Po pošti prajaman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 „ — , četrt , , 6 „ 50 , mesec , 2,20, V upravniitvu prajaman: za telo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ — , četrt , , 6 „ - , mesec , 1 » 70, Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnina in inserata sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vrača;o, cefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-nifikih ulicah St. 2.1.. 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 18. V Ljubljani, v torek 22. januvarija 1901. Letnik XXIX. Naši poslanci. Bliža se čas, ko morajo oditi naši poslanci na Dunaj, da zastopajo tam svoje volivce. Kolino bodo dosegli, tega seveda zdaj še ni mogoče vedeti, ker ne vemo, kako se bodo razpletle skrajno zapletene politične razmere. A delati bodo morali na podlagi programa, na katerem so kandidirali, in v smislu volivcev, ki so jih izvolili. Kandidat, kateri pove jasno svoj program, mora kot poslanec tudi se d r ž a ti tega programa. Kdor razvije načrt in je le na podlagi tega načrta izvoljen, mora kot poslancc biti toliko moža, da drži svojo obljubo in izpolnjuje, kar je obljubil v programu. Liberalni poslanci so kandidirali brez izjeme vsi na podlagi onega programa, ki je načelno nasprotno krščanstvu. Agitacija za nje se je vršila vsa pod geslom: Smrt katoličanstvu! Naloga, katero so prevzeli, je bila, boriti se zoper vsak gibljej v korist katoliške cerkve. Namen, katerega so prevzeli, je, da podirajo to, kar imenujejo »kle rikalizem«, a je v resnici katoliška cerkev, katoliško mišljenje in življenje našega ljudstva. Dr. Tavčar je v Mestnem domu slovesno izjavil, da je vse njegovo delovanje, vsa njegova osebnost popolnoma obsežena v besedah: »Boj proti temu, kar se imenuje k 1 e r i k a 1 i z e m.« To je njegovo ime, to njegova oseba, s tem politično živi in pade! Izkušnja nas uči, da je Tavčar takrat odkrito govoril, in če on kdaj ubere kako drugo struno, stori to le, da bi boj proti katoličanstvu izvršil z večjim vspehom. Hinavce je imenoval liberalne poslance, ki so bili združeni z našimi v skupnem klubu, in v tem imenu je kandidiral in agitiral, da razbije slovansko kršč.-narodno zvezo. Psovk je letelo od liberalne strani na tisoče na nase ljudi. »Slov. Nar.« je bil orodje, ki je metalo neprestano blato na nase može in sramotilo z najostudnej šimi izrazi in obrekovanji katoliško-narodno stvar. Dan na dan so hujskali v najgrši boj proti našim poslancem in nobeno sredstvo jim ni bilo preslabo. Uničiti duhovstvo in krščanske lajike je bilo geslo, pod katerim so delali ves čas in — delajo tudi sedaj. »Narod, je to trobil vedno, in še »Novice«, ki jih urejuje Tavčarjev Malovrh, so morale pisati II. januvarija: „Pred volitvijo je bilo še mogoče, da so napredno-narodni in ka-toliško-narodni poslanci sedeli na Dunaju v skupnem klubu, sedaj pa je to naravnost nemogoče, in se zanese strankarski boj tudi v državno zbornico.« V tem smislu so pisali vsi liberalni listi. Volitve so završene — in nastopil je premislek Za narodno stvar se liberalcem ne gre davno več. »Rajši s Svegljem, nego z Mahničem!« je bilo geslo liberalcem ves čas zffl .pjega političnega gibanja. To so kazali v deželnem zboru in pri vseh prilož nostih. Edino, kar zasledujejo in po čemer hlepe, je le — boj proti klerikalizmu! A nastopil je premislek, začeli so računati še le, ko so volitve završene. Liberalci so samo štirje: Tavčar, Ferjančič, Plantan in Gabr-šček. .Štirje možje izginejo popolnoma v državnem zboru. ¿astopstva ne dobe nikjer, zaprti so jim odseki, vpliva nimajo nobenega. Kaj torej sedaj ? Isti ljudje, ki so z najskrajnejšimi sredstvi delovali zoper našo stranko, prilezli so sedaj kar naenkrat v »Narodu«, da — bi stopili v skupen klub z našimi poslanci. A zato zahtevajo — štirje možje, — da so morajo vsi drugi njim ukloniti in — krščanstvo izbrisati iz svojega programa! Ta zahteva liberalcev je nemožata, hinavska in neumna. Nemožata je, ker je v nasprotstvu z vso njihovo agitacijo v volivni borbi. Možje tako ne nastopajo. Tavčar je sicer marsičesa zmožen, a da bo tako globoko padel, nismo verjeli. Ce je zmagal kot kandidat s tem edinim sredstvom, da bo pobijal »klerikalce«, je grdo od njega, če se priklopi ravno k tem klerikalcem, katerim je smrt zaprisegel. Hinavska je ta zahteva, ker bi liberalci pod imonom nevtralnosti škodovali našim poslancem pri vsaki priliki in bi bilo skupno sodelovanje itak nemogoče. Kakor v dež. zboru Tavčar ne more pozabiti nikdar svojega besnega sovraštva zoper katoliško cerkev, tako bi tudi v drž. zboru — saj je nezmožen, da bi premagoval svojo straBt — deloval vedno le destruktivno in grizel in ujedal svoje krščanske tovariše. Saj mož niti zmožen ni, da bi sedel pol ure poleg »klerikalca«, no da bi ga razžalil. Tavčar je torej prevaril ali volivce, ko jim je pravil, da se bo boril edino le proti »klerikalizmu«, ali pa hoče prevariti sedaj »klerikalce«, ko se jim ponuja, da bo skupno ž njimi deloval. Neumna je ta liberalna zahteva, ker mora biti itak vsakomu jasno, da je katol.-narodnim poslancem nemogoče stopiti v eden klub z liberalci. Naši poslanci ne morejo biti taki »možje«, kakor so liberalci. Izvoljeni so I e s t e m pogojem, da javno delujejo kot katoličani, in niti eden nebi bilizvo-1 j e n , če ne bi bil tega obljubil. Toliko značajni pa morajo biti vsi, da so zvesti svoji obljubi. Za naše poslance bi bilo pa tudi škodljivo, če bi stopili z liberalci v zvezo. Liberalci bi igrali le ulogo intrigantov in — to izkušnja uči — bi preprečili v klubu marsikatero potrebno akcijo. Slo se bo v državnem zboru tudi za verska in n a -rodno-gospodarska vprašanja, in tu bi se morali biti v klubu med sabo, kar bi naši delegaciji vzelo vso moč in bi se slednjič vendarle razbila. Z vstopom štirih liberalcev bi si klub tudi numerično več škodoval nego koristil. Saj smo videli zadnjič, da jo bil ravno verski moment, ki je združil tako lepo število poslancev v slovanski kršč.-narodni zvezi Če bi sedaj krščanstvo vrgli ven iz kluba, bi marsikaterega ne bilo. Že odlična katoliška Ceha dr. Stojan in dr. Hruban sta kot značajna in delavna moža za naš klub več vredna, kakor vsi Štirje naši liberalci. Ce pregledamo vso situacijo, moramo reči, da jo iz vseh ozirov boljo, če gredo naši poslanci kot značajni možje po oni poti, katero so obljubili svojim volivcem. Ugovarjal bi morda kdo, da bo to v škodo narodnim interesom. To ni res. Kadar se pojde za slovensko stvar, potegnili bodo itak vsi skupaj, če ne bodo liberalci namreč svoje deželnozborske politike uganjali tudi na Dunaju in se držali tudi v narodnostnih vprašanjih svoje devize : Rajši s Svegljem nego z Mahničem! Le za Tavčarjevo protikatoliško politiko ne more biti mesta v klubu naših poslancev. »Farško gonjo« naj Tavčar s svojimi tremi kolegi ad libitum uganja v družbi Wol-fovcevinsocijalnih demokratov. T a m je njegovo mesto ! Tam ga bodo tudi veseli! Kdor je količkaj prebiral skrajno ostudni »Narod«, kdor je prečital pedle psovke, ki lete iz tega lista na nas, mora reči: Ne, s tako »inteligenco« se naši poslanci ne smejo vezati! Ugovarjati bi se dalo še, da bodo naša mesta sedaj zastopana po popolnoma brez-uplivnih možeh, lies je. Krščanski poslanci bodo stopili vmnogoštevilen lep klub, ti štirje »izobraženci« bodo pa nekako samevali. Mesta so to sicer sama tako hotela, ko so take može volila, a če hočejo itaj doseči, bodo naši poslanci jim z veseljem ustregli in zastopali njih interese. Tavčar je mož, ki vse razdere, a nikjer nič ne sezida, in v tem smislu bodo morali delati tudi možje, ki so pod njegovim vodstvom. Ce teh v skupnem klubu ni, bo klub krepkejši, enotnejši in vplivnejši. Slika naše delegacijo bo torej podobna sliki delegacij drugih narodov, Tudi drugi narodi se ločijo v krščanske in liberalno stranke. Kdo bi se ne čudil, če bi Lueger in Wolf stopila v en klub ? Za neznačajneža bi se proglasila In vendar je Woll' v primeri s Tavčarjem — gentleman. To jih pa ne moti, da se ne drže v narodnostnih vprašanjih nemške «Gemeinbiirgschaft.. V verskih načelih ločeni — v narodnostnih edini LISTEK. Med Slovenci ob Renu. (Piše Luka Arh.) (Dalje.) Stopimo v malo »kajbico«, kjer se ko maj stisnemo, ravnatelj da znamenje, in začnemo se pomikati navzdol v temo s hitrostjo 6 m. v sekundi. Malo tesno mi jo bilo pri srcu od začetka. Ce bi se vrv odtrgala, potem addio mondo! No pa saj ni spaka, da bi se ravno sedaj kaj zgodilo, ko se mi peljemo. Kmalu se ustavimo in izstopimo — 360 m. pod zemljo. »Sedaj pa za menoj drug za drugim«, pravi ravnatelj, ln romali smo po rovih, plezali navzgor in navzdol na vse mogoče načine. Peš smo šli še za 110 m. navzdol, tako da smo bili 470 m. globoko. Vroče jo bilo v nekaterih rovih zelo, v drugih je zopet pihalo. Konji so vozili vozove polne in prazne. Zelo smo morali paziti, posebno na križiščih, da nas ni kak voz zagrabil. Rudarsko življenje, kako si dolgočasno in nevarno! Pri slabo brleči svetilki ti dela rudar sam, brez vse družbe kopa premog, seka in razstrcljuje skalo, ali p.i vozi pre- mog. Jednostavno, dolgočasno opravilo je to. Zaslužek ni ravno slab na Nemškem, 5, 6, tudi 7 mark se dobi za oseinurni »šiht«. Toda bledi obrazi pričajo, kako naporno je delo pod zemljo. Tu ne pomaga niti dobra hrana niti res lepa delavska stanovanja. Osem ur težkega dela pod zemljo, v slabem zraku — čeprav »pumpajo« dober zrak v jamo in slabega ven, — to ni prijetno, in zdravo tudi ni. Poleg tega je pa rudar v vedni nevarnosti za svoje življenje Kljub temu, da se stori za njegovo varnost vse, kar je po človeško le mogoče storiti, ven dar ne ve nikoli, kadar se pelje v jamo, bo li prišel tucli ven čil in zdrav. Elementi, podzemski bogovi so pač močnejši kot človeški razum! Tri ure smo bili pod zemljo; vsi smo bili utrujeni od hoje, plezanja, dričanja, vročine in — lepo povedano — slabega zraka, posebno v onih hodnikih, kjer so bili konji Tudi »lakota nepremagljiva« nas jo opomi-njevala, da je že čas povrniti se na zemljo. Kako smo bili veseli, ko smo zagledali solnčno luč in dnevno svitlobo. Ti morjo svetlobe Vojvoda zemlje, tako srno brali o solncu v ljudski šoli. Na misel mi je prišla tudi prekrasna himna na Solnce, ki jo je zložil veliki Scfoklej v svoji prekrasni Antigoni: 'Ay.Tt? ač).{su, to -/.aAAtmev ^avsv. TCOV -psiepcov sacc. e^avO-r,; TOT', IT) •/pjceac a^pac (iX^»psv, Aipv.auov iv. pčc&pMv ¡J.0A0UC«, . . . (Strahl von Helios Haupt, Du Licht, wie es schonerer nie die Siebenthorige Thebe sah So bist du, des goldenen Tags Augenstern nun ergliinzt! Tako prestavlja prof. dr. Gitlbauer v svojem pesniškem prevodu Antigono te verze.) Kakor zdravje, tako ve človek tudi luč ceniti šele potem, ko jo izgubi. Kako smo bili črni in umazani! Ko smo se skopali — tudi delavci se vedno kopljejo, ko pridejo iz jame — in preoblekli, smo se zahvalili prijaznemu ravnatelju, ki nam je postregel še z dobrim konjakom. Kako nam je dišalo kosilo 1 Zelo sta hvalila kaplana ravnatelja. Vsako nedeljo pride k maši, večkrat na leto pre-jemlje sv. zakramente, in je tako lep vzgled delavcem. Koliko takih »ravnateljev« imamo na Avstrijskem ali pa na Kranjskem V Župnik in kaplanje hambornski pridejo vsak petek skupaj, in pri teh sestankih ali prijateljskih večerih se pomenijo o vsem, kar je prinesel teden. Tudi naju so povabili k temu sestanku, ki mi je zelo ugajal. Sedeli smo v gorki Bobi, pušili dolge pipe in pri čaši rujnega mozelca in renskega vina ugibali marsikake modre misli. Pripovedovala sva midva o Slovencih, kako da nas zatirajo Nemci in Lahi, kako daje lepa naša slovenska domovina. Menili smo se o našem državnem zboru, o volitvah, ki so pokazale našim liberalcem, po čem je poper. Splošno preveč črno vidijo vse v Avstriji, ravno tako na slabem pa tudi nismo. Oni so se pritoževali nad protestantsko prusko vlado, pravili, kako da so 1. 1866 simpatizovali z Avstrijci ; ne boje se pa vlade prav nič, ker 'majo svoj centrum, ki takoj pove vladi, kar ji gre. Ponosni so na centrum, in to po pravici. 100 — 105 poslancev, ki so vsi voljeni na katoliški program, in ki Be potegujejo za jednakopravnost katolikov s protestanti z vso odločnostjo, to ni karBibodi. Pritoževali so se nad cesarico, ki je strastna luteranka; cesarja pa imajo radi, ker je tako samostojen in odločen. O Bismarku so dejali, da je bil sicer velik državnik, a da katoliki nimajo povoda slaviti ga. To prepuste' radi protestantom in pa avstrijskim hajlovcem. Ce so slučajno na kakem zborovanju, kjer se upi|e Bismarku »hurra« in »hoch«, se katoličani no vzdignejo, temveč mirno in tiho obsede. (Dalje prih ) — to bo najbrže naši poslanci. pot, po kateri bodo šli Na pragu parlamenta. Drugi teden torej se snidejo državni poslanci. Ali na delo ali na boj ? To je vprašanje, s katerim so bavijo vsi slojevi od najnižjega delavca gori do prve eksce-lence. Stranke štejejo svoje glasove, iščejo svojih zaveznikov, snujejo se razne večine, sestavljajo nova mogoča ministerstva. To so posledice volivne mrzlice, strastnega boja, razpaljenih živcev. Najponosneje dvigajo svoje glave nemški radikalci, ki se z bogatim plenom vračajo iz lovišč nemških liberalcev. S »šufti« in »faloti« obkladajo vse, ki ne prisegajo na linški program, na Bismarck-ove tri lase in Odinovo brado. Schönerer razpošilja s svojega grada stroge ukaze in njegov tambor Wolt se zaklinja, da si odseka roko, ako mu boben iztrgajo iz rok. Nemški učenjaki so tudi že na jasnem , da imajo večino za nemški državni jezik, ako so pamet zapili Italijani, Rumuni in nekateri Poljaki. Kaj vse rodi divja fantazija! Dr. Bitrnreither, ki že uživa ministersko pokojnino, je v Pragi sladko in mehko govoril o novi koaliciji; njegov tovariš v klubu, grof Stürgkh pa, ki ni bil še minister, vari v graški kovačnici »nemško vzajemnost«. Ia kako pisana je ta nemška vzajemnost! Na čelu jej koraka v potu debelega svojega obraza Jurij Schönerer s svojo kohorto; za njo se vrsté nemški nacionalci, liberalci in socialci; kot zadnja straža sopihajo za njimi ustavoverni veleposestniki, kot pomočna četa hitó v boj »za ljudska prava« rudeči soc. demokratje. To je pisana armada od vseh vetrov, ki hoče rešiti Avstrijo iz »slovanske povodnji«, potegniti državni voz iz blata. To bi bil krasen prizor, ko bi ti možje morali sostaviti novo ministerstvo. To bi se la-sali in uhljali! Kje je torej večina, s katero je mogoče vladati? Nikjer, ne na levi, ne na desni. Poglejmo! Vseh slovanskih poslancev, ki so vsaj v narodnostnem vprašanju edini proti prusakom, je 192; vseh Nemcev skupaj je 199, Italijanov je 19, Rumunov 5 in 10 socijalnih demokratov, ki so pa brez narodne barve. Že te številke kažejo kričečo krivico sedanjega volivnega reda. Nemci štejejo le 33 odstotkov prebivalstva, a dobrih 46 odstotkov mandatov. Ča jemljemo v poštev »nemško vzajemnost«, ima levica v najugodnejšem slučaju 160 članov. Ako bi vlada skušala zbrati vso desnico kot večino, godilo bi se jej kakor Tantalu, ki je stal v vodi pod obloženim drevesom ter umiral žeje in lakote. Večine torej ni in radovedni smo, kaj se skuha v politični retorti. Kaj pa slavna vlada? Vleče na uho, od katere strani brije ostrejša sapa, kje se morda poraja obstrukcijska pošast. Šteje glasove na levi in desni ter sostavlja vabljiv načrt za novo zasedanje. Vladni organ pravi: Nova doba se prične, kakor običajno, s pre-stolnim govorom. Osnova je že gotova. Pre-stolni govor bode izražal nado, da se prične z delom, da se odstranijo splavi, katere jo obstrukcija nanesla na državni tir. Do velike noči je treba končati adresno debato, rešiti vojaški kontingent, proračunski provi-zorij, voliti delegacijo, kvotno deputacijo in morda prerešetati še zakon o državni žga-njarini. Nato pridejo na vrsto ogerska nagodba, investicijski zakon, jezikovni zakon, trgovinske nagodbe itd. itd. Dela je torej čez mero, veliko vprašanje pa je, ali bode nova zbornica hotela delati. Kaj pa, če Schöne-rerjev tambor začne zopet biti na boben in če Schönerer naredi križ čez vladni račun? Na pragu parlamenta sicer stojimo, a pred pragom stoji Sfinga. Politični pregled. V Ljubljani, 22. januvarija. Glasov} o položaju. Državni zbor je sklican na} 31. januvarija, le dober teden dnij nas še loči od onega dne, ko se snidejo poslanci na Dunaju v drž. zboru, vendar še sedaj ni nobene jasnosti gledo položaja. Razni listi ugibajo, kaj se zgodi in kako se ustvarijo parlamentarne zveze v novi zbor- nici. Največ odmevi je našel glas konserva tivnega volivca v »Tir. Stimmen«, ki pravi mej drugim: Nekateri svetujejo kat. ljudski stranki, naj v bodoče bolj povdarja narodnostni moment; krščansko-socijalni listi sve tujojo, naj so bolj naglaša antisemitsko stališče. Meni se pa zdi, da je pametno edino le to le : Združenje vseh katoliških strank in utrditev pozicije. Tu se ne gre morda za spojitev katoliške ljudske s krščansko soci jalno stranko in tudi ne za združenje čeških konservativnih veleposestnikov. Pač pa mislim tu le na katoliško stranko in centrum. Primemo ime za obe stranki skupaj se bo gotovo našlo in potem bo novi klub še močneji, nego dosedanja katoliška ljudska stranka. — Te eventuvalnosti je omenjal tudi že sobotni »Vaterland«. — »Linzer Volksblatt« dokazuje potrebo združenja vseh gospodarskih strank, ki naj bi se ogibale vsake brezpotrebne napetosti v narodnostnem oziru. Od Mladočehov pričakuje, da jih je izučil popolni nevspeh zadnje obstruk-cije, le nemška liberalna levica bo bržkone zastavila vse silo, da s pomočjo radikalcev prepreči »posredovalno večino«. — Katere stranke naj bi pripadale tej skupini, poslanec v imenovanem listu ne pove. — Posebno nejasen je pa položaj gledo krščanskih socijalcev, o katerih nihče ne ve, kam se bodo nagnili. Nemški nacijonalci izjav ljajo, da jih ne marajo v svojo sredo, isto pa trdijo gladila kat. ljudske stranke. Bodo li res osamljeni? Sostava parlamentarnih strank še ni tako definitivna, kakor so javili te dni razni liberalni listi. Pred vsem treba omeniti, da niti nemško liberalna stranka še nima zagotovila, da se je oklenejo vsi svo-bodomiselci. Dunajski židje Kopp, Noske, Vogler in Wrabetz se bolj nagibajo k »liberalni ljudski stranki«, katero namerava poklicati v življenje Wrabetz in kateri bodo baje pristopili ostanki nekdanje slobodne nemške zveze in morda še drugi napred-njaki. — Razmere v nemški ljudski stranki in v Schonererjanski skupini so tudi še povsem nepojasnjeno in gotovo je, da ne ostane pri sedanjem razmerju. — Dalje je tudi veliko nerešeno vprašanje, ostaneta li še nadalje ločena katoliška ljudska stranka in pa katoliški centrum, posebno sedaj, ko ni v prvi stranki dr. Ebenhocha — Češki agrarci ter češka delavska stranka bodo bržkone iskali tesneje zveze z Mladočehi. — Poslanec dr. Danielak, katerega mnogi prištevajo poljski ljudski stranki, bo brez-dvomno pristopil poljskemu klubu, ki bo štel 61 članov. — Ravnotako je nespametno govoriti o jedinem italijanskem klubu. Poslanca Maflei in Delugan ne bota hotela z liberalci. — O definitivni sostavi parlamentarnih strank bo torej možno govoriti še le tedaj, ko bo zbran parlament in se vrše prve klubove seje. Predsednika poslanski zbornici iščejo liberalni listi ter pridejo pri tem iskanju do zaključka, da bo novi predsedmk na vsak način pripadal kaki levičarski stranki. Z imenom sedaj še niso prišli na dan. Dosedanji predsednik dr. Fuchs, pravijo, absolutno ne more biti predsednik v novi zbornici, ker ga menda ne marajo tudi njegovi somišljeniki. Razloge za to trditev so seveda pozabili navesti. Nekdanji predsednik dr. Kathrein je moral liberalcem žo dati pismeno obvezo, da ne vsprejme tega mesta, sicer bi ne mogli tega trditi s tako gotovostjo. Poljaki imajo menda preveč bridkih izkušenj s svojimi predsedniki, da ne marajo nič čuti o predsedništvu. Preostaja torej le še najmočnejša levičarskih strank. V francoski poslanski zbornici se je po načrtu včeraj nadaljevala glavna razprava o kongregacijskem zakonu. V debato poseže prvi glavni katoliški prvoboritelj grof de Mun, ki v zadnji seji ni mogel priti na vrsto. Za njim nastopi ministerski predsednik Waldeck-Rousseau. Odgovarjal mu bo vodja Melinistov Ilibot, ki se bo izjavil proti zakonu. V taboru Menilistov je po poročilu liberalnih liBtov navstal nekak raz-por in sicer v prilog vladnemu načrtu. Pravijo, da je Ribot z nekaterimi tovariši osamljen, ostali so indiferentni ali pa odobrujejo vladni korak. No, vkljub tem« vlada še no more veseliti se zmage nad »klerikalnim zmajem« in »mrtvo roko«. Z angle&ko burskega bojišča. Najnovejše gibanje številnih burskih čet je prepričalo Kitchenerja, da treba pričeti z resnim delom. Sklenil je torej, da se odpozo-vejo vse vojne moči iz notranjih delov Tranavala in Oranje in koncentrirajo ob žo-lezniških zvezah, katerim preti največja nevarnost. Angleške čete so sedaj mej drugim ostavile Fauresmith, Jagersfontein, Hoopstadt in Bultfontein, Zeerust in Rustenburg sta pa itak večinoma vedno brez angleške posadke. Toda tudi ta novi način ne bo kmalu uničil Burov. Vseh napadenih železniških in brzojavnih prog ne morejo zastražiti, Buri Be pa vedno prikazujejo le tam, kjer se jim ni bati premoči. Sploh pa sedaj Kitchener trdovratno molči o burskern gibanju. Zvedelo se je te dni le toliko, da so baje Buri pet dnij zaman oblegali Danielville in se potem bržkone z običajnimi velikimi izgubami vrnili v Rutfontein. V vzhodnem delu Transvala ima Botha po angleških virih zbranih 6—8000 mož mej Pretorijo in Ma-chadodorpom, Beyer so nahaja s svojimi 2000 možmi mej Bethelom in Carolino, Dewet jo pa z armado 3000 Burov na potu v Ermelo. Angleži pričakujejo v kratkem od-ločivne bitke, ker menda mislijo, da so Buri res tako brezpametni, da bodo kje na odprtem mestu pričakovali svoje nasprotnike. Poveljnikom v Bloemfonteinu jo imenovan polkovnik Tucker mesto obolelega Hunterja, general Clements pa v Pretoriji. Kitchener je baje sklenil, da v bodoče ne bo več pridrževal burskih ujetnikov. Cerkveni letopis. Catalogus F. F. Ordlnis Miciirum S. P. Francisci Capucinorum Provinciae ¿tyriae se zove knjižica, ki je ravnokar izšla iz llilari-janske tiskarne v Gorici ter nam podaje natančno stan častitih kapucinov pokrajine štajerske. Glavna skupščina (capitulum prov.) je lani v Celju dne, 21. avgusta izvolila provin-cijalom (mag. provinc.) veleč. o. Edvarda Bervarja, rojenega v Rudolfovem dne 2-3. junija 1853, redovnika od 28. junija 1883, posvečenega mašnika od 4. aprila 1886. Za njegove svetovalce (definitores) mu je odbrala čč. oo.: Odilo Rifelj, D o n a t Zupančič, Albertus Mosselberger in Alfonz M. Vakselj; rimska čuvaja (Custodes gener.) sta pa prečast. oo. Konstantin bkodnik in dobroznani Friderik Inglič, edini do-služen provincijal in subsenior prov. t. j. tovariš staroste te provincije. Provincija, katero je na željo nadvojv. Ferdinanda II. leta 1600 v Gradcu ustanovil s. Lovrencij iz Brundizija, štejo sedaj 13 samostanov in 2 hoBpica, skupaj 15 naselbin, namreč: v graški škofiji 6 samostanov in 2 gostišči, v lavantinski samostan celjski, v ljubljanski 2 samostana; v Škofji Loki in na Krškem, v krški tudi dva : v Celovcu in Volišpergu, v goriški nadško fiji tudi dva, v Gorici in v Sv. Križu pri Ajdovščini. V teh hišah deluje 70 patrov, 23 kle-rikov, 58 lajikov, torej skupaj 151 redovnikov sv. Frančiška. Pred desetimi leti so imeli samo 13 samostanov s 65 patri, 20 kleriki in 58 la-jtki, torej le 143 udov. Da jc v teh slabih časih število naselbin čč. o. patrov in kle-rikov toliko poskočilo, je vesela prikazen, ki obeta ustanovam sv. Frančiška še lepšo bodočnost. Vivat, crescat, floreat provincia Styriae. Dopisi. Iz Logatca, 10. januvarija. (Naš liberalizem.) Naši liberalci hočejo, na) se naše verno slovensko ljudstvo uda brezver-stvu in nenravnosti, da tako zgubi zadnjo in najmočnojšo moralno zaslombo in ga požrešni liberalizem tom načinom rnaterijelno in duševno zasužnji. Ker se jim pa ponaj-več duhovniki kot odkritosrčni, nesebični ljubitelji naroda ne marajo prodati za slepo orodje njihovih škodaželjnih nakan, marveč ljudBtvu odpirajo oči, da vidi pretečo nevarnost in so ji po možnosti za časa ustavi zato tak strupen, nizkoten boj zoper duhov stvo, in naj si bode isto še bolj vneto v izvrševanju svojih dolžnosti in še bolj zavzeto za vseobčo korist svojega naroda. Kdor no gre z liberalnimi lovci čez drn in strn, ta ni pri njih več pošten človek, on nima nič več možgan v glavi in, dasi je bil poprej morda hvaljen in priljubljen pri njih samih, njegova poprejšnja kvalifikacija rapidno pade takoj pod ničlo. Tako delajo liberalni domišljavci povsod, kar najbolj pa še v Logatcu, kjer je obilo gnjilega in smradljivega liberalizma. Ondotno svečeništvo ni smelo mirno gledati, kako se dela z razširjanjem liberalnega volivnega katekizma in prigovarjanjem ter mnogovrstnim zasukavanjein po krčmah in v slučajnih sestankih propaganda za liberalno stvar, zato se je tudi ono ganilo. Ondotni kapelan je šel po posameznih vaseh ljudi opomnit na to, kar se namerava v liberalni peči speči, naj tedaj nikar ne gredo nekaterim, navlašč za liberalno agitacijo odbranim sladkobesed-nežem in posilidobrohotnežem v past. To pa je bilo že dovolj, da se je orakelj in ideal logaških liberalcev župan Mulley vzbudil iz svojih sladkih življenjskih sanj in izvolil po svojem občinskem tajniku ter učitelju Pinu pisati kapelanu pismo, ki kaže imenovanega moža ali raje pseudomoža bolj slikovito, kakor bi ga pa zamogla kazati sto stranij debela knjiga, pisana o njegovi osebnosti. Dobesedno se pismo glasi: Častiti gospod kaplan! Zvedel sem, da se Vi z nepotrebno agitacijo za državno-zborskega kandidata dr. Ig. Žitnika po naši občini trudite. V interesu sporazumljenja, katerega je vedno odkrito kazala občina do-lenje-logaška nasproti prečastiti duhovščini, kakor tudi občnega spoštovanja taiste, prosil bi Vas, da to brezvspešno agitacijo opustite, ker mi bi bilo jako neljubo, to delovanje z vsem mi v to svrho pripuščujočimi (originalno) sredstvi preprečiti, ter z vso eneržijo proti tej agitaciji nastopiti. Nadejaje se, da boste upoštevali v interesu dobrega dosedanjega sporazumljenja in nasprotnega spoštovanja ta moj odkritosrčni nasvet bilježim — z odličnim spoštovanjem udani Mulley.— Dol. Logatec, 22 novembra 1900. Ko je to epohalno pismo dal pisati, je slavni zapovednik menda pozabil v svojem »nasprotnem spoštovanju« s prečastito duhovščino, da leži Logatec še v prosti Av striji, kjer je vsakemu, tudi najpriprostej-šemu človeku postavno dovoljeno, pečati se z agitacijo, in če vsem, gotovo tudi kakemu logaškemu kapelanu, ki se, vstopajoč v duhovno semenišče, ni odpovedal svojim državljanskim pravicam. Pa vendar, čudi se svet in zgražaj se nad duhovsko nepokorščino ! »Vsemogočni« Mulley, župan, c. kr. poštar, lovec, predsednik olepševalnega društva v Dol. Logatcu, veli ali vsaj želi, in nesrečni kapelan si še upa naprej svojo pot hoditi! Kje je vendar župan Mulleyeva energija ? Morda se je v preveliki gorečnosti raztopila, ali pa kaže svojo energijo kot strašilo političnim otrokom ?! Pa čakaj malo, kmalu se boš skril v kot borni kapelan ! V »Slov. Narod« te denemo. Da pa ne padeš takoj od strahu in groze v nezavest ali te celo no zadene mrtvoud, zato se to dotaknemo najprvo samo z omelom, ker boš morda ozdravljen, če ti le prah obrišemo raz oči. Zato piše »Slov. Narod«, o katerem se je isti Mulley sam izrazil, da piše presurovo, v št. 2S2.: »lz Logatca, 5. decembra. Tudi naš gospod kapelan je ubral agitacijsko struno itd. Obžalovanja in pomilovanja vredni kapelan logaški, spominjaj se sedaj nekoliko nazaj, ko bo se ti še iz Logatca priznavali v „Slov. Narodu" častni naslovi: „gospod", „mož", „prijatelj", „da bo užival vsled svojega finega in v resnici taktnega nastopa pri vseh vaščanih brez izjeme, v Gorenjem in Dolenjem Logatcu, vsestranske simpatije". Ali te nič ne mika nazaj v one zlate ča3e ? Mar bi bil raje pustil „opolzko pot politike — ker je popolnoma brezvspešna". Saj so ti povedali liberalni gospodje v „Slov. Narodu" : „Logatčani smo prav verni kristi-janje, kljub temu, da boderno vsi liberalno volili."« No, če je 64 = 0, 29 = 0, 49 = 0, 13 = 0, potem so res volili vsi liberalno! Ker pa vedo tudi liberalci, da ni temu tako, in ker poznajo predobro od njih prikrivano faktično politično mišljenje ljudstva, zato je pri njih taka pasja jezica. Dnevne novice. V Ljubljani, 22 januvarija. C. kr. kmetijska družba. Od raznih strani nas vprašujejo udje c. kr. kmetijske družbe, ali naj sedaj irstopijo iz te družbe. Za sedaj ni vzroka za izstop. Družbo vodi gospod P o v s e , katerega oseba nam daje dovolj poroštva. Sicer se pa pripravljajo ravno sedaj bistvene izpremembe v zastopstvu naših kmečkih interesov, in dobro je, če so naši somišljeniki ravno sedaj v družbi. Javno predavanje. Opozarjamo, da bo jutri točno ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani „Katoliškega Doma" predaval gosp. dr. Schweitzer o jožefinizmu. Vstop prost. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor „Slov. kršč. soc. zveze. Državni zbor se snide, kakor objavlja današnja „Wiener Ztg.", dne 31. t. m. Ljubljanski občinski svet ima, kakor smo poročali, danes izredno svojo sejo. Skoro gotovo bode danes še predsedoval agent Hribar in udeležili se bodo seje tudi še tisti ljudje, o katerih je upravno sodišče izreklo, da so nepostavno izvoljeni in da nimajo nobene pravice sedeti v ljubljanskem občinskem svetu. O ljudeh te vrste skoro ni mogoče kaj druzega pričakovati Mi ne moremo nič proti temu, ako se strinja z njihovo častjo, da kot nepostavno izvoljeni občinski svetniki gredo sedet in glasovat v obč. z a s t o p, samo radi tega, ker se jim oficijelno še ni dostavilo razsodbe. Med vsemi novo izvoljenimi poslanci v naši državni polovici ima dr. Šusteršič največ glasov in tudi največjo absolutno večino. To je sijajno zado-ščanje za „Narodove" napade in jasno kaže, kdo je najbolj s o v r a ž e n i mož na Kranjskem. Državna obrtna šola — v šentjakobskem okraju. Kakor čujemo, izjavila je kranjska hranilnica, da je pripravljena odstopiti Virantovo hišo in vrt za državno obrtno šolo. V ljubljanskem občinskem svetu je, kakor znano, na pritisk župana Hribarja, že sprejet predlog, da se šola gradi na Mirju. Tedaj ni v občinskem «vetu nič pomagalo, da se je opozarjalo mestne očete, naj s sklepom še malo počakajo, da Šent-Jakobčani res vse poskusijo za pridobitev obrtne šole njihovemu okraju. Obveljati je morala Hribarjeva. Sedaj naj občinski svet dotični sklep in Hribarjeve pred• loge razveljavi, kajti jasno je, da bi bil šentjakobski okraj res silno oškodovan, ako bi ne imel vsaj državne obrtne šole. Na to hi lahko tudi gospodje v obč. svetu malo bolj mislili in o raznih predlogdi sklepali z malo večjo treznostjo in malo manjšo površnostjo. Kdo ima prav ? »Učiteljski T o v a r i š« je ves besen, če mi rečemo kako bestdo čez šuio, in vpije, da smo sovražniki omike, da izpodkopujemo ugled učiteljstva, da smo celo sovražniki cesarjevi, ker se upamo reči besedo čez zakon, ki je od cesarja potrjen itd. itd. Zadnji »P o p o t-n i k« pa piše o sedanji vzgoji: »Ta pedagogika je kakor vstvarjena za šolske birokrate. Dosedanja pedagogika je enostranska, nepopolna, nedostatna. ne zadostuje nazorom o življenju posameznika kot člana družbeno organizacije; je protisocijalna, ne usposoblja gojenca za njegove bodoče zadače in je pro-tihigijeniška, ker zapira gojenca v tesno, nezdravo šolsko sobano in ga sili tamkaj brez kretanja telesa preživeti dolge ure«. Naj vendar doženejo slavni pedagogi naši to vprašanje, ki spada v njihovo stroko, naj puste »larško gonjo«, ki se bore malo spodobi izobražencu. Umrla je v nedeljo na Proseku gospa Antonija Godina, soproga rodoljubnega posestnika Iv. Godine, sestra viteza Naber-goja. N. v m. p.! Požar v Novemmestu. Prejeli smo danes popoldne sledeče brzojavno poročilo: Včeraj ob '/,7. uri zvečer je začelo goreti v skednju nasproti kapitelju. Zgorelo je popolnoma 13 poslopij z vsemi stranskimi pripadninami, seno, drva, živež. Pod kapiteljsko streho je že jelo tleti, hlev so po silnem naporu oteli iz velike nevarnosti. Pri Slančevem hlevu so ogenj ustavili, tako da je odstranjena nevarnost za velik del mesta. Gasilci so še na pogorišču. Nova volitev v krajni šolski svet na Igu se bo vršila zopet 24. t. m. na Igu. Pritožba zoper prvo nepostavno jc pomagala. Vrli ižanski nadučitelj je z usnarjem Martinom Zdravje že moledoval baje po ižanski vasi za svoje privržence, Sv. Antona puščavnika dan sta oba imenovana moža priromala celo v Hamerstil. Hilf, was helfen kann; celo drugače mirni „foršt-majster" je moral obljubiti, da se bo sam vdeležil in uplival na podrejene organe. Ako se to obistini, Vas g. Š a v t a zagotovimo, da je ižanska „jaga" Vam odklenkala. Kakor se posojuje, tako se vračuje. Na svidenje! Umrl je 20. t. m. na Brodu lare Logaške 80 let stari mož, stare korenine in krščanske odločnosti, posestnik J g bogato nagradil v večnosti, ker je tako nevstrašeno tudi javno pokazal svoje versko prepričan|e. Počivaj v miru, blagi mož! Ljubljanske novice. Volivcev išče sedaj skoro po vseh ljubljanskih go stilnah ob državnozborski volitvi v Ljubljani „enoglasno" izvoljeni Ivan K u n č i č. Sedaj je dobil zagotovilo, da so ga volili vsi ljubljanski napredni učitelji, pa tudi od drugod dobiva vedno več zagotovil, tako da mu postaja njegova „enoglasna" izvolitev vedno bolj skrivnostna. Kunčič pravi, da bi moralo priti do ožje volitve mej njim in med Tavčarjem, ali pa vsaj mej njim in dr. M a j a r o n o m, ki je tudi dobil samo en glas. Kunčičevi brihtnosti se pozna, da jc dosedaj vedno narodnonapredno volil, kakor je izjavil v „Narodu", nikakor pa ne mislimo, da bi bil vsled slabe šale nekaterih narodnonaprednih volilcev, ki so ga pripravili do državnozborske kandidature, p r i praven o b j e k t za dr. Bleiweisa. Mož je namreč sedaj s čudovito duhovitostjo pojasnil, kaj je prav za prav mislil s topom proti megli. Kunčič pravi, da je mislil tedaj meglo na magistratu, o kater nikdar ni mislil, da bo tako hitro razpodena. Pri Virantu tega ni hotel povedati, ker se je bal, da bo zaprt. Ko mu je včeraj neki magistratni uslužbenec ugovarjal, dejal mu je Kunčič, naj bo tiho, ker je „s š p a g o zavezan v megl o." Kunčič pravi, da bi bil on kot župan za 1000 gld. cencji, samo, da bi potem lahko tudi naprej — vodo delal. Kunčič je včeraj v neko gostilno prinesel seboj klobaso in jo s slastjo jedel. Na očitanje, da nosi seboj klobase, povedal je Kunčič, da se na ta način da šparati. Ko bi na magistratu tako šparali, pa bi ne imeli deficita. Tavčarjev Spickramar je nosil fižol v žepu, zakaj bi pa on klobas ne smel. Semintje vabijo Kunčiča ljudje, naj ne kupuje trboveljskega premoga, Kunčič pa pravi, da na magistratu narede res veliko „stein-kohlna, samo za nič je" in ker je Kunčič toliko pameten da na vsak poziv naprednih žejnih mož, naj plača kaj pijače, odgovarja: „No, dajte plačati, ga bom pa p i 1," mislimo, da je Kunčičev nastop kot kandidat silno prebrisan in da ni druzega nego reklama za njegov „s t e i n -k o h 1 e n." — D e p u t a c i j a prostovoljnega gasilnega društva je včeraj čestitala društvenemu načelniku gospodu Vinku Zirnsteinu k njegovemu današnjemu imendanu. Na včerajšnji semenj so prignali 1107 konj in volov, 271 krav in 59 telet. Z volmi jo bila živahna kupčija. Katoliško politično društvo v Konjicah, najstarejše svoje vrste, bode prihodnjo nedeljo ob 3. uri slavilo tridesetletnico svojega delovanja. Odlični govornik iz Maribora bo podal takrat natančen pregled o zadnjih državnozborskih volitvah, o žalostnih in veselih izkušnjah zadnjih mesecev. Volil se bode tudi društveni odbor za 31. društveno leto. Udom je dovoljeno, prijateljev tega društva pripeljati k zboru, ki utegne biti prav zanimiv. Neveste, pazite na zdravje! S Keb lja na Pohorji je šla one dni nedoletna kmečka hčerka s svojimi stariši in mladim brhkim ženinom s Trnja v Konjice ženitn > pismo delat. Ker je bil tisti dan mraz posebno hud, so je bila sirota prehladila. Predno so stariši spoznali nevarnost, je bilo že po vrli deklici. Namesto veselih godcev so ji mrtvaški zvonovi peli, namesto vriska-očih svatov, so plakajoči sorodniki jo sprem-, j ali, no k altarju, marveč k črnemu grobu. Naj v miru počiva! Žalujočemu ženinu pa naj Bog zaceli globoko rano! Cslovec broji sedaj 21.690 prebivalcev, pri zadnjem štetju 1. 1890 jih je imel 17.690. Skupno z vojaštvom, katerega je sedaj v Celovcu 2876 mož, ima sedaj Celovec 24.566 prebivalcev. Hiš ima Celovec 1125. Vrbsko jezero je večinoma zamrznilo. Drsalci imajo mnogo zabave. Sv. Gora pri Gorici pride zopet v last slovenske lrančiškanske provincije sv. Križa. 28. jan. 1786 so oo. frančiškani morali zapustiti tamošnji samostan in slavno božjepotno cerkev prečiste D. M ; 5. febr. 1901, po preteku dolgih 115 let, se pa bodo zopet tja povrnili ter oskrbovali prestavno romarsko cerkev. To pomenljivo svečanost bode o ugodnem vremenu s svojo navzočnostjo počastil N). erninenca, prevzorni kardinal in knezonadškof goriški. Častilci M. B. so uljudno vabljeni se udeležiti te slovesnosti. Postajališče Schrattenberg na progi Ponteba Amstetten se opusti z dnem 1. febr. za sklepno dobo zimskega voznega reda. Hrvati na Reki. Na Reki jo do 20 tisoč oseb, ki govore hrvatski, a vsi nočejo biti Hrvati. S takimi ljudmi seveda hrvatska stranka ne more iti v boj pri obč. volitvah. Temu vzrok je pomanjkanje hrvatskih šol. V soboto je vodja reških Hrvatov, Erazmo Barčič, povabil na posvetovanje več odličnih oseb, ali naj bi &e udeležili bodočih obč. volitev. Sešlo se je okoli 50 rodoljubov raznih strank. Po daljšem stvarnem razgovoru so z večino sklenili, da se ne udeleže volitev. Amortizovane knjižice poštno-hranilnične. Zavod k vsakemu računu mesečnemu, poštam razposlanemu, prilaga listo postnohranilničnih knjižic, ki so bile vložnikom prišle v zgubo. Najnovejša »207. Liste« razkazuje 7.360 što\ilk za knjige-vlož-tiice, na katere se po poštah ne sme izplačevati nikakoršen znesek. Tekom meseca decembra so se 104 vložniki oglasili z naznanilom, da so pnšii ob svojo knjižico. Med nesrečnimi vložniki jih je petero Slovencev, t. j. toliko varčevalcev, ki imajo knjižico z besedilom slovenskim, od teli je eno knjižico izdala pošta Trst 1, ( vredna je 18 K), drugo Moškanjci, (25 K), tretjo Ivanjci, (Negova, 2 K), četrto Ljubljana 3, (5 K), peto Ljubljana 1, (12 K). Onesrečenci imajo postavno pravico do nove knjižice po vrsti dne 5., 17., 5., 27., 11. januvarija letos. Po naših krajih se je po jedna knjižica z besedilom samonemškim zgubila v Soštanji in v sosednjem Misliriji. Zadnje imenovana posta ima čudno narobe-ime. Pečat je samo-nemški: »Missling in St. Leonhard«. Cerkvica »Sv. Lenard« stoji v okolici z imenom »Mislinje«. Če pamet za to zna, sedaj pa naj sodi, da-li je »Mislinje« v »Sv. Lenartu« ali je »Sv. Lenart« pri ali »v« Mi-slinji. Imenovana cerkvica je podružnica cer-kvi-materi »pri Sv. Ilju pod Turjakom«. Tako se cerkev , oziroma tudi kraj uradno imenuje še dandanes. A kdo se sedaj zmeni za to, kje da stoji ali je stal grad »Turjak« ! Danes bi pač sodilo, da take vrste krajev imenujemo po bližnjem mestu ali železnični postaji ali najbližji pošti. Sedaj bi torej lahko pisali: Sv. Ilj pri Slovenjigradcu. Namesto »Sv. Ilj pri Gradiču« bi danes rekli: »Sv Ilj pri Velenji«. Podobno <>Sv. Pavel pri Preboldu« (!) bi pač lahko bil »pri Celji« ali »v Savinjski dolini«, tudi »ov. Jurij pod Ta borom« bi postal »Sv. Jurij pri Žalcu« ali pri posti, s katero jo v zvezi pošta Juri jevska, ker je »pri Celji« še drugi »Sv. Jurij«, nadalje »Sv. Martin pri Saleku«, ker o Saleku skoro da ni več ne duha ne Kluba, lc nekoliko ostankov razvaline še so vidi ob cesti blizo cerkve »Sv. Martin pri Velenji« .... No, no ! Kam li vse znajo človeka spraviti amortizovane knjižice poštnohranil nične! Verdi obolel. Iz Milana poročajo, da je komponist Verdi nevarno obolel. Amerikanske novice. Dne 24. dcc. zvečer je v Great-Fallsu Jakob Vrtin v pijanosti ustrelil svojega 21 letnega sina Janeza. Oče Jakob, rodom Bolokranjec, se je v Ame- riko preselil 1. 1881. — Dne 17. dec. je v Hibbingu umrl Nikolaj Oberman iz Belo krajine. — Na pašnikih blizo Wyominga so našemljeni lopovi na konjih postrelili 2000 ovac. — Po nekaterih krajih so zadnjd dni divjali grozni sneženi viharji. Kaj pa pravi „inteligenoa?" Sobotni »Narod« jo preveč lepega nagromadil v svoje korito. V listku so grozne stvari o »farjih«. List hoče, da bi njegova »intelig.« kar v »pregovorih« govorila o »farjih«, a dotični pouk je drž. pravdnik kontisciral. Iz korita se je vzdigal tolik smrad, da se mu jo zdel nevaren za javno higijeno. A raztrosili so kljub konfiskaciji »Narod« ne le po mestu, ampak tudi po deželi. »Inteligenca« hoče žreti! — Ista »inteligenca«, ki hoče, da bi njej na ljubo naši poslanci vrgli krščanstvo iz kluba, piše o nas tako-le: »Slo-venčevi« popje so znoreli . . . duhovniški list za častikrajo«. »P s i morajo od smeha crkati, če se jim pokaže škofov časopis«. »Tacih oslarij, kakor jih je sklobasal »Slovenec«, že dolgo ni bilo čitati«, »grozovite budalosti«, »strahovite bedostoče«, »najne-sramnejše izmišljotine«, »škofovi pisači«. Vse te psovke zato, ker smo naznanili, da Hribar ni več župan! — »Narod« vedno piše, da samo liberalci vzdržujejo »Družbo sv. Cirila in Metoda«. Prosimo vodstvo, da enkrat odgovori na to! — »Gorica psuje«, »farovški podrepnik«, »dr. Brejc jo razvneti koproiček katol. stranke«. »Za kat. zavode dajajte samo še dutke in centezime!a »List tonzuriranih maziljencev«, »mlečozobno popče obritega obraza«, »mesečnonadah-njen klerikalni širokouatnež« , »nesramne laži, škodoželjni napadi«. Logaški liberalci, »vneti za blagor ljudstva", vzdihujejo: ko bi bila naša duhovnika taka, kot rajni Bergant! Rajnega Berganta so pa ravno tako trgali v »Narodu", kakor sedanja dva! Logaški libe-beralci napovedujejo, da se bodo iz samega sovraštva do „klerikalcev" „peljali v pekel!" „Našo kaplanče", „puhli pastirski list", „ta su''iau, „farovški nunci", „klerikalna megla", „smrdokavre«, „Jedet, jedet, sin Davidov !" O „Domoljubu" pišejo: „tisti od razcapanega katoliškega časopisja", „ta sleparski list, glasilo kranjskih političnih rokovnjačev in tihotapcev, katerega je najbrž pisala tolsta roka kakega m a z i 1 j e n e g a čuka v črnem perji", „Lažiljub". „Katoliško sveto-hlinstvo", „Zabničanje se ne boje, če kak župnik ali kaplan kihne", „kaplan obširnega telesa", „farovške pomivalke". „Mariborska klika", „hinavci!" „Narod" vedno v majhnih dozah dela apetit za pravoslovje. „Lahkoverni klerikalni svet". Taki „inteligenci" na ljubo naj naši poslanci vržejo krščanstvo iz kluba? Ta „inteligenca" se naj ponuja ciganom, ne pa poštenim ljudem ! OviMettVa-. (Družbi sv. Cirila in Metoda) so od 29. dec. m. 1. do 18. jan. t. 1. poslali prispevkov p. n. gospoda in društva: Podružnica za Zatičino Višnjo goro po Josipu Škufca 45-43 K in sicer: 28 K udnine, 5 K je daroval trgovec v Višnji gori Mihael Omahen, 12 43 K pa se jo nabralo pri banketu 30. dec. povodom preselitve c. kr. uradov iz Zatičino v Višnjo goro. Podružnica za Skocijan (Kor.) 4 K; »Ormoška posojilnica« 40 K ; upravništvo »Slov. Naroda« 564 44 K ; podružnica za Litijo 10 K ; moška podružnica v Krškem 50 00 K; župnik v Poljanah Jernej ltamoveš kot navadno edin plačnik poljanske podružnice iz svojega 40 K ; podružnica za Konjice 6*50 K ; od v. v Voloskein dr. Konrad Janežič 18 K za novo leto ; ženska podružnica za Ročinj po po g. Alojziji Perše 40 K ; Rudolf Kokalj iz Kranja 62 K odkupnine od novoletnih voščil, ki se je nabrala pri članih tamošnie moške podružnice in pri drugih rodoljubih. Avg. a ta m car, uradnik »Slavijo- v Ljubljani, 3 K ; c. kr poštar v Trojanah Fr. Konšek iz nabiralnika 5 K : g. Kristina Globočnikova iz Železnikov 10 K mesto venca pok. učiteljici Ani Rekarjevi; podružnica za Vransko 15 K novoletnega darila ; ženska podružnica za Ribnico po gospej Mariji Gruntarjevi 20 K ; blagajnik izven akademiške podružnico v Gradcu Fr. Hrašovec 43 K; Stanko Peharc iz Stare Loke 57-(i0 K udnine; »Narodna čitalnica« v Ptuju na Silvestrov večer pri tomboli nabranih 15 54 K ; podružnica za Sv. Ivan na Vrddi pri Tr^tu po Ant. Tmbec 100 K udnine in 200 K pokroviteljnine on-dotnega konsumni g.a društva; ženska podružnica za Maribor po g. Aai Majcenovi 275 82 K; župnik v Ziroh Jos. Vidmar 20 K ; vi so a družba na Brezjah po prof. dr. I. Janežič 2 40 K ; M. Skale iz Konjic za slov. šolo v Mariboru 3 K ; ženska podružnica za Ajdovščino 160 K; izkupitek za družbine znake po podružnični prvomestnici g. Ivani Zupančičevi 500 K ; g. Kranja Mikel iz Po-stojine 4 K, ker njena dekla E. č. ni okrasila po naročilu groba njenepa soproga »Posojilnica« v Makolah 30 K; župnik Mil. Schmid dar Solčavskih Mohorjanov 16 K; kapelan pri Vel. nedelji Matija Eferl 2 K ; »Prva dolenjska posojilnica«, v Metliki 20 K; »Posojilnica« na Dolu i Staj.) 10 K; c. kr. notar v Gor. Radgoni Oton Ploj 10 K, mesto venca pokoj, župniku Ant. Beliak; tvrdka Iv. Perdan 400 K od užigalic; podružnica za Cerklje na Gorenjskem po vrhniškem lekarnarju Jak. Hočevar 81 K; kapelan v Slov. Bistrici Iv. Nep. Grobelšek t zbirke 15 K. Pošiljatelj je daroval 5 K, župnik Zdravko MikuS in posestnik Matija Zupane iz Št. Jurja ob j. ž. pa tudi po 5 K želeč, naj bi družba prospevala v novem stoletju in rešila obilo otrok mili domovini! Podružnica v Tržiču po župniku Fr. Spendal 301 30 K. Blagajništvo družbe sv. C i r i 1 a in Metoda. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 22. jan. Včerajšnja rnini-sterska seja se je pečala s sestavo cesarjevega pre.stolnega nagovora. Dunaj, 22. jan. Štajerski deželni glavar grof Ediuund A t te ms kandiduje za državnozborskega predsednika. Dunaj, 22. jan. „Deutsches Alon-tagsblatt" javlja, da VVolf sploh še ni dobil vabila k ministerskemu predsedniku in da bi nihče ne ugovarjal, ako bi kak radikalen poslanec imel priliko Koerberju temeljito pojasniti stališče nemških radikalcev. Dunaj, 22. jan. Cesar je podelil pruskemu vladnemu predsedniku v Oppelnu, P o h 1 u , red železne krone 11. vrste, berolinskeniu županu Kirsch-nerju komturni križ Fran Josipovega reda z zvezdo in poslancu Pens-s c h m i d 11 e i n u red železne krone tretje vrste. Dunaj, 22. januvarija. Eadi bolezni angleške kraljice je odpovedan današnji dvorni ples. Dunaj, 22. januv. Dne 29. t. m. se vrši tu sestanek poslancev, ki so pristaši Rokitanskega, da osnujejo svoj državnozborski klub. Trst, 22. jan. Primorski laški poslanci so imeli tu shod, na katerem so sklenili v drž. zboru zopet ustanoviti laški klub in one laške poslance, ki bi vsled politiških principov ne hoteli pristopiti klubu, povabiti, naj vstopijo kot gosti. Kot goste se bode v klub povabilo tudi srbske (!) zastopnike iz Dalmacije in Bomunce. Gradec, 22. jan. Tu se je ustrelil zagrebški vojaški poveljnik Henrik vitez Fran z. Line, 22. jan. Dr. Kathrein je imel včeraj s poslanci katol.-ljudske stranke tu pogovor o po'ožaju v parlamentu. Lino, 22. januvarija. Vodja nemške ljudske stranke na Gor. Avstrijskem, dr. B e u e r 1 e, predlaga, naj avstri jski Nemci ustanove poseben izvrševalni odbor v obrambo svojih interesov. Praga, 22. januv. Češki listi odločno pišejo proti grofu Attemsu in se izjavljajo za kandidaturo dr. Fuehsa predsednikom drž. zbora. Praga, 22. jan. Dr. Baxa kandiduje za drugi Klofaeev mandat, katerega je Klofač odložil. Konice, 22. januv. Vsled suma, da je umoril gimnazijca Wintra, je aretovan učitelj Weiohel. Weichel je dobil baje Wintra v svoji hiši in ga vsled ljubosumnosti umoril. Krakov, 22 jan. Rusinski listi odločno denientujejo vest, da bi poslanca Barwinski in Romanczuk snovala skupen rusinski klub. Lvov, 22. jan. Vsi opozicijonalni poljski poslanci se nameravajo združiti pod vodstvom poslanca Breiterja. Budimpešta, 22. januvarija. Ma-žarizacija družinskih imen se bo odslej tako olajšala, da bodo dotične vloge proste kolka. Pariz, 22. jan. Pri nadaljni razpravi o kongregacijskem zakonu je zavračal grof de IVI u n trditve poročevalca Trouilleau - a, posebno še g'ede premoženja „mrtve roke". Govornik izjavlja, da objavljeni statistiški podatki niso resnični, ker cenijo premoženje kongregacij na jedno milijardo, a je v resnici vštetega mnogo premoženja, ki ni last kongregacij. Grof de Mun očita ministerskemu predsedniku, da se je zbal groženj socijalistov. spominja na številne zasluge, ki jih imajo kongrega-cije na daljnem vzhodu v korist Franciji. in apeluje na zbornico, naj odkloni vladni načrt. — Ministerski predsednik brani načrt rekoč, da je določen za vse zveze, za vse kongregacije, ki jih je ali jih bo še priznal zakon, da cerkev ni v nevarnosti in da hoče vlada s tem zakonom le zagotoviti mir v državi. — Zbornica je z 298 proti 226 glasovom sklenila, da se govor minislerskega predsednika afižira. Bruselj, 22. januvarija. Kralj je dobil vest od princa waleškega, da je še nekaj upanja, ohraniti angleško kraljico pri življenju. Kralj radi tega ni odpotoval v Osborne. Osborne (Anglija), 22. jan. Glasom zdravniške izpovedi včeraj ob 5. uri popoldne se je stanje kraljice nekoliko zboljšalo. Zaužila je nekaj hrane in nekajurno spanje jo je pokrepčalo. Cesar Viljem in valeški princ vztrajata pri bolniški postelji. London, 22. jan. (C. B.) Pri bolni kraljici ni bilo nocoj opolnoči nikake premembe. Ob 5. uri 30 min. položaj nespremenjeno skrajno kritičen. Ob 8. uri zjutraj znatno oslabljenje, bolezen postaja še nevarneja. Berolin, 22. januvarija. Poslanec katol. centruma Lieber je zopet nevarno obolel. Stookholm, 22. januvarija. Kralj je včeraj prevzel vladne posle. London 22. januvarija. Angleške čete so 20. t. m. brez odpora zasedle Sollifceni na severnem obrežju reke Gambia in ujele šest ustaških vodij. London, 22. jan. Buri so vrgli s tira vlak na progi mej Balmoralom in Bruggspruitom. Angleška vlada bode najela novega posojila v znesku 10 milijonov funtov šterlingov. 1'mrli NO: V hiralnici' 19. januvarija. Mihael Skubic, gostač, 70 let, ostarelost. V bolnišnici: 18. januvarija. Marija Skled«r, kajžarja hči, 3 leta, škarlalica. 19. januvarija. Ivan Hudnik, sprevodnika sin, 41', leta, škarlatica. Cena žitu na dunajski borzi dne 21 januvarija 1901. Za nO kilogramov Pšenica za pomlad . K 7-79 do K 7*80 Rž za pomlad . . » 7-76 »> >» 7*77 Turšica za ma) junij /01 » 5*31 » » 5-32 Oves za pomlad . . » 6-3(3 » » 6 37 Meteorologično porodilo. ?iSina nad morjem 306-2 rn, srednji zračni tlak 786't;mm. Stanje Ca. opa- baro-zoraaia metra Tompe-ratnru po VoiT&Tl i * mro. I Celziju S t ► »s rt i-■s*» 21 j 9. tve<5 | 739 7 | 38 I biozv. |de). oblač.i „X'77zjuU. 1743 5~i~i-3" i si. jzali. ■ lasno I 00 ¡2. popol. | 714 6 | 5 3 | si. svzh. | oblačno | Srednja včerajšnja temperatura 4 6 normale: — 23 Liiskinasto-oklop na barva je uporabljiva za okrasje, preprečuje rjo, daje lep ko-vinasti lesk. Sosebno priporočljiva za prevlako predmetov, kateri trpe vsled vremena, n. pr. mostovi, železne konstrukcije, konstrukcije pod vodami, vrtne ograje, strešice nad prodajalnicami , shrambice za piinove zvončke, železne predmete sploh itd. Edina prodaja za Krarjsko pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Vnanja naročila proti povzetju. Vzorci na zahtevo zastonj. 228 4 11-8 Občni zbor okrajne posojilnice y mestu Kamnik vršil se bode naSvečnico dne 2. februvarija t.l. ob 11. uri dopoldne v iir*ii u t i a, J & jk a borza. »n6 22. Januvarija. Sknpm državni dolg v notah.....98-25 Skupni državni dolg v trtbru......98 10 Avstrijska zlata renta 4"/0.......117'35 Avstrijska kronska renla 4°/0, 200 kron . . 98 25 Ogerska zlata renta 4"/„........117-- Ogerska kronska renta 4"/„, 200 ..........9215 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1701 — Kreditne delnice, 160 gld..............662 — London vista ..................240 55 Nemški drž. bankovci za IGO m. nem.dri.velj 117-60 20 mark......................23-53 20 frankov (napoleondor).......19 161/, Italijanski bankovci.........90 50 C. kr. cekini........................11-34 Dn6 21. januvarija. 3-2°;0 državne srečke 1. 185-1. 250 gld.. . . 181 — 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . . 166-- Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....196-75 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 800 kron , 95-30 Tišine srečke 4%, 100 gld.......140-- Dunavske vravnavne srečke 6°/„ .... 258-- Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 106-— Zastavna pisma av. osr.zem.-krod.bauke l°/0 . 93-90 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 429-— . . južne železnice 3°/0 . 341 80 > » južne železnice 5°/0 . 120 50 » » dolenjskih železnic 4°/0 . 99 50 Kreditne srečke, 100 gld..............387 — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 258-— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 47-50 Ogerskega » „ » 5 » . 23' — Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....14 15 Rudolfove srečke, 10 gld......60- — Salmove srečke, 40 eid........180 — St. Cienčis srečke, 40 gld........201'— Waldsteinove sreike, 20 gld.......—— Ljubljansko srečke..........58 — Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 267 50 Akcije Ferdinandove sev. želu?.., 1000 gl. st. v. . 6205 — Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . , 822 — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 109 50 Splošna avstrijska Jtavbinska družba . . . 116 — Montanska družba avstr. plan......425 75 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. 448 -- Papirnih rubljev 100 ..................254 — Ntvkup in prodaja TM?, vsakovrstnih državnik papirjev, sredk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžreban ju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menj&niicim delniška družina 11 ^ 6* I., NollzeilB 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. JSJf~ Pojasnila TtM, v vseh gospodarskih in finančnih stvaruh, potem o kursnih vrednostih vseh ipskulacijskih