LUt u korlitl delev-•k«gi l|ud«tva. Dolav-el ao oprtviitnl do veege liar produclrajo.
Thle paper It devoted to Iho Intorooto of tho working clttt. Worker« ere entitled to ell whet they produce.
Bnurataa ••oont-nlaa« a»u«r, Dm. I, I»07, «t ta« paat C
»t Chicago lil. UBü«r it« tat a< Oaafm« af Maroh trt,
OffiM
im.
Offiei. 4001 W. 31. Sir., Chicif«, III.
"Delavci vseh dežela, združite se!
i"
PAZITE
ne itevllko v oklapaju ki ee nehe|e poleg ve* iege naelove. prilepile« naga a podaj ali
ne ovitku. Ako (4f4) |e itevllke . . t »da t vam m prihodnjo itevllko neiege llete potege naročnina. Proti-mof ponovite |e takoj.
ŠTEV. (NO.) 443.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
CHICAGO, ILL., DNE 7. MARCA, (MARCH) 1916.
LETO (VOL.) XI.
Kriza Zedinjenih držav
Naj se obračajo reči, kakor se hočejo, naj se nevarnost namenoma napihuje ali pa naj se enostavno taji -- resnica, da je ameriško ljudstvo v skrajno kritičnem položaju, se ne spravi s sveta.
IJ odi se oboje: Napihovanje in utajevanje. Na eni strani so na delu zelo mogočni interesi., katerim ne bi nič na svetu tako prav prišlo kakor vojna; ua drugi strani hodijo pridigarji o-krog iu pripovedujejo, da ni nič, in tla je najbolje. če ljudstvo v Zedinjenih državah zadrema, pa s»' ne briga za vse tiste», kar se godi v Kvropi iu ua morju iu kjerkoli izven te dežele.
Kakor v Kvropi, tako tudi v Ameriki nimajo vsi kapitalisti interesa na tem, da l»i si želeli vojno. V evropskih deželah jih je mnogo, ki jim je vojna storila veliko Škodo. Kajti vojna ima svoje posebne zakone in ustvarja posçbne potrebe, zelo razliemsod tistih, ki jiii ima doba miru. Med tem ko so nastali tekom poldrugega leta v Nemčiji in Avstriji, pa seveda tudi v drugih deželah, novi miljonarji takorekoč iz nič, medtem ko so se miljoui nekaterih kapitalistov in kapitalistični!) družb podvajseterili iu potrideseterili, spremljajo ta proces ua drugi strani stagnacije, polomi, velikanski bankroti.
Ako hi prišlo v Ameriki «lo vojne, bi bilo tudi tukaj tako. In kapitalisti vedo, da jc tako. Za-to se razhajajo njih luizori in jih ločijo v različne tabore. Ali med tistimi, ki pričakujejo od vojne velikanske profite, so ravno ifajmogočnejši, iu zaradi tega je njih tajna agitacija najnevarnejša.
Na prvi pogled je videti, da j«1 postala Amerika dežela velikanske orožne in municijske produkcije. Kdor izdeluje čevlje, želi, «la bi se jih mnog«» raztrgalo; kdor fabricirs sladkor, bi najrajši videl, da bi vsi ljudje uživali same sladke jedi; iu kdor prod uri ru bombe in granate, bi h«»-tel, da se bojuje ves svet. Ali to ni vse, kar poraja med kapitalisti željo p«» vojni,, čeprav je to mogočen faktor. Treba je le mal«» pogledati, kal^o rast t» jo profili vseli družb, ki se bavijo z izdelovanjem vojnega materijah», pa razume človek, za kakšne velike interese se vodi ta igra.
Treba je pa vpoštevali še nekaj drugega. Vojna je spravila v Ameriko ogromen kapital. Vse dobave, ki gredo čez morje, morajo zavezniki plačati, in sieer drago plačati. In četudi je šlo
mnogo denarja iz Amerike v Kvropo v obliki posojila, je vendar tudi to pomnožitev ameriškega kapitalističnega bogastva, kajti za te dolr.rje se morajo plačevati visoke obresti. Razuntega je mnogo evropskih bogatašev poslalo svoj deliar sem V shranitev, da se jim ne bi doma na kakršenkoli način, direktno ali iudirektno konfiscirsl. Zanje je navsezadnje bolje, če dobe tiste male o-bresti, ki jih plačujejo hranilnice, kakor da izgube še kapital.
Ta pomnožitev ameriškega kapitala pa ne mon» ostati brez posledic, Glavnice se hočejo poln nožev a t i, zahtevajo obresti, silijo torej v produkcijo in .trgovino; ta pa potrebuje trg«»v. Domači konsum je v Zedinjenih državah že zelo izčrpan. Ne da ne bi ljudstvo več potrebovalo, nego je moglo doslej kupovati; ali kupovalna moč ljudstta ni tako narasla, da bi mogla pokupiti vse, kar more producirati kapital, ki hoče biti investiran. Pomnožilo se je kapitalistično bogastvo, ne pa plače delavskega ljudstva; vsaj V enaki meri se niso pomnožile.
Povečani kapital pa išče kljub temu profitov, in ker nima upanja, da jih najde dovolj doma in ker nc more biti vojna večna in ne bo mogoče sto let prodajati šrapnele in puške v Anglijo in Francijo, bi bil«» iiiteresirauim kapitalislom zelo všeč, da bi se Zedinjene države udeležile sedanje vojne, potem pri sklepanju miru sodelovale kot prizadeta sila in pri delitvi plena kaj pograbile.
Imperializem je posledica naraščajočega kapitalizma: to se javlja sedaj tudi v Ameriki.
Ako ne bi bilo v kapitalizmu samem nobenih nasprotij, tedaj tudi v kongresu ne bi bilo nobenih homatij. Vsi zastopniki kapitalističnih strank v poslairski zbornici in v senatu bi stali kakor en mož za 4'čast Amerike." za "zgodovinske tradicije Zedinjenih držav," za "spoštovanje mednarodnih. zakonov " iu za vs«' tiste lepe fraze, ki so v slučaju potrebe cenejše od hrušk ob dobri letini.
Ali «lasi je profit skupen interes vsega kapitalizma, nastajajo vendar med kapitalisti samimi nasprotja, ki se v sistemu individualistične produkcij«' ne dajo odstraniti. Kjer pričakuje eden profita, se b«»ji drugi izgube; pa če se že ne kaže direktna izguba, je žc naraščanje kapitala v dru-
gih rokah nevarno za tistega, cigar kapital nc raste v enaki meri.
Tako imamo torej drugo skupino kapitalistov, ki žele mir. In zato j«« tudi kongres razdeljen. In zato je tako veliko število poslancev iu senatorjev, ki ne vedo, na katero stran naj bi se obrnili. Zato izgleda enkrat, da bo Wilson poražen z najmanje dvetretjinsko večino, ko pride do glasovanja, ostanejo pa nasprotniki njegove politike v skoraj smešni manjšini.
Wilson ima spore z Nemčijo. Vlečejo se ž«» od luzitanske'afere. Vmes s«* je pomešala, kakor j»; znano, cela vrsta drugih mednarodnih vprašanj. Zadeva Lusitauije se je zdela že desetkrat končana, in desetkrat je nanovo oživela. Pred kratkim so vsa poročila trdila, da je stvar do dobrega rešena. Kar naenkrat pa je prišla napoved Nemčije, da obnovi 1. marca svoj boj s podmorskimi barkami, in da bo potopljena vsaka trgovska ladja sovražnih dežel brez svarila, če je oborožena, bodisi tudi da je oborožena le za obrambo.
Nato je ameriška vlada odgovorila, da je ta reč v tesni zvezi z luzitansko afero, ki se ne more poravnati, dokler ni rešeno to novo vprašanje. V Washington»! so s«- postavili na stališče, da imajo trgovske ladje pravico do orožja za obrambo in je treba določiti, kakšno orožje se more smatrati za čisto obrambno in kje sinejo bili obrambni topovi nameščeni. Kazuutega je ameriška vlada vprašala, kako se bo poveljnik podmorskega čolna prepričal, če j«» trgovska ladja oborožena ali nc, iu če j«» potopi, kako bo dokazal, da jc bila o-ho-rožena. Wilson je dejal: Ker ima vsak ameriški državljan pravico, da potuje s tisto ladjo, s katero sam hoee, je ameriška vluda dolžna skrbeti za njegovo varnost.
Nemčija jc odgovarjala, da postane po njenem mnenju vsak parnik bojna ladja, čim je oborožen, brez obzira na to, kakšno je orožje. Trdila j«», da ima izkušnje, ki kažejo, da rabijo obo-ioženi trgovski parniki orožje za napad in da i-niajo vse angleške trgovske ladje nalog od svoje vlade, naj uničuje nemške podmorake čolne.
Nemčija je s svoja podmorsko vojno res pričela, kakor je napovedala, dne 1. marca. Med njeno iu ameriško vlad«» j«* pa zadeva nerešena.
V kongresu so bili v obeh zbornicah vloženi
predlogi, naj se pozovejo vsi ameriški državljani, da ne potujejo na trgovskih ladjah, ki so oborožen«-. Med Belo hišo in Kapitolom se je tedaj pričel oster boj. Vlada je trdovratn«) vztrajala na svojem stališču; zdelo se je pa, da je v kongresu enaka trdovratnost.
Ali v senatu je za enkiat zmagal Wilson. (Jo-reova resolucija zaradi potovanja na oboroženih .ladjah je bila z veliko večino odklonjena. Poslanska zbornica bo glasovala danes. Pa tudi v senatu napovedujejo za ta teden nove boje.
Kako kritičen je j>oložaj, pa ilustrirajo v e-naki meri kakor «lejstva sama, razne govorice, ki so zadnji čas begale ameriško javnost. Govoric ne jemljejo namesto resnice, ali značilne so, tudi če so popolnoma neresnične, ker označujejo o-koliščine, iz katerih so nastale.
Senator Gore je pravil, da j«' dejal Wilson senatorjema Stonu in Kernu, da bo prekinil diplomat ične zveze z Nemčijo, če ta nc odneha v vprašanju podmorskih čolnov; posledica tega da «bo najbrže vojna med Ameriko in Avsiro-Ncinei-jo, ali lo da ne bi bilo nič slabega,'ker bi bila te-«laj vojna sredi poletja k«»nčana, s čimer bi se storila civilizaciji velika usluga.
Wilson je izjavil, «la ni nikdar dejal tega, in tudi senatorja Stonc in Kern sta potrdila, da jima ni pravil nič takega.
Na drugi strani so pripovedovali, «la je nemški veleposlanik Hcrnstorff izjavil: ('c prekine Amerika diplomatične zveze z Nemčijo, napove Nemčija Zedinjenim državam vojno.
Tudi liernstorff izjavlja, da ni dejal nič podobnega.	'
Mogoče je, da sta obe povesti popolnoma zlagani. I><» vira tu ni mogoče priti. Ali tisti, ki spravljajo take govorice v svet, morajo imeti svoji» interese na tem, in to nam razkriva, da živimo na vulkanu.
Vsi ti boji, ob katerih ni nihče tako prizadet kakor ljudstvo, se pa vodijo — brez ljudstva. Kajti nihče ne more reči, da jr ameriško ljudstvo resnično zastopano v Beli hiši ali pa v Kapitolu.
Ali bo ta nevarnost odprla ljudstvu oči in ga poučila, da ne bo nikdar varno, dokler ne vzame svojih zadev v svoje roke? Ali bo razumelo, kaj pomenijo letošnje volitve?
O čem molče
Kapitalistični časopisi m» veliki, imajo obilno vsebino, raznovrstno vsebino, prinašajo nekaj za inteligentne eitatelje, neka i za površne, nekaj za neumne, in tako zadovoljujejo prav mnogo ljudi, ki poiščejo v listu navadno le tisto, kar jih zanima.
Kapitalističnim listom jc lahko. Oglasi velikih |M>djetij. ki izkoriščajo delavce in konsuiuen-tc, prinašajo tolik«», «la bi imeli taki listj ogromen dobiček, tudi če n«' bi prodali niti enega izlisa. Torej imajo tudi lahko urednikov in sotrudnikov cele koinpanijc, iu /a vsako stroko si lahko najamejo dobro plačanega strokovnjaka. Tam ni tako, kakor pri delavskem listu, kj«'r mora eden in isti človek pisati strokovne razprave, politične čtanki*. glose k aktualnim dogodkom, poleg tega pa tuj«* in domače dnevne novice iu novičiec. nadalje nemogoče dopise predelavati v mogoče in opravljati še nekoliko drugih d«'l.
Kljub temu i>i misleči ibdavci včasi lahko spo-znali. da j»* med kapitalističnim iu delavskim časopisjem razlika, ki ne bi smela v očeJi delavstva veljati .za prednost kapitalističnih listov.
Državni senat v Illinois j«* dal p<» posebni k«»-misiji preiskava! i vzroke.zločina in prostitucije. Komisija jc dovršila delo in izdelala svoje poročilo.
Kapitalistične list«' morala ta reč prav po-
sebno zanimati, ker so "moralni", «la je kaj. Vsaka bogata gos in vsak tereijalski šarlatan dobi v predalih takih listov lahko prostora, «la "pobolj-šuje "svet s hinavskim gobeadanjem. Svetost in nravnost se kar cedi po tem časopisju.
No, tu j«' zdaj komisija, ki j«* praska vala stvar. Kdor je tako vnet >.a odstranitev zločina in prostitucije, kakor omenjeni listi, bi moral z o-bcnia rokama pograbiti poročilo k«»misije, da se pouči, kaj da j«* ta našla. Listi, ki imajo tolik«» prostora, bi lahko objavili vsaj obširne izvlečke i/, takega poročila.
Komisija je preiskavala vzroke. In t«> j«' najvažnejše. Kaj pomaga konstatirati, da so ua svetu ljudje, ki kradejo, ropajo in sleparijo, da s«> ženske, ki prodajajo svoje telo za denar, če se pa n«' more dognati, zakaj se t«» godi? Dokler m* bomo poznali vzroka, ne bomo odpravili posledic.
Komisija j«» preiskavala vzroke. Tor«-j sem z rezultati! «C je mogoče tem vzrokom priti «i«» živega, tedaj bo tudi mogoče zboljšati razmere:
I lin, m chicaških "velikih" listih jih iščete zaman. Izdajatcljstva, ki s«- zanimajo za vsako <-u-njo, katero vzame kakšna bogata nevesta nase, za vsakega psa, ki dobi ceno v pasji razstavi, za vsaki» prazno besedo, ki pade kakšnemu "proininent-neiuu" pri obilni večerji iz ust. se naenkrat ne zanimajo za t«», v kar dr«'gamo naravnost z nosovi, kar s«* g«»di v naši najbližji bližini. Poročilo se-
natne k«»iiiisij«' nc uaj«le milosti pred njihovimi očmi; guvernerjevemu namestniku 0'llari so odklonili objavljenje njegovih člankov, «lasi ui dvoma, da zna mož toliko pravilno pisati kakor kakšen reporter Tribune ali Kxaminerja.
Odkod to?
Stvar j«' z«-lo enostavna. Poročilo o preiskavi komisije je mogočna obtožba kapitalizma iu kapitalističnih pmljetnikov. Poročilo prinaša le rczul-tat«- preiskave; ali ti rezultati krive.
Najmanje sedemdeset odstotkov prostitucije v naših dneh j'' pripisati kapitalističnemu izkoriščanju: To jc nauk komisijske preiskave. Najmanj«' sedemdeset o«lstotkov žensk, ki propadajo v prostitucijo, ne zaide na to v t«» obžalovanja v redno kupčijo vslcd prirojene ničvrednosti, vsle«l spolne razuzdanosti ali zanemarjene vzgoje, ampak zaradi tega, ker morajo tudi one živeti in si s poštenim delom ne morejo zaslužiti toliko, kolikor je zs življenje potrebno.
Poročilo prinaša uspehe zaslišavauja žensk samih in raznih velikih podjetnikov. Zaslišani so bili na primer »lulius Kosenvvald, predsednik Sears, Kocluick and Comp.: .las. Siinpson, podpredsednik znane veletrgovine Marshall Field, in drugi lastniki velikih tvrdk s State Str., pri katerih so uslužheuc ženske. Priznati so morali, «la m» za«l<»stuj«' mezda, ki jo plačujejo, za vzdržava-nje življenja.
.I«»hn T. Piiie, lastnik firme Carson, Pirie and Company, je izpovedal, «la zaslužijo ženske pri tem podjetju po 4, reci in piši po štiri «lolarje na teden, «lasi priznava, da ui mogoče izhajati s plačo izpod 8 dolarjev B. J. Lehiuan iz trgovine "The Fair " j«' izpovedal, «la zasluži 74 «leklet po tri, 257 pa «lo štiri in pol «lolarja na te«len.
Ce m* živi «l«'klc pri soroduikili, ki jo vzdrža-vajo, jc <»b ich plačah prisiljeno, da se ozre prej-alislej po drugih sredstvih. In v večini slučajev je edino sredstvo, ki ga more taka ženska doseči, pr«»stitucija.
To se pravi: Ce bi plačevala kapitalistična podjetja poštene mezde, bi največji del prostitucije sam od sebe «»dpadel. To potrjuje preiskava senatne komisije.
Zakaj nočejo tega povedati veliki "moralni" listi f
K j, zakaj! Veliki kapitalistični listi s«» moralni, d«»kl«T ne tfr«' morala proti njihovim interesom. Objava komisijskih preiskav, ki obremenjujejo največje kapitaliste, bi bila pa prenevarna za blagajne t«'li listov. Kajti ti največji kapitalisti na najboljši insereiiti. t'«' o<lt«'gncj«» svoje oglase, lahko zapro veliki listi eden za drugim svoje pisarn«*. Senat, komisija, guvernerjev namestnik — vsi naj gre«!«» spat. Važnejši o«! njih in njihovih preiskav in reform in morale je — dolar. Dolar j«' kapitalistična morala.
Zvest in poslušen svojemu gospodu.
Kdor hoče postali ameriški državljan, mora odpriseči pokorščino' vsakemu tujemu vladarju. To ve vsak priseljenec, kadar gr«' po prvi državljanski papir. Naravno je, da drugače sploh nc more biti, zlasti ne v republiki. Dokler so na svetu države, l»o vedno tako, da more človek le eni pripadath In k«'r nima Ainerikanee v Zedinjenih državah vlailarja, «la bi mu bil "podložen" in "zvest", je naravno, da more biti še manj "podložen" iu 'zvest* kakšnemu zunanjemu gospodarju. Vse to je saim» ol» sebi umevno. In vendar rše izjeme, n«' v ta jnih zarotah, ampak v popolni javnosti, ¡ako da jih \sakdo lahko vidi. (.'hi-caška katoliška škofija ima novega nadpastirja, ki jc bil ob svojem prihodu v to mesto sprejet kakor kakšen kralj, prav nedemokratično in nere-publičansko. Ali s tem se ne bomo ukvarjali, kakor tudi ne s ti-in, da ima gospo«! nadškof svoj tron, kar tudi ni ravno republičausko.
Bolj zanimiva je pa pris«-ga, ki jo je podal gospod Mundelein, ko je bil vpeljan v svoje dosto-janstvo. Ta prisega sc glasi:
".laz, (icorgc W. Mundelein, nadškof ehiea-ški, bom o«l te ure zvest in posluš«*n svetemu Petru, svetosti apostolske rimske cerkve, svojemu gospodu papežu Benediktu XV. in njegovim ka-nonično sledečim naslednikom. Ne bom svetoval, nc s«* dogovarjal ne storil sploh kaj,- kar bi jih moglo pripraviti ob življenje ali jim telesno škodovati ali jih privesti v jetništvo. Nikomur ne izdam tajnosti, ki mi jc bila zaupana bodisi o«! njih, od njihovih poslanikov ali z dopisi, ua noben način, ki bi jim mogel škodovati. Pomagal bom, varujoč svoj urad (to j«- kolikor se tiče pravil, ki prepovedujejo prelivanje ki vi brez na jjasnejšega dovoljenja) za obrambo in zaščito zoper vsakega sovražnika papeštva, svete rimske cerkve in kra-ljcstva svetega Petra. Kadarkoli bom poklican na sinodo, pridem, razun če bi me zadržala kam»-.nična ovira. Spoštljivo bom postopal z odposlancem apostolskega stola pri prihodu in odhodu in mu bom pomagal v vseh potrebah. Posečal bom apostolski prag vsaka tri leta, bodisi osebno ali pa po zastopniku, če ne'bom z apostolskim dispen-
soiii oproščen. I melje, ki pripada mojemu škofijskemu svetu, ne prodam, u«' «lam iu ne obljubim ga za fevd ali za skupen užitek nikomur brez prejšnjega posvetovanja z rimskim papežem. Za to mi pomagaj Bog iu ta sveti evangelij."
Da b<» gospod Mundelein zvest in posbišeii svetemu Petru, ni velikega pomena. Tak«' «veze med zemljo in nebesi š" ni, da bi mogel dobivati chicaški nadškof ali pa kdorkoli bodisi poštne, brzojavne ali pa telcfouičlie ukaze iz Petrovega glavnega stana.' Ampak papež Benedikt XV. živi tukaj na zemlji; iu lijega imenuje nadškof Mundelein svojega gospodarju, njemu prisega posluš-n«»st iu zvestobo. Z nobeno besedo ni rečeno, da velja ta zvestoba in pokorščina le za verske reči, za "izveličavanje" katoliških duš. . Papežu bo nadškof zvest in poslušen brez pridržka in izjeme.
Papež s«» pa, kakor j«» splošno znano, ne smatra le za duševnega načelnika katoliških kristjanov, ampak tudi za posvetnega vladarja. On je "II papa-re", ima svoj dvor, svojo diplomacijo, in se nikdar ni odrekel posvetnemu gospodstvu.
Za Zedinjeiie države j«' pa on seveda tuj vladar. Seveda se drži tudi Muudelein načela, da je papež vladar na«l vsemi državami.
Pri prebirali ju za orožje kot sposobni spoznani avstrijski črno-vojniski zavezniki letnikov 18(»8 in! 186!) bodo v kratkem poklicani. Vojaška uprava namerava tudi te črnovojuiške letnike, kakor se bo t«» zgodilo z v letih 1865, 18f>6 in 1807 rojenimi, zaenkrat uporabiti v zaledju in etapnem ozemlju, zato bodo tam nahajajoče se mlajše za službo na fronti sposobne elemente zamenjali.
Dunajska "Zeit" poroča glede ua to zadevo: Prebirali iu prezeutirali seveda osel», podvrženih «htlžuosti vojnih dajatev, ne bodo, pozvani pa bo-«lo kratkim potom v službo. Začetkom vojne so bili splošno vpeljani znaki za osebe, ki so pritegnjene v vojiiodajatvene svrlie, a se«laj so jih po-^ lagoma opustili.
Letnika 1868 in 1860, potem 18H5 do 1887 — vsakdo si lahko izračuna, kdo je to. Naposled pridejo menda res Se lest desetletni na vrsto.
Ijouov ¿kotle. Pa to sc lahko pretrpi, če ostane kljub teinu še 55.5 tuiljouov čistega dobičku.
Zdelo bi »e nam le, da je »zrafc 'čisti dobiček' tukaj nekoliko neumesten. S čisto kupčijskega stališča je kajpada opravičen. "Čisti dobiček' je tisti, ki gre ves kapitalistom v žep. Ampak o ton», kur je krvavo, se zdi človeku težko reči, da je čisto, lu mil joui siuodniškega trusta so zelo krvavi. V K v ropi služi tu smodnik za umor iu pogubo, v Ameriki je pa tudi pri raznih eksplozijah poginila eeln četu ljudi. Seveda so bili večinoma delavci, in to šteje malo v kapitalistični družbi. Ampak če se ne misli le na profit, je vendar treba priznati, da so tudi delavci ljudje. Vdove in sirote, ki jih zapuščajo, so tudi človeška bitja, "ustvarjoun po božji podobi."
Morda bi se bili vsaj nekateri ponesrečeni lahko rešili. Človeška znanost je že zelo bogata iu * mordu bi bila našla sredstev za večjo varnost v teh nevarnih napravah. Ampak — seveda — denarju hi to veljalo. In namesto petinpetdeset mi-Ijouov bi bilo tedaj motila hhiiio petdeset, morda celo le devetinštirideset miljouov čistega dobička. Kilo bi zahteval tuko požrtvovalnost od kapitalistov ?
•Še nekaj prihaja človeku na misel. V Wash-ingtouu čitujo letna poročilu velikih podjetij. Ci-tajo številke ogromnih profitov. Pa vendar se jim ne zazdi, da bi bilo naposled le bolje, če bi spravljal take miljone strie Sam, kakor da gredo v žepe privatnih kapitalistov.
UTRINKI.
Iz Ženeve v Švici poročajo, da razsuju v Avstriji zopet kolera in du je okuženih že 37 mest iu vu si. V Švico je prišlu tu vest iz Inomosta, Zares, vesela vest !
Iz Bukarešta poročajo: V političnih krogih vzbuja veliko pozorrost knjiga bivšega ruskega ministra Kusa, ki se zavzema za to, da naj bi Rusija izročila Besarabijo Rumuniji. — Zastonj *že ne bo Rusija tega storila.
V 30 nemških mestih imajo sedaj kurze za učenje turškega jezika. Obiskuje jih čez loOO oseb. V Berlinu so morali zadnji mesec ustanoviti dva posebna tečaja. Ali je to ljubezen do turške kulture iu literature t Prej bi verjeli, da je ljubezen do profitov, ki jih pričakujejo v Turčiji.
Člani »lieinskih predstojništev. to je župani in svetovalci y Avstriji, ki so doslej bili oproščeni prebiranja in čruovojniške službe, morajo k naboru. Domobransko ministrstvo je oprostitev članov občinskih predstojništev od čruovojniške službe preklicalo. — Treba je ljudi za človeško klavnico. Le tisti, ki so zakrivili vojno grozo, niso pok'icaui k naboru.
_ p"
Vlada v N.evv South Wales je odobrila načrt, po katerem bodo dobili vojaki, ki se bodo vrnili z
vojne, zemljišča, da se bodo na njih naselili. Premerili bodo pripravno ozemlje, ki bo rodovitno in vsak bo dobil še 500 fuutov šterlingov (2500 do-
larjev) da bo mogel uspevati ter si nukupiti živine in poljedelskega orodja. — Well, tako približno ho delali Rimljani. Naposled je to vendar še nekoliko boljše od — medalj.
"Kmployers and Workiiigmen,s Compensa tion Bureau" je zahteval, du se vpelje v vseh državah enotna odškodninska postava za ptmesroče-njs. V vsaki izmed Merili držav, v katerih j« doslej vpeljunu taka postava, so določbe postave različne, vsled česar narastejo uradu nepotrebne težkoče, Zato nuj bi se izdelala vzorna postava, po kateri naj bi vse države popravile svoje določbe glede odškodnine.
Znani "božji bojevnik Billy Sunday se je mudil tekoiu zadnjih 7 tednov v Trentonu v državi New »Jersey, ter je tanj "izganjal hudiču". Koncem sedmega tedna mu je bil izročen ček gla-seč se na $31,981..33. To je navsezadnje čedna sv o-tiea, ki kaže, da je tudi še v Trentonu precej Iju-dij, katerih ne bo nikoli zmaujkulo. in da se še vedno bolje izplača poncuuinjevuti ljudi, kukor dujuti jim znanje.
Tudi Teddy Roosevelt je sedaj, "trdno odločen", tla se ne bo več potegoval za predsedniška čast. Dal je svojemu tajniku John MeOrathu nalog. naj skrbi za to, da ne bo njegovega imena na glasovnici za primarne volitve države Illinois. — •Teddv je velik kričač, ali neumen ni, sicer lic bi znal "delati denar," kakor ga zna. In ker ni neumen, spoznava, tla je bolje odkloniti, kar se no more doseči. Sic transit gloria mundi — bi lahko dejal tudi Roosevelt.
Krakovska "N. Reforma" javlja, da je ogroženo izhajanje poljskih listov v Varšavi, ker zmanjkuje papirja. Nemška uprava dopušča izvoz papirja iz Nemčije na Poljsko samo za svojo službene liste, ker jo tudi v Nemčiji že sila za papir. Edina poljska papirnica v Jozernji je vsled vojne uničena. — Nemški vladi itak zadostuje, če izhajajo njeni listi. Za poljske si ogtovo ne bo belilu glave.
I/. Washingtonn poročajo, tla bo skušal kongresni vojni odsek š»- bolj zvišati moč stoječe armade. Zvišanje armade na 143.000 mož, kakor je bilo prvotno določeno, se zdi odseku premajhno, in sedaj hot I o skušali dodati postavi dostavek, tla je predsednik vsak čas upravičen, zvišati stalno armado na 200,000 mož, ne da bi imel posebno dovoljenje otl kongresa. — Militarizem prihaja, in le kdor se nalašč dela slepega, more verjeti, da veljajo za Ameriko drugi zakoni razvoja kakor zu ves kapitalistični svet.
Avstrijski listi poročajo: Armaduo višje poveljstvo je odredilo, tla je treba vse vojno invalide, ki niso dobili doslej nobenega odlikovanja, zaslišali protokolarično. Na podlagi protokolarič-uih izpovedb se bodo vršila poizvedovanju, tla dobe oni invalidi, ki so izv ršili svojo dolžnost v polni meri, naknadno odlikovanje. Še ne odlikovani vojni invalidi so morajo torej glede protokolarič-
Liebknecht se oglaša«
V pruskem deželnem zboru se je v proračunski debati zopet oglasil sodrug dr. Liebknocht, iu kakor poročajo iz Amsterdama, so se ob tej priliki odigrali burni prizori.
Z ozirom na to, tla je pruski deželni zbor na podlagi razredne volilne pravice po večini sestavljen iz junkerjev in nazadujakov sploh, je to zelo verjetno. Na te junake vpliva že Liebkneehtovo ime kakor rdeče sukno na bika; če pa še izreče svoje pravo mnenje, tedaj mora biti ogenj na strehi.
Predvsem je sodrug Liebknocht ostro kritiziral vlado, ker zatira vsa poročila o manifestacijah za mir in o revoltah vsled draginje in lakote, tako da nima prebivalstvo niti pojmu t» pravem obsegu takih dogodkov.
Pruski juukerji so seveda z vlado povsem e-nega mnenja, da je treba vsako poročilo o takih dogodkih brezpogojno zatreti. Kajti ne le zunanji svet, ampak tudi nemško ljudstvo mora misliti in verjeti, da je v Nemčiji vse v redu; mora to verjeti, tudi če mu kruli po želodcih in če gre vse rodbinsko in sploh ljudsko gospodarstvo na kant.
Potem je Liebknocht potipal tiste kapitaliste, ki zdaj bogate od vojnega materijala, in je označil njih glasoviti "patriotizem". Kakor Nemčiji, tako so tudi sovražnikom Nemčije prodajali vojno blago in nemške vojake so v tej vojni ubijali Kruppovi topovi.
Vludo je prijemal Liebknocht tudi zurudi razmer, ki jih vpeljuje v zasedenih krajih. Odprle so se joče, nevarni zločinci so se uvrstili v armado, in posledice so vladi dobro znane. Domače prebivalstvo v zasedenih krajih je treba ščititi zoper tako elemente, in vlada bi se morala v tem oziru veliko bolj zavedati svoje odgovornosti, nego se je.
Liebknocht je tudi izjavil, da je ustanovila policija v Berlinu poseben oddelek, ki ima nalogo, da nadzoruje zagovornike miru in vohuni okrog njih. Pravi, tla je bil nekdo vsled tega vohunstva zaradi neke mirovne pesmi obsojen na smrt. V Avstriji pa, pravi, je bil eden njegovih tovarišev] — torej socialističen poslanec — obsojen na smrt zaradi nekega govora, ki ga je imel v decembru leta 1914.
Da so aristokrattčni in meščanski poslanci kričali, divjali in psovali socialističnega govornika, se razume samo ob sebi. Liebknecht si pu pridobiva s svojo neustrašeno kritiko zasluge, za ku-tere mu bo lnteruaciouala po vojni hvaležna.
Smodniški profiti.
Petinpetdeset in pol niiljona dolarjev je znašal čisti dobiček smodniškega trusts DuPont Powder Company za leto 1915. Eno leto prej je iiuel ta trust štiri in pol miljona profits. Tekom enega leta se je torej dobiček dvanajstkrat pomnožil. Kolikor so predlanskim profitlrali vse leto, so imeli lani vsak mesec profitn.
Kakor se čitatelji gotovo spominjajo, so Du-Pontove naprave v raznih krajih večkrat zletele v zrak. Pri teh katastrofah je bilo nekoliko mi-
- SPISAL IVAN CANKAR.
I
"Ta je iz Olobeli!" *	»
"Na čelu mi je zapisano!" si je mislila llanea in obšel jo je čuden, čisto nov in nerazumljiv čut: komaj zavedna, upoma ljubezen do samotne, temne globeli, do polrazpale cerkve podružnice, do tistih ljudi, mrkih in neprijaznih, ki žive tam za hribom, v globeli odprti raki in ki sovražijo to svetlobo, razlito čez bob» faro, čez pisano cvetočo pokrajino.
Molila je z ustnicami, srce, težko in žalostno, pa ni molilo. Daleč so bile misli, na tisti poti, ki vodi iz svetle doline v senco in mrak. Zamolklo šumi goztl, toda njegova pesem prihaja iz velike dnljevo že pojemajoči», nerazundjivs; drevje stoji mit*no, ne gane se list. Mlati popotnik roma skozi gozd, culo na rami. popotno palico v roki. Na desno in na levo se vije pot — kdaj ji bo konce? liotli popotnik in malodušnost je segla v njegovo srce. Truden je že, noge so vse razbolele, in komaj se jo bil napotil. Tako jo še daleč — kdo ve, če dospe ktlaj, kdo ve, kje je cilj? Naslonil se je na bukvo, omahnile so mu »-oko ob život, globoko se jo sklonila glava . . . Kaj no bi rajši nazaj, tja v tiho, samotno globel, kjer ni širokih cest, .ne neizmernih ravnin, ne. prostranih gozdov t Mirno bi spal tam; kamor seže pogled, seže »oka; nikjer nedosežnil» ciljev, v megli trepetajočih, v meglo vabečih ... Že se jo «»krenil popotnik, že je stopil korak; toda zdrznil se je i»i se je zdramil- "O Bog — in šele nastopil sen» to pot!" Šel je dalje skozi goztl, sključen, z dolgimi, trudnimi koraki in tudi misli njegove so bile trudne in nevešč le.
"Vrni se, popotnik!"
Ilanoo je zabolelo srce.
"Zakaj se»»» ga pustila na pot' Samo za roko bi ga bila prijela, pogledala mu samo v oči, pa bi se bil vrnil. Ali pognala sen» ga v svet, plahega in čisto satnegn, zato ker ga nisem ljubila..."
Oloboko na molitvenik je klonila glava in oči so se orosilo . . .
Ostala je v cerkvi, dokler ni .-pogasil eerkov-nik sveč pred oltarjem. Cerkev je bila prazna, |c pred velikim razpelom poleg stranskega oltarja so klečale ženske. llanea se je napravila, ne-utolaže»»n, vsa plaha, osamljena. Z»inaj jo je pozdravilo solnce, plamoneče sredi nebu ; vsa fara ko jo lesketal* v beli svetlobi; toliko je bilo luči, tla je napolnila vso dolino do vrha ter. se razlivala
kakor silno Šunječn »t ka v ravan.
llaneo je bolela ta svetloba, hitela je, tla bi ji »»božala. Vsi drugi, ki so se vračali v globel, so bili že visoko na hribu, skoro že na vrhu; zableščala se jo časih rdeča ruta, pisano krilo jo vz-plamtelo v sol neu. Dospel i so do vrha, zazibale so se sence ill St» utonile. cNbo, tako žareče, jo bilo prav tam medloje in hladneje, kakor tla ¡»i segale težke večne senco iz globeli prav do neba. Tiste sence, tako temne, ncVosele, in tako neprijazne .
"Zakaj si šol, Mate ' Kaj bi so ne vrnil rajši, da bi šla zdaj v hrib/ tako počasi, roko v roki, ljubezen v srcu ?Ti me nisi imel rad. Mate! Kaj nisi videl, da som ti prigovarjala: 'Ostani!' ko so govorile moje ustnice: 'Pojdi!' — Samo v oči bi mi bil pogledal, pa l»i se nasmehnil in bi se vrnil . . . Tako lepo je tam doli. Mate!''
Dospela je na vrh in hlad iz globeli ji j«' pobožal lica. Tan» ni bilo sobica, bleda svetloba je dremala na hišah, na sivem zvorniku; a vsa globel je spala v mraku, razprostirali» se je v tihi senci veliko sRmotno pokopališče. Tam zadaj, iz doline, iz ravni, je pola in zvonila svetloba sama: i/ globeli ni bilo glasu.
"Takt» mirno je tukaj, Mate! Takt» sladko bi počival, ko si že ves truden in slab! Ali poznaš tisto pot tam doli? Vse thugače se -hodi tam. mirno jo srce, brez poželenja in brez strahu. Samt» lepe sanje, svetlo nodosežne oči bi gjotlale proti nebu iu srce bi sanjalo. Kakor metulji !»i bile tiste lepe svetle sanjo, kakor pisani metulji visoko v zraku. Ozrl bi se gor iu bi se nasmehnil: •Ali ti polovim te metulje, llanea." Z roko pa bi no zganil, obadva bi so smejala iu sladko bi nama bilo pri sreu . . . Zakaj si šol, Mate"" ,
Poklicala bi ga nazaj, še bi ga morda dosegel njen glas.
"Mate! — Kdo bo zdaj skrbel zate, kdo te bo tolažil, kadar ti I><> hudo. Ozrl so boš in boš iskal z objokanimi očmi, pa ne bo nikogar, tla !>i ti po-loži! »oko »in ranit»! Tako daleč si se napotil, med tuje ljudi, ki ti ne poznajo no imena, ne srca. Prišel boš mednje, kukor berač na gosposko gost bo ; še pogledali to ne bodo in duri bodo zaloputnili zs teboj. Ne kruha no boš imel in ne posteljo. Hodil boš t rude»», nocilo se bo in poti no bo koncu ... Za k a.j si šel, Mate?"
Vzdignilo se j» je v srcu, stisnilo jo je za grlo z močno roko. Sedla je oh poti in jo skrila v predpasnik obraz.
Zašumelo jo iz daljne daljavo, od gozda. "Kaj si to ti, I lanca . " Očitajoč je bil glas iu proseč. "Kaj se no spominjaš, llanea, kako som se •bil oprl ob tvojo krepko l-rtko* Bodi usmiljena tla j mi moči!"
Vstala je in se je zravnala; zastrla jo z dla-
negu zaslišanja zglasiti pri svojih pristojnih evidenčnih oblastih, — Sedaj so torej začeli že kar
ponujati odlikovanja. Če bi bile rajši krone! Medaljo, kukor je videti, zelo padajo v ceni.
Poveljstvo celovških vojaških bolnišnic raz-gli»šu: Vsi na Koroškem se uuhajajoči vojaki-in-valiili. ki so izgubili v tej vojni eno oko in imajo
torej pravico, du dobe umetno oko, so pozivajo, du se takoj pismeno prijavijo pri c. in kr. oddelku za oči (rezervna bolnišnica št. 1 v Celovcu, poslopje staro hiralnice). Vojuki-invalidi pa, ki se nahujujo sedaj v kakem zdravilišču, naj se takoj priglasijo potom svojega poveljstva. — Ni pa treba misliti, da se s takim očesom tudi kaj vidi. To jo le zaradi "lepoto." Tistim, k» so »zgubili oba očesa, bodo pa najbrže dali črno naočnike? to je cenejše.
Kakor pišejo "Ilumburger Nachrichtcn," bo znašal prihodnji proračun 5,500,000,000 mark, vštevši dve miljardi mark obresti na vojna posojilu. Prejšnji največji državni proračun — oni zu leto 1913 — jo znašal v Nemčiji samo nekuj nad 'tri i»» pol miljarde mark. Ker ho se teko»n vojne , izdatno zmanjšali državni doli od ki v eolnini in drugih virih, bo znašal primanjkljaj najmanj ka- * ke tri miljarde, katero svoto bo treba pokriti z izrednimi nakladami. V tej sv^oti pa še niso vštete novo pokojnine, ki jih jo pred kratkim dovolil teniški državni zbor i»» prišteti je treba tudi še tekočo izdatke. - Kras»»i upi za ljudstvo, kateremu se bodo naprtila ta bremena na hrbet!
Ker je bivši hrvaški minister grof Pejačcvič
otl začetka vojne interniran na Francoskem, je cesar imenoval za ministra za Hrvatsko, Slavonijo iu Dalmacijo velikega župana, v Sremu in v mostu Zemunu Kineriha pl. Hideghety. Ta gospod spada mod imjčrnejše reakeionarjc in absolutiste, kar jih jo ktlaj rogovililo po Hrvaškem. Bil je eden glavnih stebrov Khuenovcga sistemu, posebno pa zagrizen sovražnik socialistov, za katc-»•e ni veljal v njegovi veliki županiji noben zakon. Imenovanje tega policista za hrvaškega ministra je nadvse značilno.
Nemški "Nationalverbainl", to je parlamentarna zveza nemških nacionalističnih strank v Av-striji, je imel na Dunaju poti predsedstvom dr. Orossa svoj občni zbor. iz predsednikovega govora povzemamo o zvezi " Natio»»alverba»»da" s krogi v Nemčiji to-le: Ponovno se je stopilo v zvezo s krogi v Nemčiji. Tekom leta 1915. so se večkrat vršili pogovori med člani nemškega "Na-tionalverbauda" in člani nemškega državnega zbora. Ti sestanki in pogovori so privedli do tega. tla se je v Avstriji in Nemčiji določila cela vrsta zahtev glede sDojitve obeh držav. Stremljenju 44Nationalverbandu" torej niso ostala brez i ¡Vpeli a. Politična, vojaška in gospodarska spojitev Nemčije iu Avstrije se bo z nujnostjo razvila iz razmer,
Če SO sme v čusih najstrožjo cenzure to tiskati. tedaj jo jasno, da so strinja vlada s temi nameni.
njo oči in je pogledala proti vzhodu, na ono stran, v odkoder je sijalo solnce.
"Zbogom, Mate! ..."
Hitela jo navzdol proti globeli. Časih sc je ozrl kdo na njen razžaljeni obraz, na objokane oči. Pred krčmo je stal učitelj in jc pozdravil; pogledala je iu je odzdravila, toda »»i ga spoznala: motne in zamišljeno oči so gledale za njo.
Mati je stiila na pragu.
" Pozno si prišla! Kod si hodila! Oj, dekle!"
Materin glas jo bil zaspan in zdihujoč; zdi-hovala jo tudi. kadar jo govorila t» vremenu. Oči s«» glodalo napeto in skrbno; vsakdanja skrb, tiha in komaj zavedna, porojena ob tistem dnevu, ko so izprogletlalc oči, je bila zarezana v obraz.
. Oče je sedel v i/bi za mizo in je bral; ko jc vstopila llanea, je snel naočnike in jo jc pozdravil s smehljajočim pogledom..
"Torej je šel ? Za zmerom! Tako je prav, Bog z njim! Cula-ni bila velika, toliko večja je bila palica. - Pojdi zvonit, poldan je!"
llanea si jo odvezala r»»to in jo spravila molitvenik: nato je šla v cerkev«.
V zakristiji je bilo hladno, le malo blede luči je sijalo skozi omreženo okence. Zazibala se je • vrv in preko globeli je zastokal ubit. žalosten glas, kakor tla bi zvonilo umirajočemu.
"Ali slišiš, Mate?"
Preko hribu, dalo? na ono stran, je morda segel glas, poslednji žalosten pozdrav iz njenega siea. Postal je morda sredi gozda in poslušal: . oglasila se je iz daljne daljave otožna pesem, zaklicalo je stokajoče.
"Zbogom llanea!"
Samo nalahko se jo še zibala vrv, utihnila jc pesem, st ropot al je nad globeljo poslednji zvok i»» utonil za hribom.	i
Stala je llanea iu mislila nevesole misli, oči so sli-niole v mračno cerkev, h» tedaj se je prikazalo čudo očem. zastrtim otl solza. Na visoki, sivi steni se jo v zdi ga I od tal pa do stropa temen križ; umikal se je motnemu pogledu iu so je širil neizmerno; slal je na hribu in se jo dotikal neba, njegova silna senci» pa jc legla preko vse globeli ... (Dalje prihodnjič.)
Ob Verdu»»»» si krhajo zobe Nenug iu Francozi. Nemci .dobivajo vasice, francoski topovi koso njih regiihento. Za vsako ped zemljo celi po h» k i krvi. Za pr>rt živo življenje.
Co padejo vonluiiski zidovi, zanjo pa polki, brigado, divizijo ljudi — katera izguba je večja?
Ti<li ki so padli, tla se je osvojilo par čevljev zakopov, st» bili junaki. Le sami ne votlo te* ga, kjijti — mrtvi »»e votlo ničesar.
KRIŽ NA GORI.
LJUBEZENSKA ZGODBA.
Stopala sta počasi, nenadoma so bile obema noge težke in okorne. Toda gozd jima je prihajal naproti čudovito hitro, že sta čutila v obraz nje-^ govo hladno sapo. Iz gozda jo lila senca daleč v travnike, pot se je vila v mrak. Na oni struni, vse nad poljem, nad faro, nad holmi pa je sijalo solnce. In ko stu gledala dol, v žarko pomladansko svetlobo, obadva žalostno osamljena, sta občutila v istem hipu; vse tuje, nedosežno . . .
Podala sta si roko, stala sta mirno, nista si u4 pala pogledati drug drugemu v obraz, d asi so hrepe»iele oči; da bi se srečale, bi se zasolzilc v istem trenotku in srce bi upadlo.
4* Pisal ti bom vsako nedel jo . . . Zbogom, Hanca!"
Roke so sc izpustile, omahnile so počasi in počasi se je okrenil Mate. Stopil je, toda bil je truden in postal je po drugem koraku, llanea je potisnila molitvenik k prsim in se je napotila; toda postala je po drugem koraku. Komaj za hip so se srečale oči in st» sc povesile. Zašumelo jc nad njimi visoko bukovje, pot se je izgubila v mrak; še senca ob ovinku, na jasi, zašuštelo je še listje pod korakom, razkrhnila se je veja — in nikogar več; tam je gozd, teman iu velik, zamolklo^šu-. meč do obzorja . . .
Ha»ica se je vračala v dolino. Tam pod njo, do hriba in »»a oni strani do bleščeče, neizmei ne ravni, do neba — vse sama luč. Neskončna se ji je zdela pokraji»ia, ne premeril bi je človek, če bi hodil noč in dan. Tuja i»» sovražna ji jc bila v svoji lepoti in lieizmernost».
Tretjikrat jc zazvonilo na far» in llanea je hitela. Pot je bila /.daj dolga in pusta; da bi ne hodila mimo samotnih kozolcev in sketlnjev, .jo zavila na veliko cesto. Ali tam st» jo srečovali in prehitevali neznani ljudje, časih se je ozrlo nanjo neprijazno oko. Stopil je iz hiše gosposki človek, postal je na pragu, gledal je za njo in se jc smehljal. Prišli so ji nasproti fantje in so šli mimo.
"Ta je iz (Nobeli!"
Čutila je, da st» se ozrli za njo in pospešila je korake. Ta»n je bila cerkev, velika in ponosna: visoke kame»»itc stopnice st» vodilo 'do obokanega vhoda; vrata st» bila odprta na stežaj; eeikovuik je prižgal sveče pred velikim oltarjem. Poti stopnicami so stali fantje v gručah; llanea je povesi- . la glavo in je hitela mimo. Tudi »z gruče je za-klical nekdo:
ADVERTISEMENT
v		
Avstr. Slovensko	4£9r	Bol. Pod. Društvo
U«i*iM<f bane IS. jMuvari« mi		leäwrix»rtr*B*S<. febnivB • im v SrUvi
• Sedež: Frontenac, Kan«.
GLAVNI URADNIKI t
Predsednik: M RAT IN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kam. Podpred».: JOHN GORSEK,Box 179, Radley, Kana. Tajnik: JOHN CERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kaas Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mulberry, Kan» Sapianikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 3d, Front«**«, Kant
NADZORNIKI: PONGRAC J URŠE, Box 207 Rdley, Kana. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kama.
ANTON KOTZIAN, Frontauac, Kana.
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward. Iowa. FRANK 3TUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠETINA, Box 23, Danklin, Kana.
Pomožni odbor:
WILLIAM HROMEK, Box 65, Prontenac, Kana. ANTON KO T ZM ANN, Box 514, Frontenac, Kans. Bprejomna pristojbina od 16. do 45 leta znsša $1.50.
Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, fl. tajaikm. Vse denarae poiiljatve pa gl. blagajnika.
Talentiran slepar.
V Parizu so aretirali Ornerja liotilaugerja, predsednika belgijskega dobrodelnega komiteja v Parizu. Ihteresantna je njegova preteklost. Bil je najprej prvi šofer umrlega belgijskega kralja Leopolda II. ter si je prihranil od napitnin, ki jih je dobival od kralja, kadar ga je vozil k raznim damam in damicnm, 600 tisoč frankov. Steni denarjem je začel delati, in sicer j«* izposojal avtomobile, pa tudi us|M'šno špekuliral." Kmalil je imel prvi miljou. . Sedaj .V' šej# spozntl svoje socialno srce ivf se pridružil belgijski soc. demm<raeiji. Tu pa so spoznali himi, da njegov socializem ni bil pjrnve barve in m» ga precej iiemiloj izbaenili. Sklenil je. da postane bankir, in hAnkir je bil tako dt»ljgj#, da je izbruhnila vojna.
Mltem je imel že poldrugi ini-
4	j on in od vojne si je obljubljal še ^ več miljonov. S svojimi tovariši.
5	drugimi bankirji, je začel delati. ko je padel kur/, belgijskega denarja za 40 odstotkov. Francoska in Angleška sta bili namreč sklenili, izplačati za belgijske bat: kovce polno svoto. Boulangcr in Co. so kupovali bankovce v Belgiji po (»O odstotkov ter jih prodajali Angliji po 100 odstotkov. Na Angleškem tega niso bili veseli in so začeli poizvedovati, odkod naenkrat toliko belgijskega denarja. Zato je začel Boulangcr z istim manevrom na Francoskem. Tu so hoteli preprečiti bogati pritok belgijskih bankovcev s tem, da so določili, da sme vsak menjati vsakih 1 4<fni samo za M H) frankov belgijskih bankovcev. Boulangcr je n;>-to podaril par tisoč frankov in fc dal od belgijskega pomožnega komiteja izvoliti za predsednika. — Tu je začel svoje delo na polju človekoljubnosti. Otožni Belgijci so dobivali podpore, morali pa so za predsednika vsak mesce
dvakrat zamenjati belgijske bankovce za :MHI frankov. Sedaj je Bou langer pod ključem.
Žival uživa — jeklo.
Zadnje čudo, ki so ga odkrili v Kaliforniji, je žuželka, ki je jeklo. O tem se je že prej večkrat kaj slišalo ,vendar niso verjeli, da so take pripovedke resne. Nedavno pa je našel te vrste žuze
lko Albert
Scullcr, ki je na čelu neke telefonske družbe v Santa Barbara, ( al.. ter jo je opisal v nekem listu. Eden urednikov dotičnega lista seje sam napotil v Santo Barbaro, da se na lastne oči prepriča o stvari. Tam se je urednik osebno uvcril. da so res take žuželke, kakor jih je opisal Albert Scullcr. Videl je več žuželk, ki so bile v jeklenih zaboj-čkih s stekenimi strehami. V take zabojčke so jih dali zato, da bi se videlo, koliko časa rabijo te žuželko, da pregrizelo jekleno steno gotove debeline. Ta žužek je črn, tenek in prav majhen. Ima trda krila ter se zdi navidez čisto nedolžna in skromna živalica, ki pa napravi v resnici prav dosti škode. Ta žužek se spravi na telefon, ki jo pokrit z jeklom, ter ixdolhe vanj take rovčke in luknjice, kakor jih drugi žužki v drevesna debla. Zdaj ugibajo; kaj je pravi vzrok, da grize žuželka jeklo. Nekateri pravijo, da jim najbrže ne služi za hrano, drugi pa so mne-
nja, da napravljajo žuželke luknjice v železo radi tega, da ležejo vanje svoja jajčka, kar se pa tudi ne potrjuje.
Podobne glodalce jekla pa ne dobivajo samo v Kaliforniji, temveč tudi drugod. Proti njim se pritožujejo tudi v So. Bend, Ind.', v Roekford, III., v Portlandu, San Diego, v Floridi in v oddaljeni Avstraliji. V veliki množini jih najdejo v starih kositrnih škatljah, ki jih rabijo za zavijanje čaja. To dejstvo tudi dokazuje, po mnenju nekaterih, da so prišle te živalice iz vzhoda. Smatrajo jih za zelo škodljive in nezaželjene goste.
DAVEK NA IMENA
Sila je vedno iznajdljiva. To se je pokazalo sedaj tudi na Nizozemskem. Oboroževalni nevtralnost te države velja že nad 2000 miljonov kron in finančni minister že dlje časa ni mogel $pati vsled samih skrbi, kje naj dobi denar. Končno jo ros iztaknil nekaj posebnega, namreč davek na imena. Seveda ne na navadna i-mena, Ampak na tisto prispevke in obeske, ki jih Nizozemci pritikajo navadnim imenom in krstnim imenom. Bogati ljudje so povsod ne-čimerni. Na Nizozemskem se izraža ta nečimornost s tem, da imajo ljudje po šest in sedem krstnih imen. Pri tej navadi je tudi malo špekulacije. Kolikor je več krstnih imen, toliko več je botrov in toliko več je krstnih daril. Vrh tega pa Nizozemec tudi veseli, če dajo s kakim priveskom svojemu imenu aristokratični blok. naj si jo tudi ponarejen. To delajo na ja-ko priprost način, ali tako, da pri jo svojemu imenu Še materno rodbinsko ime. ali pa ime kraja, iz katerega izhaja rodbina. Na ta način čisto navaden gospod Korh-kove spremeni v "Kerhkove van IIarderwyk tot Rozcndael." To se glasi seveda vse bolj imenitno in aristokratično. Zdaj pa hoče nizozemski finančni minister za vsako nepotrebno ime na leto po dve kroni davka. Ker jo mnogo ljudi, ki imajo po sedem krstnih imen in tri priimke, bo to zneslo prevej miljonov na leto. In ta dohodek bo stalen, kajti nečimorni in bogati Nizozemci zaradi par kronic no bodo opustili staro navado, ki jim sploh jako ugaja.
Francoski konji v vojni.
Dne 31. decembri 191.1 .je bilo na Francoskem .'12:10,700 konj. dne 1. ilija	pa je le š«> 2,-
227,209, Francija je torej v enem letu vojne izgubila več kakor miljou triletnih in starejših konj.
Železnica na Himalajo.
O tem poročajo listi: .Med lin valpidom (Pcndžab) in Sinaga'-jem (Kašmir) v severni Indiji ««o začeli graditi viseč most. ki bo ve dil preko reke Jehelm in himalajskega podgorja JI500 m visoko Sinagar leži približno 1600 m nad morjem, v Ravalpindi pa krog 250 m; oddaljenost obeh točk znaš,i torej v zračni črti približno 170 km. Promet, !;i je prej zahteva' 14 dni, so bo skrajšal na 15 nt Stroški so proraeunjeni na 7 in pol miljona kron. Zgradbo železni eo so radi terenskih težkoč za se daj opustili. 4
ZA PRVI MAJNIK
Sodrugi 1
B'iža se praznik zavednega delavskega' ljudstva, svetovni praznik proletariata, prvi majnik. Ni ga praznika v koledarju, ki bi imel za deluv-stvo tako globok pomen kakor ta. Že sam na sebi je revolucionaren, ker izraža neodvisno voljo de lavskega razreda. Kakor simbolizira obstoječi kolodnr s svojimi delavniki, s svojimi cerkvenimi in državnimi prazniki sedanji družabni red, tako simbolizira praznovanje prvega majnika upor proti kapitalističnemu koledarju, in s tem upor proti kapitalističnemu "redu" samemu.
Praznik prvega inajniku je določila tudi socialistična Internaeionala, o kateri vriskajo sovražniki, da leži mrtva, poteptana in onesnažena v prahu. Sami sebe varajo nazadnjnki, vhida-joei mogotci in njih oprode, ki so tako kratkovidni, da jim branijo mali dogodki spoznati veliko resnico. Strašna vojna v Evropi, ki divja za interese monarhov in dinastij, za interese pretori-atiskih klik in- za interese določenih kapitalističnih krogov, jo prizadejala neizmerno škodo vsej sodobni družbi in vsemu življenju, pa je zadela seveda tudi delavstvo in njegovo svetovno organizacijo. A'i rane, ki jih je vsekala Internacio-nali, dasi so skeleče in boleče, niso smrtne, kajti Internaeionala je neumrjoča, dokler ho živelo človeštvo na zemlji.
Prvi majnik je pa praznik te Interiiaeionale, in čimbolj se pehajo sovražniki, da bi jo spravili v grob, tefn važnejša je naša naloga, da izpričamo njeno življenje in svojo vero v njeno neumrjoč-nost.
Praznik prvegia maja jo pomenljiv, kadar so časi normalni; še pomeiiijivojši ,ie v dobi krize, v dobi najokrutnejših bojev, v dobi zgodovinske izkušnje.
Evropski mogotci so mislili, da uniči klanje narodov soc ilizem. Ameriški mogotci špekuMra-jo kakor njih tovariši onkraj morja in računajo, da je opešan,j • evropskega proletariata tudi oslabitev ameriškega. Kapitalizem v tej deželi, ki ni bil nikdar rahločuten in mehke v» sti, je postal od izbruha evropske vojne še prevzetnejši in -»rovo-eira, kakor še nikdar prej. Tudi v Ameriki se razredni boji ne blaže, temveč postajajo ostrejši od leta do leta. od dne do dne.
Zato je potrebno, da se tudi tukaj delavstvo tesneje strne in poveča svojo moč.
Prvi majnik je dan pregledovanja naših vrst. V stari domovini imajo vojaki, kadar 'mine zima, takozvano spomladim parado. Brigadni general pride inspicirat, pregleduje posamezne oddelke in njih vaje. naposled "defilirajo" čete pred njim.
Dne prvega majnika pregleduje zavedni pro-letariat sani svojo vojsko, da pozna, ali je nazadovala ali napredovala, pa tudi zato, da pokaže tistim, ki so še mlačni, svoj* življenje in naraščanje svojih vrst. Prvi majnik je agitatoričen dan delavske liiternaeionale; s praznovanjem tega dne vabimo v svoj zbor tovariše. k: spadajo vanj. pa so še izven nj^ga.
Prvi majnik se torej popolnoma razlikuje od vseh drugih praznikov; delavstvo, ki ga praznuje, opravlja s tem veliko delo, pomaga javati prole-tarsko armado in pripravlja tla socialistični zmagi, soc alistični bodočnosti človeštva.
V tem zmishi bo tudi "Prolctarec" ta dan po stari navadi izpolnil svojo dolžnost. Kakor dru-. ga leta izide tudi letos za prvi majnik
slavnostna iidaja
našega lista, iu sicer bo to zadnja predmajska številka, ki bo izšla dne 27. aprila, zato da jo imajo odjemalci do 1. maja lahko že povsod v rokah.
Naši stari čitatclji vedo, da sta uredništvo in upravništvo vedno skrbela, da ustreže majska številka v čim večji meri čitateljem. Tildi letošnja izdaja — to lahko obljubimo — ne zaostane za prejšnjimi; kar bo v naših močeh, se potrudimo, da še bolj zadovoljimo čitatclje s etivorn in z ilustracijami in z vso uredbo.
Velikost izdaje je odvisna od naročil, ki jih dobimo. Na vsak način bo majska številka obilnejša in bogatejša od navadnih, če dobimo pravočasno zadostna naročila, bo
tiskana na 16 straneh.
Cesar pa ne moreta storiti upravništvo in u-redništvo sama, je agitacija za razpoča vanje te slavnostne izdaje. To je naloga, ki jo morajo prevzeti in izvršiti naši sodrugi po naselbinah in od njih pričakujemo, da jo izvrše čim temeljiteje. Komur je hoj za osvoboditev proletariata resna zadeva, bo gotovo storil, kar je v njegovih močeh, du se čimbolj razširi ta izdaja, ki bo prispevala razredni zavednosti in probuji našega delavstva.
1'pravništvo računa, da izide slavnostne številke proletariata
najmanje 16,000 iztisov.
To se lahko doseže, ako se vsi sodrugi lotijo agitacijo. In če se doseže, bo tudi nam mogoče napraviti tak list, da ga bodo vsi čitatclji veseli.
"Prolctarec" bo prinesel izbrano čtivo in bo bogato ilustrovan. ('tivo bo skozinskoz agitatorje no in 'ahko nmljivo.
Od bo. je za majniško izdajo določil znižane
Cene:
Posamezen iztis stane 5c 10 iztisov ......* .4f> 200 iztisov ...*5.50
J: i
50 75 100
1.00 1.85 2.50 1.25
:ioo
400 500 1000
.....8.00
.....10.00
.....11.50
.....19.00
Sod.ligi! Imejte pred očmi, da je prvi majnik praznik, katerega si je delavstvo samo izvolilo in določilo, da torej ni nobenega cerkvenega in državnega praznika, ki bi mogel imeti enak pomen.
S to mislijo pojdite na dc'o in gotovo doseže-te uspeh.
Izpolnite iu izrežite ta kupon, ter ga nam pošljite!
99 S
Upravništvu "PROLETARCA
400$ W. 31st St.. Chicago, 111.
Pošiljam........dol.........cent, za
..............iztisov majske številke
"Proletarca".
Pošljite na naslov:
Im *
...............................
III 'n	^
Wllvtt .............. •••...•••...... S
Mesto in država....................
Nekoliko vojne statistike.
Svetovna zgodovina pozna dosti vojn, o katerih se lahko pravi, da so bile velike. Toda tudi besedi "velik" iu "majhen" sta le relativni. Kar ji» ob gotovem času in v gotovih razmerah veliko, jo ob drugem času in v drugih razmerah lahko majhno. Tako jo tudi marsikatera nekdaj velika vojna le majhna v primeri s sedanjo. To, kar se sedaj odigrava pred našimi očmi, je \ resnici največja, najmogočnejša tragedija, ki jo je kdaj doživel človeški svet.
O tem nas prepričujejo nekatero številke.
Do.sedaj v vojno zapletene države merijo s svojimi kolonijami 74.764,308 km. k v. površine, na kateri živi 1.005,89:1,017 ljudi. Razveii tega treba prišteti vojnemu ozemlju še Grško z 20,000 kn
. površino in približno 11 mi Ijoni duš ter Albanijo z 28,000 km km in 850,000 prebivalci. Od okro glo 10 miljonov kvadratnih kilo metrov evropske površine s 452 miljoni prebivalstva je v vojni u deleženih okroglo 8 miljonov kva dratuih kilometrov in 400 miljo nov ljudi.
Neposredno po vojnih dogodkih in grozotah prizadeto ozemlje obsega približno 700,000 k v. km., torej več nego vsa Avstro-Ogrska, ki je po velikosti druga država v Evropi. Samo po osrednjih velesilah in njihovih zaveznikih zasedeno ozemlje meri nad 450.000 kv. km.. In sicer: v Belgiji »»kroglo 29,400, na Francoskem 20,600, na Ruskem Poljskem 127,320 in v Sr biji 87,338 kvadratnih kilometrov;
v Črni gori imajo zavezniške armade zasedenega približno 4000, v Albaniji 6<MM> kvadratnih kilometrov ozemlja ; razentega je v rokah zaveznikov 180,000 k v. km. kurskega in zapadno ruskega o-zemljs. Izguba zaveznikov na prebivalstvu po nemški cenitvi 30 miljonov duš — v primeri s tem. kar jim še ostane — 850 miljonov duš — seveda ni prevelika, saj i-iiiH Avstrija s svojimi zavezniki ie 157 miljonov prebivalstva; v resnici je pa tudi ta izguba zelo občutna. ker gre izključno za evropska ozemlja in gospodarsko in vojaško najvažnejše dele dednih dežela zaveznikov.
Z ogromnom obsegom vojnega ozemlja se vjema tudi razsežnost front. Skupna dolžina front na evropskih bojiščih; na vzhodu in zapadli ter na Balkanu utegne pre-razunie, da je treba za hrambo na tako ogromni fronti tudi primernega števila vojakov. Te številke bi bile posebno zanimive, toda danes je mogoče podati le približno cenitev, dočim se bodo natančne številke zvedele šele po vojni. Hačunajmo, da je od evropskega prebivalstva samo 10 odstotkov neposrednih vojnih udeležencev, tedaj dobimo ogromno število 40 miljonov oboroženih mož samo v Evropi; od teh utegne stati na frontah približno 15 miljonov. V resnici pa število v vojno službovanje poklicanih mož, ako prištejemo še vojne dajatve, znatno presega navedeno številko. Sicer pa pridemo do te številke tudi na ta način, če upoštevamo, da je zna-
šalo mirovno stanje sedanjih vo-jujočih se armad okroglo pet miljonov mož m pomnožimo to število z vpoklici vseh rezerv in vseh črnovojnikov od 17. do 50. leta in ponekod še čez.
Ob takih velikanskih vojnih silah so zavzele tudi posamezne bit ke obseg, kakršnega ne pozna zgodovina. Vršile so se bitko, v katerih so si stali v boju nasproti miljoni vojakov; tako karpatska bitka, katere se je udeleževalo gotovo 2 do 3 miljone borcev, potem ofenzivne bitke centralnih zaveznikov proti celokupni rusl-i vojski. začetne bitke na zapadli, kakor tudi zadnja ofenziva Francozov iu Angležev, v kateri je na njih strani nastopalo 93 divizij s 5000 topovi, torej nad poldrug miljon mož.
Tem ogromnim številkam primerne so tudi izgube. Na prvem mestu stoje izgube ruske armade v nemško-avstrijski majski ofenzivi in nadaljnih bitkah. Samo na ujetnikih so izgubili Rusi 1,200,000 inož, potem 2684 topov in 2*151 strojnih pušk. K temu je treba prišteti še krvne izgube, tako da je utegnila Rusija v tem boju izgubiti dva miljona vojakov. Najtežje izgube tekom ene same bitke so i moli Rusi v pozipiski bitki v Mazu rib (7.—15. febr. 1915), v kateri so izgubili 100.000 ujetnikov in 300 topov, iu v bitki pri Tannen-bergu (26. 29. avgusta 1914). v kateri so Nemci ujeli 92,000 Rti sov in zaplenili 516 topov. Razmeroma velike so bile izgube zaveznikov v pozitnski bitki v Champag-
ni, ki jih je stala 45 tisoč mož, dočim je plačal Joffre svojo decembrsko ofenzivo h približno 150 tisoč možmi, septembersko ofenzivo
pa z 250,000 možmi, Italijani so izgubili v soških bitkah okrog 350,-
000	mož svojih najboljših čet. Vojaško najslabša Anglija naznanja
oficielno svpje celokupne izgube, ki znašale 551,108 mož, na morju
1	»a 40 vojnih ladij iu 624 trgovskih parnikov.
Te številke prihajajo iz avstrijsko nemškega vira, zato govore le o nasprotnikih. V razmerju niso izgube Nemčije, Avstrije in njiju zaveznic »iič manjše. Iu če jih skušajo sedaj še skrivati, pride vendar dan, ko bo treba povedati res-nieo.
"Kleptomanija."
V Budimpešti sp pri prvem kr-znarju zaporedoma izginile dragocene kožuhovino. — Krznar je stvar naznanil policiji iu ta mu je dala na razpolaganje -Iva detketi-va. Dne 4. januarja sta prišli v krznarjevo dve jako elegantni dami, sta nekaj izbirali iu nekaj kupili, a čim sta odšli, je krznar zapazil, da je izginila z njima dragocena boa. Detektiva sta dami dohitela in ju spravila na policijo, Bili sta mati iu hči — mati je pa soproga državnega tajnika, to je ministrovega namestnika. Policijski zdravnik je "spoznal", da je hči državnega tajnika bolna na " kleptomanijiM in zato je nibo zaprli, ampak so jo dali v sanatorij. Ce ne hi bila hči državnega tajnir ka —!
-j
Varčenje z živežem.
List "Zeit" por°ča, da dobe v kratkem karte za kruh in moko v celi Avstriji. Tudi po deželi se bo dobila mc'ca le proti karti. Izdajale se bodo za moko posebne karte in za kruh zopet posebne. Na Dunaju popoldne od 2. naprej do večera ne bodo več pili po kavarnah mleka, mlečne kave, mlečnega čaja iu kakaa. Ni ta način mislijo prihraniti dnevno 10,000 litrov mleka. Dunaj rabi na dan prihranili v prvi vrsti za otroke, doječe matere in bolnike po bolnišnicah. Ostanek šele dobi drugo prebivalstvo. — Otroci do 2 leta dobe po liter mleka na dan, od dva miljona litrov mleka; z novo naredbo mislijo, da ga bodo 2. do 6. leta pa pol litra.
Za mir v Švici.
V narodnem s"etu \ Bernu je vprašal socialist Greulich, ali misli švicarska vlada ponuditi vojskujočim državam svojo pomoč, da se začno mirovna ¡»ogajanja. Švica mora storiti prvi korak. Javno mnenje bi v vseh državah pozdravilo trud za premirje. — Zvezni svetnik Hoffman je odgovoril: U-mevamo globoko potrebo o miru in navdaja nas hrepenenje, da bi se končalo klanje; toda naš trud bi bil neuspešen, dokler na obeh straneh ne pride na površje potreba miru. Toda doslej še ta trenutek ni prišel. Švica bi si štela v čast, če bi pripomogla, da se uresniči želja po trajnem miru.
Trideset let zdrava v norišnici.
Pred sodnijo v Barceloni se je vršila zanimiva razprava. Odvetnik Franeeno Audegro je tožil dvojico svojih roja iov, da so njegovo sorodnico Matildo brez \zro-ka spravili v norišnico. V Granadi je živela do 14. leta, njen oče, španski general, je umrl na Filipinskih otokih. General je pustil veliko premoženje ter pooblastil ono dvojico za izvršenje oporoke. Potem so poslali deklico v samostan. nato pa na podlagi krivega zdravniškega spričevala v norišnico, kjer jo preživela HO let. Sedaj šele se je posrečilo onemu odvetniku spraviti jo iz norišnice.
Fotografija v naravnih barvah.
Zelo važno iznajdbo so baje napravili v Rimu bratje Pirteschi in signor Santoni. Ta nova iznajdba omogočuje, da s«' morejo fotografirali naravne barve, kar se je posrečilo omenjenim iznajditeljem šele po osemletnem trudu. Ti možje pravijo, da so iznašli novo metodo. nad katero so si belili glave iznajditelji in izvedenci vseh dežel iu katera bo velikanske koristi posebno za kinematografijo. Poskušnje bodo kmalu napravili pred veščaki, ki bodo povedali svoje mnenje o vrednosti te iznajdbe.
PROLETAREC
LIST ZA INTEKK* E DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSA HI TOKEK.
—— Lastaik ia .ida>«ltiji ——
Jsfoslsvsnski doli* ki tiskovna tfmika i wliotfo, Illinois.
Naročnina: Za Am<riko $2.00 za celo leto, $1.00 sa pol leta. Za Evropo U.I0 u celo leto, $1.26 sa pol leta.
Oglasi P* dogovoru. Pri spremembi bivališča je poleg novega naznaniti tudi stari naslov.
(llnllc iWtmiIi« *t|Mitwli« JmimI.
— wdtJiriKi« itm« v Aawiki. —
V te pri t oi be glede nerednega pošiljanja lista ia drugih ne rednosti, je potil jati
predsedniku družbe Ivan Molaku, 4008 We»t 31. Street, Ckicago, 111.
PROLETARIAN
Owned and pubWtlvtd e»«ry Tu»j»y by
South Silvio Wtrt Msn's Pubisking Cotapiny
' Chic^go, Hlinois.
Subscription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 a year, $1.26 for half year. -:- -:- -:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
«SSA W. SI. STREET, CHICAGO. ILLINOIS
SOCIALISTI V MESTNEM SVETU.
Med delavci v Ameriki jili je na kupe polsocialistov, ki radi pri znavajo, da je socializem "dobra rce" in bi jim bilo tudi prav všeč če bi bil svet socialističen. Ampak organizirati se vendar nočejo, v boju nočejo sodelovati, in če pri dejo volitve, pravijo, da "sociali zem sedaj itak ne more zmagati,' pa ostanejo doma ali pa volijo de mokrate ali republikance.
Taki ljudje niso nikdar premiš Ijali o razvoju. Kajti sicer bi jim najenostavnejše spoznanje poka zalo, da nT še nobena nova struja v zgodovini človeštva "naenkrat' zmagala, ampak vsako novo strem Ijenje je moralo polagoma prodi rati; vsak novi nauk ¿e mora! po lagoma dokazovati in prepričeva ti; v malem je moral dajati zglede dokler ni bila večina prepričana Tedaj je pa zmagal.
S socializmom ni drugače. Kdor misli, da bomo kar enkrat iz kapi talistienega sveta z enim mogoč nim zaletom preskoki* v soeiali stično družbo, se ni nikdar potru dil, da bi spoznal zakone socialne ga razvoja. Iu kdor misli, da je v petih, desetih ali sto letih mogo če, da smo zvečer neznatna manj šina brez moči in vpliva, zjutraj se pa zbudimo kot mogočna, zma govita večina, ta veruje v 'čudež« In čudežev ni.
Ali če že vse to dopoveste tak« mu tovarišu iu ga potem pozo vete naj glasuje socialistično, se še od reze, češ: Kh kaj! Ce bosta izvoljena eden ali pa dva, vendar nič ne opravita. To se ne izplača.
Pa vendar se izplača. Izve» i te v sod ruga Meyer Londona v kongres pokazuje to prav jasno. Tudi dva socialista v ehieaškem mestnem svetu sta izvrsten dokaz, «la najmanjša socialistična zmaga lahko mnogo pomeni.
-Prar tako kakor polsoeialisti, le bolj zasntehljivo, so lani tudi meščanski političarji v tem mestu govorili: "Kaj bosta pa opravila 2 socialista? Izgubita se v mestnem svetu; popolnoma se izgubita!"
Približno leto dni je minilo, odkar sta bila sodruga Kennedy in Rodriguez izvoljena, in sedaj je jasno, da se nista izgubila, temveč zgodilo se j.* ravno narobe. Prav dobro je bilo v zbornici slišati socialistično dvojico, tako dobro, da šumi večini meščanskih političarjev po ušesih, in sedaj jim ne bi bilo nič ljubše, kakor da ne bi bili prišli socialisti nik«lar v mestni svet.
Takoj na prvi seji sta socialistična zastopnika pokazala, da nista prišla kot kimovca v zbornico. Župan je imenoval različne urad-nike in uradnice za važne mestne službe, in mestni svet bi bil moral ta imenovanja po stari navadi kratkomalo odobriti. Toda socialista se niats hotela vdati "stari navadi." temveč sta zahtevala, da mora dohiti mestni svet najprej priliko, da se pouči, če so predlagani uradniki sposobni za svoje službe. Jn dasi sta bil« le dva, sta venilar s svojimi argumenti tako močno vplivala na o«tale alderma-ne, da je res mestni svet preiskava! zadevo, in pri enem najvažnejših oddelkov javne uprave, pri šolstvu, se jima je posrečilo, da
sta preprečila imenovanje največ .¡Fit nazaduj«1 kov v šolski svet. Posebno važno je bilo delo so-ialističnih svetovalcev ob času stavko cestnih železničarjev v Chi agi. To jo Ima epizoda, na katero ne bi smel pozabiti noben za vedeai delavec.
Tisti pondcljek popoldne, ko je nastala stavka, je prišel policijski načelnik Ilea1e\ pred finančni odsek mestnega sveta in je zahteval, naj se mu dovoli 400,000 dolarjev, «la najine tisoč posebnih policistov in da kupi f>0,000 nabojev. Kaj »omeni to ob. času stavke, ve pač vsak delavec, posebno če je bil že sam kdaj v štrajku. /a policij, skim načelnikom je pa stal župan Thompson, kajti brez njegovega soglasja lie bi bil mogel Heale\ priti s tako zahtevo.
Lahko se pravi, «la je bil tisti pondcljek storjen poizkus, da bi se "uravnala" stavka po starih šegah : Policijsko gorjače in krogle bi ji bile napravile kratek konec.
V pondcljek zvečer s»' je pa zgodilo nekaj za Chicago povsem no-vegu. Sodrug Rodriguez je podal resolucijo, ki je predlagala, da naj prevzame mesto cestne in nad-eestne železnice v svojo upravo, in sicer tak«» dolg«», d«»kler mo ne poravnajo družbe /. uslužbenci. Resolucija ni dobila dosti glasov, kajti večina «lemoki.it'^nih in re-publičanvkih svetovalcev se je list rašila takega radikalnega kora-ka napram kapitalistom. Ali \se neodvisno prebivalstvo, ki j«' do grla sit«» razmer na teli železnicah, jo je odobravalo, m na galerijah je bil gromovit aplavz.
Ta znamenja so pokazala večini in županu, da se stare metode proti stavkarjeni ne bodo več obnesle, in v mestnem svetu j«' nastal o-hrat. Sodrug Kennedy je vložil znano ordiuaneo proti uvažanju skebov. Ordiuuiicu j«- prepovedovala, «la bi smel kdo voditi železniški voz, ne da bi imel zadosten pquk ¡n najmanje desetdnevno prakso. Na tisoče skebarjev, znanih ničvrednih elementov, je bilo že na poti v Chicago. Zdaj s«» se morali vrniti.
Kennedyjeva ordinanca je bila sprejeta s .">7 glasovi proti osmim. Ona j«- dala tudi povod, «la je župan posredoval iu da se je stavka končala brez prelivanja krvi. Policijski načelnik ni dobil svojih posebnih policistov in patron, kapitalistične družbe so pa spoznale, da pride tudi njihova trma lahko j do meje. katere ne inniV preskočiti.
Tekom velike krojaške stavke sta bila socialistična aldermana vedno v pripravi in sta storila,] kar je bilo v njunih močeh, da bi preprečila izgrede najetih pretc-pačev. Ako bi bila večina sprejela socialistično resolucijo, ne bi bila tekla kri in stavka bi se bila končala brez vsakega nasilstva.
Sodrug Rodriguez je vložil v mestnem svetu resolucijo, da naj se pitste tudi revnejši ljudje, ki so aretirani zaradi malenkosti, na pošteno besedo na svobodi. P«) sto-tisoč ljudi na leto aretira policija v Chieagi, po 70 tisoč izmed njih se jih mora pozneje zopet izpusti ti ,ali dokler ne pride j;» pred sodišče, morajo čepeti v zaporu, le zato, ker so siromašni. Kdor jej v ugodnem niaterijalnem položa jn, ostane medtem prost, kdor nima premoženja, mora pa gubiti čas, in pogostoma izgubi tudi de-lo. In marsikdaj zadene to nc: dolžnega.
Socialistična svetovalca sta de-lala na t«», da bi ¡»rišla ordinanca o rešilnih napravah na motornih vozovih v veljavo. Socialistična svetovalca sta sploh v vseh rc£eh zastopala interese širokih ljudskih slojev m sta pokazala, da ima socializem mnogo resnejše pojme o mest nem gospodarstvu, kakor) stare stranke,
Kljub vsemu načelnemu in inte resnemu nasprotstvti sta si pa znala socialista pridobiti tudi ugled v mestnem svetu. Tisti, ki so mislili, da bo socialistična opozicija že zaradi svojega malega števila smešna, so takoj od začet kn spoznali, «la so se zelo urezali. Kadar dobi sodrug KVnnedv ali Ro«lrigttez besedo, tedaj vlada ta koj resnost, v zbornici.
Vse to pn le dokazuj«', da potre-l bujemo v ehieaškčtn mestnem Svetu Se več socialistov iu da jih poq tre bu je delavstvo tudi v vseh drugih zastopih. Cim več jih bomo imeli, tem bol je bo poskrbljeno za interese dclnvski'gn ljudstva.
V kongresu straši zopet zakon o omejitvi naseljevanja. Poročila iz Washingtons pravijo, da imajo njegovi zagovorniki najboljše upanje in pričakujejo hitro rešitev v poslanski zbornici in v senatu. Kakor se zdi, računajo tudi s tem, da ne bo Wilson letos odrekel svojega potrdila.
Človek ne more uganiti tujih misli na daljavo. Ali Wilson je že večkrat dokazal, da mož lahko izpretneni svoje nazore. Kakor s«* je ¡/.preobrnil v vprašanju vojne priprave, tako se lahko tudi še izpreobrnc v vprašanju naseljevanja. Seveda bi moral Wilson v tcin slučaju storiti več kakor spozntti in vpoštevati nove argumente. Kar se tiče " pcrparedncs>.." vsaj lahko pravi, da se je položaj izpremenil. /a našeljevalno pravico nima takega izgovora. Ce bi stopil v tej stvari na novo stališče, bi moral mr. Wilson zatajiti velik kos svoje boljše preteklosti. In za pravega moža je to težka operacija.
Ne vemo, če jo bo izvršil, uli oče novega na-sel jeva litega predloga Burnett in njegovi somišljeniki očitno računajo s tem. Ce se pa res zgodi, da postane ta predlog zakon, tedaj tie sme Wilson nikdar več govoriti o "pravem ameriškem duhu," ki ga tako rad jemlje za predmet svojih predavanj. Kajti Burnettov načrt je tako reakcionaren, da daje zgodovini Zediiijenrh držav naravnost klofuto v obraz.
S splošnega » apredno delavskega stališča zasluži nameravani zakon odločno odklonitev, ker zadene s svojimi ostrinami ravno delavec, in 4ieer take delavce, ki niso storili nobenega «Irugega greha, kakor «la s«» prišli uu svet v deželi, ki so ni brigala za njih omiko. Ali k«b» si more izbirati okolščiue svojega rojstva .' Tudi mr. Burnett ne sme misliti, «la j«1 njegova zasluga, če je ugledal v Ameriki luč sveta.
Vemo, »la prihajajo ugovori tudi od delavske strani. Sam (iompers, predsednik American Federation of Labor, s«' silno ogreva za takozvano inteligentno izkušnjo, iu če bo Burnettov pre«l-log sprejet, bo to označeval za svojo zmago. Argumenti, ki jih rabijo on in njemu enaki, so navidezno prav pametni, iu «V zna delavec le enostransko misliti, se kaj lahko vjame nanje.
Pravijo nam. da so «lelavci, ki ne znajo či-tati in pisati, coklja v delavskem gibanju. Oni delajo, ker so manjc sposobni, za nizke plače, iz njihovih vrst s«- rekrutirajo skebi. ker so nevedni, so veliko bolj odvisni od gospodarja in od predpostavljenih. kakor bolje izobražen delavec, in sploh je za delavce v Ameriki veliko bolje, če jih je premalo, kreor če jih je preveč.
Da so 'tcizohražeui delavci zapreka v delavskem gibanju, je sveta resnici. Nihče je ne untre priznavati z večjim prepričanjem kakor uii. Kljub temu so /.aključki, katere izvaja (Iompers iz nje, napačni, t Mi iu njegovi somišljeniki namreč ne pomislijo, da ima vsaka reč po dve ali pa še po več strani in da je treba pogledati vse.
(iompers, ki včasi namenoma noče videti, kar bi ra«l videl, še «lo današnjega dneva ne razume internacionalnega značaja vsega delavskega vprašanja. Internacionalno ni le t«», «la se delavci spajajo preko meja; to ni mogli uiti predsedniku ameriške federacije ostati tajno, saj je videl <!<»-volj internaeionalnili kongresov, in enega je hotel sam sklicati za letošnji» spomlad. Internacionalno je delavsko vprašanje že v tem, «la je gibanje v eni deželi vedno veičalimanj odvisno o«l gibanja v «Irugi deželi. Ta vzajemna odvisnost se povečava. čimbolj prihajajo dežele gospodarsko v stike in čimbolj dobiva \sle«l tega tudi kapitalizem internacionalen značaj.
Danes ni nič redk«'ga več, da je en velekapi-t al ist — bodisi da je posamezna oseba ali pa finančna družba — gospodar v mnogih deželah. Beli, rumeni, črni delavci v najrazličnejših kotili sveta delajo zanj. Hote ali nehote, v resnici bolj nehote kakor hote mora spravljati delavec v ožje stike. Svoj sedež ima nekje recimo v Nemčiji («Irug industrijski kralj ga ima v Angliji ali pa v Holandiji); podjetja ima v Nemčiji, pa tudi na Kitajskem in v Afriki. K uli ji in Ašanti so izvrsten "materijal" za dela, ki zahtevajo le fizično
Italijanski uradni lis» priobčuje odpoklic stotin uradnikov iz kolonijalne službe, kar znači, da se italijanska vlada zaveda, da je Libija /.a njo izgubljena. Ce j«> to res, tedaj s«» sadovi tripoli-tanske vojne hitro splavali po votli.
V Oratsehu pri Meranu na Tirolskem je bila požarna bramba vsled vojaških vpoklicev akoro ob vse moštvo. Da bi ta za posestnike važna naprava v času nevarnosti ne odpovedala, so sprejeli v društvo več kmečkih deklet, «la nadomi'stijo moške moči. Ženski gasilski oddelek sc pridno vadi.—Sila j«' močnejša o«l teorij in o«l predsodki» v.
Radi pomanjkanja moških je sedaj na Angleškem izredno naraslo število ženskih nastavljenk pri železnicah. Samo pri Ureat Central Railway jih je 1224, izmetj teh jih je 7ti0 v pisarnah, druge delujejo v čakalnicah, pri izdaji voznih listkov ¡n celo kot prenašalke prtljage. Nekaj dam z u-niverzitetno izobrazbo je nastavljenih na višjih upravnih mestih. Službo prtljažnega nosilca v Mauchestru opravlja mlada rojakinja, 7\t katero je hib» komaj preskrbeti zadosti velik«» uniformo. — In ženska volilna pravica ?
Ker so mesto usnjenih podplatov dobavljali armadi podplate iz papirja, je prisodilo dunajsko divizijsko sodišč»« potniku Rihardii Steinerju 16-letno, čevljarskemu pomočniku .Inriju Leitinger-ju Tletno iu Avguštinu Zinimelu 4letno težk«» in poostreno ječo.
moč in pridnost, ne pa za naloge, za katere je treba profesionalnega znanja, /u taka dela pošlje kapitalist izutVne delavce, delovodje, inženirje i. t. <1. iz Nemčija (ali iz Anglije ali Holandije). .
Na drugi strani producirajo industrija'no zaostale dežele množino ljudi, ki s«» doma ne morejo prehraniti, pa so prisiljeni, da gredo s trebuhom za kruhom. Naj bo delavec iz katerekoli dežele, pa najde [»o vsej Evropi lahko rojak«*. V Nemčiij d«la na tisoče Poljakov. Cehov, Slovencev, Hrvatov, Srbov, Rusov, Italijanov i. t. d. Kljub vsemu nacionalnemu šovinizmu jih sprejema nemška industrija in jih, sprejemajo nemška vclepoftestva, ker jih potrebujejo. Delavci so pa živi ljudje, in med njimi morajo nastajati stiki.
Ta selitev delavstva, ki je v kapita'istični družbi neizogibna, sili delavce v razvitejših deželah. «la sc ne omejujejo le ua domače tlelo, ampak skušajo tudi zaostale dežele privesti v krog socialnih reform, «la s«* zmanjša konkurenca med delavci samimi. Pa tinli vladajoči iščejo nekakšno izravnanje zaradi kapitalistične konkurence; kajti kapitalist, ki mora prispevati za bolniško, nezgodno, starostno zavarovanje i. t. d. in ki mora itak plačevati organiziranim delavcem v svoji deželi boljše plače kakor podjetnik v kraju, kjer je "delavski materijal" po ceni. se čuti oškodovanega napram zadnjemu. Kj«'i* so postale gotove socialne reformo neizogibne, gledajo kapitalisti, «la jih internaelonalizirajo. Takî» se shajajo ofi-cieliie nu-dnarodne konference za varstvo delavcev, za prepove 1 strupenih snovij, za mornariško zakonodajstvo i. t. «I. Vzroka ni iskati v ljubezni «lo širšega kr<tga «lelavcev, ampak če je kapitalistom cne dežele naložena mula butara, tc«laj nočejo, da bi ostali kapitalisti druge dežele brez nje.
Svetovno gospodarst vo »dobiva internacionalen značaj, in vsled tega tudi delavsko vprašanje ue more imeti drugačnega značaja.
Ce vpoštevamo to, moramo pa spoznati, da neizobraženi delavci coklja delavskega giba-
so
nja, pa naj bodo v Ameriki, v Macedoniji ali pa v Indiji.
(iompers se tudi zelo moti, če misli, da bo A-inerika brez obzira na razmere in potrebe kapitalizma. le i/, nekakšnega napačnega idealizma trajni» izključevala take delavce. Zakon se lahko sprejme, pa se tudi lahko ovrže; če bo kapitalizem potrebovsl mase neizučenih delavcev, jih bo importerai magari /. Japonskega, kakor so južni plantažuiki svojčas importirali "črno meso" iz Afrike. Zakon pa bodo morali kapitalistični kon-gresniki enostavno izpreii|eniti.
Ako se zahrani nepismenim delavcem pristop v Ameriko in ostanejo tam, kjer so bili doslej, o-stanejo tudi nadalje nepismeni, in najbrže bo taka tinli še večina njihovih otrok. Tukaj bi pa vendar prej pri-li do kakšne omike, in vsaj drutfi rod gotovo ne bi bil več analtabetičen.
Napaka, zaradi katere si (Jompersovci toliko belijo lase, ne tiči v svobodnem naseljevanju, ampak v metodi večine ameriških strokovnih organizacij. Te niso ustrojene. d;i bi privabljale delavstvo vase, ampak mu zaklepajo duri. V marsikatero unijo je teže dobiti pristop kakor v kakšen ekskluziven klub dolarskih aristokratov. To j«' šteli nied poglavitne vzroke, «la je armada neorganiziranih «lelaveev v Ameriki še tako velika in da imajo organizirani delavci tako hudo konkurenco. Oe bi se to izpremenilo, bi tudi neizobraženi delavci lože prišli do kakšne izobrazbe.
Ako sc naseljevanje omeji, je mogoče, «lasi ni gotovo, ila dosežejo ameriški delavci v tej aH oni stroki košček kakšnega uspeha za danes; za bodočnost pa spravljajo svoj ».položaj le v večjo nevarnost. Tiste tuje delavce, ki jih utegne kapitalizem čez leta iiuportirati naravnost kot ske-l»e. bi do tistega časa že lahko organizirali in poučili, ako bi jim sedaj pustili priti v Ameriko.
Nazadnjaštvo ne more nikdar služiti napredku^ Iu Burnettova naseljeniška predloga je nazadnjaška, zlasti ker obsega še druge, še bolj reakcionarne točke, o katerih bomo še govorili. In ker je nazadnjaška, je r»e more odobriti zaveden delavec, kaj še socialist.
Meseca januarju se.je izvozilo iz držav blaga v vrednosti *,°«r>,5:ir>,(MK) 801,000 v januarju 101.r». Cvozilo se njem jamarju blaga za $184,102,000, lanskega leta pa za $14.*>.5W\000. — kom sedmih mesecev do .'11. januarja $2,181,312,000, »Ii za 64 odstotkov več času prejšnjega leta.. Izvoz je znašal ♦ 1,084.: 000.
Na Kranjskem so se vojaška prebiranja županov vršila dne 24. in 25 januarja, kakor je to bilo določeno. Onim, ki so bili spoznani za sposobne. s«> je pri prcbiralnih komisijah reklo, «la bo«lo (oz. so bili) dne 21. februarja 101« z letniki 1SC8 in 1 Hf»!l vred vpoklicani.
Miljonar Henry Ford je izjavil, da ni nikilar resno mislil sprejeti republikansko kandidaturo
za predsedniško mesto. Pravi, da noče imeti no-henega opravka s politiko. — Zakaj pa ni «lejal tega takoj, ko s«» spravljali njegovo ime na kandidatni listo? Kako j«' rekla lisica, ko je bilo grozdje nedosežno?	_
Kongresni odsek za vpjaške zadeve je odobril predlog zastopnika Kalina i/. Kalifornije, po katerem naj bi se ustvarila industrijalna rezervna armada. Načrt namerava najeti rokodelce, vozni-ke, mehanike, železničarje in šoferje v mirnih časih, «la bi imeli za slučaj vojne tehnično izobražen armadni /.bor. Vojni «lepartement bo izdelal podrobnosti.
Poštna tatvina. Iz zaklenjenega poštnega voza Zedinjenih držav so izginile na še nepojasnjen način štiri vreče, v uiterih je bilo 260 registriranih zavitkov iz Baltimore iu Wushing-tona in del denarne pošiljat ve od zakladništva v Washington«! na nekatere newyorške banke. Škodo cenijo od 1200,000 do enega miljo-na dolarjev. Zvezni detektivi mislijo, «la se je dogo«lila tatvina. Vreče so izginile v soboto ol» pol petih zjutraj na vozu Wilkesbar-re Jersey Central železnice. William K. Cochran, nadzornik new-yorskega oddelka postne službe je «lejal, da se natančno še ne more določiti, kako velika j«' škoda, do-Mep ne pridejo natančni podatki iz onega poštnega urada, kjer so bile vreče sprejete. Ta uradnik je «lejal, «la je sedanja tatvina ena najpredrzn«'jših, kar se jih spominja v svoji službi in «la bi ukradena svota narasla še za več stotisoč dolarjev, če ne bi roparji prezrli še dvoje vreč, v katerih je bilo mnogo denarja od zakladništva v Washingtonu.
Po zatr«lilu poštnih uradov nima razven nekaterih uradnikov na žfdezniških poštnih vozovXi in nekaj železniških uradnikov nihče ključev, s katerimi bi bilo mogoče odpreti vozove. — V soboto zjutraj j<* bilo zelo mraz iu vozniki in čuvaji so prekršili postavo, ker so se šli gret v gorko kabino ua postaji, namestovda bi bili ostali ua vozovih, kakor je njihova dolžnost. Sedaj se vrše . stroge preiskave, ker si oblasti nikakor n«1 morejo razlagati, kako se je rop izvršil.
Zedinjenih
proti $267,-je v letoš-v januarju Promet tese ceni na kot v istí'in v tem času
Bl&gosrčni kapitalisti.
Tobačna tovarna R. .1. Reynolds v Winston ('ah-m, N. C., je osrečila svoje delavstvo s sledečo znamenito obljubo:
"Zadnjega plačilnega dne leta 1016 bomo izplačali vsakemu delavcu na priporočilo precblelav-ea 2 odstotka njegove celoletne plače leta 101."» v gotovini, nk<» bo delal dotičnik vse leto za nas zvesto in prulno, seveda ako bomo i-meli delo zanj. Ta ponudba se lahki» obnovi za prihodnje leto, ako bomo videli, da bodo dc'avci za pr<»tiuslugo pridno in dobro dela-li."
Krasno je, če imajo kapitalisti toliko ljubezni do svojih delavcev! Nekoliko sumljiva je ta ljubezen le zaradi tega, ker se podjetje z vsemi štirimi upira vsaki organizaciji teh nljubljenih" delavcev. Sicer pa priznajmo, da je ponudba sijajna. Delavstvo v omenjeni tovarni zasluži poprečno po šest dolarjev na teden in dela po deset ur rut dan. Torej 1 dolar za deset ur dela. Na leto lahko zasluži .'112 dolarjev. Dva odstotka mu bodo «lali nagrade; to je šest dolarjev. Sijajno! Ampak seveda, pridno in zvesto mora delati, in foreman ga mora priporočiti. "Pridno" se pravi garati kakor črna živina, "zvesto" se pravi izogibati se vsaki organizaciji na st.o milj. In foremanu se je treba prikupiti. Kaj se to pravi, ve vsak delavce, ki ni na glavo padel.
Spionaza.
Pomožni «listriktni pravilnik Edward \V. McDonald je izjavil, da so našli načrte ameriških utrdb v posesti dveh mladih Nemcev, Richarda pl. Arenda in Rudolpha pl. Klaehta. ki sta bila aretirana zaradi suma neke poštne goljufije. Aretirana sta bila na 471 zapadna 22 ulica v New Vorku, odkoder sta baj«' po pošti pošiljala beračil-na pisma. Neka dphrotlelna družba je pedala svojega zastopnika, da bi preiskal zadevo, če sta prosilca r«'s podporo potrebna. Toda Klaeht in Arend sta baje odklonila vsako pomoč od družhinega zastopnika. V svojih beračilnih pismih, ki sta jih pošiljala raznim o-seham v New Vorku, sta baje na-tnigavala, «la sta poročnika v nemški armadi in potrebna denarne pomoči. Tudi sta zatrjevala, da sta iz odličnih rodbin v Nemčiji.
Povsod zastrupljena juha. v
Iz Snu Ffancisca poročajo — nekam pozno: Več kakor 40 oseb, izključno pastorji iu njihove žene. je težko obolelo, ko so se udeležili pojedine na čast pastorjev met«»di-stovske cerkve. Banket se je vršil že 22 februarja, toila o zastrup-1 je 11 ju se je zvedelo š««le sedaj.
Odkod neki vedo, db je bilo 'zastrupi jen je	/
Socializem, paicifizem in sorodno.
Etbiii Kristan.
BURŽVAZNO MIŠLJENJE
(klkar se je v Ameriki razvila intenzivnejša Uiftkusija o militarizma, "preparedness," obrambi in orožju sploh, diskusij«, ki je vsled zel« znatnih vojnih zahtev vlade tako razumljiva, da se ji mora čuditi le človek, ki odvrača oči od trdih realnih dejstev, imo že večkrat culi in čitali besedo, da se tisti, ki nočejo meninie tchinič brezpogojno in za vsako ceno odklanjati orožja, še ni*to otresli huržvaznega in malomeščanskega mišljenja.
Ce nočemo verjeti, da se izrekajo take besede s slabim namenom, zato da bi se zagovorniki ljudskega ohoroženja brez tehtnejših argumentov ponižali in diskrcditirali v očeh onih, katerim ni materija lega vprašanja dovolj znana, moramo reči, da so take besede vsaj zelo nepremišljene. Kajti če bi bilo v njih kaj resnice, tedaj bi zadelo to očitanje ravno tiste može, ki srno jih vedno smatrali za največje učitelje socializma. Celo o Marxu, o znanstvenem očetu modernega socializma, ki je nadvse precizno pokazal ločilne črte med razredi, bi morali tedaj reči, da je obtičal — v meščanskem in malomeščanskem mišljenju. To bimorali tedaj reči tudi o Engclsu, o Kautskem, o Adlerju,
0	Vaillantu, skrafrka o celi vrsti onih, ki so ustvarili socialistično literaturo in zgradili stavbo znanstvenega socializma do sedanje višine.
Skrajno nepremišljene so tiste besede, kajti e« hi žo hoteli govoriti v takem narečju, hi morali reci, da so ravno tisti, ki zahtevajo "ruir za vsako ceno" in "odpravljajo" orožje že v tedanji driiž-hi s sveta, zaostali v bur/.vaz::ih idejah in da se še niso dovolj utrdili v socialističnem mišljenju.
Stvar je namreč ta, da je pacifizem te vrste, propaganda za absoluten mir brez obzira na družabne razmere, odklanjanje orožja v vsakem slučaju plod meščanske. nikakor pa ne socialistične ideologije.
UTOPIČNA IDEOLOGIJA.
V svoji jako dobro znani knjigi "Razvoj socializma iz utopije do znanosti" pravi Friedrich Engels, govoreči o utopičnih socialistih Saint Simonu, Fourieru in Owenu:
"Kakor prosvetljevalci (pred francosko revolucijo) hočejo vpeljati državo razuma in večne pravičnosti; ali njihova država j«* oddaljena od one prosvetljevalcev kakor nebo od zemlje. Tudi 'po načelih teh prosvetljevalcev urejeni meščanski svet je (po nazorih utopistov) nerazumen in krivičen, pa gre zato v ropotarnico kakor fevdalizem in vse prejšnje družabne razmere. l)a ni doslej na svetu vladal pravi razum in pravičnost, prihaja le odtod, da ju niso ljudje prav spoznali. Manjkalo je pač ženialnega posameznega moža, ki je sedaj nastopil in ki je spoznal resnico; da je se-\daj nastopil, da se je resnica ravno sedaj spoznala.
1	ni iz zveze zgodovinskega razvoja nujno sledeč, 'neizogiben dogodek, ampak čisto srečen slučaj.
.fjliahko bi se bil ravno tako rodil pred 500 leti in bi bil tedaj prihranil človeštvu 500 let zmot. bojev in trpljenja."
Taka je tudi ideologija pacifistov.
Oni v meščanskih vrstah spoznavajo, da je vojna nerazumna, strahovito nerazumna reč; in tudi krivična je, grozno krivična. Itrez obzira na vse drugo je nerazumna in krivična, ker ne more meč dokazati, kdo ima prav. Saj je resnična pravica lahko na strani slabejšega; močnejši pa zmaga. tudi če zastopa krivico. To strašno tiezmisol-noHt so spoznali pacifisti, in sedaj je treba po njihovem mnenju le pokazati to resnico v čim jasnejši luči. in razum mora zmagati. To mora hiti konec vojne.
Ali kakor ni rojstvo ženialnega posameznika, ki spoznava veliko resnico, le srečen slučaj, tako je vojna "iz zveze zgodovinskega razvoja sledeč, nujen dogodek," in b' tako more socialist gledati nanjo.
SOCIALNI ZAKONI SE NE IZMIŠLJAJO.
Engels opisuje zgodovinski položaj v dobi u-topistov, in pravi:
"Ta zgodovinski položaj je imel tudi ustanovitelje socializma (namreč utopičnega, prcdinar-• ksističnega socializma) v oblasti. Z nezrelim stanjem kapitalistične nrodukcije, z nezrelim razrednim položajem so se vjemale tudi nezrele teorije. Rešitev družabnih nalog, ki je bila še v nerazvitih gospodarskih razmerah skrita,, naj bi se bila porodila iz glave. Družba je kazala le napake; da odstrani te, je bila naloga mislečega razuma. Slo je za to, da se iznajde nov, popolnejši sistem družabnega reda in da se vsili ta družbi od zunaj, s propagando, če mogoče z zgledi vlomih eksperimentov. Ti "novi socialni sistemi so bili vnaprej obsojeni na utopijo; čimbolj"so se izdelavali v posameznostih. tembolj so ae morali razlezti v čisto fantastienost."
Pacifisti izmišljajo sistem svetovnega miru iz glave. Nič jih ne ženira dejstvo, da živimo v kapitalistični družbi, da so v kapitalističnem redu konflikti nujni; tudi to jih nc moti, da so razredi, da so konflikti med razredi nujni, da se ti nujni konflikti ostre. Oni imajo svoj sistem svetovnega miril. V njihovih glavah sc je porodil, in sedaj gs je treba s propagando oktroirati družbi. Nič ne dei da so razmere nasprotne držahnemti in svetovnemu in'-u! ,Oni verujejo tvojim glavam, svojemu razumu, ne t>a razmeram. Oni imajo propagando. In — kakor socialni utopisti — hi radi imeli tudi eksperimente za zgled. Ce ne morejo doseči, da bi sc na njih migljaj na vsem svetu naenkrat odložilo orožje, naj ga odloži Amerika. Potenn bodo vse druge dežele na zemlji uprlo svoje oči v Zcdinjene države, osupnile bodo, spoznale bodo krasdlo življenja brez pušk in kanonov, pa bodo pod mogočno sugestijo vpeljal^ večni mir!
PROPAGANDA IN MATERIJALNE RAZMERE
Oh! Propaganda ni nikdar premagala razmer iu uspeh je imela le tedaj, če sc je v jemala z razmerami. Komunistične kolonije po Ameriki, naj so bile ovvenskc, fourierske ali ikarske — in bilo jih je lepo število! — niso izpreobrnile sveta, ampak so sc pod pritiskom razmer same "izpreobrnile;" ali so se razpadle, ali pa so postale kapitalistične. Tukaj ne velja pregovor, da "zgledi vlečejo."
Tudi vojne ni mogla preprečiti vsa propaganda pacifistov. In tudi vzorni eksperimenti ne. Kajti Belgija je tak vzoren poizkus. Ona je ne v-• traína dežela, vse velesile ,so "garantirale" njeno nevtralnost, tudi Nemčija je bila med temi giran-ti. Itelgija se kljub temu ni ubranila vojni' in slavnostna izjava njene nevt't'nosli je postala čez noč "navaden kos papirja."
In kakor ni mogla propaganda doslej preprečiti vojne, ker je utemeljena v razmerah, tako je tudi za na prej ne bo, dokler ne bodo odstranjene razmere, ki jo povzročajo.
Znanstveni socializem pa odlikuje ravno to, da spoznava, kaj je mogoče in kaj ni mogoče, da nc drvi za nemogočim, ampak hoče uresničiti mogoče. iu se upira tistim, ki pridigajo nemogoče, ker s tem le ovirajo tisto, kar je mogoče.
' DOBRO SRCE IN INTELIGENCA.
Hilhjuith pravi v uvodu svoje knjige o ' Zgodovini socializma v Zedinjonrh državah:"
"Moderni socializem nc postavlja svojih lipov na dobro srce ali na inteligenco ljudi, ampak na moderno tendenco soeializiranja industrije; on ne daje fantastičnega načrtka kakšne popolne družabne zgradbe, ampak postavlja realistično teorijo korakoma se razvijajočega družabnega napredka ... "
V kapitalistični družbi ne more ideja svetovnega miru in popolnega razoroženja apelirati na nič druzega kakor na dobro srce in na inteligenco ljudi. In to je brezuspešno, tt>rcj nima za socializem cene. Moderna tendenca v industriji, ki gre za socializiraujein, daje socializmu na gospodarskem polju zagotovilo, da se bodo uresničile njegove zahteve. Te tendence ni socializem izmislil, ampak preiskujoč jo je odkril. *
'jSociali ¿ce m sedaj — pravi Engels — ni več slučajno odkritje te ali one ženialne glave, ampak nujni produkt boja dveh zgodovinsko nastalih razredov, proletariata in b ur/v« z i je. Njegova naloga ni več, da izdela čim popolnejši sistem družbe, ampak da preišče zgodovinski gospodarski tok, iz katerega sta nujno izšla ta razreda iu njiju nasprotje, in da odkrije v tako nastalem gospodarskem položaju sredstva za rešitev konflikta." lit na drugem mestu pravi: "Teh sredstev ni izumiti iz glave, ampak z glavo odkriti v predležečih materijalnih razmerah produkcije.
Prav tako se tudi ne more idealno razmerje med državami, narodi, razredi izumiti iz glave, ampaik glava inora poiskati zakone tega razmerja iu potem mora ravnati po teh zakonih.
Socialistično raziskavanje konfliktov med posameznimi skupinami človeške družbe kaže, da ni ideja svetovnega miril brezupna, ampak da se more uresničiti šele tedaj,, kadar pnde kapitalizem. In ker je boj proti kapitalizmu, namivč hoj za porušen je kapitalističnega sistema, ne pa {«roti-kapitalistični boj v zmislu male buržvazije, anti-trustarjev in podobnih reformatorjev, specifična naloga socializma; ker je svetovni mir posledica socializma; ker pred uresničenjem socializma ne pridejo pogoji svetovnega miru, ne spada pacifi-zem sploh med posebne naloge socialističnih strank.
Misel, da more propaganda, apel na dobro srce in na inteligenco ljudi preprečiti vojne in ustanoviti svetovni mir, ni socialistična, ampak bur-žvaznn.
VOJNA IN SOCIALIZEM.
S tem nikakor ni rečeno, da se socializmu v »vdanji družbi sploh ni treba brigati zo vojno in mir iu da mora to indifereritno prepustiti huržva-ziji iu vladajočim faktorjem. Normalno je mir za razvoj socializma ugodnejši od vojne. Normalno: ali izjeme so tudi tukaj mogoče.
Kautskv pravi v knjigi 'Socialna revolucija:' "Sredstvo, da se pospeši politični razvoj in da spravi proletariatu posest politične moči v roke. postane buli ko tudi vojna. Vojna se je že cesto izkazala kot zelo revolucionaren faktor. Dobe se historične sitvaeije, v katerih je revolucija potrebna za nadaljni paprede'k družin*, revolucionarni razredi pa «o preslabi, da bi porušili vladajoče silo. Ne sme se misliti na nujnost r »volueije v tem zmislu. kakor da bi dobili vstajajoči razredi v pravem trenotku tudi pravo moč za to. Tako sinotreuo svet žal ni urejen. So sitvaeije, v katerih je neizogibno potrebnp, da so nadomesti vla-dajoči razred z drugim, pa vendar zna prvi dr/ati zadnje v trajni zatiranosti. Ce traja to stanje predolgo, Y<mIhj «e skazi in razpade vsa družba.* Pogostoma pa izvrši v takem položaju vojna nalogo. kateri ni vstajajoči razred dorasel. To izvršuje po dvojih potih: Vojna sc 110 more voditi brez napetja vseh ljudskih sil. Ce obstaja globok razkol v narodu, prisili vojna gospodujoči razred, da napravi vstajajočemu koncesije, da ga intore-sira na ohčnosti (državi) in mu tako izroči moč, katere ne bi bil dosegel brez vojne.
"Ce ni gospodujoči razred sposoben za tako žrtev ali če je že firepozno zato, teda j dovode vojna kaj lahko do poraza na zunaj, ki itna notranji polom za posledico. Tedaj zruši režim, ki ima v vojski glavno oporo, s tem, da zlomi to.
"Tako se jo vojna neredko pokazala kot sicer brutalno in uničujočo, pn vendar kot uspešno sred-
stvo napredka v okolščinah, ko so ostala drugu sredstva brezuspešna."
Kautsky daje tudi zglede za svoje argumentiranje, in alučaje, ki jih on navaja, bi bilo mogoče iz zgodovine še zelo pomnožiti. .
Take izjeme je absolutno treba vpostevati. Socialist ne more smatrati zgodovine Človeštva; kakor pravi Engels "za pusto zmedo nezmiselnih uasilstev, ki no pred sodnim stolom dozorelega filozofskega razuma vsa enako vredna, da se zavržejo in ki jih je najbolje čimprej pozabiti ; "in tudi o vojnah ne more Človek, ki pojmuje zgodovino materi jal i stično, enostavno reči: "Vsaka vojna je barbarska brutalnost." Vsaka vojna je bila zgodovinsko nujna, kajti nujno je bilo vse, kar se je zgodilo; to se pravi: Vse, kar se jo zgodilo, se je moralo zgoditi, ker so bili vzroki taki, da so porodili take dogodke. Marsikatera vojna pa je hila tudi zgodovinsko potrebna, to se pravi potrebna, da je premagala sile, ki so ovirale sicer nujni razvoj.
SOCIALIZEM IN MIR.
Kljub temu: V normalnih razmerah je mir za razvoj socializma ugodnejši od vojne. In zato ima ftocializem pravico in z njo spojeno dolžnost, da se bojuje za ohranitev miru. Ampak s tistimi sredstvi, ki jih ima na razpolago, s svejimi sred-stvi^ne pa z gledališkimi rekviziti meščanskih pacifistov. Dolžnost ima, «la se bojuje za ohranitev miru z ozirom na razmere, v katerih živi družba ; torej ne sme postajati utopičen, ne sme se vdajati, medtem ko na oni strani uči, da spada med produkte kapitalističnega sistema tudi vojna, na drugi strani fantaziji, da bo mogoče ravno v tem sistemu ohraniti mir in preprečiti vsako vojno a tout prix le z njegovo voljo.
Med tista sredstva, s katerimi je mogoče zmanjšati nevarnost vojne v kapitalistični družbi, spada tudi ljudsko oboroženje. O tem. bom pozneje posebej govoril. Tukaj povdarjain le to, da je tako oboroženje z vseiiiir^lemokratičnimi atributi, tako v resnici antinlimarističiio oboroženje realno, inaterijalno sredstvo za uspešnejšo o-hranitev miru, medtem ko je klic 'Dol z orožjem!' čisto idealistično, v sedanjih razmerah, ki onemogočajo njegovo uresničenje, tofej popolnoma neuspešno, utopistično, nesocialistično sredstvo.
SEDANJA VOJNA.
Tudi Kautsky kljub svoji povsem realni sodbi o vojni ne zagovarja, ne želi, ne kliče vojne. Ampak zaslepiti se nc da. On, ki je sedaj v odločni opoziciji proti večini socialno demokratičnega kluba v nemškem rajhstngèi*je že v letih 1902 -1911, ko so izšle tri naklade njegove "Socialne revolucije", resno računal z možnostjo vojne v Evropi.
Na enem mestu pravi:
"Zapadna Evropa pa nikakor ni varna vojno. Nasprotno!"
- In na drugi strani :
"Edino jamstvo miru leži danes v strahu pred proletariatom. Treba ho počakati, kako dolgo bo (ta strah) vztrajal vpričo množečih so vzrokov konflikta. Tu imamo celo vrsto sil, ki jih obvladava brezvestna, brutalna klika junkerjev ali pa mož visoke finance. Od teh sil in njih nasprotij grozi danes svetovnemu miru največja nevarnost. Računati moramo z možnostjo vojne v doglednem času, s tem pa tudi z možnostjo političnih potresov, ki so izlijejo direktno v prole-tarične vstaje ali pa jim vsaj odpro pot."
NE KRIVO RAZLAGATI!
Tudi Kautskv je vedel, da so ljudje, ki radi zasučejo besede — tudi v sedanjih diskusijah o-pazjijenio to — pa je dodal :
"Naj me nc razumejo napačno. Jaz preiskujem tukaj, ne prerokujem iu še manj izrekam želje. Preiskujem, kaj lahko pride, ne razlagam, kaj bo prišlo, in še posebno ne zahtevam, kaj naj pride. Če govorim tu o vojni kot sredstvu revolucijo, so to no pravi, da želim vojno . . .
"Ampak tza našo želje no gre. Res je, da delajo ljudje sami svojo zgodovino, ampak oni ne izbirajo po svoji volji problemov, ki jih je rešiti, niti ne okolščin. v katerih žive iu smlstev, s katerimi rešujejo probleme. Ce hi šlo za naše željo — kdo izmed nas nc bi imel mirne pot i rajši od nasilne, kateri morda naše osebne silo niso doraslo. ki nas morda samo pogoltne. Ali naša naloga ni izražati pobožne želje in zahtevati od sveta, naj se jim vda. ampak spoznavati dano nalogo, okolščine in sredstva, da moremo zadnje (sredstva) smotreno porabiti za rešitev prvih (nalog.)
"Raziskavanje dejstev, to jo temelj racionalne politike. Raziskavanje dejstev jo bilo, kar me jo privedlo do ^prepričajnj. katero sem izrazil že v prvi nakladi tega spisa, da se zopet bližamo revolucionarni periodi; do prepričanja, katero je potrdil prej kot som pričakoval, izbruh rusko revolucije.
Tudi jaz bi prosil,: Ne napačno razumevati! Posebno: Ne namenoma napačno razumevati ! Vsi socialisti, ki zagovorjajo ljudsko oboroženje, imajo argumente, socialistične argumente za to. In taki argumenti se ne pobijejo, če se kujejo fraze "soeialpatrioti ", " VcrteidigungsBOziafisti" i. t. <1.
LJUDSKO 0B0R02ENJE
Družba, v kateri živimo, ima orožje. "Naša naloga ni. da izražamo pobožne želje in zahtevamo od sveta, naj se jim vda;" svet so jim no bo vdal, ker ga ne moremo prisiliti. Orožja ne bo odložil. To orožje kontrolira kapitalistični razred. Mi hočemo, da naj ga kontrolira delavski razred. Švica je dokaz, da se to vsaj doloma lahko doseže; z naraščanjem socialist it .ie politične moči so u-speh lahko poveča. Zahteva jo torej realna, ra-eionalna, in kdor jo izreka v soglasju z interna-
cionalnimi sklepi in z naznamenitejšimi socialističnimi teoretičarji, ima pravico odklanjati nezini-seine psovke a la "idiotična filozofija", "socialni patriotizem" in "zaostalost v buržvažnih idejah."
Ljudsko oboroženje, s katerim je seveda logično v zvezi tudi zahteva, da zna ljudstvo orožje rabiti, je zame. kakor sem že večkrat naglašal, v prvi vrsti razredno vprašanje proletariata; ljudsko oboroženje leži v interesu socialne revolucije. Nikjer nisem trdi1, da doseže proletariat le-z oboroženo silo politično moč. Niti tega ne trdim, da bo brezpogojno moral rabiti orožje. Ainpak gotovo je to, da ima neoborožen proletariat naj slabše upanje na zmago proti oboroženemu kapitalizmu.
Domnevanje, da je hotela Internaeionala nastaviti huržvaziji past, da ji jo hotela nasuti peska v oči, ko je zahtevala ljudsko oboroženje, mora pač vsak misleči socialist odkloniti. Internacionalni kongresi niso sklepali rcsobicij za buri-vazijo, arnpak za proletariat. In če je imela Internaeionala v svoji glavni točki dovolj poguma, da je jasno preciziral zahtevo socialne revolucije, smrt kapitalističnega sistema, tedaj se ji ne more podtikati, da je za sekundarne točke rabila jezuitsko zvijačnost.
Resnica je, dt je socialistična stranka to zahtevo temeljito obravnavala in se je z njo odkrito, brez vsake zahrbtnosti bavila. In smatrala jo jo za prolotarsko revolucionarno zahtevo, kar jo tudi v resnici.
OROŽJE LAHKO POMENI MIR.
Popolnoma sc strinjam s sodrugom KJobodi-noin, ki pravi v onem svojih izvrstnih člankov v " Internacional Socialist Review :"
".laz pravim "posedovati oboroženo vilo." Kajti delavskemu razredu, poseduj oče mu obvože-no silo prav lahko ne bo treba rabiti je."
In zato verjamem, da je oboroženo ljudstvo močna garancija za mirno izvršitev socialne revolucije. Oborožen kapitalizem napram neoboro-ženetnu ljudstvu jo najhujša grožnja za strašno prelivanje krvi in za — neuspeh proletariata.
Nezadostno oborožen ali pa sploh neoborožen kapitalizem napram oboroženemu proletariat!! izgubi svojo provokatorično silo. Oborožen proletariat tedaj lahko izvrši svoje revolucionarne reforme v tem slučaju brez strahu pred kapitalističnim uporom, pred kapitalistično prot ¡revolucijo. To se pravi: Lahko jih izvrši mirno, brez prelivanja krvi.
S čimer žuga orožje pod kapitalistično kontrolo, to prepreči orožje pod delavsko kontrolo.
MISLITI NA VSE SLUČAJE.
Kako poteče socialna revolucija, ne mero nihče prerokovati. Oni, ki nam podajajo ves načrt mirnega razvoja, kakor da imajo vse črno na belem. so v gibanju naravnost nevarni; kajti če hi se proletariat povedel za njihovimi idilami, bi lahko doživel najusodnejše razočaranje, čim bi šlo prvo prerokovanje v kose.
Vsi želimo miren razvoj; nihče ga no more garantirati. Zato mora biti proletariat pripravljen za vse slučaje, za mir in za boj. In naša pro-kleta dolžnost je, da povemo proletariatu to resnico. ne pa da ga zazibamo v kakšne rožnate sanje, iz katerih bi se lahko danes aH jutri zbudil v — krvi, ki bi tekla brez uspeha.
Kautskv. ki je spisal predgovor za peto izdajo Engclsove "Entwicklung des Socializinus," pravi tam:
"Še ni mogoče dogledati, kakšne oblike dobe revolucionarni hoji, ki izvirajo iz teh rastočih nasprotij."
Jat si ne domišljam, da imam boljše oči od Kautskega, pa zato tudi ne pravim: "Jaz vem boljo od Tebe; vse pojde mirno, parlamentarno in brez kapljice krvi."
IDILE V ZRAKU.
Takim, ki tako govore, odgovarja Kautskv sam v žo omenjeni knjigi o "Socialni revoluciji" v poglavju "Demokracija:"
Imamo vrsto političariev, ki trdijo, da napravi le despoth'iio gospodstvo kakšnega razreda revolucijo potrebno, demokracija pa jo napravi nepotrebno. In toliko demokracijo, kolikor je potrebno, da se -»mogoči mirni, nerevolucionar-ni#) razvoj, imaim baje že v vseh kulturnih deželah. Povsod je mogoče ustanavljati konsilmna f društva, ki ustvarijo s svojim razširjanjem tudi lastno produkcijo iu tako polagoma ali stanovitno izpodrinejo kapitalistično produkcijo z enega polja za drugim. Povsod je mogočo organizirati strokovna društva, ki omejujejo moč kapitalista v njegovem podjetju, vpeljujejo namesto absolutizma konstitucionalizcm v tovarno in tako polagoma pripravljajo prehod k republičanski tovarni. Skoraj povsod pride socialna demokracija lahko v občinske svete, vpliva na javna dela v interesu delavstva, razširja krog mtinicipabiih nalog, omejuje s stalnim razširjanjem kroga občinske produkcijo privatno * «alukcijo. Naposled pride socialna demokra .ja v parlamente, pribori si tam več iu več vpliva, omeji moč kapitalistov z delavskimi varstvenimi zakoni in razširja obenem holjinbolj krog državne produkcije, s tem da deluje za podržavljen je velikih monopolov. Tako zraste s porabo demokratičnih pravic na žo danes danili tloh polagoma hrez vsakega potresa kapitalistična družba v socialistično, revolucionarna osvojitev politično moči od strani proletariata postane nepotrebna, stremljenje po njej torej direktno škodljivo, ker no moro povzročiti nič druzega (Nadaljevanje na t», strani.)
°) Kautskv tukaj ne misli na revolucijo kot profitsna sebi; to dokazuje žo beseda "mirni." Dokaza' bom pa to še natančneje.
ADVKRTIBKMHNT
SLOV. DELAVSKA
UeUwflieae dM M. »»n»«
IMS.
PODPORNA ZVEZA
UkMHrinM Mrtli 1M « ar Url Pwui.
SOCIALIZEM, PACIFIZEM IN SORODNO.
Sedež: Conemauyh, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: FBANK PAVLOVOlC, Main St., Conemaugh, P».
Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 2, bo* 50, West Newton, P». Tajnik: ALOJZIJ BAVDKK. 46 Main St., Conemaugh. P».
Pomorili tajnik: IVAN PROSTOR, 1098 Norwood Bd., Cleveland, O. Blagajnik; JOSIP ZELE, 6108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomoini blagnjr ik: JOH1P MARlNOlO, 5805 St. Clair Ava., Clovalaad, O.
ZAUPNIK:
ANDREJ VID RICH, 170 Franklin Main St., Conemaugh, Pa.
* NADZORNIKI:
VILJEM SITTER, 1. nadzornik, 46 Main St., Conemaugh, Pa. FRAN TOMAŽlC', 2. nadaornik, Gary, Ind., Toletton, Sta., box 73. NIKOLAJ POVÄE, 3. nad«., 1 Craib St., Numrey Hill, N. S. Pittsburgh, Pa.
l»OROTNIKI:
IVAN GORŠEK, 1. porotnik, Bot IM, Radley, Kansas. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 1400 E. 52nd St., Cleveland, Ohio. ALOJZIJ KARLINUER, 3. porotnik, Öirard, Kansas, R. F. D. 4, Bo* 86
VRHOVNI ZDRAVNIK: F. J. KERN, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
POMOŽNI ODBOR: GLAVNI URAD v hiii A t. 46 Main St., Conemaugh, Pa. 6PENDAL IVAN, Conemaugh, Pa., Bo* 781. GAČNIK IVAN, 425 Coleman Ave., Johnstown, Pa. GAB RENAJA JAKOB, Bo* 422, Coaemaugh, Pa. BOVC FRANK, R. F. 1). 5, Box 111, Johnstown, Pa. atUHODOLNIK IVAN, Box 273, South Fork, Pa. ZOLEB ALOJZIJ, Box 514, Conemaugh, Pa.
Uradno Glaiilo: PROLETAREC, 4008 W. 31it St., Chicago, 111. Cenjena druitva, o*iroma njih uradniki, so uljudno proäeni, pošiljati ver dopise in denar naravno*t na glavnega tajnika in nikogar drugega. Donar na; m potil ja glasom pravil, edino potom Poitnih, Expreinih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov.
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kakf pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da te v pri hodnje popravi.
Cleveland, Ohio.
Mesto (.'le vda ud jc dokaj znano javnosti, posebno ker prebiva v njem in okolici približno do 2.V 000 Slovencev. I)a je slovenski narod v večini se zelo optimističen, nam je pokazala praksa največ v preteklih par letih, ker se je hotelo marsikaj reformirati ali u-stanoviti; a ker započeta akcija ni bila zgrajena na pravem fun-damentu, se je sama ob sebi zopet porušila.
Po vsakem takem poskusu so nastale velike opozicije, katere so ovirale namenjeno uvedb«», in smer namena se je morala zasukati in ubrati drugo pot, dokler ni popolnoma zabredla na nepravo in tam obtičala.
Sorazmerno s časom se vedri tudi človeški um, katerega smoter je odpraviti 'nerabno in sli bo in nadomestiti 3 takimi sredstvi, ki bodo človeštvu več basnila, najsi bo na duševnem ali materijal-nem polju.
Napredek tu v Clevelandu je zelo omejen, in zavzem t nekaho polževo pot, pa naj si bode v političnem ,socialnem ali ekonomičnem gibanju.Da pa ne bo zanaprej vedno na istem stališču, ali bi mogoče še zašli na rakovo pot, se je pričelo tukaj živahno delovati za napravo svoje lastne stavbe, katera naj bi bila last vseh tistih društev, ki bi v ta namen financielno pomagala.
Že v 1. 1914 ve ¿e pričela gotova masa zanimati in delovati za zgradbo SI. Doma, kar pa je vsled meni neznanih vzrokov v miru zaspa-
lo do sedanje zopet ne obuditve. Ker je pa sedaj že nekoliko cela funkcija v prilog zgradbe SI. Doma vsaj forntelno v dobrem tiru. priporočam vsem tistim, ki imajo in bodo imeli tozadevne naloge, da se ne ustrašijo požrtvovalnega in napornega dela. ampak da vsak po najbolji previdnosti pomore, da se zaželjene ideje uresničijo in da bomo enkrat imeli svoje lastne prostore, v katerih naj bi revni proletariat zajemal izobrazbo in zabavo, katera je tukaj zelo pogrešana.
Vsak človek najsibo tu bivajoč ali pa če se je sploh že mudil v tem mestu, je moral uvideti potrebo lastnega SI. Doma in priznati moramo, da sedaj nimamo primernega prostora, ki bi ustrezal ljudskim potrebam glede na zabavo in izobrazbo, ki bi se posebno v tej sezoni lahko bolj goiila. Že precejšnje število pod. društev se je javilo, da prevzamejo obveznost za zgraditev SI. Doma in upati je. da se še ostala društva odzovejo in pripomorejo do ugotovitve za-počete akcije.
Dr. Delavec št. 51 S. I). P. Z. je na zadnji redni tnes. seji sklenilo da se pridruži ostalim pod. druš tvom in po možnosti denarno pri speva za nameravani Si. Dom.
Ker je pa bila udeležba član stva na zadnji seji bolj skromna se obenem obveščajo vsi člani o menjenega društva, da se- prihod nje seje udeleže, ker je neobhod no potrebno, da se o več zadevah razmotriva in reši v dobrobit član stva in zveze.
Najvažnejša točka je glede pri hodnjega glav. zborovanja S. D P. Z., katero se ima vršiti prvi te den v mes. majiiiku ali v jeseni t l„ kakor bo članstvo odglasovalo Zatorej apeliram na slehernega člana, da se gotovo udeleži pri hodnje seje dr. Delavec št. ôl S I). P. Z.
Jae. Kocjan.
Ringo, Kans.
Tredništvo Proletarca!
Na seji J. S. kluba štev. 150, ka tera se je vršila v petek dne 25 feb. zvečer v navzočnosti 14tib članov, se je sklenilo, da se odslej naprej zboruje vsak drugi petek zvečer ob 7. v navadnih prostorih Torej to pomeni, da zboruje klub vsaka dva tedna po enkrat: to naj cenjeni sodrugi vzamejo na znanje ter se vedno rednih sej u deležujejo.
Da je klubova seja povzela ta korak, je bilo neobhodno potreb no že zaradi jesenskih volitev Pred volitvami ho vedno prihajalo kaj na klub, kar bo potrebno takoj rešiti ter odposlati okrajnemu tajniku, pa je edino na ta na čin. da se večkrat zboruje, redno poslovanje omogočeno._
Velikokrat «cm že čul tega ali onega sodruga kritizirati, češ ta ali oni kandidat ha volilnem tike-tu mi ni po volji. Sodrugi! Po toči zvoniti ne pomaga nič; ako pride kateri kandidat na volilni list da Vam ni všeč, ste krivi tega sami, ker se ne udeležujete sej in se ne seznanjate s sonlrugi, katerih je že sedaj vsepolno, ki žele ta ali oni urad sprejeti. Kdo bo urad dobil, to imate pa Vi. sodrugi. odločiti. Poslužite se torej ugodne prilike — pa na delo I
Sprvim avgustom poteče pogodba rudarjev v tukajšnjem o-kraju. Kaj se bo takrat zgodilo, ni nikomur znano, vendar pa bodi mo pripravljeni na vse, tudi na najslabše.
Sedaj imamo v tukajšnjem o kraju v uradu šerifa, moža na svo jem mestu, kar je velikega pome na za rudarj»* v slučaju stavke. To spoznamo, ako se le spomnimo na skušnje in slabe posledice, ki so nastale radi šerifov, ki so bili ka
(Nadaljevanje
kakor motenje tega polagoma ali zanesljivo se razvijajočega procesa.
"Tako govore nasprotniki revolucionarnega razvoja.
"Dražcstna je idila, ki nam jo slikajo; iu tiuli tukaj «e ne more reči, da je iz trte izvitu. Dejstva, na k itéra se opirajo, res obstajajo. Ali resnica, katero nam dajejo, je tudi tukaj *e polo-vična resnica. Nekoliko dialektičnega mišljenja bi jim bilo pokazalo celo.
"Ta idila velja namreč le tedaj, če se vzame, da raste en del nasprotja, prolétariat, sain in da pridobiva moč, dočim ostane drugi del, buržvazija, nedotaknjen tam, kjer je. Tedaj mora seveda proletariat polagoma, tiuli brez revolucije, zrasti buržvaziji čez glavo in jo neopaženo ekspropri-irati.
"Ali stvar dobi drugo lice, Če se vzame tudi druga stran v poštev in se vitli, da pridobiva tudi buržvazija moč in da jo spodbuja vsak napredek proletariata, da iznajde iu izrablja nove metode odpora in zatiranja. Kar se ?.di ob enostranskem ogledovanju kot polagoma se vršeče, mirno zraščanjc v socializem, postane tedaj organiziranje v<Mj«o večjih množic bojevnikov, izdela vanje in poraba močnejših in močnejših bojnih sredstev, trajno razširjanje bojišča, torej ne polagano pre-maganje razrednega boja z vse sa njem kapitalizma, temveč reproduciranjc boja na vedno večji lestvi in poglobitev posledic vsr.xe zmage in vsakega poraza."
Tako Kautskv.
Kdo ne razume, da govori zadnji njegov odstavek o vse'i možnostih, ne le o boju v prenesenem zmislu, ampak tudi o boju i orožjem — ne po volji proletariata, ampak po volji kapitalizma, ki je pripravljen rabiti orožje za ofenzivo in za defenzivo ?
Kautskv govori na drugem mestu o zadnji ruski revoluciji in o možnosti barikadnih bojev v za pa < lui Evropi — kar bom še citiral — tako da ne more nihče dvomiti o pomenu, ki ga ima beseda "revolucija." kadar jo rabi v taki zvezi.
Proletariat pridobiva moč, kapitalizem pa tudi. In ta ue spi, ne sanjari, ne fantazira. Organizira se in pripravlja — za vse slučaje.
s 5. strani.)
»
AMERIŠKI KAPITALISTIČNI MILITARIZEM
Ne vidimo li tega v Ameriki? Zlasti vslcil vojne raste kapital v tej\leželi kakor v pravljici; domači kapital se čudežno množi, tuj kapital prihaja v deželo, in s tem postaja mednarodni kapital holjiubotj interesiran glede na razmere iu razvoj v /edinjenih državah. Vsaka reforma se dotika boljinbolj tudi kapitalistov onkraj morja.
Kapital jc glavna moč kapitalizma, to se razume samo po sebi. To inoč pa hoče tudi zavarovati kakor cesar ali kralj svoj tron.
In sedaj si ustvarja ta kapitalizem militari-stično silo. Ne le zato, ker bo imel kapital profila od vojaških naročil, ampak tiuli za to, ker mu policija, konstabli, miličarji ne zadostujejo več za obrambo njegovih interesov, zlasti za obrambo proti delavstvu. Ni jim mnog(» mar, nli se ustanovi kolonialna armada, ali pomnoži s*danja stalna armada, ali federaUzira milica. Vprašanje, kateri sistem je boljši za obrambo dežele, mu ne dela sivih las. Le več oboroženih v kasarnah, av-tokratično organiziranih z.Jiteva, da bo bolje kos "domačemu sovražniku."
To niso priprave za to, da se kapitalisti mirno vdajo, če dobe socialisti danes ali jutri večino v kakšni državni legislaturi ali v kongresu, pa začno temeljito reformirati. To so priprave za upor z vsemi sredstvi, za falsifieiranje volilnih rezultatov, za teroriziranje pri volitvah po zgledu Ku-Klux-Klanov po civilni vojni v južnih državah, eventualno za boj proti parlamentu.
To je treba proletariat u povedati. In prnv tako mu je treba povedati: Ce boš ti, ljudstvo, kontroliralo orožje, tedaj je zelo verjetno, da bo že ta posest podprla tvojo parlamentarno zmago tako, da ne bodo kapitalisti s svojo trabantovsko manjšino dobili niti poželjenja, da poizkušajo obupno srečo z orožjem. Ce pa ti, ljudstvo, s krščanskimi citati odkloniš orožje, bo majhna oborožena manjšina zadostovala, da izpuli tebi, tie-oboroženemu, vsako zmago iz rok.
Zmisel socialistične ljudske hrambe je pogla-vito ta: Delavci 1 Orožja ne morete odpraviti v kapitalistični družbi. Torej glejte, da ga boste Vi imeli v rokah in da boste sami odločevali o njega rabi.	(I)alje prihodnjič.)
Vojaki kolnejo.
V prvih časih svetovne vojne so znali klerikalni, zlasti katoliški krogi mnogo pripovedovati o preporodu verskega duha. Imeli so v tem oziru res nekoliko opravičenega upanja, in zaradi tega je vsaj deloma razumljivo, da se niso le sprijaznili z vojno, ampak so jo, če že ne vsi, pa vsaj povečini, celo pozdravljali. Vojna jc velik dogodek, ima vse znake nenormalnosti na sebi, preseneča ljudi in vsiljuje mnogo nenormalnega v njihove možgane. Začudenje, nerazumevanje, strah, groza, vse to učinkuje na ljudi, ki nimajo trdnih, znanstveno podkovanih nazorov, bega jih,.in jih goni misticizmu v naročje.
Cerkev ima psihologe. Vedno je znala izrabljati prilike sebi v prid. Čim je izbruhnila vojna, je že skrbela "sveta mati" za svoj vpliv. Povsod so bili navzoči "sluge božji." Blagoslavljali so orožje; pridigali so; maševali so pod milini nebom za vojake. Dramatično so znali uprizarjati take reči. Zvečer je prikorakala v Ljubljani cela truma kanonikov s škofom na čelu in s spremstvom vseh popov z "najsvetejšim," s križi in banderi in s svečami iz Senklavža "blagoslavljat" rezerviste. Za fronto so duhovniki, v bolnišnicah so duhovniki, poiunozujejo jih pa usmiljenke in prostovoljne strežnice, ki večinoma tudi rade uganjajo profesionalno pobožnost, brez obzira na to, če ovirajo z njo delo zdravnikov.
Kakor verjamejo v takih časih ljudje v eo-prnije, v prerokovanju in v vsega zlodja, tako iščejo nesamostalni duhovi tudi v veri utehe. Marsikdo se tudi enostavno pridruži večini, če gredo vsi k spovedi, pa ne mara, da bi s prstom kazali nanj.
Ampak tudi duševno spanje ne more biti večno. Vojna traja že predolgo, grozot je že preveč, molitve s«» brezuspešne, in nebesa, ki le tepo in le tepo in nimajo nobene milosti, prenehajo bi ti tolažba. Eden se zdrami, pa drugi, pa tretji, in kakor jih je prej deset šlt> v cerkev le zato, ker je šet eden, tako posluša zdaj deset, dvajset tistega enega, ki razklada, da je neumno verjeti, kar govoričijo popi o kazni božji in o božji pravičnosti.
Že se množe glasovi, da peša vera vslcd vojne. Iti take vesti ne prihajajo le iz krajev starega brezverstva, ampak celo s Slovenskega, kjer je do zadnjega vladalo tercijalstvo in je bil pop vedno največji gospod. Tudi kranjski Janezi čujte in strmite! — ne marajo spovedi in pridig, ampak prav krepko preklinjajo.
Klerikalni "Slovenec" pretaka prave kroko-dilske solze zaradi tega. V številki z dne* januarja ima z goriške fronte sledeči značilni dopis:
"Prejmite mnogo srčnih pozdravov, častiti gospod dekan in dr. K. K. od mene C. P».
Prvo se Vam lepo zahvalim, da ste mi enkrat pisali .Pismo sem prejel na t. ni. prav ko sem želel, da bi dobil kaj novic ml doma. Rad izvem, kako se tam godi. ker se mi zdi, da sem po tem pomirjen!
Zdaj sem se pa tudi jaz namenil Vam pisati par besed iu Vam povedati, kaj sem v teh štirih mesecih svojega vojaškega življenji* videl h\ doživel. Najprvo smo bili v St.
Imeli smo dobre in pobožne naprej postavljene! Vsako nedeljo so nas spremljali k sv. maši. Potem smo prišli v' H. in od tam so nas poslali v D. mlatit žito. V tem kraju sem videl pobožne
ljudi, so sami Nemci. V eerkvi jih je bilo še dosti, a tudi po hišah sem videl, da so dobri, ker W> molili pred jedjo in po jedi vsi skupaj in naglas!
Preklinjati jih ni bilo sl...ati!
Od tam smo Šli nazaj v R. In so naši dobri predpostavljeni povabili slovenskega duhovnika, nas pa poslali k sv. spovedi! Ali kaj se je zgodilo? Kni so začeli preklinjati in se norčevati s spovedjo in še ono peščico ( !), ki se je udeležila po-božnosti, so zaničevali n zmerjali (!). Mesec dni smo že zopet na novem kraju v A., a moja družba, se zdi, je še slabša ko prej! Duhovnikov je tukaj dvajset in pra.v "flisno" mašujejo, a ljudi v cerkvi ni! Civilov je v tem kraju sploh malo, vojakov, ki jih je tukaj zmerom veliko, starih in mladih, v cerkvi ni videti! Pri sv. obhajilu sem jih videl komaj deset!	v	,
-Pa to naj bi še bilo! Ali ostali moji tovariši so tako surovi, da ga še preklinjajo (!) kdor v cerkev gre.
In tole je še najbolj žalostno, strašno žalostno, da tako Boga in Marijo in Jezusa preklinjajo! Duhovnike zaničujejo. —
Zdaj Vam še čestitam, da ste toliko dobrega v S. storili, kar vem iz "Slovenca," ki ga čitam, kako ste bili obvarovani pred oltarjem Matere Rož je . . .
Končno ostanite z Bogom in Marijo in Jezusom in angel varuh Vas varuj vseh nesreč! —
Pismo dokumentira bogokletstvo članov našega naroda. In vendar je ies, da je izgubil pravico do časnega in večnega življenja, kdor je pro-klel Boga! . . .
Pozabljena istina, ki je v starem zakonu bila kodifieirana gl. Mojz. II., It».: "In kdor preklinja Gospodovo ime, naj smrti umrje; s kamenjem naj ga posuje vsa množica, naj s» j« bil ori rojak ali tujec.
Kdor preklinja Gospodovo ime, naj smrti umrje! ..."
Tako tarna "Slovenec," ali zdi se nam, da tudi s starini testamentom ne bo izpreobrnil vojakov. Doživljaji so močnejši od svetega pisma.
Sicer je pa čudno: O prvih bojih v Galiciji vemo, da so ljudje silno 'molili in si pripenjali sve-tinjice, kjer je bilo le kaj prostora zanje, pa so bili tepeni, da je bila groza. Ob goriški fronti ne gredo k spovedi in kolnejo, pa vendat zmagujejo in zadržujejo Italijan^ že tri četrt leta, da ne morejo nikamor naprej. Ne pravimo, da pomaga kletev, ali kakor je videti, pomaga molitev Še manj.
Iz Aten se širijo vesti, ki zatrjujejo, da se hočeta Turčija in Bolgarska pogajati za mir z zavezniškimi državami. Edina stvar, ki jo ti dve državi zahtevata, je prejšnje stališče neodvisnosti. Turki, ki so spoznali, kakšna nevarnost jim grozi od strani Rusov v Mali Aziji, se baje ne čutijo varne, in tudi od Nemcev ne pričakujejo nikakršne izdatne pomoči. Višje bolgarske vojaške oblasti so tudi spoznale, tla se je silno podaljšala njihova bojna črta in da bo kljub temu v nevarnosti njihovo glavno mesto Sofija, čeprav bi oni sami imeli v rokah Ritolj in velik del Albanije.
Ka.j je tla teh vesteh resnice, se seveda ne more vedeti. Ampak da bi ne le na Turškem in Bel-garskem že marsikdo rad imel mir. je gotovo.
pitalističnih strank ter njih nazo-rov.
Spomnite se stavke v West Virginia, Colorado, Michigan, Maasa. chiisett* itd. Poviod so šerifi i-grali glavno vlogo, da so ugonobili stavko ter pahnili delavce še v veliko večjo bedo, nego je bila pred stavko.
Koliko lahko koristi delavcem šerif, ako je njih prijatelj, naj navedem tukaj par slučajev, ki so se odigrali ravno v Crawford county države Kiius., kjer je socialistični šerif tin krmilu že zadnja 4 leta.
Pred nekako dveiui leti so za-stavkali telegra Iski delavci na Kriško železnici. Zahtevali so povišanje plače; ko so bile zahteve predložene družbam, so jih podjetniki enostavno zavrnili, češ da imajo delavcev itak dovolj na razpolago, ki bodo isto delo o-pravljali še za cenejšo plačo.
Delavci so torej stopili v stavko, delodajalci so pa seveda kot po navadi hoteli obratovati s stav-kokazi, kar ji mpa ui šlo. I Moda-, jalci so šli k okrajnemu šerifu, da jim tla dovoljenje, da si nabavijo pomožne šerife, da tako obvarujejo svojo lastnino.
Toda šerif J. J. Turkinton je odgovoril, da rade volje ust reže željam, toda nikakor ne, da hi si delodajalci sami po svojem okusi* nastavljali pomožne šerife, marveč. on ho sam nastavil take, za katere ve, da bodo kos svoji nalogi. In tako je delodajalcem predlagal kakih 200 štrajkarjev. Rekel je, da so to možje, katerim je imetje znano in tako hodo najbolje sposobni paziti na imetje, da se mu kaj ne pripeti.
Ko so delodajalci dobili tako zaušnico, so se vrnili k svojim delavcem ter njih zahtevam ugodili. In tako je bila stavka končana po preteku par dni s popolno zmago delavcev.
Drugi slučaj se je pripetil za časa stavke pouličnih železničarjev. Stavka je trajala nekako mesece; lastniki so pritiskali z vso svojo mošinerijo, da bi pričeli o-bratovati z neorganiziranimi delavci. Kaj takega pn v tem okraju ni mogoče tako lahko narediti, kot hi si kdo mislil, ker je tukaj delavstvo v splošnem vse organizirano.
Povsod se je že govorilo, da pridejo "skehi obratovat poulične kare. Tedaj je pa šerif J. I. Turkinton storil korake ter prisilil lastnike pouličnih kar na takojšnje obratovanje, sicer hi morali železniški tir takoj odstraniti, da ne bo delal napotja občinstvu. Lastniki poulične železnice imajo pogodbo z državo, da mora na vsakih 24 ur po eno kara voziti skozi določeno mesto, kar se pa v času štrajka ni zgodilo; tako je šerif dobil povod tožiti družbo, in rezultat jc bil, da je družba pričela z obratovanjem in priznala delavcem njih zahteve.
Samo umevno je, tla je bil .1. I. Turkinton kot okrajni šerif, ker j'' bil na strani delavcev, iz istih razlogov kapitalistom trn vpeti. Cslug, katere je on naredil delavcem, bi se dalo napisati cele knjige, in ni čudo, da so se kapitalistične stranke posluževale vseh mogočih in nemogočih stvari, da ih se njih satanska nakana posrečila, da hi njega iz urada spodrini-ti ter inj njegovo mesto postavili kakega petoJi/»«» iz kapitalističnih strank. Toda J. I. Turkinton je o-stal do danas lojalen svojemu poklicu. Prepričan sem, ako ne bi njegov čas potekel ter da bi mu bilo postavno še dovoljeno ponovno prejeti posel county Sheriffa (ako hi on hotel to sprejeti ali ne, iievem) bi ne imel nihče drugi prilike biti izvoljen nego .1. I. Turkinton.
Koliko bo sodrugov, ki bodo želeli sprejeti posel County Sheriffa, ni i ni znano; znano mi je le, da niso vsi najboljši. Sodrug od sodruga se pogostoma razlikuje. Na Vas je sedaj, cenjeni sodrugi, kaj boste Vi odločili potoni splošnega glasovanja stranke. Bodite previdni. za koga boste glasovali. Sedaj se pa potrudite in obiskujte klubove seje, seznanjajte se s kandidati. da boste pripravljeni, ko pride čas.
Jugoslovanski klubi v Crawford County, državi Kans., hi hili do malega odločujoči faktor, s katerim hi angleški klubi morali računati, ako bi se mi Slovenci malo živahneje poprijeli agitacije, se združevali ter delali skupno. Tako pa nas z malimi izjemami nihče ne (Konec na S. strani.)
Tajnikom klubov J. S. Z.
Dogaja se, da izpolnjujejo ta j niki klubov zelo površno mesečna poročila, vsled česar je glavnemu tajniku nemogoče izdelati točno poročilo za državne tajnike in tajništvo skupne stranke.
Opozarja se torej na točno izpolnjevanje mesečnih poročil, tako kakor zahtevajo rubrike v formuli za mesečna poročila.
Tajništvo J. S. Z.
Klubom J. S. Z. na znanje.
Klubi, ki so dobili glasovnice za glasovanje o kandidatih za predsedniške volitve, za člane eksekliti ve in gl. tajnika skupne stranke, naj vrnejo rezultat glasovanja na mesta, odkoder so dobili glasovnice.
Na gl. stan ni pošiljati glasovnice.
Tajništvo J. S. Z. i.
Klubom J. S. Z. na znanje.
Po sklepu seje eksekutive d. S; Z. z dne 4. marca t. I., jc vse resolucije, dopise ali izjave, v katerih s»* dajejo gl. odboru ali tajništvu J. S. Z. direktive ali iniciative, pošiljati gl. odboru >1. S. Z. in ne u reduištvo mzveznih glasil, ker mo ra v takih rečeh, preden se objavi jo, sklepati gl. odbor.
Klubi naj vzamejo to na zna-njo, da ne bo potem nepotrebnih inkriminacij.
Glavni odbor J. S. Z.
ZAPISNIK SEJE EKSEKUTIVE
J. S. Z. dne 5. februarja 1916.
Na v »o«" i ho Pojit, lVtrieh, Kuša, I»u bravac, Kokotovii-li, Krpan, Uodiua, Mrgole, Polovina, h&u«, Žikič in Za vertnik ml. kot član nadzornega o.l bora. Od urednikov Kristan in Cvet kov.
Preileetlujo Polov ina. /apiimik vodi Poji«-.
Zapisnik zadnje «oje se prerita in : malimi popravki »prejme. Po /npimii kn i K) rov a s<»<lr. Petrirh, ki i/javlja, «la ae je bil ae*el slu< ajno s« >»»dr. Susnjar-jem in da mu je pri/.nal dolg, izvzemAi onih fPJ.r»U /.a Piramido. I Mg, pravi, bo poravitttl.
Prečita dope* «odr. Mirosavljrvi« ra. ki pripororu uekega hmlrugn, da bi sel kot govornik na agitacijNko poto vanje. . Zakljutj »e, da kadar bo gl. odbor potreboval govornika, si' bo na to oziral.
Tajnik Prtriidi poroča, <la «o se v teku meseca priglasili trije novi klubi in sirer v Milburn, W. Va. r. 1*. MrDonald, Pa., s lo. in Whiting, Ind. m 1tirni člani. Kednili murk je bilo rn/.pečanih 19:to, izjemnih -7 in -1- «luninih.
Kristan poroča v imenu odbora, ki j«' imel sestaviti dnevai red in določiti referata ter preskrbeti referente. Dne vni red, kakor ga je bil acdaxil ta od bor, »o glasi:
DNEVNI RED ZA III. ZBOR J. S. Z
v Chicagi, 111., meseca julija 1916. f.
A. Otvoritev zbora po gl- tajniku; P. Por.drnvni govor: lila/. Zikič; ('. Izvolitev odboia (5) /a pregledan j« ¡»ooblantil.
11.
Konstituiranje iborc.:
A. Pravilnik;
U. Izvolitev stalnega predsednika in
dveii podpredsednikov'; C. Izvolitev dveh zapiMiil irjev.
III. Referati:
A. Poroeilo gl. tajnika o delu i stanju j. s. Z.;
It. Poro« ilo upravnih o lborcv( glasom člena VIII. pravil /.a Klovanees
Frank Hov*; /a Hrvate in Srbe; r. Predlogi: I>. Pravila;
K. Liteintuiu iu ti>k: uredniki listov; K. Platforma iu rim'rliir i/.jnva; <». Zvezna tiskarna: M. 1'olovina; II. Agitacija in izobrazba: 4 4 Pred«o*d-nlfke v oli t v e' In *' «lujiosiovnnskf» n-kademija «v Ameriki": Ktbin Kristan ;
1. Militarizem in socializem; Thecnjor Cvetkov;
J. .luKoslovan k<» vpni-anjer Ktbin Kri stau;
K. O Pnioiiizmu: Prank iVtrirh; b. O podpornih dni t ih: Thorn. Meto» nič.
M. O kooperativnem gibanju: M. K. Kh-vleh;
N. O takoaodajHtvu / ozirom na nase ljevanje: .los. Zavertnik *t.; IV. Vprašanja in odgovori.
V. Ra/no. VI. Razpust zbora. Načrt ««' sprejme.
Zaključi da se po/.ovejn \ si klubi, naj izfazijo mnenje, če b? mogli sodelovati, da s«« organizira obseJns pred sedniSka kampanja. V ta odbor 11 voljeni Žikič, 1'etrieh in < vetkov. Havieh, ki je nawoi, bi želel, naj
mu gl. odbor dovoli prostora v "Kad nič ki Straži", da piiia in razpravlja o zadavi Ljudsko obrambe, ker ''Hud. Straža" zavzema samo negativno sta Itiče. I 'o duljši debati se vsled po/.ue ure zaključi, da ne zaradi tega »kliie za 19. posebua seja.
Ker jo dnevni red izčrpan, zaključi predsednik sejo.
Ilija'Pojit!, zapis.
Zapianlk izredne seja eksekutive J. S
Z. dne 19. februarja 1916.
Nuvžoči so Poloviua, hev-s, Krpan, iiodina, Pet rich, Kokotovirh, Mrgole, 2ikie, hubravac, Dimič, Uren iu Pole. Od urednikov je navzoč Kristan; od nadzornega odboru Zavei tnik ml. iu Mu v rich.
Preduo so preide ua dnevni red, za rudi cesar je bila sklieaua izredna seja, poroča tajnik Pctrieh, da je dobil )H>tom posredovanja tajništva skupne stranke od kongresnika Mever Loudoua list, v kuterem pozi vije .lugosl, socialistično zvezo ua sodelovanje pri odboru za zunanje zadeve v Washingtonu, I). <\ Zaslišuvanje dotičuegu odbora se z.ačeuja due U4. februarja 1916. — Ker jo zadeva važna in čas kratek, pride zadeva v prvo točko dnevnega reda, nakar prečita sodr. Kristan zato pripravljeno spomenico, ki se jki kratki razpravi sprejme in nalaga tajništvu, da jo odpošlje na pristojno mesto. Poleg se se doda, da je pooblaščen osebno zastopati .1 ugotd, socialist, zvezo sodr. Karol 1'ergler, zastopnik češke socialistične sekcije, kateremu se (»oslje tudi kopija tozadevne spotm nice.
Nato se preide ua dnevni red, zaradi česar je bila sklicaua izredna seja. K točki "Ljudska obranita" predlaga Poloviua, da more v naših glasilih pisati vsak člau in izraziti svoje mnenje o tej zadevi in sicer v dveh člankih (to je dvakrat), ker je treba čuti obe strani.- To se sprejme z večino. Končno je še zaključeno, «la se vrši naš zbor L'., 3. iu 1. juliju 1910, v Chieagi, IU.
M. Poloviua, zapisnikar.
Chicago, 111.
('lanom .1. S. k št. 1 naznanjam, da bo skupna konferenca chieaš-kih klubov v soboto 18. marca ob 8 zvečer v prostorih "Radničkt Straže", 1M44 S. Kacine A ve. Ker se bodo reševala važna vprašanja, ki so v zvezi z letošnjim kongresom .1. S. Z., je nujno želeti,'da se udeleže konference vsi člani.
Filip (¡odiua, tajnik.
Chicago, 111.
»Jugoslovanski socialistični klub št. 1 naznanja, da priredi v nedeljo, zadnjega aprila veselico, na kateri se uprizori drama v treh dejanjih "Kato Vrankovič," spisal Ktbin Kristali. Kazuutega bo poskrbljeno za druge točke. So-druge in rojake upozarjamo, naj si rezervirajo ta dan.
Filip Godiua, tajnik.
POZIV ZA JUŽNI ILLINOIS.
Staunton, 111., 2í>. febr. 1916
Vsem klubom v 21.*kongresitom distriktu, ki obsega štiri county, Macoupin, Sangamon, Montgome ry iu Christian, se naznanja, da se je vršil kaukus v. smislu odločila državnega pravilnika dne liti. feb v Staunton. Zaradi omejenega časa ni bilo mogoče pravočasno na znaniti vsem klubom, da bi se bili udeležili tega sestanka.
Za državnega centralnega odbornika za 21. okraj je bil izvoljen sodr. Oustav Hillcr iz Stauntona Za kongresnega kandidata je bil uorniniran fdr. Edv/ard A. Wieck i/ Springfielda.
V	Stauntonu se vrše letos volitve za ablermane, in vsi nasprotni elementi so se združili v takozva lin 'Citizen's Party," da bi zasi-gurali poraz socialističnih kandidatov. Naši kandidati so:
Za ablermane
1 Ward.......Tildeii llozarth
2"1 Ward.........Louis Fickcrt
:{ Ward.......\ugust Schneider
4 Ward..........Anton Auaec
Za šolske direktorje
Dcmpsey Voyles, Jilden llozarth. Frank Pervinšek.
Za Township uradnike 'lax collector . . ..Paul Mlekush
Tox assesor.....Carl Oerlaeh
Township Clerk .... Jos. Mostar ('«instable .........Frank Miller
V	Stauntonu je sedaj pet klubov. hi ako marljivo delujemo, s« bo v najbližji bodočnosti pokazal plod našega dela.
Jos. J. Mostar, tajnik za Macoupin County.
Glasilo hrvatskih in srbskih socialistov v Amoriki je "Radnička Straža.'' Izhaja tedensko na o-irnih straneh in stane $2.00 r.a celo leto. Naslov: 1944 So Racine Av., Chicago, 111.
OBVESTILO.
Radley, Kans.
Vsem sodrugom in sodružicam se naznanja, da se vrši prihodnja skupna seja oziroma konferenca združenih J. socialističnih klubov v Crawford Co., država Kansss, dne 12. marca 1910, ob 2. popoldan v Franklin, Kans. Torej so-drugi, udeležimo se konference v obilnem številu, ker bodo na dnevnem redu različni zaključki zaradi skupne čitalnice, katera bo začela poslovati.
Vse za socializem?
John Goršek, tajnik kouf.
Jenny, Lind, Ark.
Jugoslovanski socialistični klub štev. 8.1 poziva svoje člane, naj s«' zanesljivo udeleže seje, ki se vrši v nedeljo «Uic lil. marca ob 10. dopoldne v Društvenem Domu.
Obenem pozivamo tudi simpati-carje, naj pristopijo v našo organizacijo, in naj tam z nami skupaj delujejo, da se bomo s tem večjo močjo borili za pravično delavsko stvar.
Prijatelji, ki žele osvoboditev delavstva, pa še niso med nami, naj pomislijo, da ne daje kapita-talizmu toliko moči njegov denar, kolikor njegova organizacija. Kapitalizem je gospodarsko in politično organiziran. Med njegovimi trdnjavami so parlamenti, kongres, državne legislature, mestni zbori. Delavstvo ne more zmagati, če ne predobi teh trdnjav, iu zato potrebujemo politično organizacijo. —
Delavci, na krov za svoje pravice !
Anton Teč.ar, tajnik.
LISTU V PODPORO.
Jos. Robicli, Arana, Pa. 10c. F. Strukcl, Miami, A riz. 85c. P. Ocepek 25c. F. Occpek 25c. F. Zupančič 25e., M. Toncich 2"»c. Jos. Oven $1.00, J. Vivoila T.V. J. Mantoni 2."»c. T. Pe-trič 25. F. Mainsfcb 25c. C. (¡a brovšek 25c. N. Rudclič 25c. 31. Aučiii 10c. J. Iskat- 2ôc. M. lient 25e. L. Kovač 10c. M. Mantoi^ 2ôc. M. Novakovič 2ôc. i i. Manto-ny 25e. ,1. Praimar 25e. K. Kaič 75c. ,1. Cedilnik 2oe. «I. Anžiček :>Oc. V. Milharčič 2.V. Skupaj $7.4."i. Vsi v Dctioit, Mich. Nabral iu poslal organizator kluba št. 114. Skupaj $7.00. Zadnji izkaz $23.73. Vsega do danes $31.63.
Podraževanje papirja.
Zastopniki trgovine s papirjem so se posvetovali s trgovinskim tajnikom Ucdfieldom in z načelniki znanstvenega urada trgovskega departementa o sredstvih, da se odpomore pomanjkanju materija-la vsled vojne. Vsled tega se je v zadnjem času papir zelo podražil ter cene še vedno naraščajo. Tozadevni odsek bo preiskal raznovrsten les, katerega bi bilo mogoče rabiti za barvanje papirja.
Eksplozija v jami.
Iz Kcmpton. W. Va.. poročajo dne 1. marca: l."> rudarjev je bilo ubitih in :» težko ranjenih, ko je eksplodiral premogovni prah v rovu št. 42 Davis Coal and Coke <\>. Žrtve so sami inozemei. oO delavcev, ki ho bili v časti eksplozije v rovu, so rešili. Nesreča se je pripetila kmalu potem, ko so .se spustili delavci v rov. Za vzrok eksplozije navajajo slabo ventilacijo. — Boljša bi veljala nekoliko denarja.- Delavsko življenje v West Virginia je pa cenejše.
Ker so cene bakra visoke.
Iz ('alumcta, Mich., poročajo: Visoka cena bakra j<> pripravila Quiney Mining Co. do tega, «la jc dovolila svojim delavcem 7'- odstotno zvišanje plače, ki je stopilo dne 1. marca v veljavo ter bo veljalo do M. junija. Po tem roku bo plača zopet ista kakor prej, a ko ne bo cena bakru padla. Tega zvišanja bo dele/uih več sto delavcev. —
V Calumet u imajo naenkrat dobro srce. Odkod neki to.' Zdi se Ham, da je strah pred eventualnimi stavkami vendar nekoliko večji kakor radodariuMt.
Zvišane plače.
Iz St. Thomas na Porto Rico, kjer ji» že več tednov stavka, prihaja poročilo, da so lastniki sladkornih plantaž obljubili delavcem xv ran je plač ni s«« pričakuje, da bo stavka vsed tega kmalu končana.
1
a
ta
s
rs >5
r«i
HHfflHHHfflHHHHfflfflHHKlHfflffl^
M r CUiaana Raducha. »4 f>alm«rSl . IktroH. M hA., j* mbil S« vero.
to Zdravilo aa obitii iu )«tr» ko i« ita«l obutno n<>prlliko t*r mun k pi
Ml: Kil mhu lx»l*n vi Uot mio «sto in pol. Potem Min Isvsdsl o r<. vem Zdravilu ta oblati in jet m t«r »em bil ola)*aD Kadi i«|» i&bko
priporočam to adravilo vaito. ki trpijo v »Uši obiatuib uaprillk."
Kadar vas hrbet boli
iičite vzrok. Mogoče je, da ga povzroča kaka obistna neprilika in zato rabite
Severa s Kidney and Liver Remedy
(Severovo Zdravilo zaobisti in jetra) ki vas bo spravilo na pot k zdravju. Rabi se naj v slučajih vnetja obisti ali mehurja, zadrževanja ali puščanja goste vode, oteklih nog in bola v hrbtu katerega povzročajo obistne nepri-like in v slučajih zlatenice ali kislega želodca. Izkazalo se je tudi kot zelo uspešno za odpravo močenja postelje pri otrocih.
"7	L m w ponavadi tudi pojsvljs m«d feaotn obutnih naprilik In da m B
JLmCi	P\ pomaga tdn»vl)enju. naj m rabi tudi SEVESA'S BALSAN Bi
OP LIPE (Severov Živl>«nakl P^lsam) kateri j« te večkrat
likata) avojo vredaost v ivoti a Severoviin Zdravilom ta obiatl in i«tra.
Ona Severovc^a Zdravita ta obisti in tetra : Súc a $1.00. Cena Severovei:* žlvijenakcga tiultuma: Tjc.
\'itraftajttf vu ¿«ga lekarnarja ta beverove Pripravke.
ročite Jib od naa.
Ako va» n« more zalotiti, na-
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa |j
!HHHHHiHaHHfflHDaD3H
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIC
S24 BROAD STR BET	TP.L. 1475	JOHNSTOWN, PA.
Izvirno potrdilo
(ORIGINAL. RECEIPT)
^ »
ki m*m ga pošlje poštni urad iz starega kraja, priča vsakemu, da jc denar poslan naslovniku, bil izplačan. Potrdilo jc podpisano od osebo, ki ste ji poslali denar in ko ga mi dobimo sem, ga hranimo za to, da sc lahko vsak pošiljalec sam prepriča o prejemu poslane vsote.
Cene po dnevnem kurzu.
ZA DENAR JAMČIMO V VSAKEM SLUČAJU!
Prebitek in glavnica $669,672,99 Hunilne vloge $4,687,208.83
Pišite nam v vasem materinskem jeziku na
KASPAR STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILLIONOIS.
Razširite uvoje znanje! Ponrite hc o nocializmu! Razvedrite »i duha! ''Proletaree" ima v svoji knji/i-\ni zalogi hledoce knjige in broSurc. PoSlji-tf naročilo danes:
Maksim Oorki: Mati. mehka vezba .............................. $1.00
Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertnlk in Iv. Kaker): Džungel. Porest
iz chicaiikih klavnic .......................................... -75
Enrico Ferri: Socializem in moderna veda ......................... .50
Proletariat.....................................................10
Etbin Kristan: Ne?arni sociaUzem ................................10
Kdo uničuje proizvajanje v malem .................................10
Socializem...................................................... 10
Socialistična knjižnica, 2 zvezka in "Naša bogatstva" .............10
Kapitalistični razred.............................................10
Vojna in socijalna demokracija...................................15
Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): KatoUSko svetovno naziranje
in svobodna znanost.........................................25
O konsumnib društvih............................................10
Zadružna prodajalna ali konsum ...................................05
Kako je lep vojaški stan. (Poljudne zbirke "Vač luči!" 6. snopič.)... .10
Katoliška cerkev in socializem .....................................10
Spoved papeža Aleksandra .........................................10
Francka in drugo...............................................25
Vse te knjige in brošure pošljemo poštnine prosto.
PROLETAREC,
4003 W. 3 Is t St.,	CHICAGO, ILLINOIS.
NAZNANILO
Na roki imamo sopet 150 " Ameriških Družinskih Koledarjev", katere smo dobili nazaj. Kdor ga sedaj hoče imeti, naj takoj pošlje 40c na naslov:
*' Proletaree,'' 4008 W. 31st St., Chicago, ni.
Vclemesarji kapitulirajo.
Iz Sioiix Cit.v, bi., poročajo dne 2H. februarja: («eneralni upravitelj veleinesnice Arinour and Cu-dah.v, v kateri je pred nekaj dnevi zastavkalo h i delavcev, je izjavil, da je tvrdka pripravljena dovoliti približno Hodstotno zvišanje plače. Tvrdka je skušala odposlali-klavno živino v Oinnlio, odkoder bi ju poleni razposlali na vs»- strani, toda stavkarji so pre-prerili transport s tem, da so zapeljali ponoči vlak na drngo progo. Kakor se poroča, bodo deležni zvišanja plače tudi delavci pri Armour ('o. v Cliicagu.
Požar v Kanadi.
Iz Montreala \ Kanadi poročajo dne 1. marca: INsdajo Monaven-ture na (irami Trunk železnici je danes uničil ogenj, ki je napravil škode za kakih ftKMMMHI. (lasilski unijlniki si» se izrazili, tla jc mnogo verjetnosti, <la so imeli vmes svoje prste zarotniki sovražnih dežel.
Eksplozija dinamita.
V St. Louis. M o., je dne 28. februarja eksplodiral v nekem skla-disču zaboj dinamita. Dve ženski sta bili na mestu mrtvi, petdeset drugih oseb je bilo pa težko ranjenih.
Uspehi stavcev.
Tipografska unija v St. Louis, Mo., je dosegla /.a svoje člane za prvih šest mesecev po en dolar pri-boljška na teden, za drugih šest mesecev po .">0 centov, in p» preteku leta se enkrat "><► centov z.vi-sanja na teden. Za vajence za prvo leto po $7 na teden, drugo leto •t!», tretje leto četrto leto +1."»: potem po šestih mesecih +1M. in koncem petega leta 20 tlolarjev.
Iz Me.Mester. Okl«, poročajo: Tipografska unija je sklenila pogodbo, po kateri se zvišn mezda za leto l!ll(> za 1 dolar na teden, za leto 1 i» 17 zopet za fdi centov in leta IMIm še enkrat za •*»<> centov. Te daj bo znašala plača po 2'l dolar jev na teden.
M. A. Weisskopf, M. 0.
Izkušen sdravnik. Uradu je od 12 A. M. —8 P. M. in od 8—10 P. M. V sredo ia na-dcljo večer neuradnje. Tel. Canal 476.
1901 So. Ashland avs. Tel. residence: Lawndale 899f.
Ena najboljših socialističnih revii v angleškem jeziku v Ameriki je: "INTERNATIONAL SOCIALIST REVIEW." — Izhaje mesečno in stane $1.00 na leto. — Naslov: Int. Soc. Review, 341 I Ohio St., Chicago, HI.
LOUIS RABSEL
moderno urejen aalun
NA 460 6RŠRD ME., KENOSHA. Vi
Telefon 1199
Moderno urejena gostilna VILLAGE INN
s prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno železniške postaje, Lyons, HI.
Telefonska Stev.: 224 m.
Dr. Richter's Pain Ezpellsr
ta revmatična bolečine, za boleUns otrpnelostl aJrla-pov ln mlžio.
Pravi ae dobi la v zavitku, kot vsm kaže ta alika. Na vzemite ga, ako niina na zavitka naš« tržne znamke s Sidro.
2o in 50 eentov v vseh lekarnah, ali pa naročite at naravnost od
F.Ad.RichtirUt.
74-80 Waahingtoa Streat.
^ New York, N. T.
CARL STROVER
Attorney at Law
Zislopi si vseh «odiieih.
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. St. sobe 100» 133 W. WASB1N€T0N STREET
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 598»
Dr. W. C. Ohlendorf, M. b.
EdravBlk ca notranja balaoU
la raaocalulk.
.airavmika praiakava breaplaina—fla
tati ja la adravila. 1924 Sina
Ava.. Oklcaffo. Ureduja ad 1 da I p» pc!.; od 7 do 9 avaiar. iavaa Ckiaafi tivaii bolaiki aaj piiejo aloveaako.
J. A.l FISCHER
Büffet
Iva aa raapolago vaakevrataa plvs, vis«, snedka, L t 1
Iavratai pro«tor aa okrapiiia. 1700 W. ssth St.,	okleaca, Dt
Tal. Lawadsla 17S1
Socialistične slike in karti.
"Piramida kapitaliima", s slo-
venskira, hrvatskim in anglsikba napisom.
"Drevo vsega hudega" s slavonskim napisom.
"Zadnji štrajk" s hrvatski» napisom.
"Prohibition Dope" s angltA-kim napisom. Cene slikam so 1 komad lis; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00. Cene kartam: 1 komad Sel 1 tucat 15e, 100 komadov 70s. Poštnino plačamo mi sa rs« kraje sveta.
.INTERNATIONAL PUB. 00. 1311 E. 0th St,
Clereland, Ohie.
MODERNA K NI 00 VEZNICA.
Okusno, hitro in trpežno dela za privatnike in društva. Sprej* mamo naročila tudi izvan raesla.
Imamo moderne stroje. Nlsb» cene in poštena postrežba.
• uRATJ* HOLAV, 1635 Bine Islaai in, (Adver )	OHnmk M

TRSCICE
KajtebriKa.
Razne "nepremagljive" trdnjave v Kvropi m> podobne rasnim kapitalističnim in nu Petrovi »kali zidanim trdnjavam v Ameriki, ki jib seveda slikajo za "nepremagljive": druga za drugo pa-
dajo in bodo padale . . .
• • •
Turki pravijo, da je Enter um majhne važnosti, medtem ko se Runi hvalijo, da je trilnega po-meua. Kadar ga pa Rusi izgube, bo naenkrat dobil za nje majhno važnost, doeint bodo kričali Turki, da je velikega pomena. Tako je bilo s
Przcinyidoni in Lvovoui. Čudna logika!
• • •
božjo pomočjo smo potolkli Francoze pri Verdunu!" je javil kajzer v Berlin. V Ameriki pa molijo Boga /a mir! Strela! Kaj je vredna taka molitev, ee pa Bok pomaga kajzerju pobijati Francoze? <V pa mislijo cerkvene «lave v Ameriki, tla se kajzer moti, bi ga morale prokleti zaradi bogokletstva. Kje je zopet tukaj logika • • •
Neki pittsburški časopis poroča, «la je neka kokoš nekje v Peiinsvlvaniji izvalila jajee z napisom i "Konec sveta je 19KJ." Strašno! Kokoš mola biti takoj aretirana! Kajti besede na jajcu
vendar pomenijo — destrukcijo lastnine!
• • •
ltevolucionirati utilitaristične armade bi bi! najnehvaležnejši posel na svetu. Militarizem je sistem v sistemu kakor Atilove rakve, ki nič ne da na govoranee iu letake. Njegov jezik, njegov princip in njegova moč je orožje - neizprosna sila. Boj proti militarizmu je boj proti orožju v ro-
kah* mogotcev. Ako hoče delavstvo v Ameriki premagati militarizem, mora uiu odvzeti moč — orožje iu ga dati v roke vsega ljudstva v obrambne avrlic.
• • •
Neki hudoinu&než piše v eikaškem "Day Book", da je Beleebub tudi že sit vojne, kajti v inklu že primanjkuje prostora. Beleebub res še ni povedal, koliko prostora ima na razpolago, ali če uvidi potrebo ekspanzije, naj enostavno anek-tira vice, ki so po mnenju Billy Sundaya itak nepotrebne . . •
• • •
lz Londona poročajo, da ima kralj Jure doprsni kip nemškega kajzerja, seveda iz belega marmorja, ki se zdaj nahaja v kraljevi kleti z obrazom proti steni in z vrečo na glavi. Ko bo pa vojne konec, bodo kajzerjev kip zopet prenesli v biblioteko kralja Jureta in ga postavili na lep podstavek z obrazom proti vhodu, le bi bilo umetno podžgano sovraštvo med angleškim Tomtnv-jom in nemškim Mihelnom tako majhno, kakor je med vladarji, bi prvi kakor drugi položil puško kam v kot iu "trenee" bi bile že davno prazne — ampak--
• • •
Revolucija armade proti vojni! <> če bi bila!! — Toda stopimo na trdna zemeljska tla in poglejmo, če je že katera armada rebelirala v poldrugem letu evropske vojne. Vsakdo si lahko misli, da je vsak posamezni vojak gotovo že do grla sit vojne — zakaj pa ne rebel i rajo? In med njimi — zlasti v nemških armadah — je dosti socialistov, zakaj se ne «puntajo
Dopisi.
(Konec s (>. strani.) vpošteva raZun takrat, kadar je treba glasovati, pa še v tem oziru lic vedno. In tega smo ,krivi sami, ker sc ne zbudimo iz spanja pravičnega. '
Na noge torej, sodrugi! Stopimo na plan, lotimo se agitacije ter pričnimo že skoraj delovati za
Ogenj v bolničnici.	Neka londonska brzojavna agen
Iz Plymouth, N. II., poročajo tura je dobila iz Š.v.ee poročilo
dne LM*. februarja: Danes zgodaj zjutraj je ogenj uničil bolnišnico Kmilv Baleli. Vendar se je posrečilo rešiti brez- nezgode sedemnajst oseb, ki so se nahajale ob času nesreče v bolnišnici. Ko so opazili nesrečo, so strežnice in pomočniki takoj začeli reševati bolnike, kar sc je popolnoma posrečilo. preden «c je ogenj preveč
korist vsega človeštva; izgubiti razširil. Škodo cenijo na 1.") tisoč
nimamo ničesar nego verige, pridobiti imamo pa ves svet. S socialističnim pozdravom
John Lekše, novo izvoljeni ta j. klub št. 1Ó0.
dolarjev. Bolnike so spravili neko bližnje poalopje.
Dunkirk, Ind.
Tukaj smo imeli socialističen klub, štev. 133. Sedaj pa ne vem, kaj jc z njim, ker ni o njem ne duha lm sluha, in cele tri mesece ž«» ni imel seje. Ne vciik kaj je s tajnikom, da ne da nobenega giasii od sebe; menda ne misli sam imeti seje. Že pet mesecev je, kar smo začeli zborovati v Markovi-čevi dvorani, pa ne pridemo sedaj nikaiuor. Sodrug», na noge! Klub ne sine zaspati! Posebno letos, ko bodo volitve, je treba, da ne zamudimo dela in nas ne najde jesen nepripravljene.	-
Pozdrav vsem zavednim delavec m l
Na ročnik.
Ogenj v tovarni.
V Pittsburghu, Pa., je izbruhnil dne 28. februarja zjutraj ogenj v tovarni za lopate Hubbard and Co. Tovarna izdeluje vojni inaterijal za zaveznike. Kako je ogenj nastal, ni znano.
da je izbruhnila na Hrvaškem kolera. Za to boleznijo jc umrlo
zadnji čas že veliko oseb.
o
Po statistiki rudarskega urada se je število nesreč v rudniških o-bratih v pretečneni letu zelo znižalo. Po poročilu je bilo zaposlenih nad 750,000 delavcev v rudnikih ter s«» je pripetilo 2*264 smrtnih ponesrečenj. Leta 1914 se je smrtno ponesrečilo .'1.22 od tisoč delavcev, laui pa samo 2.115 od tisoč.
Uspeh strojnikov.
Iz Hamilton, (>., poročajo: 1'nij-ski strojniki v tovarni Hamilton Machine Tool Co. so dosegli s pet-najstdnevno stavko deset odstotkov mezdnega poviška iu od 1. a-prila veljaven osemurui delavnik.
ZASTOPNIKI PROLETARCA
ARIZONA. Lowell ln okolica: William Krall, box
ARKANSAS.
Fort Smith — Jenny Lind: Frank Oo
rene, R. F. P. ¡'», Box 16H in .lo«. Mailar, box lu:t. Huntington: Karol Petrif, box 204.
CALIFORNIA. San Francisco: A. R. Hozivb. IHM» — Ist h St.
COLORADO. Pueblo: Charles Pogorele, S08 Moffat St., Anton Oblak, 1235 Taylor ave.
INDIANA.
Clinton: Karol PoflodiČ, L. Box 92. Indianapolis: J. Bruder, 710 Holmes st.
SOU W.
OREOON.
Oregon City: Frank Bajovie, 131—18tk 8t.
OKLAHOMA.
Red Oak: Joe Kogej, box 3.
PENNSYLVANIA.
Read ling: Mart. Letinski, box 93. Rroughon: Jacob Dolene, box 181. Canonaburg: John Koklich, box 27«. C la ridge: Fr. Zurntau, box 865. Conemaugh: Andrej Vidrieh, Anton Cabrea ja, Frank Podboj in Frank Pavlovi«, box 323. Darragh: Karol Slavi«, box 232. Dunlo: Frank Kautift, box 72. Fitx Henry: Frank Indof, box 113. Forest City in VandUng: Frank Kataie,
box 685 in Anton Draaler, box 9. Q arret t: Stephen in Mrs. Zabrir, R.
F. D. box «3. Oreensburg: Frank Matko, Key Stone Hotel.
Herminle: M. ž timer, box 351. Irwin: John TrČelj, R. F. D. 3, box 10«.
in Louis l*ic. Johnstown: Math. Oabrenja, R. F. D. 1, box 120, in Jacob Kocjan, 274 Luaeu St.
McDonald: John Zabkar, R. F. D. 2,
box 143. LloydeU: Anton Orbec, box 35. Manor: Fr. De miar, box 253. Meadow Lands: Jos. Bizjak, box 253. Morgan: J. Kvartii, box 453. Pittsburgh: Blai. Novak, 0568 Rowaa Ave.
Reading: John Pezdire, 343 River St Smithton: Joseph Radisek, Central
Hotel.
South Fork: Jakob Rupert, box 238. So. Fork
W. Newton: Jos. Zorko, R. F. D. 3,
box 50.
Wlckhaven: Luka Kralj, box «8. 1 Willock: Jak. Miklaoíií, L. Box 3.
UTAH.
Wlnterqnarters: John Reven, box 108. Blackhawk: Fr. Dorganc.
W. Virginia. Davis in okoUca: Jos. Hkuk, box 348. Thomas: Frauk Kocjan, box 272 Mllburn in okolicn: Anton StrnžiJar.
WASHINGTON.
Roslyn: John Zobec, box 19.
WISCONSIN.
Kenocha: Frank 2erovec, 18 Howland
Avo.
West Allis: Frauk Ileuder, 471 —."»:tr«l Ave.
WYOMING.
aeliance: Lovr. Uieniinik, box P6. Rock Springs: Math Batieh, box 427 in F. S. Tavrher, 671 Ahnay Av«. Sublet: Antou Blanich, box 75. Superior: Lucas Uroser, box 341.
ILLINOIS.	/
Aurora: John Blaschitz, R. F. D. 4,
box 68.
Chicago: Frank Alel, Frank Zaje. 4008
W. 31 St., Miko Kast run, 302'J Van Buren St. in Frank Barbie, 2213 W.
B st.
Cicero: Frank Mrgole, 3028 W. L3. PI. Donisvillc: Frank Jerici^ box 16s. Johnston City: John Slivnik, box 5P9. La Salic: Vencel Obid, 438 Berlin St.
in John Kogel, 427 Berlin 8t. Livingston: Frank Krek, P. O. Nokomis: John Mekinda, box 607. Nokomis in okolicn: Frank Debelak, box 317.
Za Oglesby: Tom. Kralj, La ßalle, 111. Springfield: Frank Bregnr, 1701 l'eoria Head.
Panama: Jos. Ferjancii, box 10. Staunton: Anton Ausec, box 158 in Joe
M estar, box 351. Waukegan—North Chicago: Paul Pek-
lay, 220 Belwedero St. Witt: John Zupančič, box 34.
James F. Slepina.
predsednik.
Christian K. Walleck,
I. podpreda.
Emanuel Beranek.
II. podpreds.
Adolf J. Krasa,
blagajnik.
Ameriška Državna Banka
1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ste ulice, CHICAGO, ILL.
Glavnica in prebitek . .. $500,000.00
nnPRTn- ^ondeljek in v četrtek do 8A zvečer, UUrnlU. vse druge dneve pa do popoldan.
Uspeh čevljarjev.
1/ liroekton, Mass., poročajo:
l ilija št. :{."», spojena / Boot and
Shoe Workers I'liion, je sklenila Ko*om°: ,L"ui» Z»krajžek,
. .	..	Woodland Ave.
s podjetniki dveletno pogo«lbo, po
kateri ae zviša plača delavcev /a poldrug dolar ua teden. Honits. ki so ga tovarnarji ponujali namesto /višanja mezde, je bil <mI-kloujen.
Pet ljudi jc utonilo.
I/ Seituaie, Mass., poročajo: Na vožnji proti Philadelphiji sla *<• dve lahki barki za premo;.', Ashland in Kohinoor, odtrgali «»d	Ponesrečen vlak. vlečnega partiika Swatara in sta ( \/. VVatc'.*town, S. I)., poročajo se v nedeljo po noči razdejali na ¡4. marca: Osebni vlak železnice M i not s Ledire. Pet mož. ki so bili j South Dakota Central, ki vozi iz
M. Smol-Martin Juretko, R. R. 3,
na ladji Kohinoor, je utonilo, oni, ki so bili in Asblandu, so se ¿ešili na razbitih deskah. Obrežna straža v North Sciutate je potegnila iz vode nekega moža s Kohinoora, ki je bil pa že tako izčrpan, <la je umrl, preden je dospel rešilni čoln do brega. Trupel kapitana Ira Montgonierv iz Philtfdelphijc in ostalih utopljencev še niso našli.
Vlečni parnik Svvatara je kmalu, ko je zapustil lioston, pograbil močan vihar. Vrv se je pretrgala iu veter je vrgel barki na skale.
Uspešna stavka.
V Ansonia. Conn., kjer so delavci v tovarni American Brass Comp, dva tedna stavkali, je podjetništvo dovolilo l"» odstotkov zvišanja mezdé, valed česar je stavka poravnana.
Watertowna v Sioux Falla, se je zrušil blizu Thomasa. HO milj odtod, in je potem zgorel. I/. Watertowna so odšli zdravniki na pomoč ponesrečenim.
Stavka na cestni železnici.
V Waaliiitglonu, I). C., so uslužbenci na cestni železnici v nedelji» ustavili delo, ker so se vsi poizkusi, da se d use že sporazum r. družbo, ponesrečili. Mestne oblasti so hotele posredovati, pa niso imele uspeha. Delavski voditelji «pravijo, da «e stavka lahko razširi ua vsa električna podjetja, ee ne odneha družba cestne železnice. V Washiniftonn je to prva tramvajska stavka.
Iipovednika je ustrelila.
Iz St. Paul, Minn., poročajo: V tukajšnji poljski katoliški cerkvi je oddala mrs. Anežka Dudskova pri spovedi pet strelov iz revolverja na izpovednika patra Jajiskega in ga je na mestu usmrtila. Policija jo jc aretirala.
Nezgoda na torpedovki.
Na torpedovki "Prcblc", ki pripada mornarici Zcdiiijenili držav in je bila zasidrana ob »nuni cipalucm pomolu v San Dicgo, ('al., je eksplodiral gazolin. Kn mož je smrtno nevarno, trije so pa težko ranjeni. Coxsvain A rt hur (Jrossert je bil ožgan o<l glave do nog in zdravniki imajo malo upanja, da bo rešen.
Najvišje sodišče v Mineoli je ob-sodilo .1. P. Mor^ana na plačilo 20,000 dolarjev odškodnine nekemu Mihfilu Killilea, ki se jo ponesrečil tía Morga novem posestvu nadneko vrvjo, ki je bila tam pre-prežena čez neko pot v obrambo proti vsiljeveem. Nesreča je povzročila poncweceneevo slepoto,
KANSAS.
Breezy HiU in okolico: W »ik. ^^^^^^^^^ Columbus: box 60.
Corona: Blafc Mezori, 'box 162. Dunkirk Pittsburg: Thomas Wölk, R
R. box 172. Groas, Kans.: Jon Kunstelj, box 32. Franklin—Girard: Fr. Wcgel, box 38 Frontenac: John ßedene, box 154; Jos.
Umck, box 7. Mulberry: Anton Bular R. F. D. 1. Mineral: Fr. KoÑitz, box 32. Pltt3bnrg: Andrej Podlesnik R. R. 8.
box 102; Jakob Selak It. R. 8. Radley: John OorSek, P. O. Stone City: Mike Fine, box 496.
MICHIGAN. -Detroit: F. C. Oglar, Joe Preimer in Thos. Potrii.
MINNESOTA. Chishoim: Math. Richter, box 308. Ely: John Teran, box 432; Fred. Wider, box 342 in Ignatz Pra/.nik, box 542.
Eveleth: Jacob Ambroiift, 419 Pierce •t
New Duluth: Albert llrast, 811— 931h A\ r.
MISSOURI
8t. Louis: V. Cainkar, 2213 Uiavois av.
MONTANA. Bear Creek: Frank Dnnirek, P. O.
Butte: lg. Bo/.oviear, 2337 Walnut Kt. East Helena: J. B. Mihelich, L. B. 200 Klein: M. Meznarieh, box 127. Red Lodge: John F rieb, box 7:¡l.
OHIO.
Cleveland: John Prostor, 5805 St. Clair Ave., Anton Posarel i, íiHIO P rossa Ave., Math Pctrovöii, 1096 E. 67. St., Andrej Bogataj, <1906 St. Clair ave., Edward Branisel, 6025 Glass ave. in Louis Rtegovee, 1107 K 61 St. Colllnwood: Anton Kii/.nik, 372—15HI1 St., (»ustav Kabaj, 44« K. 156th St., Jos. Skupek, 1107 E. «1st St., in Joe KunW, 439 E. 156th St East Palestine: Jack Istenich, 436 E.
Martin St. Girard: Frank Ban, box 365. Glencoe: Nace žlemberegr, L. Bot 1. Lorain: Geo. Petkovíek, 1717 E. 29th St.
Struthers: John Raver, box 540 in M
Urbs s, Im>x 357, Wooster: John KrižmančiJ, box 360. Yonagstown: John Petrii, box «80 in
b. Zupane, !M>3 llîtnrod ñYf
Zdrava in močna kri.
Vsakemu je dobro znano, da igra kri največjo vlogo v človeš kem telesu, zatorej je potrebno za vsaceira, da pazi in vatuje svojo kri. To je pa mogoče doacei lc s tem, <la imate vaše črevesje vedno čisto in močno, in kakor hitro spoznate kako lierednost, če jo še t.iko majhna, vzemite takoj r.eko-iko Trinorjevega ameriškega grenkega zdravilnega vina. M<j-goče, tla imate sanjo nekoliko izgube okusa, zoperno dihanje, ali m» vam vzdiguje, ali vas napenja v črevesju, in ste za basa ni. Ti zdravilo ohrani vaše črevesja či sto, kar je prava podlaga za '-isto in z<lravo kri. To vino je tudi v pomoč pri različnih boleznih želodcu :n trebuhu, pri nervozno-sti in bolezni povzročeni od nepre bave .Cena ♦l.iMI. Dobiva se v le karuah*. .los. Tiiner, izdelovalec, \:VX\ -1331* S. Ashland ave., Chi-eairo, lil.
7.a ozdravljenje bolezni v miši cah in udih drgnite jih s Trinerje-vim liinimentom. Cena 2."» in •"»() eentov, s poštnino 3."» iu <>0 centov
NOVA IZBIRA, NOVE CENE:
Za ure, vcrižicc, prstane, ter raznovrstno zlatnino in srebrnino obrnite se name. Prodajam tudi Columbia grafofone in slovenske, ter drugo jezične plošče. Pišite po cenik!
ANTON J. TERBOVEC, P. O Box 1	Cicero, III
! «r
V Važno upraianjg
mi opravi
n»)b«D« w Mjtj
Ker. zular ne
Wtäker
sodnliskc vojaSke
ifr 207 Ha novar st.
¿Milwaukee
RavB8leli .il odbor
Micha»! Zimm«r. naMnlk E manual Dr. Anton Biaa^*«* Joan Kuck A. V. üarl«
Jahn C Kraaa
F.rn«tt Kunda Jamoa f. Supina C. R. Wallack
Zaradi nepričakovanega naglega dviganja in nestalnosti kronske vrednosti «nemogoče je določiti stalno ceno, ali vse naše ceno bodo računane po najnižjem dnevnem kurzu. Uprašajte ali pisito po cene.
Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, da se pošteno izplača ali pa Vam vrne.
Direktna zveza a Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico v Zagrebu in njenimi podružnicami!
Pošiljamo denar vojnim vjetnikoni v Srbijo, Kusijo, Angleško in Francosko.
• Govorimo vse slovanske jezike.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
211«-30 Blue Island Avenue, Chlcago, U..
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost ao tiskovine za društvo in trgovce.	-:•
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni

J£ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F\ KERŽE CO., 2711 South Mlllard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj.	V«e delo garantirano.
♦	t^^^^o^o^c^»^» »o ♦»♦»»>? mmfi ♦♦»»♦
POZOR! —Kadar se nahajate v gostilni»
3 pristne
2 zdravilne
r*thtevsjte vedno dobre, zdrsve in priutne pijače, in to so A. Horwatove: Importirani Brinjevec. SUrovec, Tropi, novec, Grenko Vino ln Kranjski OrenCsc. Moja tvrdka je prva in edina snmostojna, ki impoifira žgane pijače in zeli&Čti naravnost iz Kranjske^A. Rojf.ki, zapomnite si, da je A. Horwatovo pravo, zdravilno grenko vino napravljeno iz nnjboljfiega ealifornijskega rudečega vina in ia najsdravejtih starnkrajskih zelišč ter nadkriljuje vse driijte pijare te vrste za človeško zdravje. Ravno tako Kranjski Gren^ee. Posebno ako pijjfcte slabo žganje, n« bo nikdar Škodovalo, če denete polovico tega grenčeea vmes.
A. HORWAT, 1827 West 22nd Street, Chicago, 111.
Stud do Jedil.
V lekarnah	Kaj je vzrok izpfubc slasti do jedil? Večkrat
sc pripeti, da na naenkrat zgubimo slast do jedi in da se nam celo studi. Zdi se kot bi narava sama zahtevala, da zmanjšamo jemanje jedil, ker jih nc moramo prebaviti. Oslabšani prebavni živci ne morejo več prebavljati kot nava.lno in zato se uprejo vzeti več. To znači, da potrebujejo pomoči, da zopet pričnejo svoje delovanje b;ez utrujenosti. Mi priporočamo
Trinerjevo Ameriško prebavno Grenko Vino.
Ta veleznana zmes bode najprvo izčistila notranje prebavne dele, jih ojačila in ('.ala jim dovolj moči. Zgubil slasti in stud do jedil 8e bode polagoma zgubil in vi boste zopet imeli
slast do jedi, ojačen život in moč za misliti.
• Kakor hitro pripomočki za veselo življenje primanjkujejo, morali bi rabiti Trinerjevo'ameriAko prebavno grenko vino in spoznali boste začudeni, da jc zelo koristno. Rabite ga tudi proti
* Nerednosti po jodi zaprtju
kislo ali grenko kolcanj« rigan je plin — ujed.
Lahko sle gotovi, da Trinerjevo AmeriSko prebavno grenko vino vam bode dalo pomoč.
JOS. TRINER
trincr»
BiTHR-WWt
H
\v
T«im(m«v«
HORKtVÍHO
•"• »»I » •»»'•"« » • C*'«. »C0.1 •
Izdelovalec,
1333-1339 So. Ashland Ave.
Chlcago, lil.
Vsaka druiina morala bi vedno imeti dobro zdravilo proti kaalju pri rokah. Morali bi najraje imeti Triner's CoueH Sedative katere ne vsebuje strupenih snovi, kot morfin in kloroform. Rabite proti kailju, bronkitam, zagrljenju, bolečinam v grlu i t. d. Cena 25c in r»0c. ro po*ti ar>e in 60c.