Dopisi. Ptuj. Preteklo soboto in nedeljo se je mudil v našem mestu naš ožji rojak, vseuči-liški profesor dr. Matija Murko. Prišel je k svojim znancem v domači kraj, prišel je tudi v rojstni kraj Drsteljo, kjer je pustil dva svoja dečka, da spoznata kmečko življenje in se ga kakor ne oče, niti ona ne sramujeta. Zahvala. Gospa Josipina Stadler je darovala za mestne uboge 200 K v zmislu želje pokojnega moža. V imenu ubogih se ji izreka najlepša zahvala. Mestni kino. V nedeljo, 14. in pondeljek 15. avgusta ob pol 9. uri prvorazredna filmska senzacija „0 d e t e Viviana." Najliterar-nejši film, kolosalno napeti šlager v 6 dejanjih. Vrhunec dramatske napetosti, kolosalno zanimivi dogodki v amerikanskih krajih in druge nebrojne senzacije nad senzacijami. Mladini nedopustno. Kinoravnateljstvo. Vzprejem orožniških častnikov. Da se izpopolni žandamerijski oficirski kader, potrebno je do 50 oficirjev. L Oglasijo se za to službo lahko rezervni častniki poročniki ali podporočniki, ki niso stari črez 35 let pa spo- _ 2 sobni za trupno službo v miru in vojaki. Vzprejeti kandidati se bodo izvežbali za svojo službo v posebnem enoletnem kurzu. Prošnje za vzprejem je vložiti do 25. avgusta t, 1. Natančnejši pogoji se izvedo pri vseh orožniških četah. Moralna zaupnica se išče. Nepotrjeni ljubljanski župan Anton Pesek išče moralne zaupnice. Med svet so prišli glasovi, da nekdanji pedagog ni živel čisto tako, kakor zahteva pedagogika, dasi je vsaj z delom bil v tesni zvezi. Moralno izpričevalo naj bi dalo nekdanjemu svojemu kolegu baš ptujsko učitelj-stvo, češ da ga najboljše pozna. I. Obrtna razstava v Mariboru. Ko so se vse stroke začele gibati in pripravljati, da svojo stoko privedejo do ugleda, da občinstvo spozna njih zmožnosti proizvajanja, se je tudi obrtništvo v Mariboru odločilo svojemu stanu priboriti ugled v javnosti in pokazati svojo zmožnost potom obrtne razstave. Za to razstavo se je priglasilo nad sto raznih obrtnikov in zato obeta ista obiskovalcem nuditi vpogled v krasne obrtno izdelke. Zato že danes cenj. občinstvo na našo razstavo opozarjamo in upamo na zelo številni obisk. Državna vinarska, sadjarskn in poljedelska Šola V Mariboru je končala svoje 49. šolsko leto 1920/21 v soboto dne 30. julija 1921. Vsi drugoletniki, po številu 27, so jo končali povprečno s prav dobrim, v znatnem številu pa z odličnim uspehom. Večina absolventov se je povrnila na svoje domove, na kmetije starišev, kar je najbolj razveseljivo. Nekaj jih gre v tujo službo, v kmetijsko, vrtnarsko, kletarsko prakso itd. Službe po grajščinah so vedno bolj redke in vedno bolj slabe, vsled izvedbe agrarne reforme. V bodoče se naj sploh ne računa več z njimi. Tudi ni glavni namen kmetijske šole, odgajati mlade gospodarje za taka veleposestva, ampak za domače kmetije. Par absolventov se skuša gospodarski osamosvojiti na ta način, da vzamejo primerna zemljišča v zakup za napravo matic-njakov, trsnic, drevesnic i. dr. pri čemer naj bi se po možnosti podpirali, ker so nam taki nasadi nujno potrebni.Zopet drugi imajo najprej zadostiti vojaški dolžnosti. Razen 27 gojencev drugega letnika in 17 gojencev prvega letnika je bilo v zavodu 5 praktikantov, ki bodo sprejeti kot redni gojenci za šolsko leto 1921/22, koje prične 16. septembra t. 1. Priglasilo se je že lepo število kmečkih mla-deničev za sprejem, tudi iz drugih pokrajin naše države, le z bližnje severne granice doslej prav nobeden, dočim pošiljajo znani protestantski kmetski naseljenci na našom obmejnem ozemlju svoje sinove baje v avstrijski Silberberg pri Lipnici v svrho kmetijsko-stro- kovne izobrazbe v nemškem duhu. Tako so i izpodriva slovenski obmejni kmet z domače grude. Rok za vlaganje prošenj za sprejnm učencev v mariborsko šolo je bil določen prvotno na dan 31. julija, a so je vsled večstranskih želja podaljšal do 20. avgusta t. 1. Splošni pogoji za sprejem so objavljeni v »Kmetovalcu" št. 13 z dne 15. julija 1921. Sesterže. Odlični naš rojak dr. Štefan Sagadin, načelnik v ministrstvu za izenačenje zakonov v Beogradu, se mudi sedaj na počitnicah na svojem posestvu tukaj. Hoče se od-p oči ti v svojem zatišju v čistem gorskem zraku in okrepčati za daljnje naporno delo. A čeprav daleč od železnice in prometa, mu vendar mnogi njegovi prijatelji niti tu ne dado miru, ne strašeč se dolge poti k njemu. JaneŽOVCi pri Ptuju. Gospod urednik gotovo malo kaj slišite od naše občino in vendar se pri nas tudi kaj čudnega dogodi. Pri nas imamo nekega moža z imenom Fr. Arnuš, kateri je postal zadnji čas čisto nervozen in mislite si, zakaj ta mož je bil nekaj tednov pred volitvami pri samostojni stranki, kakor se je sam izrazil proti nekemu klerikalnemu duhovniku, s katerim se je zaradi tega srdito pričkal, in ob volitvah je bil čisto miren, sedaj pa je nekje slišal, da bodo občinske volitve razveljavljene, ker se je nepravilno njimi postopalo, je naenkrat postal pristen klerikalec in napade kar na cesti vsakega moža našega somišljenika in ga začne zmerjati in psovati. Ako temu človeku ne bo kmalu živčna bolezen odlegla, bodemo ga primorani poslati v bolnico, kjer bode dobil mrzle ovitke na svoje vroče čelo. Občani. Veliki semenj v Ljubljane 3. do 12. septembra 1921. Trgovski, industrijski in obrtni krogi Slovenije hočejo s tem semnjem stike, ki so se izza osnove naše države tako ojačili z drugimi deli naše kraljevine, kar najbolj poglobiti, nuditi čim hitrejši, čim popolnejši in čim udobnejši vpogled v produkcijo Slovenije in dati kar najboljšo priliko za sklepanje kupčij. Ali Slovenija noče samo prodajati v druge dele države, temveč tudi od njih kupovati. Zato Ljubljanski semenj ni omejen na proizvode Slovenije, ampak bodo na njem izloženi vzorci proizvodov iz cele države. Naša težnja mora biti, da se čimbolj spoznajo vsi deli države med seboj, da si prodajajo drug drugemu in kupujejo drug od drugega. Ljubljana pa je radi svoje obkrajne lege proti zapadni Evropi in radi bližine morja tudi za blago inozemskega izvora, ki ga ne izdelujemo v državi in ga treba importirati, jako ugodno sejmsko mesto. Zategadelj je, četudi je Ljubljanski semenj namenjen v prvi vrsti za blago, ki se proizvaja v naši državi, na njem dana priložnost za sklepanje kupčij tudi z inozemskim blagom, ki bodo njega vzorci izlože niali v posebnih zgradbah ali pa v trgovinskem oddelku semnja. Ljubljanski veliki semenj bo na prostoru, obsegajočem okroglo 25.000 m2, nudil blago vsake vrste v veliki izbiri, tako posebno poljedelske stroje, poljedelsko in obrtniško orodje vsake vrste, usnje vsake vrste, čevlje in druge usnjarske izdelke, les in raznovrstne izdelke iz njega, pohištvo, hišna in kuhinjska oprava in posoda, šivalne stroje, papir, kartonažne izdelke, elektrotehnične priprave, pluge, pile in drugo želez-ninsko blago, raznovrstno kovinsko blago, stroje za obdelovanje železa in lesa, razno galantarijsko blago, manutakturno blago, obleke, slamnike in klobuke, perilo, čipke, milo, sveče, voščila in čistila, barve in druge kemične izdelke, steklo itd. Z raznimi umetniškimi, zabavnimi in drugimi prireditvami se posestnikom semnja naredi bivanje v Ljubljani kolikor mogoče prijetno. Posetniki bodo s posetom semnja lahko združili tudi izlete v letoviščne in gorske kraje Slovenije, ki slove po svoji veliki krasoti. Vsa pojasnila daje urad „Ljubljanskega velikega semnja" v Ljubljani. Na naročila preskrbi tudi stanovanje v hotelu ali zasebno. Sejmski znak in legitimacija, ki se dobe proti predplačila 25 Din. pri sejmskih zastopnikih v vseh večjih mestih naše države in neposredno pri sejmskem uradu v Ljubljani, upravičujeta do prostega vstopa v vse sajniske prostore in polovične voznine v Ljubljano in za povratek. Topola (Srbija). Kakor v ostalih, tako isto vlada tukaj neznosna vročina. Dežja ni bilo že kaj mesecev izvzemši kakšna nevihta s točo v posameznih krajin. — V selu Raj-kovac je veled neprevidnosti delavcev izbruhnil ogenj iz mlatilniške mašine, kateri je uničil vse snopje v vrednosti 40.000 dinarjev. Trije nepoznani lopovi so napadli v noči ob 12. uri tuk. posestnika Milana Stevanoviča. Roparji bo zahtevali denar od nekega starčka, kateri pa se je branil, češ, nimam denarja. Roparji so nato starčka tako pretepli, da so ga morali takoj odpeljati v Topolsko bolnico. Mod tem je Stevanovičev sin ustrelil čez vrata in smrtno ranil enega od teh treh lopovov. Ostala dva sta pobegnila, a tretji je ob 3. uri zjutraj pred pragom umrl. Roparji so oboroženi z avstrijskimi puškami, z revolverji in z bombami.