Izhaja vsak pondeljek, sredo	in petek. Velja	za celo leto 30 lir, za pol	leta	15 lir, za tri
meseče 7 lir 50 stot., za en mesec 2 liri 80	stot. Naročila se sprejemajo	vsak	dan, a naroča
naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna številka 20 stot. — Uredništvo'in uprava: Trst, via delle Zudecche štv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Dopisi naj se pošljejo na uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. --Oglasi se računajo v širokosti	ene kolone 67	mm. Finančni oglasi po 1	liro;	osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80	stot.; trgovski	in obrtniški oglasi po 60	stot.	— Plača se
- naprej. — Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela*.
Rešite člouešKo resnico s tem, da rešite m odkrijete Rusko. Malte se, da bodo prihodnja pokoljenja sodila poštenjake naše dobe po tem, so se II daignill v tem odločilnem trenutka, da zakličejo: Ne!
Henrv Barbusse
if Trstu, v sredo 8. septembra 1920
GlkflSIIiO SOCIALISTIČNE ZVEZE
dULiltJSKI BENEČIJI
Lato I. - Štev. 47.
Direktorij stavke konstatira, da je občudovanja vreden dokaz solidarnosti in discipline, podan strani vsega proletarijata julijske Benečije, pokazal absolutno voljo prebivalstva. da se stavi konec neznosnemu položaju, ki ga je povzročil in širil obstoječi izredni režim;
uvažuje, da je veličina gibanja tega močnega proletarijata dovedla ministra Fera, da je poslancema Lazzariju in Morgariju uradno preciziral vladine namene;
uvažuje izjave generalnega civilnega komisarija, kom. Mosconija, ki jih je podal zastopnikom direktorija ter poslancu Alessandriju kot zastopniku splošne delovne zveze ter poslancu Repossiju kot zastopniku vodstva socijalistične stranke, in ki se skladajo z izjavo 'ministra;
pripoznava, da so od vlade obljubljeni ukrepi, ki naj se v najkrajšem času izvrše, taki, da morejo zadovoljiti množico, (splošno pomiloščenje, odprava vojaških odlokov in voj. sodišč);
uvažuje predvsem, da leži jamstvo za urno in popolno izvršitev naznanjenih ukrepov v izjavi zastopnikov splošne delavske zveze, socijalistične stranke ter osrednjega odbora sindikata železničarjev, ki se bodo zavzeli za pravično stvar proletarijata juL Benečije, ter so se zavezali, da bodo v dosego njene rešitve združili vse moči narodnih organizmov;
zato iskreno pozdravlja in zahvaljuje vse delavce, ki so s svojo udeležbo pri velikanski stavki hoteli jasno potrditi svojo pravico do režima svobode in pravičnosti; ne ,da bi se pustili motiti od nasprotnega izzivanja, često brutalnega in nečloveškega;
ter sklene, da se delo z današnjim dnem 8. t m. splošno povzame in poživlja delavske množice, da so ohranijo disiplinirane ter pripravljene, da vnovič stopijo na plan skupno z vsem proletarijatom Italije, ako bi se pojavile neopravičljive zamude pri izvršitvi zahtevanih ukrepov.
Direktorij stavke.
Ittsto-polista vojna
PETROGRAD, 1. V čast prvin* 1500 komunistom, Id so odšli na fronto takoj ko.je hi! o- izdano splošna mobilizacijsko povelj«, je komunistična stranka obdržala v vseh okrajih vmeetinge« z "velikim uspehom. Velikanska množica (je spremljala odhajajoče na .postaja s petjem intemacijanale.
MOSKVA, 1. Rdeča vojska bo. izpopolnjena z no-<vuni častniki. Odbor častnikov v Hanbinsku o. pr. je sklenil postati ®a zapadite front« veliko število srbanskih častnikov.
BERLIN, 1. .RauHi.obrzo^avka iz Moskve poroča, da so rdeče čete dosegle .reko. Gnilo-iLipa in se "bore za prebode.
Iz Gdanskega se poroča, da so velike množice vojaštva koncentrirane nad Osovjecem med nemško mejo in Grodnom. Čete, ki so se umaknile preko Buga zasledovanju Poljakov iz tBjaiistoka -so se združile z bolj še viškimi "rezervami in so s "terni započeie močno ofenzivno akcijo. Reorganizira <se odpor in ob tem času je protiofenziva "rdečih <Čet mogoče že začela.
V Krimu, v kerzoneške-m okraju, na levem bregu Dnjepra, nadaljujejo boji ugodni za rdeče čete.
Po besedilu svojega poziva ne zahtevajo 'boljše-vaki drugega negoli jamstva proti novim, napadom.
»Mi zaupamo v poljski delavski razred — pravi poziv — in zato hočemo, da tbodi tudi on. oborožen. Poljska, buržuazija ,pa nasprotno, skuša vsled zadnjih uspehov sabotirati mir.«
Brzojavke Cščerina in "Kamenjeva poročajo, da je Jasno, da je poljska delegaoia sama odbila vsak pameten ruski predlog.
■LONDON, 1. Lžtrvinski krogi v Lendcmu spreje-'majo sledečo brzojavko iz Kovna: Poljaki ®o napadli Irt vinske čete prt prekopu ,pri. Avgustovu ter jim povzročite težke izgube. Cela poljska divizija koraka proti Seknajtl. Suvalki so zasedli Poljaki.
ZORI-CH, 1. — Radšjobracjavka iz Moskve poročaj z dne 31. m. m.: Sovražnikovi napadalni poizkusi so bila odbiti. Sovražnik j« skušal povzeti ofenzivo na več točkah, prefcoračivši Bug. Boji se nadaljujejo.
{Drugi det brzojavke (je nečitljiv!)
DUNAJ, 1. — Potrjujejo se vesti o pripravi veti kanske .riaake iprotčcfenzive na severni fronti. Med Gncdnem in Slo-nimo-m se opaža veliko primika-nje čet. Zadnje poteze Poljakov, hi skušajo doseči Suvalki, imajo namen paralizirati ruske čete, ki so prestopile 'na pruska "tla ter -zabraniti udor ruskih čet od one strani. Poljsko .povl pištvo je .poparjeno ob dejstvu, da se je rdeča vrijsfca tako hitro preuredita.
Dunaj 7. Radijnbrzojavka iz Moskve poroča z dne 6. t. m. Jugovzhodno Bijalistoka se vrše boji z menjajočim uspehom. Zapad no GrubeČova smo prisilili Polijake k umiku. V okolišu Rohatina so rdeče čete prebile poljsko fronto In zasedle Pod kamijen, zajele ujetnike in štiri topove. V Krimu smo v zmagovitih protinapadih povzročili sovra* žn:ku hude izgube.
Zurich 7. Premima pogajanja med Rusko in PolJ-se bodo pričela v Rigi krog 9. ali 10. L m.
»Delavska zbornica« in »Socialistična sekcija« sta -opomniti organizacije, da naj v slučaju reakcije počakajo na njih povelja. Ukaz se bo glasil: Osvojitev vseh tovarn v Milanu I
'Naznanilo »Delavske zbornice« in »Socijalistične sekcije«, se glasi: Delavci, 'Uradniki,, tehnični vodje! Mi "srno popolnoma solidarni s kovinarji, ki se bojujejo zase in za vse delavske kategorije. "Na najmanjšo provokacijo -oblasti v podporo delodajalcem, morate vi slediti ukazu, "katerega ,bo dala vaša organizacija. To bo osvojitev tovarne, bo osvojitev vseh tovarn v imenu vaše moči, v imenu vaših pravic. Vsak naj bo na svojem mestu. — »Delavska zbornica« — »Socialistična sekcia«.
■Medtem e prešla noč mtirno. Zjutraj so delavci-za-sedovalci pristopili tu in tam k delu in h proizvajju-janju. Tehnični voditelji-so v zntafteem števila vstopili v delavnice, ko so bili zagotovi/eni, da jih bodo delavci respektirali,.iker oni! .prizoavaijo, da j« tudi delo voditeljev "potrebno pri produkciji.
Danes popoldne ®o se zbrali v »Delavski zbornici« predstavniki »SocijaKstične sekcije« iz .raznih "delavskih žbrirr.dic, da pretresejo situacijo in ida formulirajo zvezo sporazuma, za eventualno zadržanje .v podpiranju kovinarskega, gibanja. Razgovor še je razpredel na dolgo in široko in sklenilo se je, da s* pošl e v različne zasedene zavode komisijo, sestavljeno iz "raznih pokrajinskih zastopnikov, ki naj na licu mesta proučijo nastati položaj. — 'Postavil se je "glavni <načnt za akcijo, v katera so pritegnjene .delavske zveze vseh 'tovarn in kmetijski delavci, idia sc podpre borbo- kovinarjev.
kratko vrijeme -neče u Rusiji biti "nepismenih ljudi. Med btim, zapreka mom k-olturmom -radiu -jeste pomanjkanje (učitelja -i pomočnika. Ulaznica za kaza-iišta se djele ibresplatno, a kazališt-ai ptosječuju gotovo isključivo članovi pnolet-arijatta.
Sovjetska vlada upotrebljava iskusne specijaiis-te u sv.imi -područj-itna -i stalno- razvija svoje sile, koje dobro -cba-vl-jaju svoj rad. Re volu-oljo-narne prilike postepeno daju m jesta stalnom uvršči vanju, a nakon sigurne -pohjede nad Poljskem. Rusija če biti .jedina zemlja zidravaga .razvoja u EuT-op',, a ine i na cijelo-m svijetu.
Tako -govori Pšen-i-čka, k-ontrarevolucij-onarac. Koj-i ,je razlog, da se ©valj ko.ntrarevolucij-c-ntarac izražava onako iskreno o .prilikama" -u sovjetske j R-usiji? Je li to tu-ka težnja za -jstin-cim, ali je razlog sadianiiji pravac češ-kog nacijo-nalizina, kc.j.i u Poljsko) itidi jedino svog neprijatelja;? Bit če 'da je ovaj pa-tonii razlog vjerrijatni'i. Težnja za i-stinom mi je tako snažna kod iburžoazije, da b-i savladala druge -motive. I .prema tome sovjetska Rusija i cijeli evropski pro-letarijat mora nadalje nastaviti borbu prati v j edine ■industrije, k-oja se danas nalazi na svom vrhuncu, a to je industrija lazi.	Henrick Ungar.
'Pogodba b£ veljala 9 let.
Pired kratkim je bila v it a-l-i. Janški kaimeri- z glasovi sarijafotijčne in ikatioli-ške stranike .sprejeta' resolucija, da' se matj v -prid -zadrugam, obstoječim iz kme-'tiških delavcev -razlasti vsa ona ©zemlja, 'ki ivsled -mal-o-mamnosti -vedetpasesto-fcotv Ostaja neobdiel-ainia.
(Jelenc v »Naših zapiskih«, XII/3.)
Asrorne razmere v Italiji
V Italija .prevladuje veleposestvo. Mala kmetska posest je nekoliko .razširjena v -Liguriji, v "dkciici Napcftja, v Alpah -in Abruzzih. V Ligurij-i in <v ctlco.-loci Napolja. preha ja mala posest celo v parcefianmo pose-st (vrtnarstvo), v Alpah .se dobe še prarve (kmetije z raiz-v!'!® ž-lvoore;«, v Abnuzzih pa .je mala (posest ui^L.tafta..-taik-o, da so sle poprej n.eofcljuidenia ‘ozemlja' pripravila za kulturo.	v	-
Statuti tretje Komunistične internacilonale
Tretja ikomiunistična i-nternacijonala, ustanovljena v -marcu 1919, ,je obdržala pred -kratkim svoj drugi kongres, na katerem je s pomočjo sodrugov celega sveta fiksirala -delavni "program,, ki mora pripravljati teren mternacSjcnainli siovjetski republiki, katera bo v proletarski diktaturi imela istočasno edino sredstvo za (osvo.baje.nje človeštva *cid kapita lističndh zločinov.
Toda za izvršitev teh činov in za pripravljanje poti do zmage potrebuje komunistična internacijo nhla stroge, gl oboke sega joče organizacije. Moskovski kongres je 'bil (torej poklican, (da glasuje za nov statut, čigar najvažnejše paragrafe prinašamo.
•Par. 4. Najvtišja 'inštanca- komun-lstične internaci-jonaie je svetovni kongres vseh strank in njenih organizacij. Svet-ov,ni kongres je upravičen menjati program kcrtniunist-lčne internaoijonale.
iP.ar. 8. Najvažnejše naloge in- odgovornost izvr-ševalnega -odbota rucsi- starka one dežele, kjer -se nahaja po sklepu svetovnega kongresa sedež izvr-ševainega odbora. Str.aa*ka te dežele pošlje v izvr-ševalni odbor ne immj kot 5 "delegatov z odločujočimi gladom. Razun itega pošljejo ti dielegabi v izvir-šejvaln-i odbor Ikomju-nislične internaoijona-le 10 na.j-
V »teilivan-s-kemi velejposesitvu eibstcije danes zelo, , , raznolike .gospodarske In pravne razmere; v njih > vcj^'' kcmuni.stičn.h strank, kaitenih seznam .petrd-i
najdemo Jed-ove startih feudatnih vezi, pa itudS vpliv
IZ JUGOSLAVIJE
Drač 7. Jugoslovanske čete zasedli Tara boš pri Skadru ter napredujejo v okrožje Kastrati. Hkra ti napredujejo v okolišu Dibre fi E'basano. Jugoslovanske Čete sestavljajo Slovenci in Bošnjaki.-V Elbasanu se zaznamujejo uspeh'.
Reakcija na Portugalskem
LIZBONA, 31. (Izvirno.) Glede ubojstva sindikalista Vcire, ki se je dogodilo pred par dnevi omenja socijalist Batatha, da je utrdila natančn apreiskava, da jc bil zločin izvršen od nekega policijskega agenta. Socialistična stranka naznanja, .da obstoji policijska organizacija, da prežene sindikaliste in uduši gibanje.
VESTI IZ ITALIJE
Kovinski industrijski zaukazali izpor po vsul italill
MILAN, 1. (L.) Danes zvečer so se zbrati iodustli-Jalci in skleniti, da preidejo zvezne tvrdke »Delodajalske federacije« tva z«pretje zavodov ia uzpor de-iavstva, .po -načinu, ki bo določen od posameznih delodajalskih konzorcijev. V od glasovalni resoluciji se spominja na zgodovine obstorkcijonizraa in v nji indu»tri/alci ponovno zatrjujejo, da htd šndustrijalska organizacija le takrat voljna, da pretresa zahteve -delavskih organizacij, ko konča -to anormalno in i-legalno stanje, zmeraf sklicujoč se na svoje stališče v začetku poga anj.
Načrt obramba proti Industrialcem
-MILAN, 1. (L.) Danes zjutraj je izdala »Fiora« (»Zveza itatijasfekrh kovinskih -delavcev«) na (delavce nov apel, v katerem pravi: »Italijanski kovinarji, va-Ši voditelji so preidlvideli vse posledice obstnuk ci;-omzrrta z prilastitvijo itovare-n vred. Držite se torej priprarvjlene na ukaze vaše organizacije in bodite . "disciplinirani. V okrajih, kjer 'bodo -poskušati ndu-strijaici izpor, vas bomo .povabili, da sledite zgledu , svojih milanskih sodrugov. Živela idlelavska (sotidair-nostl — »Zvezni todbor« — »Agitacijski' odbor«.
Velik potres v srednji Italiji
Massa 7. Danes ob 8 zjutraj se je pojavil močan potresni sunek v provinciji Massa v srednji Italiji. Vas Villa Collemandina je povsem porušena. V Castiliomt,*Pieve Fescianiju, Vaflju, Campargia-nu, Sandoninu, Piazza Serchiu. Roggio Caslanioli, Fosciandori, Caniglianu in drugod je povzročene tudi mnogo Škode ter je mnogo mrtvih In ranjenih. Vlada je takoj ukrenila vse potrebno, da sprejme nesrečno prebivalstvo potrebno pomoč.
Češki sodalpatrfota o sovjetsko] Rusiji
Prag 27. ma^a. — J-csef Pšemčka, č-ehoslovajčki s(ocialpatri-ota le-gojonaš stigao je amo nedavne i o njemu se ‘može mislHi, da ima- ikak-ovih simpatija .prema (boljševizmu. -Ncg&v^-a ,;e ipriškrst karabra.re volucifonia-rna, kakave se teško nadje dapa-če mediju -na j gori m -pnati vini-ci n*a -sovjetske Rusije. Dok sU ©vi piot-cvnii, a naračit-o novinarske prostibirbke, uživali n lagodnosti i ras koši novcem, što su ga cio-bivali za svoje laži d klevete. Pšenička je .pr-ašao kroz tešku kušr^iu: 'on ,j-e fcCo ovudjen na smrt ati je bio svrijedobno pomidovan, 'te aa ta:'] način iz-bje-gao čz vršenju smrtne os u de. .Pred dočje -god.iiie -bio je zatv&ren v Moskvi, i sad -s-u -ga inapokon poslali kuči, što se kna zahvaliti ,posredovanju čehoslo-va&kog vanjskog ministarstva. On 'e nedav-no pdiržao predavanje u Pragu, gdje je lizntedju 'ostalog rekc-o slijedeče:
»Rusku se revolucijo -sad može sm>3(trati u-sp e-šnom, a (sovjetska vlada je uperila sve .svoje sile u prablem gospedarstvenog pr-euredjerija zemlje. Cr-ven-a voska je pr e tvor e na u- vojska rada", ko,ja vrši svoj- zajdatak sa najvedim uspjehom. Vojska je disciplinirana u o-sijvečem. slupnjtu, a razipoloženje v-oj-nika je sjajno. Pioljjska .-navala je u-čiinila iedinoto, da je snaga, vojske postala još jača. Njena uvjeireno-st u pobjedu je nepokolebivas.
Sovjetska vlada je izvršila ogroman k-olturan rad. Ni ;edna prt-jašna vlada; nije učinila. ibotiko u -ovcm •pravu, kao što je to učinila sovjetska vlada sa sv-o-jom nepomirljivem borfcom protiv nepismenosti. Za
nvc-de-mega kapitai-tetičnega .razvoja.
Izmed zemljiškoprsivniih siatenvav, Iki ®a »e razvili tekom časa pod vplivom, zgodovine, ipddavelbja in ljudskega značaja, so (najznačilnejši "sledeči:
1. Latifon^p. Veleposestnik vodi 'gospodairstvo v lastni režiji, cibdelu.je zemljo po idin,rnairj'ib (salariaito), tet (Vim plačuje mezdo. — iNejkaj kmetiških dela-veev, (takezvani massari) "strtnuje "stailnoi na veleposestvu In -opravlja zlesti trudil zj-mskai dela, — Večinio-ma pa so sezonski 'delavci, ki prihajajo ma delo de db oet-vi :n žetvi. — Latrfcr.do pre vladtaje v cižni Italiji in na Sic‘(liji. -O.b-delovanje je v-oibče ekslenzvno .in dlaje zemlja -nčzelk dcr.ics.
2. Zcppem, .Knvetiški -delaivec je mezdni delavec, krikor pri latilundiju, vtrhu tega ipa dtobi "dedež -oid vse žetve. Ta sistem .je iznan v Lcitnibaniitj-i.
3. Schiavan-deria je podobna zapperij.i z raizliSca, da dobiva d-edaveč "delež samo od gotovih v naprej dtoločenih -pnld-edk-ov in ne 'od vse žetve. Sdh.iJI/anJe-ria .je v navridR "tudi v Lamibard.iiji. '
4. Mezzadria (odlonia). Vel-eposestn.ik (ipaidnc.ne) prepušča -g-Gtstpadarstvo .kolonom (ccmibaidiinicrn), ki s svojo družino an (navadno -t-uidd z dastoc* živiimp »ribde-iujejo -ziem-ljo in -saimj "Sipravljnjo- pri-ie-lke. — Vd!e-pc-ses"fcn'ik>u pa dajejo 'del letine -tšSt 'dtcficičenrih (prildiel-fctiv (-virjp, ode, žito). Razmerje je v ibistvu pegodibano, vendar je ipreipc-jenio is fe^ida-lpimi ettemeatt. Običajno •ostaja kolon ead za nedam m.a zemdr, krvo -ribdeduije.-Cclcrja .je rrizširjena -večkscimai v -virn.o(«cdn'ib ozemljih, zlasti v Tnsoanl, v ibettgaimskih in breBoinnakih brd‘>h,-v Benečiji ca v Fiumlamiiji.
5. Enfiteusi. — Veleposestvo .e v 'nekaki podlas t-otiu naseftnsikav, ki čmajo ves užitek zemljišča- en 'dajejo Ifisrtniiau samo -letno zeSoupniiao v ctiicenju (ca--ocne)i
Eri.fi,!eusd je icd n-ekidiaj nszš.irier-a na SVouiji in tudi v Tcscaai. V n-ovejši d-dbi -i-e rtrrijsinska vdaiia pospeševala <us>tcnor<itev ©ovlh enfiteuz na j-užnbitciii-janskih latiifujJtčKjiih, zlruti v BcisMlcati-,
6. Locazione. — Veleposestnik -c-ddrtja zemljo v zaktip -navadno za večletno pe.r-icdto. Ztlkupnik, (ocmiutrt-cire) daje obratni kapitn! f-eme, giarj, yt-:'nje) im dbdeluje zeml.o z mezdimi-ni "delavdi- . Ta
ja razširjen 'affaste v sev-eroltakri rčLlal -&b Pa..‘iu Energ'čni, ipodijetni in s-kepitajem 0:<k-.'l’,’tjer.: zoiktp n tki no v ciavedieri pcikraij-tai .z -opccziao istreje-v la p:(?:'rjo .'žreba delavne rile ‘pnzvili pcliadelslvo r.»- -anačn-o sfopJajo im so -tudi- zelo .dvigni:	ccinos
zemitje. — Velejpdse-sfir/ko.tn aa k riprtatiisliiSciim pod. j.ajriik.am pa ste# ousipratl masa kmetiških delavcev, ki sc- -v trd'- šcli: ikctpMr&sroa, in se -wče (jpcštcivati n&preitak .madeone 'tehatke eti se (tudi -od s5w <I-ne bčlj za vcutiijo svcije iprijpsi:’o:cfii k prodetarripfcu. — Ni 'čuda vc.rej, "d;, -Je cala -severria?talska nižina <*d Padrivega izvira dio cijegovega izliva po aihaaLubni ve>č'’.ri: socijolistačna.
Victb-oe pa .tiirri Ife-lija vsled svojih zastarelih go-spddairsikih im ■ agrarrjih sietemov kilj-utb jnodovjinosti zerrije 'n tigiadh-emru‘pedtnefoju v'kmetijstvu namiaki stripa ji. Cele "pcik-rajine (Ba!s:‘-,:,C'a'ta, notranja SioSija-so zcinem-ar-jene -in flr.fco cibdelar.e, -:\a-si jc .d-elavmth eifl ciovt&lj in se ijcd&tvo 'tnc-momc. seli prek -oceana V zgode vi.asiki ‘dschl -so pa cele -pokrajine pamaavlriiie zla-iti cb t-lrenslk-i abali — od Tc-scane .do -Napolja Tuje (dcmriviinarma.larije. RicnsfkopcSje fagromatttaiaa -je žsDoslen vsagled najek-steuzivmejš« kulture (ov čoirs.tvo).
Agrarno vprašanie -je v Italiji -stalno na d(nevt»am redu im -na pregratrm vsake vlade, pa ostaja vodno nereš-amo. Tud"! ipetitiSnie strarike mccgo govore o agun-mem .prohlem-u. Na razidelttev ali odtkup in ca prepiratitev vdiepesostev v pnesto .kmetiško iatjt-a'.-n;o se vcib.če ne misli-. Kamsenvativrco-ltberadne -straavke se sa- to ne "Cgravajo, ker .miistijo, da je mji h-av fkimet še \'edr.o ipc-trebem forcfcstva, socijal^rčmia pa iz načelriih (pomislekov im ,pa igledc na velike g»-spbdaT.gke uspehe, iki se. dsfclo .ugetovii: m-a iadiustri jatizirsinih veleiposes-livih severne -Itatije.
-P.r-3 i :!ki Imiam načrt isgrajmie pagridibe, -k-ik-or jo p-retikiga -severnri.dalijsnrilca d&aScdžSka kmeti-ška ■org-inizaciva-. PSrrivna teime% pc-gcdibr ibi bila taružba •m.ed vecposes-trijkciin-ilsis-tcikiom .((ipaidtr-spe), zakupnikom (c-omdutictre) in kanetc-m (ccotodjco).
Laoimik. bi dial zemljo in ipcriippja m hi' plačervai zemljišene davke in strc-ške za melc.raci;e.
Zsk-apn-Jk bi: dajal kaipitel	vpnego,	stroje)
in ib: fikrb-el ,za tehrižčrio vcidistico.
Kmet bi prispevali s svojim isn svoje "dmužine delom.
Zemljlščni idlcracs fci se razdeli takole:
a) na preuiprejemlkh fci dob'! lastivk: letni znesek, -o-dg-ovsirjajoč 3)4 odatidkcim aeimljiščm-e v-redaos ti; zakupnik: 4% vrednosti reibljeaaga (kapitala ki <dio-ločenio odškodnino za gcspciiairsskio -vtod.stvo; kmet in člani njegove družine: cfcičafoo diaiino;
b) -olsči -diobiičeik, dc» .fci ostai- po -.pfeiJSIiu teli pred-prejemkorv, ibi se .raaadelil tako: 15% veleposestniku, 15% z Sik upniku, 50 % "kmetu, 10% članom njeg-o-ve
redni- -svetovni kongres,
Ostale •organizacije -im ostale stram-ke k-i -so pri puščene h 'kiomunttstfčai intemaci.jom-al', v.majo pra-vipo delegšraiti v izvrševalnt odbor po enega zastop nik-a s -posvetovalnim -glasom.
Par. 9. Izvrše val ni odbor vodti <Ao kongresa 'delo van.je 'komunistične intemacijoraale in (diaja obvezne smernice vsem organizacijam on -strankam, pripadajočim komunistični intorinacajonali. V slučaju potrebe (c.rgan-i-rira izvrševalci -ddbor v različnih deželah pomožne, 'tehnične urade, ki so pspolnom-a podložni izvršcvalnie.mu odboru,
'Par. 10. 'Izvrševalni odbor komunistične interna rij-on-a-le ima pravico pripuščati' v svojo -sredo s ,po svetovalnom glz.somi za-s-trpnike 'organizacij in strank, Jci -sicer ne pripadajo 'komv-nasitlčm internacijonai, simpatizirajo s k-amumizmiom..
P,ar. 12. Splošna situ-aciija v celi Evropi in Ameriki nalaga kem-urjistom vsega sveta potrebo, da ustvar jajjo poleg postavne komimlstične organizacije 'tudi nepastavoo- •a.rg-aniz.a.a.j.o. Ka-kar .prve, -tako so 'tudi druge .pctp-olaomaf .podložne izvrše vatnemu odboru -komunistične interna-cijona-le.
P<ar. 15. Interaac-.jonialn.a federacija ikctaun-i-stične (ejmflaidiB e |j.e padlažr.a dcKMnamfotitka intemaeijonali im njenemu čzvrševatnemu odiboipu.
 !
Ifarseajfg in Me ..Delo" ?o je uši list, list iziie-rišcsnlli in Drezprsunlh II
Pogoji za vstop neodvisni ako v v tretjo intemaci jemalo. Iz Moskve so se vrnili delegati nemške ,soci sadistične stranke neodvisnih. P-ri,nesli so -po-goje, ki jih nalaga moskovska vladia m-ec.dvis.ti'jiajko:m za vstop v (tretjo internacij-onado. (»Freiheit«, (Jnevaik neoidvi iiajakov, cibiavlja sledeče (glavne pogoje:	»Vsakc.r-
■Sna .p-.tipagartcia -msera biti le kiOMVJisistionega znača--ja. Vsaka organizacija, ki pripada kcinuaist-čni in-tamacijociali, mora odstraniti iz vseh vodilnih odgovornih mest delavskega gib m ja člane reformističnih tendenc, ki spacfojo csredn-eauu krilu fleodrvisnah, in jih nadioanestiit-i j k-cmunlsti.
V v-seh ev.ropskh idieželah se mara začeti .razredno foc-rbio z -značajem mieščanske vqjne; v to svrho morajo komunisti povscid ustvariti "apaira-t nepo^tavne organizacije. Tudi propagando med vojašt-v-am se mora 'vodiilti na rjepositaven na-čisi. Najbolj pravi <o-'po-rtuniisti -razli-čmih narodov, .kakor so:	Turati,
Ka-ut-zky, Lougnet in Mac Danal-d;, se mora iz.klju; od gibanja. 'Povsod se .mora sopijalilstična stran-ka podvreči koreniti r^viaiji in sistematično -očistiti e-lemeutov »mal-omešča-nov«, V idielavskih organizaoi-jaih in -delavskih svetih se mora .ustaniovifii komuni-s-bične urade z nalogo, da širijo ipropa-gaiado za 'komunizem v srcu teh organizacij. Prekiniti se -mora vsa-koršno zvezo z »rumeno« ajr.sterdamsko intcmacijo-nal-o. Stranke s starim sioc i jafetičn - m -p-rograni-om morajo (izdelati nov koanunšstičnii iprogram-. Vsi skle ipi inte-nna-oSjonalnah kongresov ki izvrševalnega od bora so 'cbvezni za stranke. One -stranke, ki imajo na-men .prhtcpilč tretji in-ternacijonala, morajo pre treseva-ti .te pogo-j« na komgr esu v teku 4 mesecev. Tudm jibov osrednji' odbor -n -nijihtov.e najvažnejše osrerilr.je ustanove morajo biti sestar/ljeoe o a manj -dvema tretjinama -čia-norv, fci ®o se -»dl-očili že pred metsk-ovskim kongresom za priklopni e v. k tretji in-fernaci.opjaili.
Enaki
(Dcpis.)
»Edinost« z dne 27. avgusta prinaša, po »Lavora-t-orju« članek, katerega vvo-dema .pozdravi;a, ali -pristavi j-a, kakor 'vsekdnr, da bc', ki .ga 'bojuje slovanski naci,jana-'zem ri e-np-k. casmu (italijan.skega nacij-o-
kruha. Streljalo se je na nje, kakor .na stekle in 'to vse v -cibramibo domovine, oziroma verižnikov. Ta-fcrat se niso vzdignila glasila italijanskih nacijonali-sbov, ida fci protestirala proti -takemu nasilju, še marnje .pa Jugo-slovensko -časopisje zasedenega o* zeml.a, nasprotno, olbsc-jaio .je mirno -manifestacijo jugoslovenskega iproletariijata kot "Upoir prodi državi. Tofrej -gospoda, ali niste enaki italijanskimi nacijona-listoim, kateri ukažejo -ab vsatld manifestaotji proi-'letarija-ta karabinjerjem streljati in fci radi vsakega Sl o v ena ut-opali v žliici v-ode. Vii fci v nasprotnem -slučaju napravili ista, ako bi omeli moč, kakor jo imajo vaši sovrstniki v Jugoslaviji in Italiji. V tem oziru je upravičena vaša. omejitev na -narodni boj -in pra1-vice, iki vam.' gredo .v zasedenem ozemlju. Im iko pišem te vrstice, mi pride slučajno -v roke »Goriška Straža« z dne 26. avgusta, -kjer piše tpcid naslovom »Značilno,« da treba da,ti vso čast socijalistom ▼ tem oziru, fci -so "(ko je šlo za glasovanje priklopitve T-rrcdske k Italiji i:ai so socijali-sbi fcili za samoodločbo) v tej točki glede poštenja premagali ljudsko stranko, ki fci se morala kazati pravično v vseh -zai-devah in do vsakega. Nadal e pravi »Straža«: Ljudska stranka v Ital .-ji je glasovala- kompaktno -za a-neks-jo z brezverskimi nacij.onadi.st-i in framazoni. P.rihaja mi skooo smeh na ustnice, 'ko 'titam da se »Goriška Straža« zgraža nad tako politiko tri strani italijanske J;udske stranke. Vprašal :fad pa »Goriško Stražo« in »Edinost«, al ni .njih taktika po-d-oibna ona italijanskih : n-aeifonalistov in ljudske stranke? Ali na večina dopisnikov pri »Edinosti« duhovnikov, fci je nacij-onailstičen list in ali ni vel'ko d-Uhovoikov članov .političnega- društva »Edinosti,« ki je skozi in skoz nacijanalistrčno. Zakaj tako zgražanje, gospoda okoli »Straže« radi ital. Ijud. stranke, ki je šla z naei.jon,a.I5s(ti' v skupen boj za en cilj. -Poglejte rajši' črez mejo in videli »boste, .kdo sedlr v Ljubljani pri pokrajinski vladi skupaj irv da vam ni .treba hafiiti gledat čnez mejo, oglejte si poprej bližnjo .okolica ter -položite -si roko -na srce id izprašajte si vest. Odgovor dolbite, da ste ‘ri res vsi enaiki in ed.iti, 'ko gre za vaše koristi -In da sto si res vsi enaki, in edini proti koristim delavstva. Ali se vam zdi še nemogoče, 'kar je bila in je mogoče. Mi .delavci .pa. vemo, kaj se .pravi biti nacionalist, ■klerikalec ?.n podobno. Umoriti samega-sebe! Zato je^maša edšna- prava pot in edini cilj komunistična stranka, 'kjer je zbran ve® zavedni- prelet ari jat vsega sveta.
IZ STRANKE
Komunistično posolilo
Vse sodruge poživljamo, da podpišejo naše komunistično posojilo. Deleži znašajo 25 lir. Plača se lahko ves znesek hkratu ali pa na obroke. Vplačila sprejema tudi uredništvo našega lista kamor naj naslove svote tudi sodrugi izven Trsta.
Kakor sklada denar meščanstvo za svoje bitke, tako mora zbirati sredstva proletarijat sam ako hoče izvojevati svojo bitko.
sofizma, am-pak da je icfc: amfcni boj.- Naj navedemo dokaz, da -e -resnica, kar piše »La-vorat-ore,« da so si naci,-&(najizmi! sveta enaki. Spominjamo se še dneva, ko je razpadla Avstrija in so na nje razvalinah vstale narodnostne države. Ena "izmed teh je 'tudi »Jugoslavija«. Take,;, ko se je Ju-godavfa formalno konstituirala, je ork-azaia (odstracSM vse 'na.pi-se, Iti niso bili slovenski, hrvatški ali srbski. Ni bilo pošteno rd-ti -dokler se je -to dogajalo v -kiraffc, kjer je bila pretežna večina Slovencev, S-ifcov ali Hrvatov. Še manj je bilo pošteno, da se je "delalo to v krajih, ker je bila v-bčina Nemcev, Madžarov in drogi h narodnosti. Pojdite in poglejte in prepričali se fcc-ste, da je to resniica. Drugi idtctgodM 90 sledili i-n videli «Sruž;tne ;® 10% v siklaid za! raidlbSne najbolj potreb-1 Smo 'tatk-oi me novami »puč« jugoslovanskih delavcev nah 'kmt&tlofv. v , \	-	V	..	.	Itn	železničatrjav,	kateri	so	zahtevali fcc-ljši košček
Zn politične prelomnice m zo revoiucuanorno Rusijo
Delavci!
Stranke in rev<due:iioi>ja'rn-e 'organizacije, ki delujejo -na 'pad-la-gi -razrednega fcc-ja za em-anaiipacšjo pro-letarijata so vas že opozorili na točno idiolžnost, da •se dvignete proti reakciji v -rsetr-anjosti ter zunaj dežele in V-obrambfc potitiČnih preganjancev.
Proti reakciji iim za (rusko komunistično -Ijudb-vlado! — to ;e bil klic, ki vas je pozval, in ki ste ga ponovili’ vsepovsod nai shodih in v maoiiestaciijah.
Treba je -piD-divajiti napor. Treba je, da proletarijat dviga svoj glas brez -prestanka in vedno m-očneje, 'ter da izsili lOsVcb-odltev vseh ,prejšnjih in sedanph -airetirancev in obsojencev za katerisi-bodi "politični ali vojaški zločin, ali zločin mišljenja, za vsak zf-o-čin, ki je v zvezi s socijalnimr borbami. Treifca je, ■da še silneje .pokaže svojo (trdno, neonrajljiivo voljo, da proži Italija svojo roko junaškemu ruskemu pncletanijaitu, ki prikazuje vsem .pot proletarske revolucije "ter (ude.stvitve fcomunizmla.
•Za te dve visriki nalogi maora biti prcJetarijat trdno zjeidfnjen. V ta namen so se združile v Bologni vse stranke in vse organizacije, ki -streme po -osvoboditvi proletacija-ta. iz kapitalistične sužncsiti, iz "izscsovainja in nadvlade buržoazi'e. In iz njihovega ■sestanka izhaja le še bolj živ peziv, d.a nadaljujemo v sveti stvari chrairfce in solidarnosti,
(Proletarci I Delavci I
Reakcija se vadj s fino politično -umetnostjo, da va-s zaciene pre;, negeli djoznate za nevarnost, ka se zbira nad vami. Ta je lokalizirana,, nema, uspavajoča reakcija, ki se razvija ne smo na političnem polju temveč tudi na -gospodarskem. Reakcija je, ki zadevlja delavce in vojake, ki se razvija bolj (odkrito in divje tam, kjer je proletarsko gibanje bolj mlado, fcdj šibko. Ona skuša odreven-iti vas. Kako.- -nirtv-cuidno-st skuša omrtvičiti postopno vso vašo razredno revolucijcnaima torbo. Ako ne -odsekate o pravem -času njenih ©s-tu-dirih lovk, baste nezmožni branati se. In petem se bo razbrzdala slepo, ljubo preko vas. Odvzete vam bedo vse politične, gospodarske in razredne pridobitve. Kapitalizem bo 'pcspešl svoje izk-oriščevalno delo vašega (truda, petem -pot proti našemu idealu proletarskega osvo-•bo,en-ja.
Reakcijo treba zlomiti. Vztrajati morate. "Naznanite, d-ckumen-tirajte proletari-ja-tu Italije vsa preganjanja, ki se vrše z izbrano gi'oL'tti ansko umetnostjo. Nadaljujte, podvojite agitacijo, ki ste 'o začeli z ma®i.festa'cijanii on shodi. Pokažite vladi., da ste pripravljeni zagrabiti za emergi-čnejša- sredstva, ako ne cidlneha take,j. Predramite vse sodruge delavce in pokažite j-im nev.aimost. P-ozivljajtc jih k dolžnosti, »oli-darn-e-sti z današni.m-i preganjanci, da ne ,boste jutri vil preganjani. Ne poza.b-te na nobenega pregr,njenega brata. Delavci in vojaki so se . včeraj združili akciji. Proletarski delavci in vojaki bodo juitri še ožje združili svoje napere za osvoboditev ter bodo stopili na plan proti -nevarnosti novih vojen.
Danes ne smemo pozabiti na nobenega preganjanega delavca vc-jaka.
S-odrugi delavci.'
Ivo je v -raznih mestih Italije izbruhnil upor, jc buržoazna vlada klepetala v pomirjene ter obljubila svoje, nikakor ne zahtevano, pczafcferje, svinjo »milost«. Ko pa- je -vihar min-il, je po svoji stari navadi pozabila na včerajšnji strah, ter .preganja previdno, ali hladno., brez usmiljenja.
Italijanski prodetanijat pa -nosi tudi svoje odgovornosti. On ne sme izogniti se. ne sme .prelomiti dane besede. Ne laže, ne -g-okufa kakor kakšna buržoazna
vlada. Proletsdjat je prevzel noicgo, da zabram.5, da bd sc vlada »dtofcaknila delavcev in v»ja,kiov v Anketi.« Prevzel je nelaga da se itippe iptioti1 vsakemu nadelanemu poskusu reakcije in idlaiga zJcsm. Svsefcanost-oo je obljubil, da bo real rusko inevciucijo-, da bo šel na roko koanicnističrami proletarcem. Rmsije.
Pxoletari'ai se mck& ®pojjrfnjatti teh loikvezaoisti, mara jčfo rešiti. K .temu ga pozivijaijo' ,politične im go spodatske revoludijiomaine icirganizacije, M' sc se se stale v Bologni. K temu ga, sili obramba ogroženih pridobitev ter svoje bodočnosti
To zahteva t-ežavma .pet preti svetlemu cilju, proti proletarski revoluciji za kooitanizem
Ital. socialistična stranica. — Zveza ital, anarhistov. — Splošna delovna zveza. — Sindikat itaL železničarjev. — Ital. sindikalna zveza. — Zveza pomorščakov. — Proletarska zveza pohabljencev itd. — Odbor za svoBomiselno obrambo In za politične preganjance. — Delavska zbornica v Ankoni. — Časopisa: »Avanti« in »Umanlta Nuova,« Mladinska revolucionarna zveza.
Deželno zvezo sodjallstlfne stranke M Benečije
Deželni Izvrševalni Odbor sklicuje vsled sklepa ■ sestanka z dne 22. julija t. 1.
redni deželni kongres
ki se bo vršil dne 11. in 12. septebra t. 1. v Delav. Domu • sledečim dnevnim redom:
1. imenovanje predsednika in verifikacija mandatov.
2. poročilo o gmotnem in moralnem stanju; poroča Benctti.
3. propaganda; poročata Benctti in Regent.
4. politično, strokovno in zadružniško gibanje; poroča Passigli.
5. deželne zveze in odsekovi odbori; poroča Tonet.
6. tisk: a) moralno stanje; poročajo Passigli, Fovel, Regent; b) gmotno stanje; poroča Inwinke!.
7. upravni svet »Lavoratorja«; poroča Inwinkel.
8. problemi Julijske Benečije.
9. zvezni statuti.
10. volitev zvezinega odbora.
11. razno.
Določila.
1. Kongresu morejo prisostvovati vsi strankini odseki, ki imajo pravico do toliko glasov, kolikor izkaznic so dvignili in plačali. Kongresu lzvrševalncga Odbora, nadzorstvo in ravnatelj »Lavoratorja,« ki imajo pa odločujoči glas le ako hkrati zastopajo kakSen odsek.
2. Vsak odsek odpošlje neglede na število članov enega samega zastopnika. Odseki z nad 200 članov imenujejo za prvih 200 članov enega, za vsako nadaljno ali načeto stotico članov po enega zastopnika. Taki odseki naj preskrbe, da bo zastopana tudi manjšina. Zastopniki se izvolijo na posebnem zborovanju odseka z večino glasov. Priporoča se, da bodo zastopniki iz kraja samega, kjer ima odsek sedež.
3. Vsak zastoT>nHc se mora izkazati s poverilnim listom svojega odseka. V tem listu, ozir. izkaznici mora biti navedeno število od odseka dvignjenih in plačanih izkaznic.
4. Pri pismenskem glasovanju, ki se vrši na zahtevo predsedništva ali vsaj petnajstih zastopnikov, odda vsak zastopnik toliko glasov, kolikor šteje njegov odsek. V slučaju, da en odsek zastopa več zastopnikov, ima vsak
astopnik sorazmerno število glasov.
Hesllstn nojnhDv o DesKM pri Kana!«
Bva resrttva, eden ranjen
Kar so si davcJijevali vojaki v Pl a ve h je presegalo že vse rnieje. Prod dvema mesecoma so. obdolžili domače fante, da so streljali na njih. Dokaže se lahke, da so bili le eni sami, ki so to napravili, da s/pravi/C-le mi e scdruige v ječo. In res, nekatere, ki so že spali so pečijeli, jih peljali v Trst, nato -v Koper, kjer se še vedno raairaja;©. Interveniralo je že županstvo, in. več drugih, a fantje so še vedno tam. Sodniki« vojaški, zmjo :pač lepo mežikati, ter sladko obljubljati.
A kar se je dogodčlo v .nedeljo*, 29. p, ml ponoči spada v južno Afriko, kjer bivajo Culukafri. Naše mfirao ljudstvo, ki živi že dw leti v 'beračil barakah, in se komaj za slu preživlja, je venomer izpostavljeno brutalnosti vojakov, včasih tudi orožnikov. — V nedoljo so začeli že popoldne stikata glave skupaj, niarširali so ponosno; gotovo so si že takrat zamisli -i ves peklenski načrt. Na večer so začeli brezpomemben prepir, vrgla so> meidl s veje tovariše novico.
so civa&ti v Plaviaži ubili diva vojaka. Poklicali so še vso posadko in ta, oborožena, je začela streljati, vpiti ter naskakovati barake po polju in hribu. Udrli so v stanovanja, tu tpa tam vrgli dol oikna, vrata, tirali ljudeh posebno moške, iz postelj, pretepali so ženske. Zunaj v noči je poklalo venomer. In tn je obležal mrtev llleten fant vdove Kralj, ki ima še pet nepreskrbljenih otrok, od teh je eden še dojenček. Smrtno ranjen je Čepek Ivan (dbmiaiz Trsta, mlad trgovec zlesom, vsem priljubljeni radi svejeg.". mirnega značaja. Lahko cenjen ’« Kodielja iRudcli
Ljudstvo je napol oblečeno pobegnilo v -hribe.
Drugi dam so, cdpeljiali oba ranjenca v Gorioo. kjer je danes Čepek podlegel ranam.
-Prišla je tudS fcotnrsija iz Gorice, s ksaraib. stetn, Vclletom. Bomo vižeB, kako se bedo stokrat rosili iz zagate.
Nekaj vojakom brio. aretiranih.
Danes, torek, so je vršil pogreb llletnega France. Iz vseh ‘ckoK&arski-h vasi so prišli I'udje, p-inesii cc pclnici cvetja oa to zada;o pot; m nego s>cd:e'>go;v je zapustilo delo,, da tteJto manifestira proti zlečinrkc-mu početju zbirne le scldaiteske svojo solidarnost: proti vladi, ki nam pošilja s-eankal v vojaški obiti!-:.' (ake ljudi!!
Zahteva na ves glas »atastčno preiskavo po kakšnem soc. piostancu, interpelacijo na prislojna mesta; zahtevamo zadoščenje za vse te grozovitosti, p:K' poro ubogi udovii, taikajšmo premestitev vojaštva, ki ]e ito gerje zakrivilo, tor zaslišanje onih sodrugov, k: se •nahajaijo .po (rsdolžnem v ječi in njih oprostitev.
Vsepovsod vlsda razburjenje, ena sama beseda je »s vseh ustih: •preč s takšno vlade, ki m zmožno, svojih ljudi obvladati,
xPiccclc-vo« poročilo o nedeljskih dogodkih v Desklah je popolnoma zlagano,. — Fantje mčso bili pijani. — Priče so na razpolago.
------------- Ai
Uvoz. - Trgovska in obrtna zbornica poroča: Carinski uradi so pooblaščeni da dovo e dire! tni uvoz slede ega bliga: 1) papir vsake vrste tudi fotografski. Izključen pa je slamnat papr, sten; ki (tapteirarski) papr in barvan papir za kartonažo ter sličen. 2) lepenke vsake vrste, izključene one izdelane iz slame. 3) oč s.a in kaveljčki za čevlje.
Za5l°Vsak odsek lahko predlaga Izv. Odboru spremembe 14) Smrekovi ko! i, ^ napojeni
 ^________________________________________________________  s	biklorurom	živeg
dodatL^rdnevnera/rediiTali naznanjeni morajo bitij Srebra i' ob k nd OSlBOtjeni. 5) dežni O ve palice.
potom priporočenega pisma vsaj do 25. avgusta tajništvu, j (5) dežnikovi fOCl.
Dežel. Izvrš. Odbor. I Dunajski otroci, ki so še na prehrani imeni zastopnikov naj se vpošljejo tajni-
Priglasitve z 	.	.
jtvu Zveze hkrati z zneskom 3 L potom poštne nakaznice do 25. avgusta t. 1.
Odseki, ki še niso plačali izkaznice za I. 1920., naj to čimprej store, da ne bodo izključeni od kongresa.
Tajnik.
Odseki, ki že niso vposlali 1 L za stroškovni zaldad za sklicevanje narodnih svetov, so naprošeni storiti to čimprej.	Ta>nik-
Prispevek 1 lire za »zaklad narodnih svetov« je umreti «a način, da mora vsaka skupina iztirjati in
v naših krajih se bodo vrnili v treh skupinah in sicer 6., 9. in 13. septembra. Družine, ki so te otroke prijavile odboru, naj se strogo drže onega dne, ki jim je bil naznanjen kot odhodni dan otroka, ki ga imajo v oskrbi.
Kdor ima na prehrani mladoletne in jih kljubu ukazu-gen. civ. komisarijata še ni naznanil, naj to nemudoma stori pri uradu za varstvo mladine v ul. Sanita št. 24-II., da ne zapade v kazen. Za mladoletne na prehrani je smatrati vse pod 18 let stare otroke, ki ne pripadajo dotični družini.
Glasbeni pouk sprejemajo ahko sinovi članov del. za-
ttravmeot vodstvu v Rim, torej ne skupimo.	Tajništvo.
Vse naše strankine skupine (sekcije) so naprošene, da naznanijo nemudoma strankinemu tajništvu v Trst, imena delegatov za deželni strankin zbor in število svojih članov.______________________________
w	-	#	vi,	i	vise)wu»	r	”
plačati za vsakega člana po eno uro, ki se Vposuje I (jrug) strokovnih organizacij in kulturnih društev v mla-imtvinirK*} vmtktvu v Rim, torej ne eno liro za vsej ,}xnski soc. organizaciji, oziroma pri njeni lastni godbi.
i Vpisovanje se vrši vsak večer do 15. t. m. pri tajništvu Točenje novega vina v javnih lokalih je vsled muni-cipalnega odloka dovoljeno jedva počenši s 1. oktobroia.
Polkovnik Reimann, ki je prerezal vrat svoji ženi, katera je vsled rane umrla, ter sebi, in ki je bil v oskrbi tukajšnje bolnišnice, je te dni dal znake, da se mu je zmešala pamet. Spravili so ga v opazovalnico.
Zlat zaklad, t. j. zbirko 5C00 zlatih denarjev v vrednosti 30.000 lir, sta dvignila neki Miha Matelis in Emanuel Pesole oba iz Barija, t. j. iz rojstnega mesta sv. Miklavža. Ker pa je ta zaklad že imel gospodarja, oziroma gospodinjo, neko Katinko Bruškovo, stanujočo v ul. Giulia št. 70, so oba — zakladokolpa spravili pod ključ, ker nihče ni hotel verjeti, da bi bil jima pomagal do zaklada svetnik-someščan.
Zaprli so tatinsko zadrugo z neomejenim poroštvom, ki je pred časom okradla tvrdko Mranetik Steiger za veliko množino suknenega blaga. Člani talinske zadruge so sledeči: nek Francoz z imenom Amy, potem Ivan Rus-side, Peter Dratnek, Nat. Cimolir.o, Nat. Lanza, Virg.
Tu v našem trgu hi okolici res ni lepo, da sadaj ko i- j pred trčtisoč leti’ zaken, po katerem! >e moral gospo*
Ljudski Oder — Sv. Križ, poživlja vse svoje člane, ki so zaostali z mesečnino, da to v r.aj-kiajšem času poravnajo, sicer je odbor primoran postopati ž njimi po društvenih pravilih.
Tamnica. Mala centrala v Komnu je ustanovila pretečeni teden Ljudski oder pri nas v Temnici. Neutrujeni sodrug A. Vrabec je zastopal vodstvo, ter navdušil in uveril navzoče, kje je njih mesto. Komenci, Skrbinci in Temenci, le pogumno naprej po začrtani poti in vspeh bo gotov.
Ljudski Oder Sv. Ivan naznanja, da je otvoril šolo za ženska ročna dela in Tamburaški zbor. V obe skupini se vpisuje vsak večer in tudi v nedeljo od 10—13 ure. Pevce pa obvešča tem potom, da se vrše pevske va:e vsako sredo zvečer, a šob za teorijo vsak pondeljek zvečer.
»Vllil kulturni svet4*
g t varJa natečaj slovenskega tajnika, do 30. septembra 1« L.Ponudbeniki morajo dokazati v prvi vrsti, da so vpisani v stranko, akademično naobraženi, ali vsaj slično. Zahtevane eveniuelne informacije se morejo aobiti pismenim potom t, č, urada slov. tajništva-
inski m
Pjzdnra Komunistični omlttdini Italije
Drsali scidmsgil
Td leta; .edifcaa ruski prckiarija-t! z nezaslišano trle, ki ga jo steiJa velike izgube, napade interna* oiijcinE-inih iaspej^jsKT+cr/, ki fcočejo za vsako ceno •aztrgati proletarski^ Rus'i;o.
Buržcecoja vseh dežel fiEUiiie prav 'd-eferoi, da se :;e f,xe p-ud&a v rniru sovjetske Rissic. Ona zna, da • s tr.de vso ec»3r^iyot dela.vck li mas ~v Rus^jd upo-:ch'k> za cmfaniz«cš'o na if-odfagi ik-csniTnistične dlr-
mafflo Še večinoma lesene barake ni nobene požarne brambcl Gospodu Fonu, ki je bil prejšni poveljnik požarne brambe priporočamo da to društvo, ki je vobže koristno zopet oživi. Mnogo je mladi1! ljudi pri nasf Če že stari odborniki nočejo delati gospod Fon, zberite sl Jiovihl V tem oziru se je obrnil gospod Fon na nas! Ker je stvar koristna za občino, mu radi obljubimo našo pomoč pri ustanovitvi požarne brambe! Poživljamo vse sodruge, da pristopijo v polnem številu k požarni brambL Vsi, nihče naj ne manjka. Potem smo spet en korak naredili za občo blaginjo! Zakaj naši magnatje imajo dobrobit naroda in narodnost v žepu, mi socijalisti ne smemo tako delati! Mi nismo za narodnostne spletkarije, pač pa za ljudstvol Tit pri nas se je vendar enkrat posrečilo da se ustanavlja zadruga za elektrarno. In ker je to zadruga h kateri lahko pristopi vsak ki plača 100 L deleža, ter ima isto pravico ko drugi ki plača 1000 lir! Mi pozdravljamo kot prijatelji domačega prebivalstva to usanovitev. Priporočamo vsem našim sodrugom, da pristopijo k tej zadrugi ter jo podpirajo z vsemi močmi! Ker prvič je to podjetje domača zadruga in pride vsem v korist in ne samo ene mu. V drugič se mora čimprej razviti, drugače če bode premajhna in ne bode mogla poslovati! Pride gotovo kak tuj podjetnik in vzame vse v svoj profitarski aržet. Forej pristopite vsi kot eden mož k tej zadrugi! Vsi za domačo stvar! V slogi je moč! To si predstavljaj vsak delavec!
-T; J
ia-ve;
in na	buiržcezSijske	držav« se 'bode
r.zzidslo aov svetli svet, in v življenju tode luaes-ri-Scra veEfcac m.sel, K 'p je Miteraacsfaaafca pnole-'anjtt p-red' sto leti izdavil za swcy» agcdkmc&ko an®* 'p. Kapitalista vseh dežel zaaro, da to <£ala ruska evclucčja .gi:rilne sil« r£izvcyu 6vetovce proletaa-ke revclcsci e, kctVairai f fo z<|.laJa ikcffiec mesčain-kemu gcs^Kifetvui, katera to odvzela ikeržoaziji -se •b'C:^'>‘ftvo i!n ipredp-ravioe, pr'’dcit’.;ene z žtu&p in km/3 i^rHjotisfeilh delavcev, la zato sci •argartzsraJi Meviiae frcala preiti sovjetsko Rusiji, da ovvrao -rgrsšzaoV-sko delo .gcfipJ:dlarskega žii.vljent;a aa da ■rneaic^tcičijo b<ij prcitii "'zstradamu iai
Kciclč Oo ipirerr.r^ati Rusije z fcicjcet-Ov toda Ru-<’.ja se hvalevredno u.pira vsem ebcroiftniin silam ■pttctirevcJuc^i. V najnevarr.eršth trenutkih, ko so o oida^ali sevražn.:kii od vseli stiraoi, dvignilo je li®rč ici itisoč mladih revdbdjonarcev, da -se borijo •preti .belren aameidfean, in kcirnaij so f!h edbili., oprijeli so se dela v svrlio ekoECimBke octr..ovtve dežele.
V FinLandjjii, v Ufaraijjaii, v gorah Urala palio ,’e tisočero mlsdili proletarcev.
Prav cte.fc.ro znamo, da amsmo v crgesKzacčji iita-Ujciiske revolucijo name omladine zveslega zavez--aka v bcirJbi za udetje šatemaeffonakiega pjcletarl-.zia.
ItaNranska revolucijo-n.ama omladfna se udeležuje >e dolgo časa beirbe prtcli gospods-tviui imperijaKstov, Scdrugiil Itel';'atnsku facrouatStNSm omlsdnnci! Organizir.3.jte vso delavno emladino 1 ta litje .pod ciapcTiom tkcrouKtstičnje Zveze!
Bcdcie pred«'traža proletarske revolucije v ItaJa^i, kakoff siteji miška, delavna omJadina v prvih vc&iah med poletarskimi tcjevioikil
Prta'lite svoje odrsščer.e sc^trmge na ulic« revdu-oijonarne borbe pnoti k£p;'tal'Vi:ični vlad«!
P.&mdite, da s,e .bo ohranila proletarska revolai-ciija Rustje le s poontcidjo svetovne revoltnoi e!
Živela tretja ‘kiotr.rjr/sličnat mt&mac:'ionvta.4 Živela kcm-utiislična iaiteiua^cijccalsa emladinaj Živela svetovna pKeletarska rev.oluciia!
Živel kcjttunizem!
S kcmurirstieniin pczdra^cmi.
Odibcr Kosasscistične Zveze Ukra,finske Omladine Odeškega okraja.
Domači m
Splošna stavka v Jul. Benečill!
v petek 3. t. m. Je bila proglašena splošna stavka za vso Julijsko Benečijo in sicer iz solidarnosti s itavkujočim furlanskim proletariatom ki je stopil že dva dni prej v splošno stavko. ___________ _____
Vzroke Stavke pač ni treba posebej poudarjati j Mernič, Tom. Cattagnati in Frančiška SeUani. vzroice MdVHC I*	f	Zaprli	so tndi v Bologni dva od onih štirih sleparjev,
Šlo se je za odpravo neznosnega izvanrednega ^ pro<jajaii tudi tu v Trstu »zlate« paličke, ki so bile
sodnem in go
položaja v političnem, upravnem, spodarskem oziru, v katerem s« nahaja naša pokrajina že skozi dve leti. Delavstvo se je vse povsod z navdušenjem odivao proglasu strankinega skl pa ter stopilo v stavko. Stavka se je Skoro v vseh krajih vršila mirno in dostojno. Le v Trstu je prišlo do neljubih prizorov in to vsled nastopa fašistov, ki so pod okriljem redarstva dan za dnem izziva l mirno delavstvo. Tako je
pa izdelane iz čiste medi.
Pomagajmo političnim
preganjancem
Političnim, strokovnim in kulturnim organizacijam v Jul. Benečiji
Sodrugi, delavci 1
oan za unem «z.v«.	  Ona	reakcija,	ki divja ž« nekaj mesecev kakor
“L“o"T«vn„ih rabuk, prt ,nl ^ M« ^	po^ah, a™a
ubit nek mladenič. Fašisti so tudi zavratno na-	stQ	jn st0 naših sodrugov ječi po ječah
padli sodr. Passiglia, ravnatelja ,Lavoratora“ ter ker s0 zakrivili velik zločn, da so se izjavili za ga pobili na tla.	komuniste. To so sodrugi iz Vodnjana, Pulja, Trsta,
Odločnemu našemu sodrugu, nm^enemu Kra^a .»mnogih drnglh	P
bojevniku za delavske pravice, tovarišu PassigUu	zapofa. Mora jih rešiti, ker niso ni esar za-
naj bo izražena ob tej tej priliki vsa naša	simpa- j	x0(ja v zapore prihajajo	vedno	novi	so-
tija ter želja, da tim prej okreva!	j	drugi,	vedno nove žrtve.	Naša	dolžnost	je,	da
Polee razgrajanja fašistov smo doživeli novo pomagamo na vse mogoče načine onim, ki se razdejanje Delavskega doma. Rafali*, gaka- krtvujejo^trpe »tomomsu^o r< binjerji tekom »preiskave", ki so jo izvršili v I .,0 p0 ’pomoči za svojce in mi smo dolžni, prazni hiši. Škoda se ceni na 100.000 lir. La :jm jG damo.
Delavskemu gibanju so »e pridružili tudi re- p0 incljativi političnih in strokovnih orgamzaci oublikanci s posebnim proglasom.	se je izvolil v Trstu ^Permanentni odbor za
We *j J«	?^*Sn^	&‘"od"?
ega direktorja Malatesta m Tenet p	g	^	pričej nabirati prispevke m preganjance
Alessandri in Repossi daljši razgovor s kom. j ^abrane svote v denarju se bo objavilo v stran-Mosconijem, ki se je vrnil z letovišča. Na podlagi kjn.h ,j8t,h Sedež odbora se nahaja v Delavsk tega razgovora je bilo pozneje sklenjeno, da pre- zbornici v Trstu, vla Madonnina 15, vrata št. 15 neha sta ka.	INabirajte pridno in pošiljajte nabrane darove
Ker tekom stavke n so izhajali časopisi, tudi mi r^ dno	na omenjeni urad
ni mo mogli poročati o dnevnih vesteh.	Hočemo j	TISKOVfil
pa Svoje Čitatelje odškodovati po svoji moči S i ^ tiskovni sklad »Dela«. Omizje sodrugov zbrano pri tem, da jim prihodnjič prinesemo daljše poročilo Komne dne 29. m. m. daruje	J. 21^-
o poteku stavke. ______________________________________________ ^	g"	t	S
Opomba bralcem. Ker še ni vzpostavljen elek- • Srcna hvala! SodruSl’ na’ vam b° prva *krb
dar osvobodiiti sužnjioo, ako j« imel z n^o otrcika. Giosp.c*Ja.pjeva iC!Čeibovstvio j6 osvobodilo maitar m traka, ia če je gspdar ptem vzel sužmoo za svojo ženo, so imeli ujemi otroci jxravico. <k> njegove dadU Sčine.
To ;« ;bal zelo radikalen zakon za takratne čase, ako pomislimo, da se je sužnjem rttsočikrart slabše gCidilo tritisoč Jel pozneje. ‘Komaj šestanpetdeset let je tega, ki je bila odpravljena! telesna sužnjost v Združenih državah. Zgodilo se je v »efccojaih siuča-jibyda so -črnBokožaie itsažnjice ro)cSl* c*po4c«, i»te-rih očetje so bili njihovi foelakožni •gospodarji, si-< novi aii o^4liowi preganjaiči, toda v Ameriki ai bibt zakona, da ae s-uižojica osvobodi z f*r-Vr»-* pač pa jo je gospodar hitro prodal aa oaHn^^m trgu — prodtal je njo m svojega otooka.
Izdaja za socijatistlčno zvezo v Julijski Benečiji tn odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore* v Trst«.
Giolitti misli enako kakor Wilson. Držarni tajnik Zedinjenih držav ameriških naznanja, da smatra Italija ru-sko-poljsko vprašanje tko, kakor je bilo smatrano v najnovejši amerikanski noti. Državni tajnik Co!by naznanja, da je poslala poljska v Washington enako zagotovitev.
Odkritosrčnost ruskega delavca. Moskovska »Pravda« pripoveduje o sestankih mestnih delavcev. Na takih sestankih se navadno razpravlja o razrednih potrebah. Ne-kikrats e je postavilo nasproti vprašanje: More-li v današnjem praktičnem življenju ohraniti komunist čistost svojih principov. Danes jc človek prisiljen, naj hoče, ali ne, da je in kupuje živež od špekulantov in s lem vzdržuje nizkotno kategorijo ljudi}. Kakšenkrat mora človek sam špekulirati, kadar n. pr. se zamenjuje sol z drugimi izdelki. In drugikrat je človek prisiljen celo da stopi i zakotno trgovanje, drugače, kako bi se živelo?
»Mi nismo Se resnični komunisti — so zaključili na sestanku prisotni delevci, ker življenje ne dopuiča le tega.«
Mi nismo nikdar slišali pripovedovati, da bi se kak sestanek duhovne bratovščine zaključil z izpovedjo, da duhovniki »niso pravi Kristjani«; niti da bi finančniki v svejih konventikljih kdaj priznali, da ne morejo biti niC drugega kot tatovi; niti špekulanti, da so sleparji; niti diplomati, da so kratkovidni. .
Skupina delavcev v Moskvi je izpovedala — nee brez ponižanja — da je življenje tako trdo, da se delavci v zamenjanju soli, ki jo dobijo kot mezdo, z drugimi predmeti, prisiljeni tudi da kakšenkrat špekulirajo....
Prisegamo, da bodo meščanski evropski časopisi prinesli to odkritosrčno izpoved, v dokaz korupcije ruskega komunističnega režima.
Kriva črta evolucije. Razvcj ne -gre atkdar v ravni črti kakor H ustrelil, temveč foto*« čez Jis£be in doline, strmine in ravnine, ko t da heče .Mš naz^ij; več- I krat se tuidi nes igccE, du naredi .razve.; d\D sVeka j nazaj namesto enega 6kclka naprej. Vsa; n£-v. dežno j je tako.
Pred nekiij itedc.i co poročali čascip/si, c’a se je u-č ec [‘ukom posrečilo raialcitmačuti tn^hseč Žet star &prs, ki je bril	nekaj leti. najden v srazvaiiisiali
starega fceibilcffls.kega ffiiesic. Niipu:r;a. Sp-.s ie v obliki babiiloinskih zsncmecj frieKSžiifav) na iončeni tablici in Afcte Scheill v Parizu, Jtd rje prevedel »namenja, pra<vi, da spis izviira iz dete »kiielja« Hemoiuraibi,a v starem Baitilctnu, ki ^e vi=ud!al k£k»h ticoč *let pred Kristom.
Spis vsebuje stare babilonske zakone, ki se pe-oa-.jo s hlapci in dek!«(, smžc.ri, c&aariao, piravicami posestndkiotv zemljišč iftd. To dekiazuje, da ,e tila v «cu, ko so bili sprsani cnnenjeni z^koaM, v Babilonu že »civilizacija«. Kajti po danc.čnjih dinužaifccšh nazorih se pričenja, oivilizaca.a ppivscd, k;er so ljudje »vsoko razvitii«, da- imajo blapce in dekle, sužnje in privatna pc’;.s.. <Bo?z privatnega lastništva in sužnjesti si ni mtn&tče miffeti civilizacije, k Je po se-»Žain em mazriram ju vtšek vs egs, napireika.
Nia 6 tari lejičeni tablici je pa nekaj isane^a, kar je zelo mteresanteto za tedanje an dairašnje razmere. Tafblioa nKimreč poive, da so imeH B&bilcned
Jožefa Slamič Anton Fišer
poročena
Obilo sreče voščijo novopvročencem«
Sodrugi Iz Črnič.
Telefon
3-»
Zalogo or in zlaianfae ter delavnica ALOJZIJ POVH
sodni Izvedence
Trst, Piazza G. GariUaidi 3 (M BaiHera)
prej „Pri Prelsvcu14
se nahaja sedaj pri
J. ŠTRAUSU
tik šole v Idriji
□ I Dnevno novi dohodi S
3
*
e
s
S
trn
jO
0
C
Sl
□
[rgffvina z mffsiii Mapam M. Ferjančič
VIPAVA
Manufakturno blago, jestvine, južno sadje, železnine, raznovrstne potrebščine za kmetovalce itd. itd.
Priporoča se slavnemu občinstvu v vipavski dolini
Dnevno novi dohodi!
o
3
A
or
o
3
7C
O
3
□
Kmet. in vrtnarska gosp. zadruga v Trstu. Podružnica Sv. Anton ima v nedeljo 5. t. m. ob 5 pop. v gostilni; Dcllosavia pri Sv. Antonu sestanek.	i
Podružnica Kmet. in vrt. gosp. zadruge v Marezigah ima v sredo 8. t. m. ob 1 uri pop. v gostilni Ant. Babiča ustanovni občni zbor.
V nedeljo 5. t. m. v Dolini ob 4 pop. v gostilni Piciga sestaneTi za Člane Kmet. in vrt. zadruge‘y Trstu iz Doline.
Podružnica, Kmet. in vrt. gosp. zadruge v Trstu, v Štanjelu ima v soboto 11. t. m. ob 1 pop. v Šolskih prostorih svoj ustanovni občni zbor.
trični tok, nismo mogli v nekaterih člankih in no-
_ | glasnik vaših teženji
iicah opraviti potrebnih korektur, ako smo hoteli, Darovi *a politične preganjance. Člani Lljud. odra v da list pravočasno Izide. - Cen. Čitatelji naj nam i Komnu so darovali za gori označen namen L 2,—, Sfčna tega ne zamerijo.	I	hvala!	Sodrugi	posnemajte	jih.
OPATIJA
Na izvanrednoj skupšt'1 i, knja se od‘žaa'dne 29. p. m. iinbrali smo čctfri d ugov t deleča a za dojdi či partijski kongres. — U i »o rijeme protestirali sp o protiv sivezfičke reakcija nai ne poit ke pr ma sovjetske Rusije. Glavni g vornik )io je drug Orane. Prošlo je sve m rno, prem je >ilo sila špiona, det ktiva k labinijera, ko,i su če< li nestrplji 10, ne bi li sto uhv.a tli. — Naj skupštini zaključi i smo, da u do.dulu r.edjelju ustanovimo podružnicu „Ljudskoga odra".
SEŽANA.
Sporočajo nam: Zvedeli smo za dogodbico, ki je ne moremo molčati, kakor je neznatna. Siromašna begunka je natrgala v polju vrečico bezgovega listja in srobota, pa j jo je našel čuvaj. Žena ne mara sramote in gre s čuvajem i k lastniku, naj bi to ^velikansko« škodo spregledal. Po- j nuja 5 lir za ničvredni srobot, posestnik — eden najbogatejših v Sežani — zahteva 20 liri Žena jih nima in stvar pride pred občinsko razsodišče. Kaj se zgodi? Na- ■ mesto da bi onega bogatina postavili pred vrata, globijo ubogo revo s 15 lirami! Razen tega jo občinski »ai)ž« napade, kako more rediti kozo nima pedi zemlje. Tudi j predlaga, naj bi nihče ne smel po mleko v stranske vasi; (v Dane). Kdor ga ne dobi v Sežani, naj bo brez njega! — Žena je plačala kazen z mesečno podporo {15 L), ki jo je dobila po sinu, padlem na doberdobskem bojišču!
Komentarja ni treba. Zgodilo se je v Scžr-ni, dve leti po svetovni vojni. Sežana, Sežana, si'no si narodna?
BOVEC.
Ker so se v nedeljo vršili shodi v protest proti neznosnim razmeram v Julijski Benečiji, jc tudi naša skupina sklicala zborovanje vseh zaupnikov bovškega okrajal Na zborovanju se je med drugim enoglasno sklenilo — o solidarnosti z vsem delavstvom. Ki je po večjih mestih prirejalo protestne shode — protest proti režimu vojaške oblasti, ki napravljajo tukajšnjer azmere neznosne. Zaupniki so odposlali delavski zbornici v Gorici protest podpisan od vseh navzočih, da se doda protestom, sklenjenim po celi Julijski Benc2iji. V tem protestu protestiramo proti počenjanju vojaških plasti, ki po nedolžnem vlači naše delavce in kmete po ječah, *a čisto rezmiselne stvari, ter zahtevamo odstranitev vojalkega regimenta in vojaških sodišč, popolno enakopravnost obeh narodnosti in avtonomijo. To zahtevamo s pravico človeka, ki ne more biti na svoji lastni zemlji nikdar rob ali suženj. Torej upamo od vlade da kakor hitro mogoče odstrani te &njile zares gnjile razmeiel Skrajni čas je da vlada da ljudstvu svobodo, in ne ostane zmiraj pri praznih Irazah! Pa vlada je vlada, obljubi hitro pa da nel
E3SM
Celovške zotae m Trst, Istro in Furlanijo
* vknjlžena družba z omejenim jamstvom
XVII. zadružno isto-*od 1. januarja do 31. decembra 1920 — XVII zadružno telo.
januar
februar
marc
april
maj .
junij
julij .
MESEČNO POROČILO
RAZPRODANO BLAGO:
I lastnih skladiščili	I jami lazpradajalniciSk
...... Lir.	3,085 666 64
..............  3,389.436.—
.......	5,290.594.45
............... 4,409744.64
.......	4,025.3*23.35	Lir	1,030.110.95
.  ............4,714.381.71	.	1,318.814.17
...............	5,193 974.57	,	1,527.602.80
Ur 21,230.875.03 .	6,033.195.88
.	6,721.577.27
Lir 30,109.120.26 Lir 3,876.527.92 Lir 33 985.648.18
STANJE ČLANOV :
Vpisanih zadru/mkov 31. julija 1920 0	»	31.	decembra 1919
31.792
24.007
Prirastek v 7 mesecih 7785
KRANIIMlfNI ODDELEK
Stanje ulog 31. julija 1920 -	„31.	decembra 1919
...........................Ur	7,041.663.22
........................  .	4.968.497.27
Prirastek v 7 mesecih Lir 2,073.165 95
Od 1. januvarja 1920 do 31. julija 1920 so bile izplačane dividende za poslovno leto 1918-1919 Lir 93.252.32.
Od L janunrja do 31. julija 1920 so bile izplačane podpore bolnim in za amrle zadružnike Ur 51.476 59.
INIASO V SKLADIŠČU OBLEK:
fli zneski soi« vStSlučeni v tabelah razprodanega blaga?
Oddelek proizvajanja Ur 1,215.787.52 „	manifaktumi	„	809.117.76
obuvala	,	529.717.41
n	klobukov	,	127.834.13
Ur 2,682.456.82
TRST, dne 31. julija 1920.
Vodstvo.