Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, petek 3. julija 1936
Stev. 149. Leto X.
MARIBORSKI
©ena 1 Dm
VECERNK
UraditMtvo In uprava: Maribor. Goapoaka ul. II / i.leton uredništva 2440, uprav« 24SB Utaja razen nedelja in praznikov vaak dan ob 14. uri / Volja meseCno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din. doatavijen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oalaae a prejema tudi ogtaani oddelek ..Jutra- v Ljubljani , PoJtni čekovni račun *U 11.408
JUTRA’
Pjiitit iivkevu
V osebi Petra Živkoviča je dobila Ju-goslovenska nacionalna stranka z njegovo izvolitvijo na mesto strankinega predsednika markantnega, sposobnega voditelja, ki ima za seboj sloves dalekovid-nega državnika in odgovornosti zavedajočega se državnika-krmilarja. Peter Živ kovic je nedvomno ena najizrazitejših po litienfh osebnosti v naši državi, ki bo lahko kot vodja Jugoslovenske nacionalne stranke posvetil vse svoje odlične sposobnosti, vrline in aktivnost razvoju jugoslovanske nacionalne zavesti in prodoru jugoslovensfce miselnosti v široke plasti našega jugoslovanskega naroda. Peter Živkovič je s svojim dosedanjim delovanjem na vseh položajih, ki jih je zavzemal, dokazal, da je mož na pravem mestu, ki ume uskladiti pereča vprašanja s potrebami, ki jih zahteva čas. Njegova življenska pot je verno zrcalo lepe kariere, ki ga je vodila kvišku do prvega mesta, ki ga v upravi države lahko zavzema- državljan.
Peter Živkovič je bi! rojen dne 23. januarja 1879. v Negotinu, od koder je izšlo že toliko odličnih pobornikov narodovega napredka in razmaha. Po dovršeni gimnaziji je mladi Peter Živkovič, ki se je že kot dijak odlikoval po bistrini uma, odločnem nacionalnem prepričanju in vneti marljivosti, stopil dne 1. septembra 1897. v vojno akademijo, ki jo je za pustil kot konjeniški podporučnik. Naglo je nato stopal po lestvici svoje oficirske kariere. Dne 1. januarja 1910. je posta kapetan, dne 1. oktobra 1915 je bil imenovan za polkovnika. Dne 21. oktobra 1923 je bil imenovan za divizijskega generala iif komandanta kraljeve garde, ki jo je spretno in vešče organiziral do sedanje blesteče sestave. General Peter Živkovič je iz kraljeve garde ustvaril nad vse vzorno in s strumno udarnostjo od-likujočo se vojaško enoto. Zaupanje, ki ga je bil vsesplošno užival, je bilo toliko, da je dne 6. januarja 1929 prevzel me sto predsednika vlade, ki ga je zavzemal do 4. aprila leta 1932. Še preje in pozne je pa je skozi več let vršil važno in odgovornosti polno funkcijo vojnega ministra ter je kot tak položil temelje najmo-deryeje urejeni in za vse pripravljeni hrabri jugoslovenski vojski.
Peter Živkovič pa ni zaslovel saino ra di visokih oficirskih in državnih funkcij, ki jih je vršil z njemu svojsko neumorno-stjo. natančnostjo in doslednostjo, ampak se je živahno udejstvoval tudi kot strokovno vojaški pisatelj, saj je objavil nešteto člankov in razglabljal celo vrsto vojaških problemov v vojaškem glasilu »Ratndk«. Leta 1924 pa je izdal znanstveno knjigo vojno tehničnega značaja, v kateri se obravnava problem vloge konjenice v sodobni vojni.
Velika delavnost ter izredna tvornost sta značilni odliki novega voditelja Ju-goslovenske nacionalne stranke. Njegovo ime je najboljše in najčvrstejše zagotovilo. dfi bo Jugoslovenska nacionalna stranka* dosledno, vztrajno in neutrudno zasledovala one cilje jugoslovenske narodne in državne politike, ki so zapisani v njenem glede vseh aktualnih političnih, gospodarskih, kulturnih in socialnih vpra šanj jasno formuliranem Programu.
Nič čudnega, ako je bil novi predsednik JNS g. Peter Živkovič izvoljen na strankinem kongresu s tolikim prisrčnim navdušenjem in viharnim odobravanjem, saj priča njegova izvolitev, da stopa Jugoslovanska nacionalna stranka v dobo prerojenega, pospešenega in podvojenega dela v prid narodu in državi.
fauiasiitM Ze&ie tmkik vejmk $ttosta- M"* t/oSfcev
Čehoslovaška naj bi se razbila radi njenega zavezni* štva z Rusijo
RIM, 3. julija, »Volonta d Italia,. znani organ italijanskih vojnih prostovoljcev objavlja senzacijski članek, ki se zavzema za razbitje Čehoslovaške. V članku^ se zatrjuje, da so Poljska. Madjarska, Nemčija in Italija najvažnejša oporišča proti boljševizmu, ki radi svojega zavezništva s Češkoslovaško in Francijo ogroža evropsko civilizacijo. Češkoslovaška je poglobila svoje intimne odnošaje s sovjetsko Rusijo, ker se boji revizije evropskega stanja. Evropa je danes resno ogrožena in se mora združiti v formiranju protiboljševiškega bloka. Fundament tega bloka naj bi bili Poljska in Madjarska. Da dobi Poljska skupne meje z Madjarsko, se mora Slovaška vrniti Madjarski, ker gravitirajo Slovaki po svoji veri in tradicijah itak bolj k Poljski in ker so delj časa živeli v Madjarski. Na ta način bi se prebil češko-ruski koridor in bi se * Češkoslovaške brisal značaj sovjetske vojaške operacijske baze.
ftatuGsIU ftteMofi k mpmi
ŽENEVA, 3. julija. Francoski zunanji minister Delbos je izročil danes predsedniku zasedanja Društva narodov Van Zeelandu francoski predlog glede reforme pakta Društva narodov. Francoski predlog se nanaša predvsem na čl. 16. in sicer v tem smislu, da bi se proglasilo uveljavljanje gospodarskih sankcij kot obvezno za vse države članice in da bi se uveljavljanje sankcij spravilo v odvisnost od sistema regionalnih paktov o obojestranski pomoči. Sankcije bi morale v tem slučaju uveljaviti predvsem one države, ki bi bile po dotičnem problemu najbolj tangirane. Člen 11. pa bi se moral v smislu francoskega pred oga formulirati elastičneje in prožneje. Predvsem je naperjen francoski predlog proti soglasnosti pri sklepanju ter se zavzema za izključitev strank, ki so prizadete pri konfliktu. Zunanji minister Delbos bo svoj predlog obrazložil v teku današnjega zasedanja Društva narodov.
HeptsU se mtii, te...
LONDON, 3. julija »Daily Telegraph« poroča iz Ženeve, da ni verjetno,
da bi se neguš vrnil v zapadno Abcslnijo. On bi ta napravil samo v slučaju, ako bi uspel, da izposluje od Društva narodov denarna sredstva za nadaljevanje vojne. V tern slučaju bi se niti posrečilo nuditi odpora na področju Gaia vsaj do februarja. Isti list poroča iz Džlbutlja, da je poskušal princ Menellk, sin Jassa Lidža, ki ga je bil Haile Sclassije pahnil s prestola, vrniti se Iz fran coske Somalije v Abesinijo. Senegalski vojaki pa so ga ujeli in ga odvedli nazaj v Džibuti. Njegova vrnitev v Abesinijo bi povzročila nove neprilike, ker uživa princ, ki nosi ime svojega slavnega deda, med posameznimi abesin skmu plemeni velike simpatije.
Hiike adf&vacM
LONDON, 3. julija. Berlinski dopisnik »Daily Maila« poroča, da bo zunanji minister von Neurath te dni izročil angleškemu poslaniku Phippsu odgovor nemške vlade na angleška vprašanja. Odgovor bo vseboval v glavnem sledeče točke: 1. Hitler bo v odgo.voru obnovil svoj .predlog glede sklenitve zapadne-ga pakta o sigurnosti. 2. Nemška vlada bo opozorila na težave, ako bi se sovjetska Rusija priključila mednarodnemu paktu 9. nenapadanju. 3. Povda-n a se bo ovira, ki obstoja v tem, da ne bo Nemčija odgovorila na vprašanja, ki se tičejo evropske politike, dokler se ne reši vprašanje reforme Društva naro-do v.
Scttusduuf^	fdetisat m
vmtev 1Hafatougovteu?
LONDON, 3. julija. »Dai|y Telegraph«, poroča, da bo jeseni odpotoval dr. Schuschnigg v London in da bo ob tej priliki predložil angleški vladi konkretne predloge slede restavracije Habsburgovcev. Nato bi Schuschnigg skusal dobiti pristanek francoske vlade. V slučaju pristanka zapadnlh sil bi bil v oktobru ali novembru po vsej Avstriji plebiscit o vrnitvi Habsburgovcev. »Daily Telegraph« pristavlja, da ne bo Schuschnigg Jz tega napravil vprašanja svojega kabineta, ampak da bo v slučaju nepristanka Anglije in Francije odgodil vprašanje restavracije.
DUNAJ, 3. julija. Vesti »Dailly Telegrapha« o Schuschnlggovih namerah glede restavracije Habsburgovcev so zbudile v tukajšnjih krogih veliko senzacijo 111 se istočasno zatrjuje, da te informacije ne odgovarjajo povsem de. janskemu stanju.
tatija ia veaoh woa v Mesittifa s
WEP VPti^rrr V9fi^l|VlW
^R,Z’. 3‘ ,lulija- A«ence Economique et finaiiziere poroča iz Rima, da je Italija pripravljena sodelovati za pravi evropski mir, je pa odločena, da bo v bodoče dala dovoljenje za uvoz v Abesinijo saino onim državam, ki bodo priznale aneksijo Abesinije.
PO KONGRESU JNS.
Velika nervoznost se je polotila mnogih ki so. slabih živcev, radi impozantnega poteka kongresa .INS. Zabavno je čitati nekatere liste, ki se jim med vrsticami pozna nervoznost in vznemirjenje. Novo vodstvo JNS pa prejema toliko brzojavk iz vseh delov države, ki pozivajo k doslednemu in pospešenemu delu, da je umljivo zbudil krasni uspeh kongresa pri mnogih vznemirjenje in razburjenost. Včeraj je imel poslanski klub JNS svojo sejo in se je ob tej priliki izdal sledeči komunike: »Poslanski klub JNS je imel danes svojo sejo pod predsedstvom predsednika kluba dr. Vase Jovanoviča. Seji so prisostvovali tudi podpredsednika JNS gg. Jovo Banjanin in Juraj Demetro vič ter glavni tajnik dr. Albert Kramer. Razpravljali so vprašanjih, ki so v zvezi s kongresom stranke ter so se soglasno sprejeli vsi potrebni sklepi. V smislu določb čl. 39 statuta stranke, se pozivajo vsi oni narodni poslanci, ki so člani stran ke, da vstopijo v poslanski klub JNS. Vpisovanje se vrši v prostorih kluba dnevno od 11. do 12. ureč
VOJNI MINISTER NA BLEDU.
Včeraj je prispel na Bled vojni minister armijski general Ljubomir Marič s svojo soprogo Dopoldne je bil v avdijenci pri knezu namestniku Pavlu, ki mu je pc ročal o važnih tekočih vprašanjih. Danes zvečer se vojni minister general Marič zopet vrne v Beograd.
V VILI »DOBROTA«
na Bledu se mudi s svojo družino na oddihu francoski poslanik na našem dvoru g. Dampierre. Tudi je prispel na Bled grški poslanik na našem dvoru Sakeralo-pulos.
VLAJIČ V KUPINCU,
Že včeraj smo poročali o prihodu gosp. Božidarja Vlajiča, člana vodstva bivše demokratske stranke in člana akcijskega odbora izvenparlamentarne opozicije v Zagrebu. Včeraj pa se je podal v Kupinec in se tamkaj sestal z dr. g. Mačekom. Razgovor je trajal po poročilih delj časa in sta se razgovarjala o zadevah, ki itt-teresirajo izvenparlamentarno opozicijo in zlasti bivšo demokratsko stranko. G. Vlajič se je danes vračal iz Kupinca v Zagreb in se zvečer odpelje v Beograd, da obvesti svojega šefa g. Davidoviča, o razgovorih, ki jih je imel v Zagrebu s prvaki koalicije SD in z dr. Ma čekom.
PROCES PROTI ARNAVTOVIČU IN TOVARIŠEM.
Predsednik državnega sodišča za va,-stvo države dr. Fran Ueovič je določil, da se *bo vršila razprava proti poslancu Damjanu Arnavtoviču in njegovim tovarišem, ki so obtoženi poskušenega atentata na predsednika vlade dr. Stojadino-viča. dne 10. julija ob 8. uri zjutraj. — Razpravo bo vodil sam predsednik tega sodišča dr. Ueovič. Poleg Arnavtoviča so obtoženi še poslanci Dragiša Stojadi-novič, Vasilje Trbič, Dragomir Milovanovič, Mirko Uroševič, Jovan Nenadovič in dr, Srdko Vukanovič.
PROTA TRBOJEVIČ VOJAŠKI ŠKOF.
Prota Peter Trbojevič v Mariboru }e imenovan za vojaškega škofa s sedežem v Beogradu.
Strela je udarila v Schmellingovo posestvo.
V kopališču Seharu je udarila strela 1 hišo hoksaca Maksa Schmellinga in so nekateri objekti zgoreli.
ffo ft-tftfSkt
Delo in politika INS
Na kongresu JNS je imel pomemben referat strankin glavni tajnik senator dr. A. Kramer, čigar izvajanja so udeleženci kongresa sprejeli, z navdušenim odobravanjem. Iz tega poročila povzemamo sledeče vodilne misli:
Na kongresu dne 20. julija 1933 je bilo izvršeno definitivno konstituiranje stranke in dotedanja začasna organizacija je dobila svoj program, organizacijski statut in ime. Za predsednika je bil izvoljen g. Nikola Uzunovič, poleg njega pa kot vrhovno vodstvo stranke širši glavni odbor, ki je štel 250 članov ter ožji glavni odbor, ki je štel 45 članov z 10 podpredsedniki ter glavnim tajnikom in blagajnikom.
Z novim statutom je bila ukinjena institucija banovinskih odborov in je bilo zaradi tega glavno delo vodstva stranke usmerjeno na čini tesnejše sodelovanje s sreskimi kot najvišjimi organizacijskimi edinicami na terenu. Na sejah predsedstva je bil sestavljen načrt za okrožne konference stranke v vsej državi; njihov glavni cilj je bil neposredni stik vodstva stranke s strankinimi delavci na terenu. Vršile so se konference v vseh banovinah, ter so pokazale najlepše rezultate. Dvignile so voljo in razumevanje za delo v organizacijah, okrepile slogo v vrstah stranke ter dvignile odločnost in borbenost pristašev stranke v vsej državi.
Usodne važnosti za nadaljnje politične dogodke v državi in za samo stranko je bil razpust narodne skupščine februarja 1935. ter razpis novih volitev. Na sejah ožjega glavnega odbora stranke vodstvo ni prikrivalo svojega mnenja, da nove volitve ne bodo dale koristnih rezultatov za konsolidacijo prilik v državi. Na teh vejali pa se je vedno poudarjalo, da je treba najti možnost sodelovanja z vlado pri tako važnem poslu za bodoči politični razvoj. Toda do tega sodelovanja ni prišlo. Treba je naglasiti, da ne po krivdi stranke.
Stranka je bila postavljena pred odločitev, ali naj s samostojnim nastopom pri volitvah razcepi nacionalne vrste v dve fronti naprafn enotni fronti združene opozicije. Splošni nacionalni in državni interesi so zmagali nad interesi stranke, ker je bilo predsedstvo stranke prepričano, da bi dve nacionalni listi pomenili zmago združene opozicije. Zato jc bil sprejet sklep, da stranka ne postavi svoje liste in da pusti svojim prijateljem svobodne roke, da kandidirajo in glasujejo na listah, ki niso proti narodnemu in državnemu edinstvu. Zato so tako v vladi g. Jevtiča in pozneje v vladi dr. Stojadino-viča sodelovali na lastno odgovornost odlični prijatelji JNS. Še le potem, ko je Stcjadinovičeva viada spremenila svoj nadstrankarski značaj ter pričela formirati nove politične organizacije z združitvijo treh bivših političnih strank v JRZ, so naši prijatelji izstopili iz vlade.
V	senatu je klub JNS spremljal razvoj prilik z lojalno rezervo. Ko pa je videl, da gre za življenjske interese politike narodnega in državnega edinstva, se je izkazal dostojnega svojih dolžnosti. Iz senatorskega kluba je potekla iniciativa za obnovo dela v stranki in v novembru 1935 je s slovito interpelacijo kluba senatorjev JNS, ki tudi še danes predstavlja večino tega visokega doma, zavzel stališče do politike vlade, stališče, ki v celoti odgovarja načelom in nazorom naše stranke.
Iz vseh krajev države je vodstvo dobivalo pozive za obnovo strankine aktivnosti ter da naj stranka stopi iz dotedanje rezerve. Da se to omogoči, je predsednik sklical 27. marca sejo ožjega glavnega odbora, na kateri je bilo sklenjeno, da se vodstvo stranke na osnovi pooblastil v statutih izroči začasno posebnemu akcijskemu odboru z nalogo, da izvede rerganizacijo stranke ter pripravi kongres, ki naj bo pričetek novega poleta JNS. V vseh banovinah so bile sklicane banovinske kontcrenec in izvršena banovinska organizacija, Z rezultati teh konferenc smo lahko popolnoma zadovoljni. One so vsej jugoslovanski javnosti pokazale, kako pogrešna so tolmačenja o značaju rezerviranosti naše stranke. Povsod je jugoslovenska misel živa, a i njo je o-
Zasluge in pomen Prirodoslovnega društva v Ljubljani
Med našimi znanstvenimi društvi je Prirodoslovno društvo v Ljubljani brez dvoma eno najdelavnejših in najbolj iniciativnih. In obenem še nekaj:	najbolj
nesebično, tisto, ki Irtu je vedno in povsod v resnici samo za stvar.
S svojimi Razpravami, strogo znanstveno publikacijo, je po svojem agilnem tajniku dr. Kuščerju navezalo stike z vsem znanstvenim svetom in dobiva, kakor priča njegov seznam časopisov, izdan v početku tega leta, v zameno na stotine revij in knjig v najrazličnejših jezikih. Bogastva, ki se na ta način steka v Ljubljano, pa društvo ne zaklepa v svoje tesne prostore, ampak ga skuša čim plodo-nosnejše izrabiti za našr kulturni napredek: odstopa ga knjižnicam, da postane tako čknprej in v čim večji meri dostopno javnosti. Poleg Drž. biblioteke v Ljubljani, ki prihaja za ta namen v poštev, seveda v prvi vrsti, je daril Prirodoslovnega društva deležna tudi Študijska knjižnica v Mariboru. Že od lanske jeseni prejema od njega razne revije in knjige, med drugim prirodoslovne publikacije Ju-goslovenske akademije v Zagrebu in Kr. srpske akademije v Beogradu, publikacije Geološkega instituta v Beogradu,
Acta Adriatica v Splitu, Veterinarski arhiv v Zagrebu, Jugoslovenski veterinarski glasnik v Beogradu, revijo Tehnika in gospodarstvo v Ljubljani ter razna poljska izdanja. Vsa ta dela, ki tvorijo dobrodošlo izpopolnitev k publikacijam zgodovinskega značaja, katere prejema knjižnica od mariborskega Zgodovinskega društva, so članom Prirodoslovnega društva v knjižnici brezplačno na razpolago.
Poleg tega strogo znanstvenega in or-ganizatoričnega dela pa vrši Prirodoslovno društvo še drugo važno nalogo: izdaja Poljudno pisan prirodoslovni mesečnik Proteus. Pod uredništvom profesorja dr. Pavla Grošlja, ki ni samo odličen znanstvenik, .ampak tudi prvovrsten stilist, je list od vsega početka tak, da smo ga v resnici lahko veseli. In v resnici zasluži, da bi prodrl med najširše sloje, kar je tem lažje izvedljivo, ker je naročnina zanj zelo zmerna. Tudi v tej točki je Prirodoslovno društvo stvarno in nesebično, zato pa tudi vredno, da pri njem sodelujemo in ga v njegovih prizadevanjih podpiramo, bodisi kot člani bodisi kot naročniki Proteusa.
čega poletja, naj za svoje ljubo zdravje upoštevajo naslednje zapovedi: Oblači se v vročih poletnih dneh v lahka, svetla oblačila, ki prepuščajo koži čim več zraka in ki ne absorbirajo vročih sončnih žarkov. V hrani bodi zmeren in jej čim manj mesnih jedi, uživaj pa čim več sočivja. Bodi previden tudi v pijači. Izogibaj se po možnosti alkoholnih pijač in pij v vročem poletju za žejo hladno limonado al druge sadne soke. Žejo pogasi mrzel čaj, zelo priporočljivo pa je tudi higijenično kislo mleko. Pri sončenju bodi zelo previden. Ne sonči se pretirano, ker s tem dosežeš prav nasprotno. Vse maže pri neprevidnem sončenju nič ne zaležejo. Bodi previden pri kopanju. Ne skoči razgret v vodo. Če nisi izvrsten plavač, ne podajaj se v nevarnosti in vedi, da je zlasti deroča voda zelo zahrbtna. Ne pozabi se po kopanju, pa naj si bo v kakršnikoli vodi, temeljito očistiti pod prho. Pri tem ne štedi z milom. Pa še to si zapomni: v kopališčih z bazeni so povsod stranišča! Zato bodi obziren do sebe in drugih! (Slednje opozorilo naj bi veljalo tudi za kopalce obojega spola na Mariborskem otoku! Opomba stavca.)
jCjuimeeske MtuUe
idtaustoma Mfmsanja
Bolezni« ki jih prinaii vr©£e poleti®
Ko pride tako zaželjeno poletje, citatno leto za letom v vseh listih o številnih žrtvah solnčarice, o nevarnih obolenjih, ki so posledica neprevidnosti v prehrani in o mnogih nesrečah pri kopanju na prostem. Toda vse to nas ne izuči. Vsi dobri in koristni nasveti se utopijo v veselju, ki nam ga-prinaša vsako tako zaželeno vroče poletje.
Vroči sončni žarki nam prinašajo s poletjem poleg zdravja in sreče tudi niz akutnih obolenj, ki so često usodna za posameznike, včasih pa za vso rodbino. Tako povzroča vroče poletje veliko skrb našim gospodinjam, ki se /avedajo hudih posledic pokvarljive hrane. Med prvimi teh posledic je trebušni legar, katerega obolenje je v prvih početkih težko ugotoviti. Trebušni legar je nalezljiva epidemična bolezen, pred katero nas obvaruje zdrava pitna voda. skrbna snaga pri mleku in drugih jedilih. Neprevidnost pri vživanju sadja, ki ni dovolj zre-
stala živa in borbena tudi politična organizacija, ki ima to misel napisano na svojih zastavah. Skoro povsod smo očuvali kader zvestih pristašev in konstruktivni jugoslovenski elementi so 'ostali zbrani na programu naše stranke ter izražajo svojo odločno voljo za delo. in borbo v na šili vrstah.
lo in ki ni dovolj čisto, pa je tudi često vzrok nevarne dezinterije, ki je za človeka silno nerodna in nevšečna bolezen. Razna želodčna in črevesna obolenja se kaj rada pojavljajo v vročih poletnih dneh. Kakor legarja in dezinterije nas tudi teh obolenj obvaruje previdno in zmerno vživanje zrelega sadja in drugega sočivja. Tem obolenjim pa so zlasti podvrženi otroci in se pri njih pokažejo v obliki bruhanja. Nevarno je poletje tudi za dojenčke in morajo biti matere, ki še niso dovolj izkušene, zelo previdne. Pogosti so primeri, da mati sredi vročega poletja zavija svojega nebogljenčka v volnene povoje, .če se pojavi pri njem mrzlica. Ta način nege povzroči naj-češče otrokovo smrt.
Navedena obolenja nam prinaša izrecno poletje. Poleg teh obolenj pa se pojavljajo še mnoga druga, kakor glavobol, opekline radi neprevidnega sončenja, razni prehladi radi prenaglo se menjajoče temperature in razne kožne bolezni, ki si jih nakoplje človek v vodi, ki ni dovolj snažna. Zelo nevarna v poletju je tudi sončarica, ki povzroča človekovo smrt.
Človek je torej v poletju izpostavljen raznim nevarnostim. Potrebno pa je, da se teh nevarnosti očuva in da izpolnjuje razne zdravniške nasvete. Tisti, ki so I tako srečni, da se lahko navžijejo vro-
Zacherlov Franček se Je za vedno vrnil v svoj ljubljeni Ljutomer
Ljutomer je bil v sredo dne 1. julija tl. priča veličastnemu pogrebu svojega roja ka majorja Zacherla Franca, ki je služboval v Strumici kot poveljnik tamkajšnjega obmejnega odseka. Ko je pretekli petek inspiciral svoje čete, ga je ob nevihti zadela strela v obraz in ga pri priči ubila. Njegove zemske ostanke so prepeljali v Ljutomer, kjer so ga njegovi rojaki počastili z nadvse dostojnim sprejemom in z gomilo vencev. Žalni sprevod je krenil v svitu bakelj proti mestu, kjer so gasilci prenesli njegovo krsto v rojstno hišo. V sredo popoldne ga je spremila nepregledna množica Ljutgmer-čanov, njegovih znancev in prijateljev, k zadnjemu počitku ob soudeležbi Sokola in Maistrovih borcev. Ob zvokih mestne godbe ter zadnji salvi častne čete so padle prve grude domače zemlje na mnogo prerani grob mladega moža-vojaka, narodnjaka. Svetel mu spomin!
Hame vesli
Šejk od el Arbasa se je divil moji predrznosti, ko sem mu podrobno opisal vse svoje dogodke o Franciji in Španiji iti naposled svoj beg iz temnice, ki se mi je tako sijajno posrečil. Da zadovoljim haidovo prošnjo, sem se odločil ostati nekaj dni v njegovem dvoru. Vendar nisem mogel tam dolgo vzdržati, ker me je vleklo hrepenenje videti svoje žene in otroke. Po nekaj dnevih sem nadaljeval v spremstvu šejkovih bojevnikov pot v Aluksenas. Zaprosil sem tasta, naj me spremlja do mojega doma in naj ostane pri meni v gosteh. Toda izjavil je, da na žalost ne more zapustiti svojega plemena, ki je vprav v tem času imelo opravka z važnimi deli.
Tretji dan smo dospeli' v Aluksenas. Ker so že vnaprej zvedeli za moj -prihod, me je tukaj pričakovala velika množica Arabcev, ki so mi vzklikali in na vse mogoče načine kazali svojo radost. Vsi služabniki mojega dvora so se zbrali, da mi pomagajo razjahati konja. Izza rešet velikih oken svojega harema sem
videl, kako žene zasledujejo navdušeno sprejem svojega moža.
če se danes spomnim na to ganljivo srečanje s svojimi ženami in otroci, nehote ves vzdrhtim. Takrat je bila moja sreča neizmerna.
Abd el Krim ni čakal, da se javim pri njem, temveč je sam prišel, da me dobrodošlo sprejme. Silno se je razveselil, ker s« v meni ni motil in da je zaupanje, ki mi ga je bil izkazal v resnici bilo na mestu. Od tega trenutka sem bil v njegovih očeh značajen človek, na katerega se je lahko v naprej zanašal.
Nekaj dni in noči so v plemenu orile zmagoslavne pesmi. Veselje, ki ga je pokazal Abd el Krim ob mojem prihodu je zajelo vse mesto Aluksenas.
DVAJSETčETRTO POGLAVJE.
Smrt Abd el Krimovega brata.
Pozimi 1925. leta so Španci močno o-jačili svoje čete v Maroku. V tem so se borile francoske čete z neverjetno ogorčenostjo proti Beduinom. Najbolj so jo izkupile čete Abd el Krimovega brata Sahiba, ki se je začel umikati proti viso-ku U ar gom. Arabci so se ljuto upirali, ioda z daleka niso imeli tako močnega
UGRABLJENA GROFICA.
Na Poljskem je povzročilo veliko senzacijo nenadno in skrivnostno izginotje grofice Marice Rozwadowske. lepotice, znane pod imenom »modra Venera«. Pred dnevi se je šla grofica kopat in je od takrat izginila za njo vsaka sled. Brezuspešno je bila tudi policijska preiskava. Te dni pa so dobili starši mlade in lepe grofice iz nekega majhnega nemškega mesteca brzojavko: »Pomagajte! Manica.« Starši in oblasti so prepričane, da je bila lepa grofica ugrabljena.
orožja in tolike trupe, da bi se mogli z uspehom boriti proti francoski vojski. Toda v tem odboiru so se grozno maščevali. Izgube francoskih čet so bile ogromne.
Tej nepriliki se je pridružila se druga. Na fronti se je pojavila kuga, ki je zajela vse ozemlje južnofrancoskega Maroka. Kosila je brez usmiljenja in v vrstah arabcev in v francoskih. Vsak dan je zahteval velikih žrtev, zdaj# na eni, zdaj na drugi strani.
Medtem so se v Tangeru vodila, pogajanja med Francozi in Španci, ki so se odnašala na skupni napad na Rifance. Istočasno smo se mi v Abuksemanu, v Benltariku in v Zoko el Arbosu utrjevali in napravljali moderne podzemne zaklone. Reči moram, da sem načrt za en del teh podzemnih zatočišč napravi! sam, kajti v legiji sem dobil jako dobro znanje, kako se taki zakloni grade.
Abd el Krin se je odločil nuditi odpor do skrajnosti. Vsi so bili pripravljeni za borbo. Nobenega drugega izgleda za u-Sipeh ni bilo, razen skrajna hrabrost. Moje pleme je mrzlično pričakovalo, da ga končno povedem v borbo.
(Dalje sledi )
Mariborski »V e e e r n i k« Jutri
^v£BGEE3S22E2m3«I!HBi
HUuMmke m Mwi&sk$ Mwke
mmmmammmKmmuMmnaa^ssBasaasaB^mmsEStsamBEzmimammammammmmmBmmmmmmmm
V Mariboru bomo brez godbe v lamih lokalih
Mariborski gostilničarji in kavarnarji so si že od nekdaj prizadevali, da bi svojim gostom nudili v svojih lokalih čim prijetnejšega počutka. V to Svrho so si številni lastniki gostinskih podjetij z velikimi žrtvami nabavljali radijske aparate, gramofone, glasovirje itd. Takšna godba v gosfinkkih obratih je bila doslej oproščena vsakega davka. Sedaj pa je ■ prejelo tukajšnje Združenje gostilniških podjetij sporočilo, da morajo vsi dotični gostinski podjetniki, ki posedujejo radijske aparate, plačati odmerno takso po tarifni postavki 99. in 99a. taksnega zakona, ki predvideva, državno pavšalno takso, ki se plača pri davčni oblasti letno in sicer dnevno po Din 5 od radijskega aparata, ki se plača neposredno policijskemu predstojništvu. Te takse se morajo plačati po razpisu ministrstva financ v naprej. Skupno s takso in 5% kontrolno takso ter redno dnevno policijsko pri-
sa
liko obremenitev gostinskega stanu mega. Letno pavšalno takso mora itak vsak posestnik radijskih aparatov, ki je gostinski podjetnik, plačati, ter je bila ista za letos vsem tudi že odmerjena od Din 280 do 700, pač po velikosti obrata sa> mega, medtem ko se doslej policijske takse na radijske aparate, oziroma njih koncerte od strani gostinskih podjetnikov niso plačevale. Ako se prištejeta še avtorska in poštna taksa, ki znašata sedaj skupno 40 Din mesečno, sledi, da bo mo ral plačati vsak gostilničar ali kavarnar ki ima v svojem lokalu radijski aparat raba električnega toka.
Ta najnovejša odredba bo najbrže ime la za posledico, da bodo lastniki pogo stinskih obratov radijske aparate odjavili, oziroma jih prenesli v svoja privatna stanovanja. Kakor se na eni strani poštno ravnateljstvo trudi, da bi se število radijskih naročnikov dvignilo, tako sedaj najnovejša odredba tega prizadevanja
proti zapadu, ali pa bo predvladoval at-' gašenje iz rezervoarja in iz Drave. Ob lantski zrak. V prvem primeru je treba ' 19.27 pa je bil požarni alarm mariborske računati z razjasnitvijo in močnim dvigom gasilske čete, 26 gasilcev se je požrtvo-
javo bodo znašali od 1. julija t. 1. naprej
Din 6.45 dnevno ali najmanje Din 193.50 najbrže ne bo pospešila, mesečno, kar pomeni gotovo zopetno ve- *
nik g. Pavletič, ki sta g. Žlahtiču želela 1 na novem službenem mestu čim lepših uspehov.
Oficirji tuk. garnizije priredijo jutri v 0 5em bodo razpravijali mestni očetje
soboto	4.	trn.	v	kavarni	Park	družabni	na nocojšnli seji. Dnevni red: Poročilo
večer s	koncertom.	Začetek	ob	21.	uri.	p.redsedstva, oddaja letnih del za preure
^f111	Ji 1,1 zlia'ncL , ditev vhoda pri hiši Frankopanova ulica
Tiskarski škrat je pri vabilih za pošlo- st 27> oddaja dd pr. zgrudbi šo] y M
vilm večer g. pomočniku upravnika de- dalenskem predmestju, zaključni računi lavmce drz. zel. mz. Jože Grudnu vrinil mestne občine za leto 1934 in tromesečj neljubo pomoto, daje med društvi, kate- januar, februar in marec 1935, Slomšeko ra vabijo m ta večer tudi naveden bK va drUžina oz. Slovensko pevsko društvo Maribor. Ker bi bil s tem mišljen 1SSK Maribor, prošnja za oprostitev mestnih Maribor, javljamo da je pomota nastala dajatev za vse prireditve Slomškove pro v tiskarni in je mišljen SK Železničar. slavCi »Mariborski teden«, prošnja za o-UJNZB podružnica Maribor.	prostitev mestne trošarine od vinske po-
Sokol Maribor II. Pobrežje priredi v izkušnje, »Mariborski teden«, prošnja za nedeljo o. julija ob 19. (7.) uri pri br. oprostitev veseličnega davka podjetij u-Renčeljnu igro v 5 slikah Kralj Matjaž deleženih im Mariborskem tednu igra deca - deklamacija - Dolfekova Mrtvaški zvon. V Aleksandrovi 85 na harmonika. Starši. Razveselite mladino Pobrežju je umrla v visoki starosti 73 in pridite vsi in točno. Za deco se vrši iet vdova po kaznilniškem pazniku Ma predstava v soboto 4 julija ob 3. uri pop. rija Vidmarjeva. Žalujočim naše toplo so Mariborski dvor. Danes morske ribe čutje! m postrvi. Sprejema abonente na doma- Vabimo vse gospode občinske odbor-
nilte, da se udeležijo odkritja spominske Nabavljalna zadruga usl. drz. zel. Ljub piošče blagopokojnemu Viteškemu kralju Ijana, prodajalna Maribor, priredi ob pri Aleksandru I. Ujedinitelju ki se vrši i liki mednarodnega zadružnega dne ^ v nedeljo dne 5. julija 1936 ob 10. uri v o nedeljo 5. tm. oo 16. uri pred zadiužno snovni šoli na Pobrežju. Vabimo tudi vse trgovino na Frankopanov! cesti št. 34 hišne posestnike, da okrasijo tega dne Proslavo za deco članov zadruge, s pri- svoja stanovanja z državnimi zastavami mernini sporedom in obdaritvijo otrok. Predsednik občine Pobrežje Prj vhodu na proslavo dobijo otroci za- Mariborčani dovršujejo študije. Na ti-družmkov nakaznico, s katero bodo de- lozofski fakulteti v Ljubljani je te dni ležni obdaritve in pogostitve. V slučaju diplomiral z odličnim uspehom gosp. slabega vremena, se vrši proslava pod Dragotin Cvetko iz Maribora. Za doktor-stekleno streho istotam. Nabavljalna za- ja vsega zdravilstva je bil promoviran druga ush drž. žel. Ljubljana, prodajalna g- peter Len6e iz Maribora. Na farma-Manbor.	_	j	cevtski fakulteti v Pragi je diplomirala z
Upokojenci! UJNŽB, pododsek upoko- odličnim uspehom gdč. Anica Hasenohr-jencev v Mariboru javlja vsem članom lova iz Maribora. Iskreno častitamo! zadrugarjem, da se vrši v nedeljo dne Lovski dan odložen. Radi nesigurnega 5. tm. ob 16. pred zadružno trgovino na vremena je Mariborsko lovsko društvo Frankopanovi cesti 34 mednarodni za- bilo primorano odložiti lovski dan, ki bi družni dan. Pripeljite s seboj soproge, se moral vršiti 4. in 5. julija t. 1. na Podečo in svojce, da tako na eklatanten borju.
način manifestirate zadružno zavest, Zaključek šolskega leta na Enoletnem kajti ravno upokojencem je še za ta .od- trg. tečaju »Hermes«. Dne 2. julija so bili lomek življenja potrebno kolikor toliko' končani zaključni izpiti na Enoletnem solidno Preživljanje. Otroci bodo obda- trg. tečaju »Hermes«, ki so se vršili pod rovain! Obvestite po možnosti tudi vse predsedstvom odposlanca kr. banske u-uaše tovariše in zadrugarje drugih stro- prave g. inšpektorja M. Prešla. Uspeh kovnih organizacij. V soboto 4. t. m. ob teh izpitov je bil sledeč: 5 odlik, Janžek 20. uri je pa v unionski dvorani poslovil- Dora, Gniušek Vera, Gomivnik Vera,
ni večer tov. ing. Grudna Bačnik — predsednik.
Josipa.
tem m (Mm
Flaks Milka in Kovačič Avrelija, 8 prav dobrih, 16 dobrih in 1 zadosten. Slovesnemu zaključku in razdelitvi izpričeval je prisostvoval poleg profesorskega zbora tudi predsednik Slov. trg. društva g. Branko Mejovšek z nekaterimi člani dni iPrisrčno odhodnico so priredili včeraj štva. Odličnjakinje ter zmagovalki v ste zvečer pri Birtiču tovariši in znanci po- uografski in strojepisni tekmi Janžek licijskemu nadzorniku £• Petru Žlahtiču, Dora in Čuček Melanija so bile nagraje-ki je bil premeščen v Split. Odhodnica ne z lepimi darili, ki so jih poklonili mar je bila dokaz, kako priljubljen je bil g. Ijivim in najboljšim obiskovalkam tečaja Žlahtič pri svojih tovariših. Večera so člani Slov. trg. društva gg. Mirko Fel-se udeležili skoraj vsi njegovi tovariši din, Karl Jančič, Franjo Majer, Branko pri tukajšnji policiji, ki so mu izročili le- Mejovšek, Pinter & Lenard ter Drago po spominsko darilo. Ob tej priliki so Rosina.
spregovorili med med drugim tudi poli- Vremenske zadeve. Težko je presoditi, cij-ski nadkomisar g. Kos in višji nadzor- ali se bo hladni zapadni val zopet vrnil
temperature, v drugem pa s splošno hladnim, deževnim vremenom. Tako pravi dunajska vremenska napoved.
Nočno lekarniško službo imata danes v petek Vidmarjeva in Savostova lekarna, jutri v soboto Minafikova in Konigova.
Delo dobe kuhar, pivovar, sodar, več natakaric in restavracijskih kuharic. Interesenti naj se zglasijo pri tukajšnji Bor zi dela med uradnimi urami.
Mariborski teden se bliža. Priprave za letošnji jubilejni »V. Mariborski teden«, ki bo od 1. do 9. avgusta, so v polnem teku. Številne priprave raznih velikopoteznih razstav jamčijo, da bo letošnja pri ■reditev prekašala vse dosedanje. Za pro pagando je zelo dobro poskrbljeno, saj je uprava Mariborskega tedna razposlala doslej že preko 10.000 velikih in malih letakov po vsej naši državi in tudi v inozemstvo, ki kaže, da je za tradicionalni Mariborski teden iz leta v leto večje zanimanje. Letošnji jubilejni V. Mariborski teden je počaščen tudi z najvišjega mesta, saj je prevzel pokroviteljstvo nad prireditvijo Nj. Kr. Vis. kraljevič Andrej.
Rajojiiranje mesta Maribor na 7 dimnikarskih okolišev, nova razdelitev. — Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani je z odredbo z dne 26. junija 1936 VIII No. 4226/7 na novo razdelila mesto Maribor na 7 dimnikarskih ometalnih okolišev, kakor sledi; I. Ome-talni okoliš. Krki e c Janko, dimnikarski mojster, Maribor, Slovenska ulica 34 (preje Jurieko Marija). V ta okoliš spadajo vsa poslopja, ležeča znotraj črte, ki teče od mestne meje po Dravi navzdol do državnega mostu, na Glavni trg, po Gosposki ulici, Gosposvetski ulici in podaljšku te ulice do Koroške ceste ter po njej do mestne meje, ob meji nazaj do izhodne točke. — II. Ometalni okoliš. II m e 1 i n a Karl. dimnikarski mojster, Maribor, Vrtna ulica 19. V ta okoliš spadajo vsa poslopja, ležeča znotraj črte, ki teče od mestne meje po Ciril Metodovi ulici, po Jugoslovanskem trgu, Trgu Svobode, Grajskem trgu. Jurčičevi ul., Gosposki ulici, Slovenski ulici, Gosposvetski ulici, po podaljšku te ulice do Koroške ceste, po tej cesti do mestne meje, ob meji nazaj do izhodne točke. — III. Ometalni okoliš Ertl Ana, vdova Ertl Martina, lastnica dimnikarske obrti, Ma ribor, Koroška cesta 9. V ta okoliš spadajo vsa poslopja, ležeča znotraj črte, ki teče od mestne meje po Prešernovi ulici, Sodni ulici do Drave, ob Dravi navzgor do državnega mosta, po Glavnem trgu, Gosposki ulici, Jurčičevi ulici, Grajskem trgu, Irgu Svobode, Jugoslovanskem trgu, Ciril Metodovi ulici do mestne meje, ob meji do izhodne točke. — IV. Orne talni okoliš. Raček Josip, dimnikarski mojster, Maribor, Miklošičeva ul. 2. V ta okoliš spadajo vsa poslopja, ležeča znotraj črte, ki teče od mestne meje po Prešernovi ulici, Sodni ulici do Drave, ob Dravi navzdol do Mlinske ulice, po tej ulici in Aleksandrovi cesti do mestne meje, ob meji nazaj do izhodne točke. — VI. Ometalni okoliš Ratej Franjo, dimnikarski mojster, Maribor, Aljaževa ulica 30. V ta okoliš spadajo vsa poslopja, ležeča znotraj črte, ki teče od državnega mosta po Dravi navzdol do mestne meje, ob meji do podaljška Magda-lenske ulice, po tem podaljšku, po Metel-tovi ulici, Betnavski cesti, Fochovi ul., Magdalenski ulici, Frankopanovi ulici, Dvorakovi ulici, po Kralja Petra trgu do državnega mosta kot izhodne točke. — VII. Ometalni okoliš. Ko raži j a Franjo, dimnikarski mojster, Maribor, Ruška cesta 6. V ta rajon spadajo vsa poslopja, ležeča znotraj črte, ki teče od državnega mosta po Kralja Petra trgu, Dvorakovi ulici, Frankopanovi ulici, Magdalenski ulici, Fochovi ulici, Betnavski cesti, Metelkovi ulici in po podaljšku Magdalenske ulice do mestne meje, ob mestni meji do Drave, ob Dravj navzdol do državnega mostu kot. izhodne točke.
Požarni alarm je bil včeraj ob 19.20. Domnevni požarni objekt je bilo glavno poslopje delavnic. Predpostavka je bila, da uničijo užigalne bombe vodovod in da se gašenje vrši nato iz rezervoarja o-ziroma iz Drave. 60 gasilcev delavnic drž. žel. je pod vodstvom g. Alfonža Keslerja brezhibno in strumno izvedlo
valno priključilo pod vodstvom poveljnika F. Ramšaka železniškim gasilcem ter pomagalo v izvedbi zadane naloge. V pol ure je bila vaja končana in se je ponovno izkazala udarna pripravljenost in tehnična izvežbanost našega gasilstva. Ob zaključku se je prisrčno zahvalil gasilcem upravnik g. inž. Vidic, za studenške gasilce pa je spegovoril g. Alojzij Pregel.
Strica je okradel. Pred dnevi je prišel k svojemu stricu, ki je železničar v Prevaljah 27 letni delavec Anton Pernat iz Pragerskega. Pri stricu je prenočeval. Ko pa se je Pernat drugi dan zopet odstranil, je stric opazil, da mu je izginila nova obleka in 700 dinarjev, ki jih je bil shranil v omari. Zadevo jq prijavil orožnikom, ki so Pernata izsledili ter vtaknili v zapore.
Ob vse prihranke je prišla služkinja Ivanka Čuk iz Košakov, ki ji je neka ženska ukradla iz košare, kjer je imela shranjenih 780 dinarjev. Zadevo je prijavila orožnikom, ki so dognali, da je tatvino izvršila neka dekla.
Vse kradejo. Posestnica Marija Šunko, stanujoča na Radvanjski cesti 54, je prijavila policiji, da ji je dosIej,šc neznani zlikovec ukradel še mokro moške in žensko perilo, ki ga je_ obesila v sadovnjaku v svrho sušenja. Šunkova ima nad 500 dinarjev škode. Elektriku Otmarju Reše-nederju pa je neznan tat odpeljal izpred neke trgovine na Aleksandrovi cesti SftO Din vredno dvokolo znamke »Styria«.
Skata	dm§j
fakkoitetHasii
Edinstvena zgodba o »zakletih« 200.090 dinarjih in ciganski prefriganosti.
Ciganska spretnost in rafiniranost ie menda vsakemu znana. Nešteto ljudi jim naseda, zlasti naše podeželsko ljudstvo. Zato se tudi ciganov bojijo, kjerkoli se pojavljajo. Ta bojazen je tudi upravičena, saj so cigani na glasu, da vse kradejo, kar jim pride pod roko. Cigani pa ne kradejo samo, marveč temeljito izkoriščajo lahkovernost ljudi, in sicer z raznimi copernijami Gotovo edinstveni slučaj pa se je dogodil posesniku Antonu Lampretu v Brezuli pri Račah. V soboto dne 29. junija sta prišla namreč k omenjenemu posestniku v Brezuli dva cigana, ki sta imela s seboj lepega konja. Nagovorila sta posestnika, naj bi jima konja zamenjal za kobilo. Ker je bil posestniku konj všeč, .ie po daljšem barantanju pristal na ponudbo ciganov ter jima izročil svojo kobilo in 300 dinarjev, prejel pa je lepega konja. Naslednjega dne pa sta cigana zopet prišla k posestniku Lampretu. Tokrat sta dejala posestniku, da imata v gozdu zakopanih 200.000 Din. kateri denar sta ukradla in si ga ne u-pata spraviti v promet, češ da je zaklet Nagovarjala sta posestnika, naj bi jima teh 200.000 dinarjev »odkupil«, in sicer za vsoto 10.000 dinarjev. Po daljšem pre mišljevanju in barantanju je posestnik dejal, da nima toliko denarja, pač pa bi si lahko izposodil 4000 dinarjev, če bi na to pristala. Cigana sta v začetku to ponudbo odklonila, naposled pa le pristala za znesek 4000 dinarjev. Dogovorili so se, da pojde posestnikova žena v torek 1. julija v gozd v bližini Brezule, kjer bi cigana izročili znesek 200.000 dinarjev. Mož si je res izposodil 4 jurije in žena se je naslednje jutro podala v gozd, kjer sta na dogovorjenem mestu čakala orne njena dva cigana in še neka stara ciganka. Takoj so stopili proti njej, in jo vprašali, če je prinesla denar. Ko pa jo ženica iz robčka izmotala 4 jurije in lih pokazala ciganom, so tj planili nanjo, ji iztrgali denar iz rok ter se pričeli prepirati in mikastiti. Ženi se je to vse čudno zdelo. Ko so pa cigani vsak s svojim jurčkom izginili v gozd vsak na svojo stran, ji ie bilo takoj jasno, da je nasedla. Potrta in brez vreče, v kateri naj bi prinesla domov 200.000 dinarjev, se je vrnila domov ter svojemu možu pripovedovala vso štorijo. Mož je zadevo prijavil račkim orožnikom, ki sedaj poizvedujejo za prefriganimi cigani.
Darujte za azilni sklad PTLI
Stran
Mariborski »Večerni k« Jutra
V	Mariboru, dne 3. VII. 1936.
A. K.:
Žrtev zveste
Zgodovinski roman	3
»Kaj ali?«
»Ali pa Vas pošljem še danes v ječo.«
»Ce ni drugače, evo me, pripravljen
sem.«
»Pripravljeni ste!« vzklikne trgovec in sumljivo pogleda mladeniča. Misli najbrž, da se mu roga; a v liidalgovem očesu je toliko resnobe, toliko očividne hladnokrvnosti napram svoji precej kruti usodi, da to kamenito srce nehote vztrepeče od jeze, ki jo domaj zadržuje. Re6e mu:
»Kaj? Ali je mogoče, da Don Juan di Mendoza y Mirabella, sorodnik Lermov, Ossunov in Escoissov, potomec bogve kolikih ministrov, podkraljev in kardinalov, nedavno’še prvi madridski gizdalin, ne drhti že pri omembi temnice, dopušča, da ga zaprejo v ječo kakor novičico, spreobrnjenko h krščanstvu, ali Žida, ali pa kakšnega propadlega Maltežana!«
»Don Juan di Mirabella y Mendoza, dragi gospod,« odgovori z malo žalostnim in nekoliko porogljivim posmehom mladenič, »ni od starega svojega bogastva in od prostranih posestev svojih prednikov ohranil ničesar drugega kakor suhi naslov, slavno ime in nekoliko zaprašenih pergamentov:	temnica	ga	ne
plaši, ker se je že zdavnaj z njo spoprijateljil. V ječi vsaj od glada ne bo umrl.«
»A Vaša rodbina, gospod! Saj ste vendar sorodnik Lermov, Silvov, Attala-jev, Ossunov! Ali Vam ti ne bodo priskočili na pomoč.«
Lermi in Silvi, dragi gospod, kakor veste, sami nimajo mnogo; pa čeprav bi bili vsi tako bogati, kakor so visokega rodu, mar bi hoteli res pomagati? Siromašen brat je kakor daljni sorodnik, pravi star pregovor.«
»Mm, pa kaj drugega: visoka služba, bogata žena.«
»Služba. Menda vendar ne bom postal takoj pokrajinski namestnik ali pa podkralj v Peruju ali v Kubi. A žena? Saj sami bolje ko kdorkoli poznate stanje v naši Španiji: ne bi rad družil bede z nesrečo.«
Trgovec potegne dva trikrat z majhno suho roko preko širokega koščenega čela, kakor bi hotel urediti v njem neko inisel, ki se mu je pravkar porodila, zapiči z lahnim nasmeškom svoje ostro oko v mladeničeve črne oči in mu pravi:
»•Kaj pa. če bi za Vas hotel posredovati jaz, dragi Don, če bi Vam našel ženo, kakoršne Vam je treba?«
»Zelo bi Vam bil hvaležen.«
»Ženo, ki bi poplačala Vaše dolgove.«
»S tem bi sami pridobili, ker ne bi izgubili šest tisoč piastrov, ki Vam jih dolgujem.«
Trgovec si veselo pomane roke. Oči-ridno mu je nova misel dozorela v plešasti glavi. Nadaljuje torej:
»Ženo, dragi gospod, lepo, mlado in dobro, ali razumete? Sto tisoč piastrov dobi na roko, ravno toliko pa pozneje.«
»Vsoto, ki jo dobi naknadno, si bova razdelila, gotovino pa...«
»Kaj hočete z gotovino?« povpraša nekako nemirno, obenem pa precej sumljivo stari oderuh.
»Poplačal bom dolgove, uredil domačijo, pomnožil jo bom s kakšnim posestvom tam v bližini, otresel bom prah s slik in rodovnikov, potem bom pa živel mirno in srečno, saj me je po težkih izkušnjah srečala pamet. Madrida, špekulacije, Vas in Vaših bratcev oderuhov se bom izogibal kakor rumene mrzlice: če bo šilo po sreči, bom nemara plačal celo za grofovsko listino in se bom pobrigal za naslov granda prve stopnje, če ne zase, pa vsaj za ženo in deco.«
»Ali hočete vse to zares izvršiti?«
»Pri svetem Jakobu komposteljskem in pri svojem kalatravskem križu izjavljam, da je to mpj resen namen.«
(Se bo nadaljevalo.)
Sodniški odbor, službeno. Prvenstveno tekmo 1SSK Maribor mladina:SK Železničar mladina sodi g. Bizjak.
SK Železničar poziva vse svoje članstvo, da se udeleži poslovilnega večera bivšemu predsedniku g. inž. Grudnu, ki bo jutri, v soboto ob 20. v dvorani pivovarne Union.
pJtu^shs
^osQiG(i(itsk{? jiVfjfftjf
KMETIJSKE ZBORNICE, GOSPODARSKA SLOGA IN DRUGO.
»Trg. list« piše: »Ugovor, kakor smo ga čitali v sobotnem »Slovencu«, da je materialno stanje kmeta prešibko, da bi mogel sam vzdrževati svoje zbornice, nikakor ne drži. Dober posestnik, ki plačuje danes okoli 300 Din zemljiškega davka, bo tudi mogel plačevati svojih 15 Din na leto za zbornico, kolikor plačeval, če bi obveljala določila sedanjega načrta v u-redbi kmetijskih zbornic. Imamo pa v naši državi tudi že praktičen primer, da se kmetovalci takšnega davka niti najmanj ne branijo. Pri Gospodarski Slogi v Zagrebu je organiziranih — čisto prostovoljno — že nad 100 tisoč kmetovalcev, od katerih je vsak plačal delež 10 Din in od katerih plačuje vsak, tudi najrevnejši po en dinar na mesec za Gospodarsko Slogo. Če so hrvatski kmetje za Gospodarsko Slogo prostovoljno prevzeli to davčno breme, ga bodo tudi slovenski kmetovalci za mnogo bolj pomembno kme tijsko zbornico, zlasti še, ker bo to breme znatno manjše, kakor ga pa hrvatski kmetje danes že plačujejo. Pa tudi z dostojanstvom kmetskega stanu in z njegovo veljavo v našem javnem življenju nj v skladu, če bi morah drugi mnogo manj številni stanovi vzdrževati mesto njega njegovo stanovsko organizacijo.«
Na svinjski mariborski sejem dne 26.
junija je bilo pripeljanih 173 svinj. Cene so bile sledeče -.Mladi prašiči 5—6 tednov stari Din 55—85, 7—9 tednov stari 90— 115, 3—4 mesece stari 130—190, 5—7 mesecev 200—290, 8—10 mesecev 310—480, 1 leto stari 500—820. 1 kg žive teže 6— 6.50, 1 kg mrtve teže 7.50—9. Prodanih je bilo 108 svinj.
pMiuikove
Putpik v Marta Zdi. Kakor smo že poročali bo Putnikov avtokar napravil z izletniki dne 7. t. m. izlet v Maria Zeli. Od-liod iz Maribora 'bo 7. tm. ob 5. uri izpred hotela »Orel«. Vozna cena Din 200. Kolektivni potni list. Vse nadaljne informacije prf Putniku. Tel. 21-22.
K evropskemu finalu za Davosov cup v Zagreb. Putnik priredi 12. t. m■ z avto-karoin izlet v Zagreb. Odhod iz Maribora 12. tm. ob 6. uri izpred hotela »Orel«. — Vozna cena Dm 100. Vse nadaljnje pri Putniku.
Včeraj se je pojavil v Ptuju voditelj koroških Slovencev in bivši poslanec župnik g. Vinko Polanc, ptujski domačin. V njegovi družbi je bila večja skupina koroških slovenskih abiturijentov.
Žrtvi automobilske nesreče odnosno ro parskega umora obducirani. V sredo t. tm. sta se vršili v Ptuju istočasno dve sodni obdukciji in sicer ena v mrtvašnici v Rogoznici, druga pa v mrtvašnici ptujske bolnišnice. V Rogoznici je sodna komisija raztelesila truplo 42 letnega Martina Meška iz Preslave pri Veliki Nedelji, v bolnišnici pa truplo 52 letnega posest, in živinskega trgovca Senekovič Franca iz Hajdine. Poslednji je — kakor smo poročali — žrtev roparskega napada, ki je bil izvršen na glavni cesti med Ptujem in Hajdino. — Truplo 42 letnega Martina Meška, ki ga je sodna komisija raztelesila v mrtvašnici v Rogoznici, pa so našli v Borovcih na glavni cesti med Ptujem in Ormožem. Kakor se je dognalo, je bi! Meško povožen od tovornega automabila. Meško je v pozni noči korakal iz Ptuja proti svojemu domu v Veliki Nedelji. Med potjo pa ga je dohitel tovorni avto, ga povozil in ga popolnoma razmrcvaril. Lobanja je bila razbita, možgani pa so bili raztrešeni po cesti, prsni koš pa je bil zdrobljen. Smrt je nastopila takoj. Oblasti se trudijo,- da izsledijo brezvestnega šoferja, ki je povzročil smrt očeta 8 nepreskrbljenih od 2 do 15 let starih otrok.
Ut suiiUi
Žalostna usoda ..Svete Mariie“
Nedolžna žrtev italijansko-abesinske vojne
Nedolžna žrtev italijansko-abesinske > Angleški »home office« mu ni dal za-vojne je vsekakor angleška ladja »Sveta | devnega dovoljenja.
Marija«, ki že nekaj tednov brez cilja plove po odprtem morju in je noče sprejeti nobena luka. Ko je ladja »Sveta Marija« odplula s Finskega, natovorjena s 200 bombami, 3 letali, 4 00 strojnicami in štirimi tonami ostalega vojnega mate-rijala, v pravcu proti Abesiniji, so najhujše grmeli topovi na vročih afriških tleh. Ko pa se je ladja z vojnim materija-lom, ki so ga poslale neguševim četam finske in belgijske tovarne orožja, približevala cilju, je na neguševem dvoru v Addis Abebi zaplapolala italijanska zastava in Mussolini je proglasil konec vojne.
Poveljnik ladje se je znašel pred kompliciranim vprašanjem, kako se rešiti nevarnega tovora, ko je neguš pobegnil s svojih tal. Prizadeval si je raztovoriti vojni materiqal v Londonu, toda zaman.
Ladja »Sveta Marija« je pričela krmariti med Gibraltarjem in angleško obalo. Poskušala je srečo v Tang Guernseyu. a zaman. Nihče ni hotel sprejeti nevarnega tovora, vrednega 20.000 funtov, brez dovoljenja pristojnih oblastev. Poveljnik ladje je brzojavil iz luke v luko, dokler se mu končno ni posrečilo izkrcati tovora v Lundy Islandu. Angleško notranje ministrstvo pa je izkrcanje prepovedalo in »Sveta Marija« je morala s svojim tovorom zopet na odprto morje. Poveljnik ladje je ponovno brzojavi! finskim oblastem, dobil pa je negativen odgovor. In kdo bo pomagal »Sveti Mariji«? Te dni je odplula proti Arabiji in se bo tam skušala iznebiti svojega v Evropi nikjer zaželenega tovora.
fovtte
Podružnica CMD pri Svetih Treh kraljih nad Marenbergom je najmlajša podružnica te velike naše obrambne organizacije. Mlada, še v povojih, dela neumorno gori na vrhu Kozjaka ob naših belih državnih mejnikih. Je buden čuvar našega jezika in zaščitnik ogroženih naših obmejnih rojakov, ki so izpostavljeni naj-hujšemu navalu nasprotnikov naše besede in naše nacije. Da si pridobi vsaj nekaj skromnih sredstev, priredi podružnica na god prvih slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, dne 5. julija veliko narodno savje, ki je prva prireditev v tem kraju. Pridite’
NE STOPAJTE V ZAKON PREMLADI!
Loncolnski škof C. Hicks je naslovil na svoje dušne pastirje naslednje očetovske besede: »Svetujem vam, ne stopajte v zakon premladi. Šele v zrelih letih se more človek odločiti za ta korak in to po daljših razmišljanjih!«
JAZZ JE STAR 3500 LET.
Navadno se misli, da je jazz dekadentni pojav zadnjega decenija. Raziskovalna ekspedicija Roberta Monda v Egiptu pa je pred nedavnim odkrila, da je jazz star najmanj 3500 let. Na kame-nitih ploščah je našla številne slike, ki prikazujejo pogreb kralja Thotmesa' III. Ob kraljevi krsti plešejo črnci nenavadne plese, ki so za las podobni današnjemu jazzu. Kralj Thotmes je vladal 1350 let pred Kristom in je poteklo od njegove smrti do danes 3500 dolgih let.
Anekdota.
Ko so prišle na Dunaju v modo dvo-kolne kočije, so se jih najprvo oprijele Iženske, ki so jih tudi same ravnale. A bilo je vsak dan več nezgod. Cesar | Franc I. je dal nekoč poklicati policijskega ministra k sebi in mu ukazal, naj vendar nekaj stori za zdravje dunajskih pešcev.
Veličanstvo, storil bom, kar mi bo mogoče!
Še tisti dan je izdal odredbo, da smejo voditi vozila le ženske od 30. leta dalje.
V 24 urah potem nisi videl na Dunaju nobenega vozila več, ki bi ga vodila ženska.
Ogromno tatvine radija.
Varnostne oblasti v Jachimovu na češkoslovaškem so nedavno uvedle obširno preiskavo v rudniku radija. Ugotovilo se je namreč, da je že dalj časa kopnela zemlja, v kateri so 'bile sestavine radija in urana. Varnostne oblasti so dognale,
da je bila v zadnjih osmih letih ukradena velika količina radija v ogromni vrednosti štirih milijonov dinarjev in urana v vrednosti milijon dinarjev. Aretiran je bil najpreje neki nameščenec Julij Ruda, pri katerem so našli ob aretaciji 4 miligrame radija v vrednosti 15.000 dinarjev. Nadalje je bilo aretiranih še več oseb. Rezultati preiskave pa še niso znani.
To so korenine.
V Zalariju, na skrajnem vzhodu Ruske Sibirije, živi kmetica Sekleteja VeloŠia-nisna, ki je te dni slavila svoj 130 rojstni dan. Njena hčerka je stara 111 let, oba vnuka pa imata že vsak po sedem križev. Vsi so zdravi. Starka hodi in pomaga svoji hčerki pri gospodinjstvu.
Bolničarka na vešaiih.
V jetnišnici v NVinstouu je bila te dni obešena neka bolničarka, mati petero otrok. Obsojena je bila na smrt na vešaiih, ker je v bolnišnici po naročilu svojega moža zastrupila neko že bolj priletno bogato bolnico. Eksekuciji Je prisostvovala množica ljudi. Bolničaiieo je obesil krvnik Pfere v družbi Svojega 2Qletnega nečaka.
Mali o
Razno
DIN 6—
svilene hlačke pri Trpinu, Vetrinjska 16.	2261
Posest
MALA HIŠICA
v delavski koloniji naprodaj. Naslov v upravi »Večernika« 3237
Sobo odda
LEPO
SO-
OPREMLIENO BICO
s posebnim vhodom oddani enemu ali dvema gospodoma ali gospodičnama. Taborska ul. 20.	3341
SOBO
s hrano oddani gospodičnama ali gospodoma. Vrbanova 28, pritličje, desno.	5240
SOBO
z eno ali dvema posteljama oddam gospodu. Glavni n g 4. dvorišče.	3238
DVE OPREMLJENI SOBI.
z uporabo kopalnice, po potre bi z zalutrkom.se oddate v podnajem. večja za 300, maniša za Din 200 mesečno. StroBmajerjeva ni. 28, H. nad stropje, stanov, št. 9.	3268
Kupujta svoje po* trabiilna pri nailh fnsarentih i
Izdaja konzorcij »Jntra« y Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
orestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.