatini, iu pa na židovskem tudi, ker ga je bila spoznala jedna njtgova učenka, za tim se je pa bil precej spoznal z VBemi židovkami, kar jih je bilo na Slatini iz Velike Kauiže in iz Trsta — zagreb-ke je pa itak poznal uže \se. Prijela e zagrebška Židovka Kosmasa za roko, pa ga je od ene do druge tovaršice vodila po celej dvorani, ter ga je predstavila vsakej posebej  kot svojega
ljubeznjivega učitelja tako, da se je siromak j uže počel bati, ker je bilo precej lepih vmes. I V Laškem trgu je bil še pri slovenskem teatru navzoč, potem je pa odišel v Ljubljano, iz Ljubljane pa v Kranj, kjer je bil prijazno sprejet po prof. Bradaški in njegovej domo-ljubrej rodbini. Precej je postal prijatelj s pokojnim Joškom Erženom, kateri ga je bil čisto zvabil v svoj lepi mlin na Kokri, in kateri je bil napregel konja, da popelje Kosmasa v Bled.
Večjega veselja mu Bradaškov svak ne Id bil mogel napraviti, kakor mu je napravil s to vožnjo, vozila sta se le prenaglo, Kosmas je vsega premalo videl, ker tako krasnega kr.;ja še nij bilo nikjer, niti na gorenjem Šta jerskem nij imela zemlja takih grč na sebi, kakor so tukaj strčale kvišku.
Prvikrat v življenju mu je bilo žal, da nij pesnik, tako poetični občutki so ga navdajali, ali nij se vtikal v posel, katerega nij
umel, a pesni uže ne bi bil skupaj spravil nobene kaj prida — Ko-mas nigdar.
V Bed se je bil odpravil enkrat Kosmas k svečanosti, katero je bil osnoval pokojni dr. Toman, pa takrat je bil jedva do Kamnika prišel, pa jo je okrenil proti Ljubljani, ker se mu je predaleč zdelo do Bleda po Kozlerjevem zemljevidu, a zdaj se je vozil nenadno in zastouj čisto do B!ela.
Ko sta Be Joško in Kosmas vračala iz Bleda, bi ju bili na Naklem gorenjski fantje skoro da posadili v blato na cesti — oba, Joška in Kosmasa, ker je Joško nekaj zabavljal v ošteriji. — „Bova šva pošvatat na gas' C' je kaj bvata," je rekel eden ttr se je nekako pripravljal, kako ju bo nosil, no, dobra beseda Kosmasova, kut« ri se ne bi bil baš rad toikel, posebno ne na Gorenjskem, je popravila vse, tako, da so kasneje skupaj pili in popevali neki prav okrogle „jodlerje".
Kranjska čitalnica je bila priredila izlet
uže teh pretočenih 6 let več kot dosti. Za to je pa tudi sam naš svitli cesar uže zdavnaj izprevidel in rekel: „jaz čem mir mej svojimi narodi." In mi bomo tudi tistega moža volili, ki hoče zares mir, spravo in pamet, mir mej vsemi narodi.
Koliko se je uže po mestih in trgih na bolje obrnilo, to se dosta sliši mej mestjani in tržani govoriti.
Kaj smo dosegli v teh 6 letih? Nič dru-zega, kakor nezadovoljnost na vse strani. — Tudi do izpoznanja smo prišli, da si moramo drnzega izbrati namesto Foreggerja — ki tako od nas voljen nij bil, zato ker se leta 1873. volitve nijsmo udeležili i.i smo svoje moči še premalo poznali.
Druzega poslanca si moramo izvoliti, kateri bode zares v naših mislih govoril in glasoval, pa nesamo za „deutseh liberale stiimme". Mi celega moža hočemo zbrati in si ga tudi bomo. Delajmo v tem smislu in zmaga nam bo g »tova.
■« IMiijti 9. junija. [Izv. dopis.] ^Be seda za podporo zaloge graških slovenskih dijakov.) Pri nas je žalibog uže zelo redka prikazen slišati premile slovenske pesni, kajti tukajšnja društva, akopram se radi z nevtraliteto ponašajo, ne gledajo na to, ka bi se tu in tam mej nemškimi tudi kaka slovenska pesnica zapela. Bili biuo torej včeraj prijetno iznenađeni čuti zopet enkrat po dolgem spanji na čitalničnem odru premile domače pesnice. O programu samem omenim le toliko, da je bil prav dobro izvršen. Pesni, „Prošnja" in „Moja rožica" peli so gospodje Perko, Stdckl, Kamer iu Jevnikar tako izvrstno, da nij bilo ploskanja ne konca. Zadnjo pesnico morali so ponavljati.
„Kranjska dtžela" pel je g. Majcen prav izvrstno. „Adelnida" pesen za vioncello se Bpremljevanjem glasovira kakor tudi igra na citre dopala nam je zelo. —
Čisti znesek te veselice, kateri je namenjen „podpiralnej zalogi slovenskih vseučiliščni-kov v Gradci" je času in razmeram primeren, ter znaša okolo 30 gld.
Prejeli smo tudi iz Gradca od slovenskega društva „Triglav" sledeči telegram: „Živili! Korak za korakom. Vrlim ptujskim Slovence m čestita in vašej veselici v duhu prisustvuje .Triglav". Tudi g. dr. Janez I5!eiweis se nas je spomnil.
Jaz mislim da bi ne bito napak, ko bi tudi druge čitalnice našo v tej zadevi posne-
v Velesovo, in tako je dobil Kosmas priložnost, da se odpelje nekaj pota proti domu. V Velesovem so bili vsi prav veseli, le Kosmas se je klaverno držal, ker uže nij imel več denarjev, potem je pa potoval proti Kamniku, kjer je našel Valentina Orožna. Pope-vali so prav veselo v samostanu, potem pa sta se odpeljala zajedno do Vranskega, kjer je Kosma« našel svojega nekdanjega prefekta Drag. Šauperla kot kaplana. Iz Vranskega Be je odpeljal s celovškim spiritualom Diru-nistom do Celja. Zdaj pa naj kdo reče, da nij imel sreče naš Kosmas 1
Imel je sreče, menda še več kot pameti, ali on nij držal nič do nemškega reka: „Der dumme bat g!iicka, ampak njegov strijc, kateremu je bil Kosmas enkrat prav neopre/.uo povedal ono poslovico, se je otresnil na njega, rekši: „wer kein glikk kat, ist ein esel, rias sag' ich dir!" in potem nij več govoril Kosmas o bedakovej sreči.
male, ako se pomisli, da je imenovani zavod marsikateremu slovenskemu dijaku h kruhu pripomogel ter smo ga Slovenci nekoliko pozabili podpirati. —
Slednjič izrekamo vsem gospodom koji so k tej veselici kaj pripomogli, posebno pa g pevcem v prvej vrsti pa g. Stoklju kakor vsem dnriteliem naiprisrčnišo zahvalo.
Oh enem naj mi bode tudi omeniti dovoljeno, da je bila to zadnja veselica, koja se je pri „Dunajskem mestu" vršilB, kajti s 1. jul;-jem preseli se čitalnica v prostore g. MuršiČa.
OfI *v. If mu (;i 10. iunija. [Izv. dopis.] NajlepSi in dohrodejni pogled človeškem očem na svetu ie pogled cvetoče mladosti. Če se na potu sreča znani ali neznani otrok, bodi si fant ali dekl'ca, ki i nedolžno nasmehne-nim in prijaznim obličjem dobro jutro ali dober večer vošči, leBen bi mogel človek biti, ako bi ga to n;č ne ganilo.
„0h blažene leta nedolžnih otrok vi imate veselje brez teških nadlo™, oh kako vas srčno nazaj poželim, ali vi ste m i no le, zastonj se solzim!" pel je naš nepozabljeni knezoškof Slomšek.
In res! kdo se no spominja najrajši otro-čiih let! Z veseljem »e naši ljudje ozirajo na dni svoje mladosti. Naj se dva stara prijatelja snideta, ki Rta si uže v mladosti znanca bila, naj si apomnita svo]ih mladih dni j, o kako se jima bo srce vnelo, kri ogrela, beseda odvezala ! — glas bota povzdignila, z veselja solzami v očeh si bosta pravila, kako da Rta ve ■ sela bila! — Tisoč drug'h reči sta uže pohabila, knr ata pa kot mlada prijatelja doživela, vRe tako dobro veste, kakor da bi se bilo včeraj godilo!
Vsak blago in na srečno prihodnost misleč človek si želi, naj bi se tudi naša pridna in zdravovesela mladina sprijateljila, ter se imela v starejši dobi časa veselo spominjati. Ali česa se bode neki kedaj z veseljem spominjala ! Mar se ji to kot veselje v srci korenini, da mora po 5 —G ur na dan po neprimernih klopeh mirno skljnčeno v šoli Bedeti, doma pa za kramp ali motiko, ali še celd za cepec prijeti? Mladina hoče po izpol-nenih v šoli jej naloženih dolžnostih zdrave vesele zabave, naj uže mej letom ali mej tednom. Zato ima učitelj pametno menjavati resne in vesele predmete mej šolskim časom, ter modro vporabiti šolske izlete. To bo mladini nekoliko ravnovesje mej tako rekoč šolsko pezo in mej živahnim mladim srcem vzdržalo. Vendar njim pa vse to ne vtisne toliko in takih spominov, kakor šolske veselice, ki jo tam in tam krajni šolski sveti osnujejo, v katerem so moži imnjoči iskreno ljubezen do mladine, Posebno letos o priliki našega veličanstva cesarja in cesarice srebrne poroke je bilo čitati iz raznih krajev od lepih veselic, pri katerih so si deca čut oblaževali ter si vesele spomine nabirali za poznejša leta, v katerih jih čaka mnogo britkosti in trpkosti. Mnogo, mnogo jih je opisal „Slovenski Narod".
Tudi pri sv. Barbari v Halozah so imeli 28. maja prekrasno šolsko veselico, kakor slišim praviti od tamoSnega učitelja. Velika hvala ter prva čast gre za to preč. za slovensko mladeztn ljubezni polnemu g. BoHduru IUiču kot prvomestniku sv. Barbarskega kr.i;. Šol. sveta. Solze veselja so tekle ljubljenemu narodnjaku po čestite m licu, ko se je oziral po nedolžno veselej mladezni podarivšej mu od belo oblečene deklice prekrasni venec za to veselico v spomin.
No, kjer se še nijso šolske veselice vršile, se še lahko osnovajo. Ali se ne bi dala veselica za otroke in Rtarše skupno od 8V. Marjete in rv. Lenarta kje izpeljati, h katerej bi se še morebiti Velika Nedelja nridružila? Res se kaže ta ta podvzetja mnogo teškoff, ali teh se ne smemo ustrašiti. Ne bo zastonj izdana Žrtev krainih šolskih svetov, ako kateri v ta namen kak novec potroši, marveč bo koristilo še v poznej dobi plodonoRno. Imamo tudi v okolici še precej šohkih prijateljev in rodoljubov, kateri ro zmirom pripravljeni našej bi^trei mladezni za povzdigo in napredek omiko pomoč biti. Krajnih šolskih Rvetov prvomestniki dotičnih šol preudarite to reč, ter ORnujmo učencem veRelico, katera jim bo še v pozn";h let'h ocrrevala Rrca za udanost našemu Rvitlemu cesariu, za iskreno ljubezen do naše mile slovenske domovine, ter za vse drage Rvetinje naših dedov.
Ix Rolfe 10. iunija. [Izviren dopis.] Te dni enkrat so šli odlični Rečanje na Rpre-hod z novim parobrodom „Ilungarian", katerega ro Angleži nalašč tako krstili, da pokažejo svoje Rimpatiie do Magjarov, ali bolje rečeno, upotrebdi ga bodo za Rvoje kramarske špekulacije. Toliko je gotovo, da bode Angležem to na dobiček, a kako bode pa za Reko, ne vemo. Blizo 2000 ljudij se je peljalo okoli po kvarnerskem zalivu, ter jim dobro prišel dni vol, katerega so zjutraj ubili. Še drugo nepristojnost so naredili Ručanje ta dan. Gospodar parobroda „ilung." ponudil jim je svojega vina najboljša vrste, se ve da le kak li-terček, no oni nezadovoljni z literčkom, spravili so se nad vse sode, kar jih je bilo na na brodu, ter so vso „zadušili" Gorko se je potožil na to drzovitost vlastnik.
Zjutraj so prignali ljudje slučajno celo čedo ogerskih volov, da se nekateri tukaj prodajo, drugo so pa odpeljali v Trst po železnici. Ko so jih gnali na kolodvor, marširala je ravno kompanija magjarskdi honvedov po cesti. Neki bolj boječ vol se tako prestrsši svojih bratov iz puste, da vzdigne rep, ter zbeži dalje po ce-Bti in potem okrene na neki vrt. No zavoljo pogostega deževanja je bil ta vrt zelo podoben kakemu močvirju. Vol se brzo ugrezne v blato, ter ne more niti korak naprej. Na to ga je došla cela četa preganjalcev Rečanov. Ko ga vidijo, kako Be je zagreznil v blato, se ga nijso prav nič bali. Vsak pograbi, kar je prišlo prije pod roke, ter ga zaSnd pretepati. Se ve, da se je uboga žival še bolj ugrezovala v zemljo. Ali dni nijso hoteli pre-sthti, dok mu nijso razbili rebra. O.lbili so mu tudi rog, kateri je meril črez pol sežnja (pisatelj teh vrstic ga je sam videl v blatu po kraj vola). Klavec je komaj še prispel, da mu je kri spustil.
Domače stvari.
— (Na gorenjske j železnici) pojde, kakor uže povedano, od 15. t. m. od Ljubljane do Lesec vsako nedeljo in vsak praznik poseben vlak o polu sedmih ziutraj iz Ljubljane in se vrne ob 9 uri in 45 minut.
— (Mrtev najden) je bil 30. pr. m. kmetski sin Josip Stroiin iz Male Lipovice V BOdskem okraji trebanjskem. Sodi se, da ga je po noči ubil sosednji fant France Strojin, ki je bil nanj jezen. Poslednji je uže v zaporu.
— (Mlada samomorka.) Dne 4. t. m. so našli v Bohinjskej Savi žensko mrtvo truplo plav«joče in ga izvlekli. Izpoznali bo v njem kmetsko deklico Ivanko K i k e 1 j iz Str-
ziSča v okraji tolminskem. Ker nij bilo nobenega znamenja, da bi bila po sili v vodo vr iena, sumi Be, da je sama v vodo skočila. To je tem bolj verjetno, ker je bila noseča in se je torej iz strahu pred Bramoto in kaznijo ah iz nesrečne ljubezni sama usmrtila.
— (Iz Ptuja) se poroča da sta utonila dva vojaka pijonirja, ki sta poleg 4 diuzdi i čolna padla, meroo pri mostu Dravo.
Kazne vesti.
* (Solovijev), napadnik ruaktga carja, je bil 7. t. m. od najvišjega sodišča v Peter-burgu na Bmrt na vešalih obsojen. Iz njego-vtga življenja izvedelo se je to: V Toropru, kjer je imel službo, je bil v ozkej zvezi z nečim Nikolajem Bogdanovičem; ta je bd kovač in pri njem so se Bhajali „nihilistiu, mej temi tudi Mihajlov, katerega so vlanskega leta prijeli, ker je bil obtožen, da se je bd tudi on udeležil umora generala Mezenoeva. Leta 1876 se je oženil Solovjev s Katarino Čelićevo, potem Bta šla oba v Peterburg, a živela tu lo tena. Tukaj se je bil shajal često z glavami revolucionarne Btranke, potem pak opotoval okraja Vladimir in Nižnij-Novgorod in v raznih kovačijah delal pod nepravim imenom, da je laglje agitirah Potem je šel v Samaro in v okraj Saratov, kjer je prevzel službo občinskega pisarja. L. 1878 vrnil se je Solovjev v Fetrograd in tu raznašal prepovedane časopise kakor „Zemlja i volja" in revolucijonarne
oglase. V Peterburgu je dobro živel, akopram nij imel tacega nobenega dela, ki se izplača. Solovjev je pred sodnijO priznal, da je Btre-Ijal na carja, da pak je to storil po svojem
|irever|en]U. _
K. junij t: Franjo Dolln&r, dul.ivca sin, 4 1. star, na poijanakij cesti St 42, Vllod »rofelJBOV.
1 junija: Ana Mikš, io.tkega vodja vdova £91. v gTeđalfSluo ulicah še. lo \al.-d starosti.
H. junija: Ivani TekaveO njena hči Ivana Jagodic, b mesece stara, ua eiuonskej cesti štev. 17 vtded božjasti.
D.junija: Koza Gradišar, tri natakarice na tr-žaškcj cesti št. 19, vsled osp,c. — Felicijan Kapel, sin Fitoineno Kapel na mestnem trgu št. i), 2 uri bi.. vsled slabosti. — France Sc!i\varzb.»ch, kolar, 44 1. star, v Kravjej dobui št. 2, vled pokaženja jeter. — Jožef Milner, delavec, 50 I. st. v dcžoluej bolnici, vsled pri« ida. — Janez li.--lir.ir, kajžarja srn, 34 1. st. v dež. bol. vsled tuberkuloze.
Adolf Eberl,
zaloga oljnatih barv, laka in firneža, (257-7)
-v I^Jiil>y*Liii,
na Marijnem trgu, poleg frančiškanskega most ii.
V kavarni Vencelj Payerja
-v rififcoffej Lolci (271—3) se dobiva vsako nedeljo in vsak praznik izvrsten
sladoled (Befrorones).
Dunajska borza 11. junija.
(Izvirno telegrafiČuo poročilo.) Bnotni dri. dol« v bankovcih .   .   67 gld. 50 Enotni dri. dolg v srebrn   ...   69   „ BO
Zlata renta.........79   H 10
1860 dri. posojilo......126   # 25
Akcije narodne banke .... 834 „ — troditne akci e ....... 267 „40
London..........116   „ 05
Srebro..........—   B —
NapoL..........9   „ 25
(J. kr. oekini........5   „ 60
Državne marka.......57    . 05
Tržne cen«
v Ljubljani 11. junija t. 1. Pšenica hektoliter 7 gld. — kr.;  — rož 4 gld. 55 kr.; — jedmen 4 gld. 06 kr.; — oves 2 gld. 9i kr.; — ajda 4 gld. S5 kr.; — proso 4 gld. 55 kr.;
— kornsa 4 gold. 60 kr.; krompir 100 kilogramov 3 gld. 95 kr.; — fižol hektoliter 7 gl. — kr.; masla kilogram — gl. 92 kr.; — mast — gld. 70 kr.; —-Špoh frišon— gl. 54 kr.; — špeh povojen — gl. 60 k.,
— jajce po l3/, kr.; — mleka liter 8 kr.; — govednine kilogram 58 kr.; — teletnine 54 kr.; — svinjsko meso 60 kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. 78 kr.
— slame 1 gold. 51 kr.; — drva trUa 4 k v. metrov 7 gold. — kr.; — mehka 5 gld. — kr.
Vsak dan sveži
prima-eksportni droži
iz
tovarniške rafinerije za spiritoe droži v M trotu na Hrvatskem.
Zalogo ima Autou ltolsclu-r, trgovina se špecerijskim blagom v Ljubljani, v Florija-novih ulicah st. 7 nova. (278—2)
WA S/SE Rt) I
Soliđe Firmen als Vertreter erwfinscht.
»I 3 S s° a — a-cr
I ^Q?N
CD g M
i  *£ < a
« 1 i.8 &
B >i "
80 " E' D n'
S £■ o B o
I H *> i
Csl' 1
3 s S
I »
« w s ii
M
M-
I FI
V Celji,
ptmnc
nlk« 86,
Reelna razprodaja!
V kratkom času bodomo morali svoja prostora izprazniti, zato bodeino pričeli ~ ilm-m #>. junija t. f. za malo časa
j)ošteno razprodajo
svoje zalogo sukna, platna, manufakturnoga in modernega blaga,
in tudi
šivalne stroje vseh sistemov
po jako znižanej ceni.
1..i- pio-i.ii-i  bodo bo popolnem tudi posamne reči, kakor:
2J*F~ solnčnike, slamnike, blago za ijvT tkanje, perilo, lišpi, trake, gumbe 2tt£~ in ovratnike.
Slavno p. n. občinstvo vabimo uljudno za nakupovanje ob tej mu ugodnoj prilioi,
Z vsem poatovunjum
0. Schmidl & Comp.,
v Celji, poštne ulice št. 36,
trgovina A inknoni, i običajnim, liiaimlaki urnim in modnim blagom, in taloga šivalnih strojev.
*   Oujretje vrta in teoljišna.
Javljam slav. p. t. občinstvu, da je vrt iu kegljišče
X
v
V
mm
V
V
8
v
V
v gostilni „zur Krone"
■v O-ra-d-i^čI
uze odprt, ter priporočam kegljišče sploh, posebno pa za kegljanje v družbah. Točil bodem vodno izvrstna vina, mtij njimi prav izvrstno črnino, ter Scbreinerjevo marčno pivo; kuhinja bode vedno oddajala najokusuejša jedila in po ceni.
Priporočam se tedaj slav. občinstvu za prav obilno obiskovanje gostilne in vrta z zagotovilom hitre in pazno postrežbe.
Spoštovanjem
X^ 1**111 jo X*eiiioi%
Zaradi Izseljenja I
|">.s|||r
ilicc 36.
S^S     (276—2) gostilničar.
oeeep0eeeooeeeooeeoeeeo< §      Glavno zalogo
rniliiiiiil voda
Wetmm E.a s s n i k
v Ljubljani.
Uže 23 let obstojoča trgovina z rudninskimi vodami dajo no samo sanitarnemu uradu, nego tudi vsakemu izmt-j p. n. naročnikov izvirno fakturo na razpolaganje, da se vsakdo lebko sam preveri, da so skleuice napolneno s pravimi in frišuimi zd »laj imenovanimi Btiulonci, ter prosi za mnogoštevilno obiskavanjo, obljubljajoč točno postrežbo.
Adelaidin Btudenec, Bilinska kisla voda, Hebska rEger) Fran-ceva voda, slani studenec in travniški studenec, Emski Viktoria-studonec, Emski hre-nćeki, Friedrichshallna grenka voda, Franc Josipov grenki vir; Gleichenbergski Konstantinov studenec, Sv. Ivana vir, Klavzenski jekleni vir in Gleichentergska slanica; GiosBhutlorska kisla voda, Halska jodna voda; Karlsbadska mlinsica, gradska voda in vrelec; Marienbadska krizka voda, Problavska kisla voda, Bilnaska grenka voda, Pirmondska jeklena voda, Bodanjska kisla voda, Ra-koezjr-grenka voda, Recoaro-joklona voda, Bogatska kisla voda, Eimskl studenec i.K-o-oška kislina), Ofonski Viktoria studonec, Saidschlltzska grenka veda, Selterzerjeva voda, Šcavniska kislina, Sv. Lcvrencija jeklena kislina, Wilhelmov studenec Kronthalski, Karlsbadska vrolska sol, Marienbadska sol in Halska jodna sol. ^'jt5_2j
A
izdatelj in ureduik Josip JurCić.
Lastnina in tisk „Narodno tiskarne41.
GJ
^407