Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI r Geslo: Za vero in narod «— ta pravico in resnico — od boja do zmage! GLASBA) SLOV. KATOL. DELAVSTVA V. AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRU2INE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENnTDRŽAVAH. M "' fc ■ ■■ _:__ _l________■_:_ mmmmmmmmmmmmmrnrnrn KUPUJTE VOJNE BONDEI LETNIK (VOL.) LIH CHICAGO, ILL., PETEK, 26. MAJA — FRIDAY, MAY 26, 1944 "Amerikanski Slovenec" v LET ZA SVOJ NAROD AMERIKI. Ste v. (no.) 42 A meri kanci se sešli pri Anzio KAKO SO SE PRIPRAVILI ZA D-DAN Kakor velikanski pokrov za ponev v zemlji je ta potlačena trdnjavica, ki predstavlja košček nazijskega "zidu ob Atlantiku" na invazijskem obrežju Evrope. . Zgrajena je iz jekla in cementa, notri so pa topovi in strelivo. Narejena je tako, da bombe in krogle, ki jo zadejejo, zdrčijo po njej stran. Slika preskrbljena iz nevtralnih virov. PO DOLGIH BOJIH JE OPORIŠČE PRI ANZIO REŠENO Anzio, Italija. — Ameriški radio oznanjevalec je v četrtek jutro oznanil iz Anzio, da so ameriške čete ob pol osmi uri zjutraj prišle v stik ob pontinskem močvirju. Med zavezniškimi Četami obeh front tako na severu, ki so zadnje dni pritiskali proti jugu in od južne strani, kjer je peta ameriška armada pritiskala v smeri od Terracine proti Anzio, je zavladalo veliko veselje. Ameriške in angleške čete, ki so zadnje dni uspešno vrgle Nemce nazaj od okolice oporišča preko, appianske ceste, so na obeh straneh mesta Cisterna prodrli za skoro miljo in pol preko omenjene ceste in obe osti gredo naprej proti Velle-tri, Sezze in tamkajšnjemu gorovju, kjer bodo skušali zajeti deset nemških divizij, ki branijo dohod do Frosinone, kjer se križate dve važni ceste, to je cesta Casilina, ki vodi .v Rim, druga proti obrežju, severno pa v simbruinsko gorovje. Razširjenje kroga oporišča pri Anzio in pa stisk med četa- KITAJCI USPESNI PROTI JAPONCEM; DRUGE VESTI Chungking, Kitajska. — Kitajsko poveljstvo poroča, da so Kitajci izvedli več uspešnih napadov na Japonce v Honan pro-vinciji. Japoncem so vzeli več naselbin in jim zadali občutne zgube. Z večjo zalogo orožja in municije, pravijo Kitajci, bi istim zadali še težje udarce. Ta ---- izjava se smatra kot apel na zaveznike za večjo pomoč v orožju in materialu. Tudi iz Burme poročajo, da so Kitajci odbili vse japonske napade, s katerimi so silili v zapadne in južne dele predmestja Myitkyine in so vzeli Japoncem tudi glavno progo, ki vodi do zavezniške letalske baze v Burmi. Kakih 40 milj za-padno od Myitkyine na drugi strani gorskih grebenov pa uspešno operira ob reki Irra-waddy ameriški .general Stil-vell, ki nadzira in vodi kitajsko vojsko v Burmi. Iz ^earl Harborja poročajo, da so Amerikanci včeraj izvedli več občutnih zračnih napa- CHURCHILL SPREGOVORIL 0 SVETOVNEM POLOŽAJU London, Anglija. — Angleški prvi minister Winston Churchill je imel v sredo 85 minut dolg govor pred parlamentom. V svojem govoru se je dotaknil vseh važnejših mednarodnih vprašanj. Začel je, da kar se tiče sovražnikoy, Nemcev in Japoncev, bodo Zavezniki od njih sprejeli samo eno in to je popolno brezpogojno predajo. Glede nove svetovne lige je dejal, da se na načrtih že dela. Nova liga narodov bo povezana z Zdr. državami in bo oborožena do zob, da bo vzdržala mir pred vsemi nergači in napadalci v svetu. Churchill je v svojem govoru zamahnil po Turčiji, rekoč, da so Turki zamudili in zapravili pravico do močnega glasu pri mirovni mizi s tem, da so odkloniil vstop v vojno na strani Zaveznikov. Omenil je, da se je nekaj zboljšalo v tem, da so Turki ukinili pošiljanje kroma DEMOKRATI V TEXASU POCEPLJENI Austin, Texas. — Vprašanja četrtega termina je razdvojilo premnoge v demokratskih vrstah. Državna konvencija demokratske stranke ni mogla ze-diniti i^ažnili struj v stranki !n tako, kakor sedaj kaže, bodo demokrati dospeli na narodno konvencijo v Chicago v dveh ali treh skupinah, vsaka s svojimi načrti in nameni. Za zedinjeno fronto bi bilo potrebno dobiti dve tretjinsko večino glasov na državni konvenciji, kar pa ni uspelo. Država Texas ima na narodni konvenci 48 glasov, ali delegatov. Za Roosevelta in njegovo nominacijo se zavzema A. J. Wirtz, drugi pa so nevtralni ali za druge, dosedaj še neznane kandidate. Nasprot-stvo proti Rooseveltu izvira v veliki meri iz razloga, ker je pred nedavnim najvišje sodišče razsodilo, da se mora v Texasu dovoliti črncem volilno pravico, ki jo preje niso imeli. Posebno demokrati starega tipa so proti vsaki politični ali socialni pridobitvi črncev. -o-- BELGIJCI SESTAVILI LISTO KVIZLINGOV London, Anglija. — Potom tajnih virov je dospelo v London poročilo, ki vsebuje seznam vseh onih Belgijcev, ki so in ki še sodelujejo na kakoršen način z naziji v okupirani Belgiji. Povprečno pride, kakor jpravi poročHo po en kvizling na vsakih 3000 prebivalcev. Hitlerjevim gorečnikom v Belgiji se po osvoboditvi dežele ne bo dobro godilo. -o- O BOJIH V SLOVENIJI __■ 4 ■ * Kairo, Egipt. — Partizani so vrgli Nemce iz utrjenih pozicij pri Žužemberku. Nemci so se umaknili proti Novemu mestu, v okolici katerega divjajo že več dni hudi boji, pravi radio vest. v London na razgovor glede vladanja Francije po osvoboditvi. O Španiji pa je dejal,' da ne gre da bi jo zasmehovali. Notranje zadeve Španije so zadeve za Špance same. Glede trgovine s Španijo je pa mnenja, da se bo dvigala že zdaj v vojni, še bolj po vojni. KRIŽEM SVETA — London, Anglija. — Angleški'minister za vojno gospodarstvo, Lord Selborne je objavil včeraj parlamentu, da relif-aa posojate v, kž-je bila posla-aa v Grčijo, ni došla na svoje mesto. Zgleda, da je padla v aemške roke. Z obžalovanjem je ugotovil, da relifne pošiljat-ve najbrže pomagajo le Nemcem. — Southend, Anglija. — Žena angleškega letalca Mrs. Daisy Moxham, je porodila ta torek četvorčke. Moxhamova družina se je nahajala do pred-kratkim v južni Afrik iv Kenya. Enak dogodek se je dogodil pred nekaj meseci neki 3lužkinji v Angliji, da je povila četvorčke. — Moskva, Rusija. — Tukaj-ana radio postaja je objavila včeraj, da je dospela v Moskvo deputacija zastopnikov Poljskega Narodnega Sovjeta. Namen njihove misije je ustanoviti zveze z zavezniškimi vladami, kakor tudi Sovjetsko vlado v Rusiji. — Berwick, Pa. — V tovarni od American Car and Foundry Co., je odšlo na stavko 6,500 delavcev. Stavka je nastala radi spora s petimi delavci, ki jih je družba odpustila. Tovarna proizvaja važno vojno orožje, kot traktorje, tanke in drugo orožje. —■ Port Morsey, Nova Gvineja. — Ameriški bombniki že 11 dni neprestano bombardirajo otok Biak, ki se nahaja 470 milj zapadno od Hollandije na Novi Gvineji. Na otoku sta dve letalski bazi* ki ste od napadov občutno poškodovani. — Aurora, 111. — V tovarni The Austin-Western Road Machinery Co., je zastavkalo včeraj 900 delavcev. Spor je nastal radi začetnih plač začetnim delavcem, dokler jih uče pri delu. Podjetje izdeluje patro-ne za vojsko. — East Molline, 111. — Stav-,karji, ki stavkajo že tri dni pri Deere Harvester Plant, so apelirali včeraj na predsednika Roosevelta, naj v imenu vlad« zaseže tovarno. Nad 2,400 delavcev je na stavki. Tovarna izdeluje več vrst vojnega orožja. DVA DOGODKA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH Washington, D. C__V Združenih državah smo imeli več zadnjih let dva glasna kričača. Eden je bil Earl Browder, ge-j aeralni tajnik komunfciitte*i stranke v Zdr. državah. Dru^ je bil kongresnik Martin Dies, ki je stalno preiskaval razna radikalna gibanja, ki jih je po- j vzročala komunistična stranka I in njeni pristaši. Dva negativa.' Pred nekaj dnevi je bila objav-' ljena vest, da je Martin Dies odločil, da odide v pokoj. Z njim bo menda jenjal tudi nje- j gov preiskovalni odbor. Par dni za tem, pa je Earl Browder objavil razpust komunistične stranke na konvenciji v New 1 Yorku. Slednji bo najbrže pod drugo firmo še dvigal glavo.! Glede Diesa ni jasno, kaj namerava v bodočnosti. V pretek- [< losti sta oba znala ropotati in kričati, najbrže za to, da sta bila vedno oglašana v tisku kot dve "važni" politični zvezdi, ki ste mučile javnost s svojo "svetlobo". --o- V POLJSKI VLADI SE PRIČAKUJE SPREMEMBE , London, Anglija. — Poljski krogi v poljski zamejni vladi so najbrže morali dobiti namig od Angležev, da bo za nje najboljše, da se sprijaznijo s politič-' nim stališčem Moskve, ki ga slednja namerava uveljaviti v Poljski. V ta namen objavljajo, da bodo v zamejni vladi spre-1 membe, menda take, ki naj bi zadovoljile Ruse. Politični krogi pa imajo malo upanja, da se bodo Rusi zadovoljili samo z\ drugimi osebnostmi v vladi. Rusi bodo prej ali slej zahtevali, da se prizna od Rusov že določeno Poljsko vlado, ki bo sovjetskega značaja. ,-0-- 5000 BOMBNIKOV NAD EVROPO London, Anglija. — Več, kakor 5000, večinoma ameriških bombnikov je bomdardiralo v sredo Berlin, Dunaj in Pariz, j Ameriški bombniki z vzletališč v južni Italiji pa so bombardirali Brenerjev prehod na Ti-rolskem in druga važna križišča. —o- ŠIRITE "AM. SLOVENEC"! |AMERIKA GLUHA GLEDE «! TITOVEGA^ POSLANSTVA London. — Tito je pred nedavnim odposlal enajst mož v London, ki naj bi tvorili partizansko odposlanstvo. Devet mož ni prispelo dalj kakor do Kaire, ker jih Angleži niso pustili naprej. Le Maj. Gen. Vladimir Velebit in Slovenec Maj. Dolfe j Vogelnik sta dobila izjemno dovoljenje, in prišla v London, kjer sta bila povsod zelo lepo sprejeta. Pravijo, da bi si Tito ne mogel izbrati bolj primernih zastopnikov. General Velebit je razodel potrebe partizanov generalu Eisenhowerju kakor tudi najvišjemu britiškemu vojnemu uradu in ministerstvu letalstva, ter pravi, da je svoje poslanstvo upravil uspešno, razen ene izjeme: Amerika noče nič slišati, da bi podobno odposlanstvo prišlo tudi,v Washington, ker Titova vlada uradno ni priznana. Velebit je poslal že drugo prošnjo v Washington, ko na prvo ni bilo odziva, in čaka, če mu bo sedaj kaj bolje uspelo. Pa tudi angleški zunanji mi*' IMAJO VZORNO TABORIŠČE Washington, D. C. — "Košček nove Jugoslavije se nahaja aa Srednjem Vzhodu, kjer je posebno jugoslovansko taborišče s kakimi 20,000 begunskimi otroqi, ženskami in starimi ter za ielo nezmožnimi moškimi," poroča te dni dopisnik za CBS iz Kaire. Kakor poroča ta dopisnik, 'je taborišče na nekem kraju, d je Bog pozabil nanj, blizu šueza; nič drugega kot milje in nilje šotorov in kolib s pločevi-lastimi strehami po neusmilje-io vročem pesku Sinajske pu-ičave. Prebivalci so odlomki iružin . . . matere, ki so izgubile svoje sinove in može, pa za ielo nezmožni patrioti." "Edinole s svojim presenetljivim zaupanjem in srčnostjo so si ubežniki zgradili skupno prebivališče, v katerem poteka yse dan za dnevom kakor na kakem kalifornijskem mestnem praznovanju," piše ome- NAZIJI UCIJ0 SLOVENCE D0L2N0STI NAPRAM RAJHU Washington, D. C. — (Iz Vojnega Obvestilnega Urada). — List Donau Zeitung, ki izhaja v Beogradu pod nazijskim nadzorstvom, je te dni objavil posebno poročilo iz Ljubljane, pod naslovom "Slovenci in rajh", iz katerega je razvidno, kako vedno bolj raste nezadovoljnost med tistim delom slovenskega prebivalstva, ki prebiva na jugoslovanskem ozemlju, katero je bilo "inkorporirano" v Nemčijo. Omenjeni članek pravi med drugim: "V Ljubljani je veliko govorjenja o poživetju in zo-petni upostavitvi slovenskega življa, o načrtih za dobo po vojni in o tem, kako je bilo vse narobe napravljeno zadnjih par let." - Na ta članek je nazijski list takole odgovoril: "Napačno vzgojo mladine ni mogoče spremeniti čez noč. Zdrava narodna zavest (Slovencev) se je iz-prevrgla v pretiran šovinizem aii zagrizenost. Narodnostne" v Nemčijo. Zavezniki bodo pa zmagali brez turškega sodelovanja, je rezko omenil Churchill. Glede Italije je izrazil, da se mu smili, ker bo razdejana, a pomoči ni. Nato je prešel k Jugoslaviji in glasno povdaril, da Britanija se je z vso podporo obrnila k Titu, ker se bori proti osišču, dočim kraljeva Mihajlovičeva vojska se ne bori proti sovražniku, pač pa še baranta z Nemci. Glede spora med Rusi in Poljaki je dejal, da ni res tako nepremostljiv, kakor domnevajo mnogi. De Gauliste je povabil dov na kurilske otoke. To je že drugi napad v zadnjih par dneh. Kurilski otoki se nahajajo severno nad otočjem Japonske, blizu Alevtov. Tudi v južnem Pacifiku udarjajo neprestano iz -zraka na razne otoke, ki so v japonskih rokah. Na ruskih frontah zadnje dni še vedno ni posebnih večjih dogodkov. Je pa včeraj oznanjal ruski vladni oznanjevalec v Moskvi, da naj bodo Rusi pripravljeni, da store svojo dolžnost v velikem zgodovinskem času, ki zahteva od velike Rusije; da osvobodi tudi druge dežele izpod tiranskega fašističnega jarma. meje, ki jih tisti ki so prizadeti, namreč Wendi (tako imenujejo Nemci Slovence) na Južnem Koroškem in Spodnjem Štajerskem ne marajo, so vedno obstojale, kakor je bilo znanstveno dokazano." Potem pa isti list nadaljuje ogorčeno: "Namesto da bi se sklicevali na stoletja staro pripadnost rajhu, govorijo (Slovenci) o rajhu kot o svojem največjem sovražniku. Namesto da bi se spominjali, odkod so prišle kulturne sile na slovensko okrožje, so postali sužnji zapadne miselnosti. Namesto da bi se naslanjali na svojega soseda na severu, kujejo zarote z Londonom in Moskvo." njeni poročevalec in dostavlja: "Njihova obleka je res zakrpana in ponošena, a vsakdo je čist, da se kar sveti. Po dvajset jih živi v enem šotoru, pa ni nikjer nobenega znaka kake umazanosti." Glede uprave v taborišču pa omenja: "Neki slavni pesnik izdaja list. Neki bankir skrbi za knjigovodstvo. Neki znani blasbenik upa, da bo njegov moški zbor nekega dne zrel za umetniško potovanje po celem svetu; in ko človek posluša, kako ta zbor zapoje "Star Spangled Banner", mu postane tesno pri srcu." nister Eden se ni hotel nič pečati s to misijo, ker pravijo Angleži, da ima opraviti le z vojaškimi zadevami. Zavezniki so nakupičili v Italiji veliko zalog za Titove partizane, prevoznih sredstev pa ni na rokah, da bi bilo vse to mogoče spraviti v Jugoslavijo. Poslanstvo želi boljše tozadevne zveze, posebno letalske. Tudi je prineslo Angležem seznam cele vrste drugih najnujnejših potreb za Titovo vojsko. Zadnja poročila pravijo, da j so Nemci poslali sveže čete nasproti partizanom v Sloveniji 'in vzhodni Bosni in da se njihova ofenziva vrši istočasno z neprestanimi napadi iz zraka. mi ob obrežju, zdaj zagotavlja uspešnejši udar na Rim, od katerega so Amerikanci pri Velle-tri oddaljeni le še komaj kakih 25 milj. V prihodnjih par dnevih bomo doživeli v Italiji velike spremembe. Več važnih dogodkov se je dogodilo tudi na osrednji italijanski fronti, kjer se borijo francoske, poljske in angleške čete. Poročilo iz Švice omenja, da Nemci hite zadnja dva dni z velikimi ojačenji v Bolgarijo. Bolgarska turška meja je popolnoma zaprta. Ali Nemci pričakujejo invazije v Bolgarijo od strani Rusov, ali Zaveznikov, poročilo ne omenja, kaže pa vse, da so v veliki vznemirjenosti. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 26. maja 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper m America. Ustanovljen leta 1891 Established 1891 Ixhaja vsak lorde in potek Issued iTiry Tuesday and Friday Izdaja in tiska: Published by EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina« Subscriptions Za celo leto —____$4.00 For one year____$4.00 2a pol leta----,_ 2.00 For half a year__2.00 Za četrt leta -i----1.25 For three months___L25 Za Chicago. Kanado in Ev^ppo: Chicago. Canada and Europe: Za celo leto_$4.50 For one year___$4.50 Za pol leta--2.25 For half a year___2.25 Za četrt lete--------1.50 For three months............. ■ 1.50 Dopisniki so proienL da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor sadnje ure prodno jo list zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do potka sjulraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise bres podpisa so no ozira. — Rokopisov uredništvo no vrača. POZOR! Številke poleg vašega imena na nazlovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, draga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. ZAKAJ NISO NEMČIJO RAZOROŽILI PO ZADNJI VOJNI? V tisku in v raznih pogovorih se kaj pogosto naleti na pripovedovanja, kako in zakaj je bilo mogoče Nemcem ohraniti orožje in se zopet oborožiti in pripraviti za novo borbo. Ta pripovedovanja si seveda mnogokrat nasprotujejo, ker niso resnična. Walter Lippmann, eden zelo podkovanih člankarjev, ki piše za celo vrsto listov, pravi o tem vprašanju, da točna in zanesljiva zgodovina o zadnji svetovni vojni dosedaj še ni bila sestavljena, niti ne objavljena. Dalje omenja, da glede pogojev premirja niso bili edini med seboj predsednik Wilson, general Pershing, general Bliss, niti ne maršal Foch. Zedinili so se končno le za en cilj, da naj se zasede industrijska pokrajina v Porenju in Porurju, ter da morajo Nemci izročiti zaveznikom eno tretjino orožja. Iž Wilsonovih pisem in zapiskov pa je razvidno, pravi Lippmann, da Wilson ni bil za popolno razorožitev Nemčije, niti ne .angleški tedanji prvi minister Lloyd George, popolno razorožitev sta zahtevala le general Pershing in general Bliss. Iz pisem fcaya Bakerja so odkrili celo trditev proti Pershingu in Blissu, da prevelik uspeh ali prevelika zaščita na strani zaveznikov bi onemogočevala prav dober mir, če bi ga že popolnoma ne onemogočila. Lloyd George pa je podpiral Wilsonovo zamisel, da je neka nemška moč v Evropi potrebna za ravnovesje med velesilami. V tistih časih so se tudi silno bali ravno nastalih boljševi-kov v Rusiji in so videli v močni Nemčiji najboljši jez proti boljševizmu v Evropi, proti kateremu so tedaj vse zapad-ne zavezniške dežele vodile neko nenapovedano vojno. Zato so vključili v mirovne pogoje premirja točke, ki so bile naravnost v dobro Nemčije.' N. pr. točka 12. je določala: "Vse nemške čete v ozemljih, ki so bila del Rusije pred vojno — tu so zlasti imeli v mislih baltiške države in pa Finsko — se morajo vrniti istotako nazaj v Nemčijo kot določeno, 'kakor hitro bodo Zavezniki smatrali to potrebno." Ta nemška vojska na vzhodu je bila pod poveljstvom generala Goltza in je operirala v Finski in v baltiških državah, pod zavezniškim nadzorstvom, do septembra meseca 1919. Nemški poveljniki so pa to izrabili. Ko je prišel čas, da bi se imeli umakniti, so nemški častniki prenehali biti "Nemci" in so prevzeli vodstvo in službe v ruski vojski. Visoke glave so baje za vse to vedele, a da bi preprečile to, niso storile ničesar. To priča, da zavezniki niso poskušali zatreti in uničiti nemškega militarizma. Vse kar so storili je bilo, da so vzeli Nemcem nekaj zastarelega orožja in opreme, nemško vojsko pa le delno demobilizirali. Korenino nemškega militarizma, katero je tvorila posebna kasta profesionalnih častnikov in podčastnikov, pa so pustili pri miru, in baš ta kasta je ustanovila in organizirala novo nemško armado in pripravila vse za novo mobilizacijo za sedanjo vojno. Nemški militarizem je treba pravilno razumeti. Ta temelji na starih tradicijah pruskih militaristov. Biti vojak in se proslavljati z junaštvom nad vsemi drugimi, je tipična lastnost Prusov. Ta lastnost jim je v krvi in kosteh. In ta lastnost temelji na naravnost blaznem pojniovanju udanosti in zvestobe pruskemu militarizmu. Zato je težko razumljiva zunanjemu svetu. Pruska udanost in zvestoba svojemu militarizmu je naravnost fanatizem, ki spreminja Pruse iz razumnih ljudi v neke jeklene stroje avtomate, ki slepo ravnajo, kakor prihaja zapoved od zgoraj. Zato tudi pruski vojak ne pozna nobenega usmiljenja, nima nobenega sočutja do ljudi, pač pa slepo kolje in ubija kot blazni barbar. Kdor more pravilno razumeti pruski mi-j litarizem, ta bo razumel tudi, zakaj in kako je mogoče nemškemu vojaku nastopati tako barbarsko, da hladnokrvno ubija in kolje nedolžne ljudi, starčke, žene in otroke. 1 V to ga je izšolal in pripravil kruti pruski militarizem. Take vrste vzgoja, kakor jo vrši pruski militarizem, je največja nevarnost za vsako pravo civilizacijo. Saj vodi ! ljudi v pravo barbarstvo in zverinstvo. Svet ne bo imel J miru, dokler bo dovoljeval, da se bo v njegovi sredi smel « VI. Popisal sem v glavnih potezah svoj osebni trud, ki sem ga bil zastavil v to, da bi naša sloga ostala in bi se ne razbila ob vprašanju partizanstva v starem kraju. D asi sem imel že od spomladi 1942 precej jasno sliko o resničnem položaju doma, sem bil pripravljen kolikor mogoče molčati o partizanih, ako bi le tudi oni molčali, ki so se v srcu že popolnoma odločili za podpiranje partizanov. Da pa je bila slika, kot sem jo spoznal že tako zgodaj, skoraj popolnoma točna, je v poznejših poročilih iz starega kraja, tudi v najnovejših, dokazov več ko dovolj. Molčati o tem je torej pomenilo veliko žrtev. Vendar sem bil pripravljen na to žrtev — za vzdržanje naše sloge, ki je nisem pomagal ustvariti, ampak sem jo našel, ko sem prišel, bolje rečeno: ko sem bil potegnjen v to stvar. Morda ni prav čedno, da pišem toliko o samem sebi. Prepričan sem, da je bilo mnogo drugih med našimi katoličani, ki so bili na podoben način pripravljeni na žrtve. Da pač pišem o sebi, je vzrok ta, ker, prvič, o sebi največ vem, in drugič, ker. ravno name zdaj največ leti iz nasprotnega tabora, odkar se je začela sloga kršiti. Še v juniju 1943, ko sem pisal za Koledar Ave Maria povest pod naslovom: Ob odločilni uri, sem se čuval zavzeti odločno protipartizansko stališče. Še takrat sem imel nekoliko u-panja, da se ne homo razbili. Zato sem pustil odprto vprašanje, kateri Slovenci so bolje naredili : tisti, ki so šli takoj v boj, ali oni, ki so hoteli poprej dokončati dobro zamišljene priprave. Toda bilo je upanje proti u-panju. Kmalu po tistem, v poletju 1943, je Adamič brez vsakega prikrivanja stopil na plan za partizane in istočasno začel odločno gonjo zoper vse, ki bi drugače mislili, zlasti pa zoper katoličane. SANS je vsaj z večino potegnil ž njim. Tedaj ni bilo več časa za slepomišenje in tudi od naše strani je bilo treba govoriti odkrito besedo. To smo storili. Vrženo rokavico smo sprejeli in prišlo je, kar je moralo priti. Za ceno neke jalove sloge nismo mogli molčati na propagando, ki je predstavljala položaj doma popolnoma v napačni luči in metala na> bolj črne sence na vse, kar ni trobilo v rog partizanske propagande. Ni bilo lahko naše odporno delo, ali čas je naše delo opravičil. Kot zaključek tega površnega zgodovinskega pregleda naj navedem en kričeč zgled, česa je zmožna tuleča propaganda. Poglejte, kako zmore propaganda vreči človeka iz -*ene skrajnosti v drugo! Omenil sem že v teh člankih, la sem imel opraviti v New iforku z radijskimi oddajami v itari kraj. Imel sem nalogo ne-coč, organizirati več slovenskih judi v New Yorku, ki naj bi od :asa do časa nastopili na radiu :a stari kraj. Med drugimi je »arkrat govoril tudi urednik ilasa Naroda, Mr. I. Hude. Na- NE KOLIKO ZGODOVINE P. Bernard Ambroiič enkrat pa dobim od njega naslednje pisnRj^cfatirano z dnem 22. septembra 1942: -"Dragi mi P. Bernard: Čimbolj razmišljam o naših radijskih oddajah v Slovenijo, • bolj me obhaja misel, da je za i naš narod bolje, da s temi od- ■ dajami prenehamo. ► Znano mi je, kot je znano • tudi Vam, da streljajo ljudi, ki ► jih Nemci ali Italijani zasledi- • jo pri poslušanju radia, ali so i samo na sumu, da so poslušali, t Pa še drugo je, kar me dovaja - do mnenja, da ni primerno ■ spodbujati Slovencev k uporu t in ustaji. Premalo jih je* da bi i se mogli uspešno upirati, in to [ zanje naravnost pomeni smrt. I Malo nas je, le majhna peščica v primeri z drugimi narodi, [ vsled česar nas je kaj lahko iz-i trebiti do konca, zlasti ker v ■ vojni ima sovražni vojak pra- - vico ustreliti vsakogar, če je po • njegovi misli kriv ali ne. Vse to me je dovedlo do skle- • pa, da v bodoče ne bom več go-. voril po radiu. Ne bi mogel pre- ► nesti, ko bi kdaj zvedel, da je . moral radi mojega govora kdo ■ v smrt. Po mojem mnenju bi bilo ■ mnogo bolje prigovarjati na- - šim ljudem tam doma, naj se ■ vdajo v svojb usodo, trpe in , voljno prenašajo zatiranje. Enkrat bo napočila zarja odreše- . nja in svobode. Videli jo bodo, . če bodo živeli, kar mrtvim ne . bo dano. S škrtanjem z zobmi . naj prenašajo začasno sužnost , — bodo vsaj živeli! S prav iskrenim pozdravom Vaš vdani Ig. Hude." Vidite! Takrat ena skrajnost, ki sem ji jaz po pameti u-govarjal, toda Hude je ostal pri svojem. Danes sta Hude in Glas Karoc^ v drugi skrajnosti, ki ji jaz enako po pameti ugovarjam, toda Hude in Glas Naroda gresta svojo pot. Je pač hudo. kadar človek vrže pamet od sebe in se vrže v naročje propagandi. Pa Ignacij Hude ni edin zgled, kako lahko postaneš žoga na valovih propagande in padaš iz skrajnosti v skrajnost,. ako nehaš misliti z lastnimi možgani. Kdor more, naj si napravi iz vsega tega primerne zaključke! -o- PISMO IZ INDIJE Conneaut, O. Priloženo .Vam pošiljam pismo starejšega sina Cpl. John G. Eerus, ki je v Indiji. Če želite, ga lahko priobčite o priliki v Am. Slovencu. Bil je tri tedne v bolnišnici. Vročina je tam 140 stopinj. Takole piše: Dragi domači! Včeraj sem prejel deset pi-j sem in dva zavoja, v katerih ste mi poslali pisemski papir ■ in sladkorčke. Vse to bi bili moral prejeti še v bolnišnici, ali poštni uradnik moje pošte j fti poslal tja. Iz bolnišnice sem prišel vče- \ raj in sem zares vesel, da sem spet nazaj v taborišču. Veste, zakaj sem moral v bolnišnico? Po nesreči sem padel na neko klop in sem s hrbtom priletel ravno na rob. Mislil sem, da ne bo nič hudega, zato sem teden i dni kar ostal v taborišču, toda bolelo me-je vedno bolj. Slikaj; kotiti pruski militarizem ali slični militarizmi. Če imajo sedanje velesile na čelu svojih držav pametne in previdne državnike, potem bodo pruski militarizem enkrat za vselej uničili in mu štrli glavo, kakor se stre glava strupeni nevarni kači. Po zadnji vojni so to napraviti pozabili, ali pa niso hoteli radi raznih političnih motivov. Zdaj plačujejo Zavezniki ža to visok račun. Upajmo, da bodo zdaj pametnejši in bolj previdni. z X-žarki je pokazala, da soj bile neke koščice zlomljene.! Moral sem v posteljo in niso mi dovolili vstati. Tako sem j ležal 15 dni, potem šele sem smel malo sedeti v postelji in čez nadaljne tri dni so mi pomagali iz postelje. Bil sem slab in kolena me niso držala. Par dni kasneje sem prišel nazaj v taborišče. Sem še slab in večinoma v postelji, toda v kratkem se bom lahko spet povrnil na delo. Samo noge se mi šibijo, drugače mi nič ne manjka. V bolnišnici je bilo prijetno in hladno, ko sem pa včeraj prišel ven in na sonce, je bila taka vročina, da me je glava bolela celi dan. Vaša pisma dobim v 12 dneh ali malo več, zavoji pa so popotovali dalj časa. Gotovo so prišli z ladjo. Pisemski papir mi je bil odposlan 22. januarja, dobi! sem ga pa 20, aprila. Prejel sem tudi okrog 20 listov; zadnji je bil od 14. februarja. Ravnokar sem ogledaval koledar. Saj je že skoraj pol leta minilo. Cas pa res hitro beži. Iskal sem okrog poštne razglednice, pa jih nisem mogel nikjer dobiti. Jih bom še nadalje iskal; morda se mi posreči, da jih najdem. Na tej postojanski imam< tudi svojo kapelo. Kadar morem, grem v cerkev. Na Veli konočno nedeljo so imeli ško fijsko slovesno sv. mašo m prostem, ravno prek ceste oc bolnišnice, pa nisem mogel iti ker sem bil ravno takrat pri klenjen na posteljo. Poslal pj Vam bom sliko te maše. Nikar se ne bojte zame, kei so Japonci precej daleč od tukaj, blizu pa ne bodo nikdai prišli. — Johnny. Vse čitatelje podravlja Mrs. John Berus. -o- KRATICE NOVICE ♦ IHI1KP' JoHet, HI. Pred nedavnim je nastopih prijetna spomlad, ki pa je letos vse kaj drugega kot prijet na, saj dežuje vsak dan, pa tudi hladno je bilo baš do sedanjosti. Tako ležijo vode pc dolinah, da niti saditi ne bode mogli. Župni cenzus ali ljudske štetje dokazuje, da imamo iz naše fare nič manj kot 765 vojakov. Gotovo jih je nad 800, ako bi jih dobro prešteli. "V župniji so našteli 1040 družir in 4322 članov. Imamo pet zlatih zvezdic na zastavah, ki zastopajo: Cpl. Joseph Ursich, Pfc. Joseph Govednik, kanonir Frank Fan-che, Pfc. Bernard Barbie, in Pfc. John Suhadolc. Takozva-ni "Purple Heart" je bil darovan Pvt. Leo Dolinšek, Pvt. Albert Papesh, Cpl. Carl Ro-zich in Pt. Edward Azman. Major je postal nekje na jAAiglejškem znani Kapitan J. Marentich. Umrl je znani Martin Bluth, star 70 let in bivajoč na N. Center St. Doma je bil iz Bo-janje vasi odkoder je prispel sem pred 45 leti. Zapušča vdovo in par otrok, kakor tudi brata in sestro tukaj. Naročnik. „ o- O DVEH SINOVIH VOJAKIH Fredonia, Kansas. Letošnje vreme je nekaj posebnega za tukajšnji kraj. Dne 9. maja smo prvo koruzo posadili; druga ieta smo jo ob tem času že vedno okopavali. Letos pa je bilo vedno mrzlo, dež in sneg, da ni bilo moči delati. Ne vem, kaj nam bo prineslo poletje. Moj mož Frank je šel 3. maja v Pueblo, Colo., obiskat najinega sina vojaka, ki je tam in misli, da bo kmalu šel čez vodo. Najin sin Lt. Louis T. Bambich je navigator na B-26 bombniku. Ker mu ni bilo mogoče priti domov na dopust, ga je Šel pa vsaj oče tja obiskat. Pri tej priliki se zahvalimo vsem našim prijateljem, ki so Franku tako lepo pomagali in postregli, posebno' 1 -J*'. ; PVT. FRANK SLAMA lin al derm ana in Mrs. Math Slana is North Chicago, Hi., pogrsian med prevozom ▼ leialu nad otokom Ram-butyo na Jugozahodnem Pacifiku. Zadnji pismo domačim je poslal 17. marca. ___________ Mr. in Mrs. John Germ, Mr. in Mrs. Anton Pritekel, Mr. to Mrs. John Centa, ter Mr. F. Boje in družina. Prav lepa hvala vsem. Prilagam tudi pismo, ki mi ga je za Materin dan poslal sin John iz Havajskih otokov, zraven pa priložil še ček za $15. Takole piše: "Moja ljuba Mama: "Teden dni in več že premišljujem, kako bi Vam kaj posebno lepega napisal za Materin dan, pa se vendar ne morem tako izraziti, kakor bi se rad. Edenr izmed mojih tovarišev je v sličnem položaju. Zdaj bova pa videla, kateri bo napravil bolje. "Minilo je 17 mesecev, odkar sem Vas nazadnje videl. To je že precej dolgo, zato pa toliko težje pričakujem dneva, ko bom spet pri Vas. Upajmo, da ta dan ni predaleč stran. Veste mama, saj dobim precej prilike — na straži ponoči ali pa ko ležim in bdim na svoji postelji — da premišljujem, kaj se najbrž godi doma ali pa kaj bom delal, ko pridem spet nazaj domov. Vidim Vas, kako potresate hrano piščancem, kako delate na vrtu, ali pa kako šivate po večerih. Ali še veste, kako sem se po večerih rad brezskrbno zleknil po gugalnem stolu in 1 poslušal radio? In kako je bilo, kadar sva šla po sobotah v me-Isto? Ko je bilo treba iti domov, ste me navadno našli na keglji-• šču. "Vaša in atetova slika, ki ste i mi jo poslali, je ravno prav velika za okvirček v moji denar-- inici. "Vaši novi piščanci so gotovo že tako veliki, kakor meni ravno najbolj ugajajo. Rad ka-' kor ne vem kaj bi imel moje najljubšo jed, kakor ste jo Vi skuhali. Ne vem, koliko časa bi Vam ne dal miru, da bi ne mogli storiti nič drugega, kakor samo kuhati zame. "Za sklep Vam želim kai , mogoče vesel in srečen Materin dan. In prav gotovo poskrbite, mama, da bodo pisma prihajala neprestano, saj veste, kako rad prebiram kar mi napiše , moja "najdražja ljubica" — moja mama. Bog naj Vas vedno blagoslavlja. — In nikar ne delajte prehudo! — John." Tako mi piše sin John. Prosim, g. urednik, vrnite mi priloženo pismo, da ga ohranim za spomin. Ivana Bambich. -o- MRS. MARY POJE UMRLA West Pullman, 111. Zopet se je bela žena smrt oglasila med tukajšnjimi rojaki. To pot si je izbrala Mrs. Mary Poje iz 8922 University Ave., Bruce, Chicago. Bolehala je precej časa, kakor je bilo na tem mestu že poročano. Nekako pred letom dni je bila operirana na očeh in potem je bila vedno bolj slaba in žalostna. Pet njenih sinov je bilo pri vojakih. Na Materinski dan, v nedeljo 14. maja, jo je napadel ; srčni krč in zvečer ob 11. uri je zatisnila oči za vedno. Pogreb (Nadaljevanje na 4. strani) MED POGREŠANIMI j DOGODKI i X med Slovenci po (I (J Ameriki Smrt v ognju Cleveland, O. — V goreči hiši na 646 E. 160. St., kjer je stanoval, so našli zadušenega od plina Antona Govednika, starega 59 let. Bil je samski ter ne zapušča . nobenih sorodnikov. Zaposlen je bil pri New York Central železnici. Doma je bil iz Lokviča. Dva rojaka umrla Forest City, Pa. — Tukaj je umrl rojak Anton Janežič, ki je prebival v Forest City 40 let. Zapušča ženo Mary in 14 otrok. Trije izmed sinov so pri vojakih, vsi trije prek morja. Zapušča tudi brata'Franka v Forest City in brata Johna v Conemaugh, Pa. Dne 16. maja pa je umri naš ?tari naseljenec Anton Sever, Sr., star 61 let. Zapušča ženo Mary, štiri sinove in štiri hčere. Štirje sinovi so pri vojakih, eden izmed njih sedaj v Angliji, hči Josephine pa je lajt-nantka pri A. N. C., Washington, D. C. Zapušča tudi tri vnuke. — Mary Turk. i Krsti pri Sv. Štefanu Chicago, III. — V nedelje 14. maja je bila krščena Barbara Ann Brueck, rojena 13 aprila, hčerka Mr. in Mrs Fred Brueck. Materino dekliško ime je bilo Julia Grego-rich. Botra Mr. in Mrs. Josepi Strupeck. . V nedeljo 20. maja pa je bi-jla krščena Sharon Marie Lah ! rojena 20. aprila, hčerka Mr . in Mrs. George Lah. Materine dekliško ime je bilo Frances ] Primozich. Botra Joseph Pri-mozich (po namestniku) ii . Millie Volk. r : «« . • " ■ ♦ r f i ••. mmmm- Poroke pri Sv. Štefanu Chicago, 111. — Dne 26. ma-^ ja se bosta pri sv. maši ob še-stih zjutraj poročila Edward Hartman, ki služi pri mornari-ci, in Miss Adeline Skoflanc hčerka Mr. in Mrs. Joseph Skoflanc iz 1938 W. Cermai Rd. V soboto 27. maja pa se bo-sta med peto poročno sv. mašo ob desetih poročila Michael Pierhal in Miss Elsie Gabor, hčerka Mr. in Mrs. Martin Gabor iz 1822 W. Cermak Rd. Obema mladima paroma želimo vse najboljše. „ Smrtna žetev Chicago, 111. — Dne 22. maja je umrla Miss Mary Kucic, 35, iz 1318 W. Cullerton St. Zapušča starše in dve sestri. Pogreb je bil v četrtek 25. maja s peto pogrebno sv. mašo ob 10. uri v cerkvi-sv. Štefana. Preostalim naše sožajje, pokojni pa naj sveti večna luč! Vest o Rev. Černetu Sheboygan, Wis. — Tukaj-išnji rojak Anton Štiglic je pred kratkim dobil od Rev. Cerne-ta, bivšega sheboyganskega i župnika, pismo, datirano 31. marca, v katerem mu sporoča, da je še vedno interniran v Laufenu blizu Monakova na Bavarskem, in da se mu za-; hvali za pošiljko s priboljški, I katero je prejel 14. marca. Bi-I la mu je poslana po Ameriškem Rdečem križu 10. januarja. V pismu Rev. Cerne tudi omenja, da je zvedel, da sta mu bila en brat in ena sestra obsojena na smrt (po kom, tega ne pove), d očim sta drugi brat in sestra lahko prišla k njemu na obisk iz Jugoslavije. Rev. Černe je v nemški internaciji od lanskega maja. V stari kraj pa je šel 1. 1938. na "kratek" obisk. Vi radi berete vesti iz drugih naselbin; drugi radi bero novice iz vaše naselbine. Poročajte novice in dogodke v "Am. Slovencu". ^__ 9 1 _ j Petek, 26. maja 194* AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 9 KAKO SE URIJO NOVE ZMAGE V ITALIJI Zavezniška ofenziva v Italiji je prišla čisto nepričakovano za Nemce. V Berlinu so bili prepričani, da je italijanska fronta za Zaveznike za naprej bolj malega pomena in važnosti. Računali so pač, da Zavezniki ne bodo zapravljali svojega časa s počasnimi in zavlačevalnimi boji v italijanskih hribih in gorah. Mislili so, da se bodo Zavezniki zadovoljili s tem, da so očistili Sredozemsko morje sovražnika, kaj več jim pa dosti ne koristi. Zadnja ofenziva v Italiji pa kaže drugače. Kakor je sedaj razvidno, hočejo Zavezniki za vsako ceno priti v Rim in kolikor mogoče daleč severno na italijanski polotok. Zavzetje Rima bo za Zaveznike velikega moralnega pomena. Rim — večno mesto vsega krščanskega sveta — je pomenljivo in važno. Nemci, ko so se morali umakniti iz Afrike in nato iz italijanskih otokov in iz južne Italije, so bili silno poraženi, pa so slepili doma nemško javnost, da so to storili po določenem načrtu, da skrajšajo fronto ,it roval med svojimi brati in se-: strami, toda kljub temu se je zanimal za vse," kar se je godilo * med nami Slovenci. Pomagal je " z nasveti vedno in povsod. "A-1 merikanski Slovenec" se ga spo-1 minja takoj iz svojega prvega " rojstnega ieta 1891. Vse skozi ~ 53 let sta hodila skupaj, kakor } dva drug drugemu najdražja " prijatelja. Kranjsko Slovenska • Katoliška Jednota je z njim zgubila svojega velikega ljub- 1 ljenca in prijatelja. Ni ga bilo * jubileja KSKJ, da bi ji on za ' tak slučaj ne pripel na prsa šop [ najlepših čestitk. * Yes, svet se vrti naprej in se 1 bo, ko nas ne bo, ampak nam se le zdi, da se mnogo lepše vrti mimo nas, dokler imamo okrog k sebe tako zveste prijatelje, kakor je bil naš vrli dekan Savs. - Kolikokrat smo se nanj obrnili > po nasvete, vsikdar jih je do- > brodušno dal, in vedno so bili - pravi, ker so prihajali pač iz - prijateljskega srca. Ko smo > pred tremi leti slavili 50 letnico - "Amerikanskega Slovenca", se - ga še spominjamo, kako je pri- > hitel na slavnost, kako navdu-i šeno je govoril o tisku, o "Am. - Slovencu", in navduševal ljudi, - naj ostanejo zvesti listu, svoje-mu narodu in svoji veri. Zdaj, • po treh letih, se je blagi mož 1 preselil v večnost k Bogu, za - katerega je deloval blizu pol stoletja. Bavno skoro na pragu : svojega zlatega jubileja je odšel v večnost. Praznovat ga je odšel k Bogu. Naj mu bo dobri Bog obilni plačnik za vse, kar je storil dobrega tu na zemlji za bližnjega in Boga. Veleč. g. dekan je zagledal luč sveta dne 16. svečana 1870 V SPOMIN ODLIČNEMU PIONIRJU DEKANU MATIJI ŠAVSU VERY REV. M. ŠAVS a Bregu, župnija Preddvor ad Kranjem na Gorenjskem. Ijegovem očetu je bilo ime Ja-ez in materi pa Marija. V ljud-ko šolo je pohajal v Preddvo-u in pozneje na "Grabnu" v Jubljani. Gimnazijo je obisko-al v Ljubljani. Iz sedme šole e odšel v Ameriko, kamor je >rišel 4. septembra 1891. Po-lal se je v St! Paul, Minn., v se-nenišče sv. Tomaža. Bogoslov-le študije je dokončal v seme-lišču sv. Pavla in je bil posveten v mašnika po nadškofu rohnu Irelandu dne 28. decem->ra 1895. Kot dušni pastir je nato de-oval v Delano, Minn. Dne 10. septembra 19i7 je bil imenovan za naslednika in župnika pokojnemu Monsignorju Alojziju Plutu v Shakopee, Minn., kjer je župnikoval prav do svoje smrti. Na župniji je silno veliko deloval. Spoštovali so ga vsi meščani, saj je s svojim delovanjem dvignil tudi dobro fme mesta in vse okolice. Po zadnji vojni je obiskal trikrat svojo rojstno domovino, enkrat pa že preje, namreč leta 1901. Pokojni je veliko podpiral razne ustanove v starem kraju. Tudi tu je bil velik podpornik vsake stvari med Slovenci v Ameriki. Veliko podpore je dal zlasti frančiškanskemu samostanu v Lemontu. Zelo pri srcu so mu bili katoliški slovenski listi. "Amerikanskega Slovenca" in "Novi Svet" je naročil več strankam v starem kraju. Letnike "Novega Sveta" in vse letnike "Baragove Prati-ke" imamo spravljene, da jih po vojni pošljemo vsem tistim, za katere jih je naročil. Z eno besedo, bil je prijatelj in podpornik vsega, kar je služilo narodu v dobro. Pokojnik je bil tudi zanimiv pisatelj. Za "A. S." je mnogokrat prispeval prav zanimive članke in črtice. Za "Novi Svet" je spisal zadnja leta več zanimivih črtic, ki so jih čita-telji prav uživali. -Zdaj je vrli mož pionir odložil pero za vedno. Dokončal je črtico svojega življenja in se poslovil od nas. Spominjajmo ae ga vsi v molitvah, da bi ga Vsemogočni kar najbolje nagradil za vsa njegova dobra dela tu na zemlji! Med nami pa naj ostane vsem njegovim dobrim delom svetal spomin t Stran 4 fMfptK Afrffltff ctjftV™^ Petek, 26. maj» 1944 , r KOMAJ ČAKAJO Amerikanci is posadk« na n«ki vojni ladji so na potu, da naskočijo Hot-l&ndijo. Spredaj to si zaznamovali svoj« dosedanje uspeli« v evropejskih in pacifiških okrožjih. SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA Ustanovljena It. dac. 1816 Inkorporirana 14. dec. 1927 v Chicagi, m. t državi Illinois. .Duh. svetovalec—Spiritual Advisor Rev. Milan Slaje, 1700 E. 31st St. Lorain, Ohio Gland Odbor—Supreme Committee Predsednica—President Mrs. Marie Prisland, 10X4 Dillingham Avenue, Sheboygan, Wis. I podpreds.—First Vice-President Mrs. Frances Rupert, 19303 Shawnee Ave., «-Cleveland, Ohio II. podpreds.—Second Vice-Pres. Mrs. Mary Coghe, 4517 Coleridge St., Pittsburgh, Pa. m. podpreds.—Third Vice-Pres. Mrs. Mary Shepel, 5 Lawrence St, Ely, Minn IV. podpreds.—Fourth Vice-Pres. Mrs. Frances Raspet, 305 Spring St., Pueblo, Colo. V. podpreds.—Fifth Vice-Pres. Mrs. Mary Markezich, 2300 E. 95th St., So. Chicago, I1L Tajnica—Secretary Mrs. Josephine Erjavec, 527 No. Chicago St, Joliet, EL Blagajničarka—Treasurer Mrs. Josephine Muster 714 Raub St., Joliet, I1L Nadzornice—Auditors Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66th St., Cleveland, O. Mrs. Mary Lenich, 609 Jones St., Eveleth, Minn. Mrs. Pauline Ozbolt, 2020 W. Cermak Rd.. Chicago. I1L Svetovalni in porotni odsek— . Advisory Board Mrs. Frances Susel, predsednica 15900 Holmes Ave., Cleveland, O. Mrs. Ivanka Zakrajsek, 6059 — 68th Rd., Ridgewood, N. Y. Mrs. Marica Kopach, 1217 S. 61st St, West Allis, Wis. Mrs. Anna Kameen, P. O. Bo* 767, Forest City, Pa. - Mrs. Rose Jerome, 214 Grant Ave., Eveleth, Minn. Prosvetni odsek—Educational Com. Mrs. Albina Novak, urednica in upravnica "Zarje", 1135 E. 71st St., Cleveland, Ohio Mrs. Anna Petrich, 2176 Burton St, Warren, Ohio Miss Gladys Buck, 10036 Ave. L., So. Chicago, HL Odbor za Mladino in razvedrilo— Youth & Recreation Board Albina Novak, 6701 Schaefer Ave., Cleveland, O. Frances Bogovich, 6701 Schaefre Ave., Cleveland, O. Lillian Kozek, 2244 So. Wolcott Ave.,"Chicago, Hi LEPA PRILIKA POSTATI ČLANICA SLOVENSKE 2ENSKE ZVEZE Kampanja, ki se je pričela ob začetku tega leta, se še vedno nadaljuje; zaključila se bo 25. junija. Imenuje se 10% kampanja, to pa radi tegar ker se pričakuje, da se bodo podružnice potrudile, da se povečajo za 10% članova. Katere podružnice se bodo toliko potrudile, bodo na Častni listini. Podružnica štev. 31, Gilbert, Minh.y ima prva to častno mesto. Slovankam, katere nameravajo pristopiti, se nudi krasna prilika, da si izbero razne zavarovalnine. Prva je za $100.00 za mesečni asesment 35 centov.- i S Druga je zavarovalnina za $300.00 za pogrebne stroške za one, katere še niso izpolnile 30 let, za 60 centov asesmenta. Poleg tega prejme še vsaka članica krasni mesečnik Zarjo, kateri sam je vreden najmanj 25 centov. Ko spada članica k podružnici, prejme fe od podružnice razne ugodnosti, v življenju kakor tudi ob smrti. V življenju se ji nudi razna prilika za razvedrilo, ob smrti ji podružnica položi venec na krsto ali pa naroči za sveto mašo. Dalje članice molijo ob njeni krsti ter jo spremijo na . zadnji poti. Zveza pa se letno spominja svojih članic še dolgo po smrti. Nikjer drugod ne dobijo članice več za svoj denar kot pri SŽZ, radi tega naj se vsaka za- piše v Zvezo, kjer so podružnice v njeni bližini. • Deklice se lahko vpišejo že ob rojstvu ter so s tem v mladinskega oddelku do 18. leta za 10c mesečnega, asesmenta. Zveza pa izplača zanje $100 ob smrti. Razpisana je posebna nagrada za agitatorke v tej kampanji; ravno tako za one, katere bi ustanovile novo podružnico. » Letošnji kampanji načelu je urednica Zarje Mrs. Albina Novak; njen naslov je 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. 2 njo vred so na čelu raznim skupinam glavne uradniee - naše organizacije. Ako katera želi kake informacije glede ustanovitve nove podružnice, se lahko obrne na spodaj podpisano. Ker manjka še dober mesec do zaključka kampanje, je potrebno, da vsaka ki želi pristopiti v naše vrste, naj to stori brez odlašanja; čas beži in odlašanje ni priporočljivo. Torej poslužite se te lepe prilike med sedanjo kampanjo in vpišite se v naše vrste. Ako ravno nimate svoje podružnice v bližini, naj Vas to ne ovira postati članica. V takih slučajih se obrnite na gl. urad Zveze. Iskreno pozdravljam vse članice in Slovenke širom Amerike. Josephine Erjavec, gl. tajnica SŽZ. ŠTIRINAJST VPRAŠANJ DR. KERNU P. Bernard Ambroauč 1. Ali je ali ni res, da se ima SANS ravnati po resolueijah Slovenskega Kongresa iz meseca decembra, 19427 2. Ce dr. Kern temu vprašanju pritrdi, naj mi pokaže samo eno resolucijo, ki se zavzema za Združeno Slovenijo v federativni republikanski Jugoslaviji. 3. Ali se ni Slovenski Kongres ravno zato izognil vprašanju monarhije . in republike v Jugoslaviji, ker je vedel, da je tam dvojna struja glede tega vprašanja, in se je želel omejiti samo na tista vprašanja, ki so vsem skupna? 4. Ali je danes kaj bolj dokazano kot je bilo takrat, da "narod doma kralja ne mara" — kakor zatrjuje dr. Kern. 5. Ali so bili med onimi, ki so preganjali Trubarja ... (in vse druge po dr. Kernu naštete vse doli do Kocbeka) tudi slovenski liberalci in socialisti, ki so danes zoper partizane in se obračajo na kralja in njegovo vlado za pomoč? 6. Ali je dr. Kernu znano, kaj sodi o vseh teh vprašanjih list Bazovica y Egiptu, ki je v prvi vrsti glasilo primorskih Slovencev in govori o Petru II. še vedno kot o jugoslovanskem kralju? Ali je znano dr. Kernu, kako piše Bazovica o prepirih med partizani in Mihajlovičev-ci? Ali mu je znano, kako Bazovica obsoja vse take in podobne prepire? 7. Ali misli dr. Kern, da se morajo Slovenci v Egiptu hoditi k nam učit, namreč k ameriškim Slovencem? Ali se mu ne zdi tako kot meni, da bi se morali mi učiti od njih, ne pa narobe? Saj to bo dr. Ke^p najbrž priznal, da se oni mislijo vrniti v domovino in nameravajo sodelovati pri urejevanju bodoče Slovenije, dočim ameriški Slovenci, vštevši dr. Kerna in p. Ambrožiča, mislimo ostati v A-meriki? 8. Ako hoče dr. Kern pošteno oceniti moje javne nastope v tej zadevi vse od leta 1941 do danes, ali more dokazati, da se moje delovanje ne vjema skoz-inskoz s tem, kar dela Bazovica še danes? 9. Dr. Kern piše: Ambrožič je pristaš monarhistov. Gospod doktor ne pomisli, da bi bilo GERILEC Kapeian Danilo Soloiič, itabni načelnik v Bosni in Hercegovini in .tipičen ge rilec, kako rini se borijo pod vodstvom generala Mihajloriča. O-pr avl j en je v narodni noši," s am o ti-sta zaoectna urica dela isjsmo. Trdijo, da se kakih 40.000 gerilcev boži pod Mihajlovičem, ki s« J« pred nedavnim obrnil na Zaveznike sa pomoč. '_____ ^ ;- treba tako veliko trditev tudi dokazati, ne je samo tjavendan vreči na papir. Če se ne potegujem za jugoslovansko republiko, ker sem trdno u ver j en, da to ni moja naloga, ali je'to že dokaz, da sem "pristaš monarhistov?" Ali se ne da to razlagati s tem, da se reče: To je zadeva ljudi v Jugoslaviji, ne pa naša? 10. Dr. Kern ugotavlja "SANS je za republiko. Ako vprašam dr. Kerria, kdo je dal SANSu nalogo, biti za republiko, mi utegne odgovoriti, da so dali to nalogo SANSu slovenski partizani. Jaz pa nadalje vprašam: Ali so Slovenski Kongres sklicali in izvedli partizani v starem kraju ali Slovenci brez razlike strank tu v Ameriki? 11. Dr. Kern piše, da je kompromis med SANSom in Ambrožičem nemogoč. To je rekel tudi Kristan. Pa z drugačnega vidika nego ugotavlja dr. Kern. Ali se vara ne zdi, gospod doktor, da niti Kristan niti Vi nimata prav? Ali bi ne bilo bolj pošteno to stvar takole povedati: Kompromis med SANSom in Ambrožičem je nemogoč, ker je SANS prekoračil naloge, dane mu od Slovenskega Kongresa, dočim Ambrožič (in "majhno število njegovih pristašev" . . .) še vedno vztraja na resolucijah Slovenskega Kongresa. 12. Ali'je dr. Kernu znano, na primer tole dejstvo: Kmalu po seji SANSa 12. aprila je dobil p. Ambrožič razne pozive, med katerimi je bil tudi poziv Rev. Voduška (in ta najbolj pritiskajoč!), naj se sedaj, ko je sedanji SANS še bolj očitno odpadel od smernic Slovenskega Kongresa, in onemogočil vsak kompromis, poskrbi za organizacijo novega SANSa, ki bo deloval neodvisno od sedanjega in ZARES upošteval resolucije Slovenskega Kongresa? 13. Ali je dr. Kernu znano, da je p. Ambrožič vsem tistim odpisal, da se ne ogreva za to misel. In sicer zato ne, ker bi se takoj pojavili očitki, da so odkrito stopili na dan "kraljevali". Ali mu je znano, da je p. Ambrožič pripisal tudi to: S kraljevaši v Washingtonu, Londonu in drugod pa vsaj jaz ne želim imeti nobenih političnih stikov, kot jih ne želim imeti s Titom? 14. Zakaj se dr. Kern ne loti dela, da bi mi zares dokazal "slepomišenje, dlakocepstvo in sarkastično ne odkritosrčnost" v mojih člankih, ki mi jo tako velikodušno očita? Zakaj ne vzame za začetek v roke brošuro "Shall Slovenia be Sovie-tized?", ki je sestavljena iz mojih člankov? Ko bom videl črno na belem, kako bo iz nje dokazal dr. Kern vsaj kos m o- j jega "slepomišenja, dlakocep-stva in sarkastične neodkrito-srčnosti," mu bom z veseljem poslal še ostale svoje tozadevne članke, da jih istotako na primeren način raztrančira. — N$j to zadostuje! Dokler ne dobim od g. doktorja odgovorov na zgornjih 14 vprašanj, se z vsem srcem pridružujem njegovemu mnenju, da "je vsaka debata z njim bob v steno, izguba časa in dela." Po mojem skromnem mnenju ne velja to le za morebitne bodoče debate, ampak tudi za tisto, ki jo je dr. Kern napisal v Ameriški Domovini z dne 12. maja 1944. IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani) je bil 19. maja iz cerkve presv. Srca na Holy Cross pokopališče v Hammondu, Ind. Dosegla je 60 let. Zapušča moža in petero sinov, ki so v službi pri ameriških oboroženih silah, namreč Cpl. Edward Poje, Maxwell Field, Ala., ki je prišel na pp-greb, — Cpl. Mark Poje, na Angleškem, — Cpl. Frank Poje in Cpl. William Poje sta v Severni Afriki, — S. Charles Poje pa se nahaja nekje na Severnem Atlantiku. Nadalje zapušča petero hčera in sicer Mrs. Clarence H. Locke, Mrs. Joseph M. Dorocke, Mrs. Peter Tracy, Mrs. Fred Waldenfels in Mrs. William H. Keating, ki so vse v okolici Chesterfielda. Štirje otroci so ji umrli. Zapušča tudi 6 vnukov in vnukinj. Naj še pripomnim, da je Mr. Mark Poje zv^st naročnik Am. Slovenca in Novega Sveta. ^ Draga Mrs. Poje, počivaj v miru in naj ti bo lahka zemlja, ki te krije. Preostalim naše so-žalje. _ Martin Golobic. kateri Listi so nam v korist t* Milwaukee, Wis. Kakor sem zvedel, so se tukajšnji rojaki Mr. Joe Arh, Mr. John Pave in Mrs. Marija Flo-ryan zadnje dni zelo potrudili in pridobili znatno število novih naročnikov za Novi Svet. Čast jim! Gotovo jih bodo pridobili še več. Pa tudi prej naa je bilo tukaj že precej lepo število, odkar je pred par leti prišla k nam iz Chicage agitirat za Novi Svet Mrs. Mary Blai, pa naa še vseeno ni bilo zadosti za tako veliko naselbino, kot je tukaj v Milwaukee. Sramota bi bila, ko bi nas manjše naselbine prekašale. Sedaj je že bolj povoljno, vendar tudi pri tem ftikar ne ostanimo. Upam pa, da se jih bo še več naročilo na mesečnik, kakor je Novi Svet. Saj je menda ja vreden tista uboga dva dolarja na leto. Noben delavec se ne more izgovarjati, da bi ne mogel te naročnine plačati, posebno v današnjih časih, ko vsak lahko dela, ako je zdrav in ni že v zares viaoki starosti. Mesečnik Novi Svet pri občuje popise posameznih slovenskih naselbin in posameznih slovenskih družin, česar ne najdete v nobenem drugem našem listu. Razen tega prinaša poučljive ko-; meatarje glede sodobnih dogodkov, ter vsepolno raznovrst-, nih člankov in zanimivih povesti. Dobivajte torej zavedne slovenske liste; kakor so Novi Svet, Amerikanski Slovenec in naš domači Jugosloven§ki Ob-zor. Od listov, ki se odlikujejo v. tem, da znajo udrihati čez vero in Boga, nimamo nobenega dobička. Ko bi se ljudje in njihovi voditelji ravnali po veri in božjih zapovedih, bi danes ne bilo na svetu tega groznega klanja. Vse skupaj pozdravlja naročnik omenjenih listov kakor tudi mesečnika Ave Marija John Vidergar. -o- Se eno vabilo na koncert Chicago, HL Kakor je bilo že poročano, nam naše pevke S2Z podružnice 6t. 2, obetajo zopet par ur veselega razvedrila v dvo-; rani sv. Štefana v nedeljo 28. maja. Ko so iste pevke priredile lanski pomladni koneert' in minstrel show, je marsikateri navzočih rekel: "Ko bo spet kaj takega, še pridem!" V nedeljo boste imeli tako priliko, ko bo vprizorjena predstava "Gay 90's." Večrat kdo vpraša: "Kaj pa je že spet to ? Take igre še nisem videl ne slišal." Pridite, pa boste videli, kakšna igra je to. Bo spet nekaj takega, kar vam bo potem še dolgo ostalo v spominu. Program bo zelo pester, da se res nobenemu ne bo treba dolgočasiti. Nastopil bo tudi moški pevski zbor Prešeren. Bo tudi vse polno drugih nastopov. Takoj po koncertnem programu pa bo prosta zabava in ples, za kar bo skrbel Gjdadišek _ Omerzu \ orkester. Tudi za lačne in žejne bo vsega dovolj pripravljenega, tako da res ne boste ničesar pogrešali. Vstopnina za vse to je zelo nizka; za odrasle je 55c z davkom vred, za otroke pa 25c. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Še enkrat vas torej vabimo in tudi pričakujemo vse prijatelje v Chicagi kakor tudi izven Chicage, da v nedeljo po-setite našo prireditev. Le pridite, prijatelji, V nedeljo k Svetem Štefani. Tam bomo skup prepevali, Si kratke čase delali. Do tedaj pa bodite vsi po-dravljeni. Za odbor -o-- "Amer. Slovenec" je vez, kj druži ameriške Slovence od (obale do obale. * t. ;. ^^- * M. Trunk ■ TEDENSKI KOLEDAR 28. Nedelja — Binkoštna. - 29. Ponedeljek — Maksmin, škof. 30. Torek — Ferdinand - Spominski dan. 31. Sreda — Angela, devica (Kvatre). JUNIJ, 1944 1. Četrtek — Začetek prazn. R. Tel. 2. Petek — Blandina,' muč. (Kv.), 3. Sobota — Clotilda, kr. *- OGLASI V "AMER. SLOVENCU" t IMAJO VEDNO USPEH. i - -• • • - ' Petek, 26. maja 1944 ; Družba Dražbe (the holy family society; ___Ustanovljena 29. novnriaa 1914. » HJr 4Br ••, "-'"fllt"*^— j w Sedeži Jolid, BL^JS^^iU^ ; ! H«4e vedo: "Vse sa vero, dom in narod: vsi sa enega, eden a vse." ; GLAVNI ODBOR: 3 ; Predsednik: Georte Stonich, 257 Lime Street, Joliet. Illinois , L podpredsednik: Frank Tuahek, 716 Raub St, Joliet, IH. J ; 2. podpredsednik: Kathrine Bajnk. 528 Lafayette St, Ottawa. DL ► Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, IIL J ; Zapisnikar: John Nemanich, 650 N. Hickory St-, Joliet. IIL < ; Blagajnik; Joseph Cepec, 903 Woodrnf Ri, Joliet, IIL < ► Dtfbovnl tojjjs: Rev. Mithmr Kebs, 223 — 57th SU Pittsburgh. Pa. J ; Vrh. sdravaik; Joeeph A. Zalar, 351 No. Chicago St, Joliet. IIL ; NADZORNI ODBOR: ; Andrew Olavach, 1748 W. 21« St, Chicago, IIL J«*ph L. Draaler, 1318 Adams Street, Ndrth CUeaga TTfceii Joeeph Jerman, 20 W.^cBaon Su JoUet, IIL POROTNI ODBOR: Jeaspfa Favlakovkh, 39 Winchell St^ Sharpaburg, P*. Mary Kbvadch, 2294 Blue Island Ave^ Chicago. RL Jehn Denis, 2730 Arlhiagton Ave, Chicago. IIL < Predsednik Atletičnega odseka; Emery Sobar, , ] 540 North Binff Street, Joliet, Illinois. I URADNO GLASILO: "Amerikanci Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, DL Do 1. jn. 1944 je DSD izplačala svojim članom in članicam in < I njih dedičem rasnih posmrtniq, poikodnin, bolniških podpor ter drngih J ' isplaSl denarne vrednoed do četrt milijona dolarjev. Društvo sa D6D. se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav X | ; M manj kot 8 člani (canai) sa odrasli oddelek. Sprejme se vsak fcato- * , ličan moškega ali ženskega spola v starosti od 18 dO 60 1st V mladin- < ; oddelek pa od rojstva do 16. leta. ' Zavaruje se sa «50.00, $500.00 sli »W0i Izdajajo le različni < ; carttfikatL kakor: Whole Life, Twenty Payment Lile in Twenty Year \ > Endowment Vsak certifikat nosi denarno vrednost katera se vsako < ; leto viia. J Poteg smrtnlne izplača je DSD. svojim č&nom (icam) tndi < > podporo is svoje centralne blagajne, kakor tndi sa rasne operacije in < ' poikodmne. ] Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience < ; tabeli < DSD je 124.46% solventna; to potrjujejo izvedenci (actuaries), t Uradni jezik je slovenski in sngleikL j Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoči, da pristopijo f njeno j sreuol ., Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismene aH Sel-; meno na gL tajnica: FRANK J. WEDIC, 301 Lima St, JaHet. DL / / . I - I | Dopisi lokalniti ! društev • • • • iMM*MM«M«MMMMM«*M«*MM««M* II URXWC OTtOSTVAiŽV: DRUŽINE ST. 1 DSD Joliet, ni. Članstvo našega društva tem potom vljudno vabimo, da se udeleži zelo važne seje prihodnjo nedeljo dne 28. maja, ki se bo vršila ob navadnem Času v Ferdinand dvorani. Čitali ste gotovo naznanilo z gl. urada, da se morajo volitf delegati meseca maja in junija, za konvencijo, ki se bo vršila meseca avgusta letos v Chicagi. Zato pridite polnoštevilno na sejo, da bomo lahko takoj izvolili naše delegate, ki bodo zastopali naše društvo na konvenciji. Cira prej storimo to, tem bolje bo, ker tako bodo imeli izvoljeni delegati priliko, da se seznanijo s priporočili in željami Članstva in se sami lažje pripravijo z dobrimi idejami za napredek naše dične DSD. Vsi dobri člani gotovo želijo, da bi bila konvencija uspešna in storila dobre sklepe za še boljši napredek organizacije in v korist nje članstva. Da se bo pa to doseglo, treba našega sodelovanja, naših nasvetov in priporočil, kako bi bilo mogoče še zboljšati naša pravila in poslovanje. Zato pridite na sejo, kjer bomo lahko o teh važnih zadevah razmotrivali; gre za korist naše organizacije in vsakega posameznega člana in Članice DSD. V nadi, da boste to naznanilo vsi upoštevali in prišli na sejo, ostajam z bratskim pozdravom . Antoh J. Smrekar, tajnik. O- DRUŠTVO SV. IVANA KRSTITELA 5T. 13 DSD Chicago, m. Cenjeni člani in članice, vse skupaj Vas prosim, da se udeležite naše mesečne seje, ki se bo vršila 28. maja ob 2. uri popoldne. Ta seja bo zeloVaž-na za vsakega. Kakor Vfcm je že znano, bo imela t)SD konvencijo v Chicagi meseca avgusta. Zato imamo veliko važnih zadev, ki jih je treba rešiti, za društvo in DSD. Obenem Vas pa tudi vse prosim, skušajte pridobiti kaj novih članov in Članic, ker to bo najlepši dar za društvo in DSD v konvenčnem letu, zraven tega pa dobite še lepe nagrade v denarju od DSD. Naznanjam tudi, da smo zadnji mesec izgubili v našem društvu sobrata Antona Jakša. Umrl je 24. aprila, pogreb pa se je vršil 27. aprila iz cerkve sv. Katarine. Pokopan je na Holy Sepulchre pokopališču. Naj v miru počiva. Prosim, spominjajte se ga v Vaših molitvah. S podravom in na svidenje v nedeljo John Denaa, tajnik. -o- VABILO NA VELIKO Z ABA-VO — BARN DANCE Joliet, 111. V soboto zvečer dne 27. Maja bomo imeli jako zanimivo zabavo v naši dvorani na farnemu parku, tako imenovani Barn Dance. Guy Colby, katerega ste že večkrat slišali na radio postaji WLS v Chicagi, bo vodil ta ples s svojimi mu-zikanti. Pred dvemi leti, ko smo imeli tak ples v farni dvorani, je bila dvorana popolnoma napoljena in vsakdo je bil jako zadovoljen. Ni treba plesati, ker vsak dobi dosti zadovoljstva in veselja če tudi samo sedi in gleda druge. Ta zabava bo pod okriljem Saint Joseph's Civic Association. Čisti dobiček bo porabljen za potrebščine za farni Service Men's Club, ko bodo naši fantje prihajali nazaj iz vojne, da bodo imeli se kje zabavati in tudi kakor po navadi, ko imamo Christmas Party za našo šolsko mladino. Torej vidite, da se bo dobiček obrnil za dobre stvari, in zato ste vsi naprošeni in vljudno vabljeni, da bi se tega plesa in zabave udeleželi. Pričete k bo že ob osmi uri z vajo do devete ure, potem pa ples do pol ene ure. Bus bo čakal na. križišču Clement in Theodore do 12:45 za tiste kateri se bodo hoteli peljati proti mestu. Se enkrat ste vsi povabljeni od blizu in daleč, da nam pomagate do dobrega uspeha, da tako tudi dosežemo in izgoto- Zanimiv posnetek britanske kraljeve matere, ostarele kraljice Marije, in njene vnukinje, princesinje Elizabete, ki bo najbrž nekoč vladala kot angleška kraljica. Slika je bila napravljena v Angliji 21. aprila, ko je prin-cezinja dosegla postavno starost, 18 let ' vimo naš namen. Vi pa boste ' imeli en večer dobre zabave ; in veselja. Tudi Vse drugo bo pripravljeno za vse, ker odbor se jako trudi, da bo vsem dobro po-streženo. Vsi vojaki doma na počitnicah so posebno vabljeni kot naši gostje. Torej na svidenje v soboto zvečer na Parku. Frank J. Wedic, predsednik. mehžTšmeh OBA SE SRAMUJETA Radovednež: "Kdo je bil ta gospod?" Trgovec: "Svetnik X je kupoval za svojo ženo rdečilo za ustnice in obraz. Ona se sramuje, da rabi to." Radovednež: "Saj je bila malo prej sama tu." Trgovebf^fifr; toda kupovala je svojemu možu barvilo za brke. Njega je sram, da si mora brke barvati." DOBRA IN SLABA STRAN Tine: "Kaj sodiš o zakonu?" Tone: "Zakon ima dve stra-f, ni, dobro na njem je, da človek ni sam, slabo pa, da ni ni- , koli sam." , LEP RAZGLED Gost: "Cena za to sobico je res previsoka." , Hotelir: v> "Toda * poglejte, ■ kako lep razgled!" Gost: "Lep razgled? Kako j to? Saj je vendar pred menoj t pokopališče!" Hotelir: "Da, dal Če človek j gleda skozi to okno, se ob tem , pogledu lahko razveseli, da še ] ni pokopan tam med onimi na ] pokopališču . . ." ZDRAVNIK IN ŽENA \ Zdravnik: "Milostiva, pri- | poročal bi vam pogosto ko-panje in gibanje na svežem \ zraku. Oblek iz močnega blaga nikar ne nosite." Mož (ko se žena vrne): "No, 1 kaj je pa rekel zdravnik?" ] . Žena: "Dejal je, da moram nemudno odpotovati v letovišče, pozneje pa v planine in j novo obleko moram imeti." i VOJNIH NEZGOD JE 201,4S4 Vojni tajnik Stimson je povedal na časnikarski konferenci, da so do 28. aprila nezgode ameriške armade znašale 156,-676 slučajev. Med temi je bilo 27,297 ubitih, 64,321 ranjenih, 33,715 pogrešanih, 31,343 pa vojnih ujetnikov. Dostavil je tudi, da se je 37,009 izmed ranjenih že pozdravilo in povrnilo na svoje mesto. Dne 11. maja pa je naša mornarica objavila svoje dosedanje izgube, ki se nanašajo na mornarico, obrežno stražo in marine. Stevilo vseh njihovih izgub znaša 44,778. Izmed teh je bilo 19,221 mrtvih, 12,070 ranjenih, 9,034 pogrešanih, 4,453 pa ujetih. Skupno število ameriških vojnih izgub znaša sedaj 201,454. Izmed teh je 46,518 mrtvih, 76,391 ranjenih, 42,749 pogrešanih, 35,796 pa ujetih. —^o- KAJ AMERIKANCI JEDO Popisali so, kaj uživa zadostno število ameriških družin iz raznih krajev in tako dobili precej zanesljivo tozadevno sliko o celem ameriškem narodu. Celih 4 o odstotkov odraslih Amerikancev ne uživa ci-kronskih sadežev ne paradižnikov ali pa njihovega soka s svojo dnevno prehrano. Se bolj čudno je, da 38 odstotkov ne uživa nikakoršnih jajčnih jedi; 34 odstotkov nobenega sira in mleka; 25 odstotkov nobene vrste solate ali podobne zelenjave; 12 odstotkov nobenih rib, perutnine ali kakega drugega mesa; 8 odstotkov nobenega sadja ne krompirja; 3 odstotkov nobenega bolj redilnega kruha ali raznih močnatih jedi, napravljenih iz celega zrnja. Da je v živežu pravo ravnovesje, so vse naštete stvari potrebne v večji ali manjši meri za vsako osebo. Iz tega bi' sledilo, da je v Ameriki razmeroma malo takih ljudi, ki uživajo prave vrste hrano, kljub temu, da ničesar ne primanjkuje. Morda j^' tudi ravno v tej zadevi nekaj razloga, zakaj se toliko ljudi ne počuti tako dobro, kakor bi se moralo. -o- Društva, ki oglašajo svoje prireditve ▼ "A. S.", imajo vedno dober uspeh. PREJŠNJA VLADARICA IN BODOČA KRALJICA amerikanski slovenec Stran 5 " Rev. Joseph McMahon, C.$.P. ki bo vodil in bo glavni govornik na devetdnevnici k sv. ^udi na znani božji poti, na 3208 E. 91st Street v Chicago, ki se bo vodila v namen priprošnje za zaščito fantov in mož, deklet in žena v vojaški službi. Medtem, ko naši vojaki napadajo Hitlerjevo Evropo, je naša dolžnost, da za nje doma molimo. Ta devetdnevnica se bo pričela 3. junija in bo trajala do 11. junija 1.1. Slovesne pete maše bodo vsako jutro ob 9:30. Službe božje z govori pa bodo vsako popoldne ob 3:15 in ob 8:00 zvečer. Vse priprošnje k sv. Judi bodo položene na altar k njegovim relikvijam. Sv. Juda je je bil kanonično povišan v svetnika leta 1929. Narodno božjo pot imajo v oskrbi kla-retinski očetje, ki so poznaivt tudi kot sinovi Srca Brezmadež-: ne Device Marije. _ POSLUSAJTE jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v Chicagi. — DR WM. M. TULLY DR. W. J. FOSS -:- ZOBOZDRAVNIKA _-> Zmerne cene — Točna postrežba Od 10. A. M. do 8. P. M. 4740 S. Ashland Ave., Chicago Telefon: Yards 214« Ustavi srbečico takoj Braxon Paste nudi takojšnjo pomoč za srbečo kožo, koristno za zdravljenje "Athletes* foot", garje, ■ "brivsko srbečico", mozolje in druge f manjše motnje na koži. Braxon Paste je zelo zdravilno mazilo, ki je brez duha, ne umaže, lahko uporabljivo in ne potrebuje obvez. To je formula nekega chi-caškega lekarnarja z 20 letno izkušnjo. Pošljite en dolar, za navadni lonček, ali pa $1.75 za lonček dvojne velikosti na BRAXON CO„ 322 So. Clark S t- Dept. A Chicago. IIL, in en lonček se vam bo poslal po poštnem povzetju. Denar se vrne, ako ne bo popolnoma zadovoljivo. Katoliški Slovenci ono tako močni, kolikor in kakor je močno naše katoliško časopisje. KAKO JIH SEKAJCT Tako vihtijo Zamniki svoje pesti nad Nemci bi njihovimi podrepniki. Na tisoče ameriških in angleških bombnikov jih obmetuje iz Anglije in Italije, Rusi pa od svoje strani. MARIN KLARICH & SON j GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS Gradbeni podjetniki in gradbeniki Ml piintninHO tm Trste dels* cjy^ffimft I kakozžnega koli obsega. I Sprejemamo velika dela kot I grajenje večja poslopij, lob I ftovazn. ali kakršnekoli. Ob- I enem sprejemamo tndi I manjša dela. kot popravlja* I nje hiš in drugih poslopij. I Za nas Je vsako delo in na- I roolo dobrodošlo. Nasvete, preračune hi na irte dajemo na šeljo bres-p lačno. Čemu plačujete visoke na> I |emnj|ne. Dajte si poatavifl I no nizko ceno. Pokličite nas na teMon I j Calumet 6570 or 6809 } MARlN KjMJgffl & SGfN I | 3050-3052 So. Wallace St, Chicago, fflmoia I L.^— —^.___—___________... - ACTIVE MEN For steady warehouse work in essential industry OVERTIME See Mr. ZUPAN 3626 Jasper Place (2 blocks east of So. Ashland Ave.) EXPERIENCED BODY AND FENDER MAN TOP SALARY GOOD PLACE TO WORK Apply BERTS AUTO REBUILDERS 1422 West Webster HELP WANTED — WOMEN WANTED GIRLS and WOMEN Punch Press Operators Wei! arranged hours Good Transportation also General Assebly Workers Apply 1504 W. CARROLL Felt Products Mig. Co. jji "*,' . BUVWARB^nds Pristopite k DR. SV. JOŽEFA, - štev. 53, K. S. K. J. JE . V WAUKEGAN, ILL. • Na razpolago imate razne vrste zavarovalnine. — Člani se . sprejemajo od 16. do 55. leta. • PRANK JERIHA, predsednik. JOSEPH ZORC, tajnik. 1045 Wadsworth Ave-No. Chicago, m. ANTON BESPALEC, SR. blag. društvo sv. vida Stev. 23, KSKJ. CLEVELAND, OHIO 1 Odbor sa leto 1942: Predsednik: Anton Strniša; Tajnik: Joe. J. Nemanich, 1145 East 74th Street Blagajnik: Lotus Kraje. Druitvo zboruje vsako prvo nedeljo v meseca v spodnjdi prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesment ■e prične pobirati I ob 1:00. Na domu tajnika pa vsakega 10. m 25. t mesecu. V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. help wanted — men WANTED An experienced man To work in mattress factory GOOD PAY Good working conditions APPLY POLISKY BROS. 1520 S. PULASKI HELP WANTED Body Pender Man and Mechanic LAFAYETTE 7877 GOOD PAY — STEADY WORK HASTEN VICTORY VOJNA JE DALA NAŠO TOVARNO V NAJHITREJŠO PRODUKCIJO Potrebujemo ' ročne delavce in prevažalce, poma-gače v prejemnem oddelku in odpo-šiljatelje. Pomočnike pri strojih in pri topljenju kovine ter tovarniške delavce. Izkušenost ni potrebna. Dnevno, nočno delo. Dobro delavno stanje. Dobra hrana po zmerni ceni Med 8A.Hin6P.lL DANLY MACHINE SPECIALTIES, INC. 21t0 So. 52nd Avenue, Cicero, IIL Vzemite Douglas Park "L" ali West Town BUS ali poulično do tovarne. jI for T Classified and JMsplay Ad. Department Phone CEN tral 4065 t - help wanted — men DEFENSE PLANT NEEDS SHIPPING ROOM HELPER PORTER PRESENT AND POST WAR JOBS Apply MOTIOGRAPH 4431 V. LAKE ST. GENERAL % LABORERS GOOD WAGES Plenty of overtime GOOD WORKING CONDITIONS Chance for wonderful Poet War Jobs. Men who are mechanically inclined will have a fine chance to gain top jobs with this growing organization. Apply AMERICAN Laundry Machinery Co. 1800 N. SPAULDING AVE. __ Stran 6 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 26. maja 1944 Preizkušena ljubezen Roman. — Iz francoščine prevedla K. N. Moreno ni vedel, ali misli resno ali se samo šali. Zato je naspol resno, naspol v šali dejal: "Kajpak je težko nositi takšno breme, a vendar ga bom lažje nosil, če bom vedel, da ničesar ne obžalujete." "Da, hm ... prav za prav ..." Bila je v takšni zadregi, da se mu je zasmilila. "U-soda je res neusmiljena ;.. Morda bo bodočnost prinesla kaj boljšega." "Vaša bodočnost naj vas ne skrbi, seno-ra." ' "Na kaj namigavate, senor?" "Jutri odrinem na Balearsko otočje. Protiletalski topovi so tamkaj prav gosto posejani. Kakor sem vam že dejal, je dokaj možnosti, da boste prav kmalu mlada srčkana vdova." Ni takoj odgovorila. Takšno govorjenje jo je skoraj žalilo. Prava žena bi pač le z žalostjo pomislila na te 'možnosti' . .. "Mislim, da ne smeva gledati najine ločitve s te strani," je dejala po kratkem premisleku. "Kot prava zakonska žena moram želeti, da bi se vrnili s fronte živi in zdravi." Zagoreli letalcev obraz je zalila temna rdečica: "Morate? Dolžnost vam torej narekuje to željo, senora?" "Dolžnost pokorne zakonske žene," je skromno odgovorila. - "Prav rad vas osvobodim te dolžnosti," je tedaj živo, razdražljivo vzkliknil Moreno. "Naj se zgodi vse tako, kakor je odločila Usoda!" Vstal je, ponosno dvignjene glave, nekoliko bled, toda žarečih oči. "Kar se mene tiče," je trdo dejal, "bom ravnal tako, kakor da vas ne bom nikoli več videL Vem samo, da vas hočem rešiti iz nevarnosti, ki so vam grozile in vam še groze v tem mestu. Ne bom miren prej, dokler ne bom vedel, da ste na varnem, daleč od teh grozot." "Zelo dobri ste, senor. Ne vem, kako naj bi se vam zahvalila." "Nikar," je dejal še bolj suho kakor poprej, "nočem, da bi mi bili hvaležni. Saj nisem storil tega zaradi vas... Storil sem samo v lastno zadoščenje, bodite prepričani o tem!" Začudeno ga je pogledala. Dotlej ga še ni videla tako razburjenega, niti tedaj ne, ko jo je reševal iz rok surovih miličnikov. Zaslutila je, da ga je z nečim užalila. Ni maral njene hvaležnosti... Morda ni znala prav povedati, kako žal bi ji bilo, če bi se mu na fronti kaj pripetilo. Smešna je bila, omenjajoč svoje zakonske dolžnosti. Res, prav nespretno se je izrazila. Hkrati je pa čutila, da je neizmerno težko zaupno govoriti s človekom, ki ga poznaš komaj nekaj ur. Kaj naj bi mu dejala, če ne sme izreči besed kakor 'hvaležnost* in 'dolžnost'? , Vse te stvari so se ji podile po glavi, med tem ko je Moreno stopil k umivalniku, da bi se umil. Brisajoč si roke, se je obrnil k njej. 0-pazila je, da jo še zmerom mrko gleda. Bila je dobrega srca, zato si je začela beliti glavo, kako bi mu dala razumeti, da bi ji bilo zelo neljubo, če bi se razšla v jezi... V teh nekaj mesecih, ki jih je preživela v. Španiji, je imela tako malo pravih prijateljem. Misel, da bo izgubila tega edinega, jo je nehote zabolela. Odprla je svojo ročno torbico in nekoliko pobrskala po njej. Cisto na dnu je otipala nekaj drobnega. Bila je zlata Svetin jica lurške Matere božje. "Ali dovolite, da vam podarim ta spominek, senor?" je plaho vprašala. ftNaj vas Mati božja varuje v nevarnosti! Vem, da ni nikakšna dragocenost, toda kot spomin vam bo morda vseeno ljuba." Presenečen ob tej nenadni spremembi mlade žene jo je mladi letalec debelo pogledal. "Verjemite moji iskrenosti, gospod," je pristavila in zardela, misleč, da tehta nje- ne besede. "Bilo bi mi res žal, Če bi se vam kaj zgodilo." "Torej jo sprejmem," je kratko dejal Moreno, vzel svetinjico in jo vtaknil v te-lovniški žep. Njegove oči so se za trenutek ljubeče pomudile na njenem obrazu. Nato si je oblekel suknjič in si opasal pas. Zapenjajoč si ovratnik, je opazil prstan, ki je blestel na njegovem mezincu. Snel ga je s prsta in ji ga ponudil: "Premišljeval sem, kakšen spominek bi vam podaril na današnji dan, ko ste — tako slučajno — postali moja žena. Mislim, da bo ta prstan posebno primeren za ta namen. Kakor vidim, nimate nobenega, bo pa ta toliko bolje držal..." "Oh, nikar! Ta prstan je vse preveč dragocen," je zajecljala v zadregi Orana in zardela do ušes. "Njegova vrednost je samo simbolna," je dejal letalec. "Dragocen družinski spomin je. In če ga podarim svoji ženi v okras, pač ne bom žalil tega spomina." Nežno je prijel Orano za roko in ji skušal natakniti prstan na prstanec. Bil je kakor umerjen zanjo. Oba sta se zasmejala, videč, koliko drobne j ši so njeni prsti od njegovih. Orana je pazljivo ogledovala dragoceno darilo. Snela ga je s prsta in si ga ogledala od vseh strani. Precej debeli obroček je bil umetniško izrezljan. Bilo je videti, kakor da bi bil spleten iz treh zlatih pramenov. Ti prameni so se stikali in oklepali nenavadno velik in čist temno vijoličast ame-tist. Na notranji strani prstana je prebrala: Siempre fidele (Zmerom zvest). "Izredno lepo starinsko delo," je stro-kovnjaško dejala Orana. "Da, da," je nekam raztreseno odgovoril Moreno. "Precej težak je za nežno žensko roko, zato ne zahtevam, da bi ga zme rom nosili. Prosil bi vas pa, da bi ga imeli na roki nocoj in jutri, potlej boste tako lahko nosili domače dragulje." Ni odgovorila, ampak nepremično ogledovala okrašeni prstanec. Mehki sijaj a-metista se je čudovito odražal od nežne beline njenih rok. Toda njene misli so bile daleč od občudovanja te lepote. Mudile so se pri njem, ki ji je ta prstan podaril. Čeprav ji je očital, da mu ne zaupa, pač ni slutil, da je v njenih očeh eden tistih viteških Spancev, ki jih opisujejo španski pisatelji v toliko roftianjih in novelah. "Ven moram," je dejal in na lepem presekal skrivnostno tišino, ki je za trenutek zbližala njuni duši. "Moram po opravkih. Vi boste ostali tukaj, kakor sva se domenila. "Da, senor." Hudomušno jo je pogledal: "Vrnil se* bom kmalu, da bom noč preživel z vami." "Z menoj?" je zajecljala. Moreno je planil v prešeren, mladeniški smeh. Zabaval se je ob strahu tega nedolžnega bitja, ki ga je malone za ceno lastnega življenja rešil iz smrtne nevranosti. Celo nekako ugodno mu je bilo pri srcu ob misli, da lahko nekoliko podraži njeno žensko sramežljivost, sklicujoč se na to, da je njegova žena in da pač ne more nihče na svetu tega spremeniti. Kdo bi mogel vedeti, kakšna kri polje po žilah ljudi, rojenih v deželi, ki je imela v svoji burni zgodovini največ revolucij in vojn, v deželi, kjer je bikoborba najljubša narodna igra in kjer velja ljubezensko maščevanje za upravičeno čednost? Če Španka ljubi in če je v ljubezni razočarana, potlej njena osveta ne pozna zaprek. Njeno maščevanje zasleduje nezvestega, dokler ga ne doseže. Spanci so podobni svojim družicam. V ljubezni so ognjeviti in strastni, toda čeprav še tako zaljubljeni, ohranijo svoj ponos v še tako kočljivih trenutkih in se pogosto rajši predajo po-rogijivosti kakor nežnosti. Marsikateri zaljubljen Spanec skuša* skriti svojo neuslišano ljubezen pod krinko porogljivosti. angleži mirijo albanske gerilce Kairo, Egipt. — Albanski ger rilci, katerim pomagajo z orožjem Angleži, se tudi ostro prepirajo med seboj. Poročila o-menjajo spopade in poboje. Med Albanci pošto je tri politične stranke. Eni \ so za kralja Zoga, katere vodi major Kupi. Za tem je narodna fronta, ki jo vodi Bali Kombetar in tretji so levičarji. Skupno število albanskih gerilcev bo do 30,000. Angleži skušajo vse tri stranke pomiriti in zediniti za boj proti Nemcem. -o- — Sydney, Avstralija. — Radio postaja v Tokijo je objavila včeraj svarilo japonskemu prebivalstvu na domaČem otočju, naj bo skrajno čuječe proti iznenadljivim napadom iz zraka. Oznanjevalec je povdaril, da sovražna gibanja okrog japonskih posestev so sumljivega značaja. širite "am. slovenec"! MOLITVENIH! in R02NI VENCI Molitvenikov in rožnih vencev vedno bolj manjka na trgu. Tudi silno se je podražilo to blago, ker istega ni mogoče več impoHfrati iz Evrope, od kar je vojna. Tukajšni izdelki pa stanejo mnogo več, ker tu stane delo mnogo več. Posrečilo se je nam dobiti nekaj male zaloge angleških molitvenikov in rožnih vencev, ki so strankam na razpolago dokler so na roki: MOLITVEN1KI (Angleald) "KEY OF HEAVEN", je najpriljubnejši angleški molitvenik. Krasno izdelan. V platnicah znotraj je vdelan krasen biserni križec, zlata obreza, vezan v fino usnje, stane.....-................—$2.65 "KEY OF HEAVEN", lepo fino vezan, zlata obreza, pripravne oblike za može, fante, dekleta in žene--------------------------------.$1.35 "KEY OF HEAVEN", manjše oblike, zlata obreza in zelo lepo^ ^ "KEY OF HEAVEN", lepo vezan, zl. obreza, za mlade fante in dekleta ------------------------------------------------------------- -7S "THE CATHOLIQ MANUAL", jako pripraven in primeren molitvenik za fante in može in dekleta in žene, zlata obreza v usnje vezan-----------------------------------------------------------------$1.75 "MANUAL OF DEVOTIONS", zelo lepe žepne oblike, zlata obreza, v usnje vezan, pripraven za fante in može............................$1.50 "GEMS OF PRAYER", lepe pripravne oblike za fante in može, zlata obreza, lepo vezan —......—--------------------------------$L5® Slovenskih molitvenikov nimamo mnogo več v zalogi, razen nekaj prav malega. Na roki imamo še po par molitvenikov izmed sledečih: "SLAVA MARIJA" (srednje velik, masten tisk), zlata obreza, vezan v fino usnje-------------------------------.........—...................—41.75 "SLAVA MARIJA" vse kakor zgoraj, le da je vezan v trde plat-^ ^ "ZDRAVA MARIJA" (droben tisk), zlata obreza, vezan v pozlačene platnice in tudi v črne usnjate platnice, pripraven za dekleta in iene ----------------------—..............................-.............$1.50 -MOLITVENIK ZA AMERI&KE SLOVENCE" (droben tisk), zla- ta obreza, dobro vezan ---------------«---------------------- 73C Molitvenikov v velikem tisku ni več na razpolago. ROŽNI VENCI Sledečo izbero raznih rožnih vencev imamo v zalogi: ROŽNI VENEC ZA BIRMANCE, na pozlačeni verižici, biserne jagode, jako lep, stane-----------------------------——................JLii ROŽNI VENCL temno rujave barve, lesene jagode, z lepim primernim križcem, stanejo vsak --------------~~------------------^ $1.50 ROŽNI VENCI (štev' 135), v rdeči, plavi in črni barvi, na lepi rumeni verižici -------------------------------------------------------------------~$LS$ ROŽNI VENCI (štev. 209), rdeče, plave, vijoličaste in zelenkaste barve, .ovalne jagode -----------------------------------------------------JLJJ ROŽNI VENCI, črne barve, z lepim križem in verižico..-...............$1.25 ROŽNI VENCI, črne barve, z lepim križem in verižico........ ......-$L25 ROŽNI VENCL črne barve, cenejše vrste --------------------------------- 7Sc "PLASTIČNI ROŽNI VENEC" v obliki malega oltarčka, zelo pripraven za vojake, za v žep------------------------------------------------- LEPI KOVINASTI KRIŽCI, pripravni za vojake --------------------- 20c • LEPI LESENI KRIŽI. 7 in pol inčev visok, iz naravnega lepega lesa, Križani vlit iz medenine. Ta križ se imenuje "Pray for Peace" (Molite za mir), stane ------------------------------------- 90c Za vsa naročila je treba poslati z naročilom potrebnL znesek. V naročilu omenite natančno, kateri predmet želite in ceno, da bo mogoče točno postreči po želji. Naročila je poslati na: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 west cermak road, chicago 8, illinois PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI ■mM LOUIS J. ZEFRAN %941 W. Cermak Rd„ Chicago, Illinois Phone Canal 4611 na razpolago NOČ in dan. Najboljši avtomobili la pogreba, krte in ienitoranjiu—Mrtraika kapela na razpolago bresplainow—CENE ZMERNE. Ž /<>0000000<>00000000000000000000<>00000000000c POPRAVLJAMO IN OSKRBUJEMO (REFRIGERATION SERVICE) Mi popravljamo vse vrste električne ledenice Vam očistimo motor, ga namažemo, nategnemo jermen, ure- M CO dimo thermostat, vse pregledamo in uredimo za samo .... fb>vU KEDZIE REFRIGERATOR SERVICE 2232 So. Kedzie Avenue, Chicago, Illinoij Pokličite telefon: Lawndale 6899 — Ponoči ali po dnevu. "Kaj bi nam vse to na široko pripovedovali! Živine so, seveda, prave živine!" je zakli-catyMigurski, vrgel stran svojo pipo, skočil s stola in zbežal ven v temno spalnico. Albini, pa je sedela kakor lesena z očmi, uprtimi v temo. mm* vin. * Ko se je povrnil prihodnji dan Migurski iz vojašnice domov, ga je presenetil in razveselil obraz njegove žene. Kakor nekoč mu je s prožnimi koraki in sijočimi očmi pohitela naproti in ga vedla v spalnico. "Čuj, Juzja!" "Kaj je V* "Vso noč sem ugibala o tem, kar nam je pripovedoval Ro-zolovski. Prepričala sem se zdaj, da tako ne morem živeti, tukaj ne morem živeti dalje! Rajši grem v smrt, a tu ne bom ostala." "Kaj pa hočeva potem?" "Pobegniva V "Pobegniva? Kako pa?" "Vse sem že premislila, le po*iu&aj," in mu je razodela načrt, ki ga je izmislila ponoči. Nekega večera bi moral .Migurski naskrivaj zapustiti hišo in ob reki Uralu odvreči svoj vojaški plašč s pismom, da si je vzel življenje. Oblasti bodo mislile, da je skočil v vodo, ga iskale .in potem javile dogodek dalje. On pa se naj skriva na kraju, kjer ga ne bodo našli. Počakati bosta morala naj-najmanj mesec dni. In potem, ko se bo vse razburjenje poleglo, pobegneta. V prvem trenutku se je Mi-jurskemu zdel njen domislek leizvedljiv, a prigovarjala mu -je neprestano tako prepričevalno in vneto, da je pričel na koncu dneva z njo soglašati. mu tudi ni bilo tako težko osvojiti njeno stališče. Kazen, prav tista, ki jo je slikal Rozo-lovski, bi grozila pri ponesrečenem begu samo njemu, Mi-?urskemu, a pri uspehu bi po-;tala oba prosta. Vedel je tudi, kako neznosno je postalo ;anjo po smrti otrok sibirsko življenje. Zaupala sta načrt Rozolov-skemu in Ludviki ter ga po dolgem posvetovanju, spreminjanju, izpopolnjevanju določila v končnoveljavni obliki. Od kraja sta mislila, da bi moral Migurski po navideznem uto-pu pobegniti sam. Albina bi se potem odpeljala s konji in ga srečala na določenem kraju. Tako se je glasil prvotni načrt. A pozneje, ko jima je naštel Rozolovski vse slučaje ponesrečenega bega tekom zadnjih pet let