Stev. 218. V V Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. 1 reJnistvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega 5t. 20, L nadstr. — Vsi icpfs raj «e pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ns «jrejtinajo in rokopisi se ne vračajo, lit'ij;Itlj ir c£fgo\crni rrednik Štefan Gcdina. Lastnik konsorcif ! ,*? „Fdinciti". — Tisk tiikarne .Edinosti«, vpisane zadruge z c c <;ei:im ftrcJtvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiSiega Št 20. Telefon tredrištva in uprave štev. 11-57. T crcčrina znaša: Za celo leto ........K 24.— Za j cl leta..................... za txi n.esece ........................6.—- 2 2 nedeljsko izdajo za celo leto . ....... 5.20 iz foi leta..................... V Trstu, v nedeljo S. avgusta 1915» Letnik XI. Posamezne Številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po* 10 vinarjev. Oglasi sc računajo na milimetre v široliosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvate, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........"7......mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......:.... »2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti«. Naročnina ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Asiškega št 20. — Poštnohranilnični račun št 841.652. - v KadilirJ uspebl zveznih čet med »IsH in losom. - Hemd zlomili rasld odpor med lomio In izKoom Boso in zwzel eno ntrdlo Nouoseorsueulia. Mm\ deloma izpraznili svoja postojanko pri Dtomuldnu. - Odbiti francoski napadi na raznih toM. i *u DLNAJ. 7. (Kor.) Uradno se objavlja: 7. avgusta 1915, opoldne. Na Goriškem je bilo frontno ozemlje vzhodno linije Polazzo—Redipugiia dopoldne pod zelo srditim sovražnim topovskim ognjem. Popoldne je već sovražnih bataljonov izvršilo napad na ta oddelek, a so po kratkem streljanju ustavili prodira- Na vseh drugih frontah na Primorskem, na Koroškem in Tirolskem so bili le topovski boji. Namestnik šefa generalnega Štaba: pl. Hofer, fml. Dogodki na morju. - Dne 5. avgusta po enem naših podvodnikov potopljeni italijanski podvodnik je bil » Ne- reide«. Dne 26. junija na enak način uničena torpedovka je bila »V PN«. Dne 29. julija zvečer je v tržaškem pristanišču neka ladja zadela na eno naših min in zletela v zrak, ne da bi bilo takrat radi viharnega vremena mogoče poizve-deti. kake vrste }e bila žrtev. Toda sedaj se je izkazalo z vso gotovostjo, da je bil to italijanski podvodnik »Nautilus«, ki se jo potopil takrat z vsem moštvom. 2e poprej ste postali italijanska torpedovka »VI P\« in že omenjena torpedovka »XVII OS« z vsem moštvom na enak način žrtev naših min. Brodovno poveljstvo. Poročilo Cadorne. 1)1 NAJ, 7. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročila sovražnih generalnih štabov: 1 t a 1 i j a, 5. avgusta. — Naše težke baterije so z zelo dobrim učinkom bombardirale železniško postajo Borgo Valsuga-na. kjer je bilo opažati intenzivnejša gibanja čet in trena. Konstatirano bodi. da je imel sovražnik pri svojih trdovratnih napadih na Monte Medetto na Koroškem zelo težke izgube. Na kraški planoti ie bila noč mirna. Zjutraj je naša artiljerija z uspehom streljala na infanterijske mase pri Martottiniju in na cesti Rupa—Doberdob korakajoče kolone. Prodiranje našiii čet se je zopet pričelo. Nasprotno smo se na desnem krilu omejili na to, da smo vzdrževali poprej zasedene postojanke. Sovražnik je zaman poskušal, da bi nam na Monte dei Sei Busi odvzel teren in je bil vržen nazaj ob velikih izgubah. (Monte dei Sei Busi, trigonometer 11*. je od 20. julija, ko smo ga začasno izgubili in potem zopet zavzeli, sedaj trdno v naših rokah. Italijanski komunike z dne 27. julija poroča pač o zavzetju Monte dei Sei Busi nde 26. julija. Toda naslednji komunikeji ne povedo izgubo te gore in izpraznitve $t. Mihelskega hriba, ki je bil dne 26. ju-; lija začasno v italijanskih rokah. V objavah italijanskega generalnega štaba od 28. do 31. ji lija ti kraji niso imenovani. Komunike od 1. avgusta govori o italijanskih j postojankah »v ozemlju Monte dei Sei Busi-. Torei se tiče tudi označba komunikeja z dne 2. avgusta »naša-(italijanska) postojanka na Monte dei Sei Busi« le splošno ozemlja pri tem kraju. Italijanska linija se razteza tamkaj na jugozapadnem pobočju deloma v nabližji razdalji pred našimi postojankami). Vpoklici v Italiji. RIM, 6. (Kor.) Uradno se poroča, da se prično nabori v letu 1896 rojenih še tekom I. 1915. Italijansko posojilo v Ameriki. PARIZ. 5. (Kor.) Kakor se poroča iz Ne\vyorka, se pogaja Italija sedaj v Ne\v-ycrku glede najetja posojila v znesku 50 milijonov dolarjev. S korolko-isške meje. Berliner Tagebla t priobčuje naslednji d pis svojega poročevalca s koroško-la>ke meje, datiran 4. t. m.: K oreška fronta — velikega vzhodnega obrambnega loka najnotranejši oblok, ima svojo najvažnejšo življenjsko žilo. V tej široki dolini je dovoz na fronto lahek in tudi odprava nepotrebnih stvari se vrši brez težav. Težava se začne šele z nalogo, da se spravijo ljudje, živina in materija! na grebenske višine karnijsko-julij-si lil a!p, kjer koroške zapore branijo so-\ rainiku vpad. Samo majhen kos svoje c Ine meje ima Koroška braniti proti . raziiiku, Mizno deveti del, dočim mora Tirolska braniti nekako tretji del, Goriška celo polovico svoje deželne meje. Toda na tej kratki, kakih 100 km dolgi fronti, ležite dve glavni napadalni točki Italijanov: Plockenski prelaz in fort Naborjet. Plockenski prelaz nudi najugodnejši prehod z Beneškega v Zilsko dolino. Za njegovo posest so se vneli boji, krvavi naskoki. Utrdba Naborjet je dobro znana vsem v Benetke potujočim novoporočen-cem. Preden se dospe na obmejno postajo, ki se imenuje na avstrijski strani Pon-tabelj, na italijanski pa Pontebba, se ne more zlahka prezreti prijazna vas, in ko je kdo čital v svojem Baedeckerju, da je ta Naboriet obmejna trdnjava, se najbrže ni mogel ubraniti tihemu smehljaju: Čemu ta močna zgradba proti Italiji? Čemu ta pretirana previdnost nasproti prijatelju in zavezniku ? Sedaj je ta fort v vsej tiho-ti — če se sme tako reči ob peklenskem hrušču topovskega ognja — praznoval posebne vrste jubilej: pred par dnevi je bila proti njemu izstreljena tritisoča granata, tritisoca iz težkih in najtežjih topov, od 21 cm navzgor, ne vštevši manjših. — Tritisoč granat tega kalibra, to znaša približno težo 4000 ton. Torej 4000 meter-skih stolov železa so zmetali proti utrdbi in branilci vztrajajo, drže utrdbo in jo bodo obdržali tudi v bodoče, pa naj sovražnik porabi še desetkrat toliko kro-gelj. Saj se ta tort imenuje po hrabrem stotniku Henslu, ki ga je leta 1809. tako slavno branil proti Francozom. Kdor je videl forte pri Luttichu in Ant-uerpnu, Oorlice in višino 419 ob Dunaj-cu. ve, kaj zmorejo moderni topovi, ki zvijajo oklopne plošče kot lepenko, trga-io betonske pokrove kot papir in izpremi-njajo njive in travnike v mesečno pokrajino, p( lno lijakov. Branilci Liittielia in Ant\verpna niso vzdržali, celo Rusom je bil preveč peklenski ogenj pri Gorlicali in ob Dunajcu — Avstrijci v nabrojetskem fortu pa vztrajajo; to je preizkušnja človeške odpornosti proti raztrganju. In preizkušnja se dobro prestaja in čudovito je, kako se vse gnete k njej. Po vaseh za fronto ni več videti mladih mož in fantov, ne zato, ker bi Avstrija ne imela več moštva. marveč ker niso mogli pričakati, da bi bili poklicani, ker so silili sami naprej. Ustanovili so prostovoljna strelska krdela, kakor so tudi Tirolci vsi postali strelci. Odšli so, koroški fantje in možje, tja, kamor mečejo Italijani svoje težke granate. Sedaj stoje ob koroških zaporah, trdno odločeni, da ne puste sovražnika niti za korak v deželo. Ravno prihajam od ene teli zapor na planini; med dvema golima skalnatima vrhovoma je nameščeno vozliščno poveljstvo in oskrbovalna postaja. Z veliko življensko žilo doli v dolini je ta planina zvezana po ozki vozni poti, toda treba je videti, kako se muči živina po tej strmi gazi. Pred majhno ozko taligo sta vpre-žena drug za drugim po dva ali celo po trije konji. Na vsakem vozu je naloženih le nekaj malega desk, največ 6 do 8, ali pa nekaj zvitkov strešne lepenke ali nekaj vreč živil. Zdrobljen voz doli v hu-dournikovi strugi med ogromnimi skalami nas uči, da zahteva ta pot svoje žrtve. S planine na grebensko višino, kjer so postojanke. je izključena vsaka vožnja. Tovorna živina spravlja tja gori zaboje za kuhanje, ljudje pa vlačijo deske na svojih plečih. Ta vojna v gorah prevrača vse nauke fizikaličnih učnih knjig. Odločnejši, vztrajnejnejši in žilavejši nego žival, more človek tu prenašati razmeroma večja bremena nego tovorno živinče. Videl sem črnovojnike, ki so krenili strmo pot iz doline na planino, obloženi vsak z dvema po štiri metre dolgima deskama. Premagati je bilo treba nad 1000 metrov strmine." Pot, na kateri je veliko mest tudi za neobloženega človeka neprijetnih in ie neko tako mesto dobilo celo ime Huda stopnja >. Toda zdi se, kakor bi bila zvišana nravna razteznost osvobodila tudi večje telesne sile. Enak čudež razbrzdanih neslutenih človeških moči kažejo tudi okopi in strelski jarki na višinah. "V glodani so v kamenje in niso napravljeni na udobni način moeferne kamenolotn-ske tehnike. Dinamit in ekrasit se tu gori ne smeta uporabljati za razsvetljevanje, ker bi sovražniku izdala mesto dela. Na grebenskem pobočju nasproti sovražniku so se morali ljudje ponoči zakopati, brez luči. ob mesečnem in zvezdnem svitu, v temnih nočeh na slepo tipajoč; edino orodje je bila pehotna lopata, ista, ki je rila po gališki zemlji. £ele kasneje so prišla dleta in kladiva. Tako so se vkopali v skale v kremenove žile, granit in rulo. Ne veliko drugače nego so pred tritisoč leti delali v egiptovskih in feničanskih rudnikih. Mojstrsko so skrita kritja v borovi goščavi. Izginjajo med kamenjem in trato sredi bohotnega slečja. Gori na gorskih vrheh pa sede artiljerijski opazovalci, ki vodijo ogenj topov za grebenom. Vzidali so se med skalne rogove ter se vesele, če Italijanček brez uspeha treska v stene. Nove poti vodijo na te vrhove, vojne poti, ki so se v teh zadnjih tednih zvile krog najbolj neprehodnih sten. Planinci najdejo v bodočih mirnih časih te pokrajine že izpremenjene. Z (MskHiMii bojiita. DUNAJ, 7. (Kor.) Uradno se objavlja: 7. avgusta 1915, opoldne. Med Vislo in Bugom se boji nadaljujejo. Avstrijske čete so udrle v sovražne linije južno Lubartowa, nemške severoza-padno in severovzhodno Lenczne. Sicer je položaj Jia severovzhodu neiz-premenjen. . Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fm!. Vtis padca Varšave in Ivangoroda v Italiji. CHIASSO, 6. (Kor.) Padec Varšave in Ivangoroda je napravil v Italiji silen vtis. »Corriere della Sera« se trudi, da bi zmanjšal vrednost obeh trdnjav in prorokuje, da bodo armade zaveznikov, kakor hitro pridejo v notranjost Rusije, uničene. Vendar pa opozarja list četverozvezo, posebno Anglijo, da naj energično deluje proti nevarnosti poraza. l npšRo-ra&ego Bojišča, BERLIN, 7. (Kor.) Veliki glavni stan, 7. avgusta 1915: Vzhodno bojišče. Vzhodno Ponjewicca so se umaknili Rusi za Jaro. Proti zapadni fronti Kovna smo napredovali. Ujetih je bilo 500 Rusov in uplenjeni dve strojni puški. Armadi generalov Scholtza in Gailwj-tza ste po srditih bojih ziomili sovražni odpor med Lomžo in izlivom Buga. Skupni rezultat bojev od 4. do 6. avgusta znaša: 85 oficirjev, nad 14.200 ujetnikov, 6 topov, 8 metalcev min in 69 strojnih pušk. ObkoSjevalne čete Nowogeorgijewska so prodrle do Narewa. Fort Dembe je zavzet. Z juga ie dosežena Visla do Pienko-wa. V Varšavi je položaj neizpremenjen. Rusi nadaljujejo z obstreljevanjem z vzhodnega brega Visle. Naši zrakoplovi so metali bombe na kolodvore v Novem Minsku in Siedlcah. Jugovzhodno bojišče. Pri in južno Ivangoroda je položaj neizpremenjen. Med Vislo in Bugom so naskočile nemške čete pri Ruski Woli, južno Lubarto-wa, sovražne postojanke in izsilile severovzhodno Lenczne izhod iz jezerskih ožin. Vrhovno armadno vodstvo. Nemški policijski šef v Varšavi. KOELN, 6. (Kor.) »Kolnische Zeitung« poroča: Tukajšnji policijski predsednik Glasenapp je bil poklican v isti lastnosti v nemško upravo v Varšavi. Izpraznjev anje Rige. LONDON, 6. (Kor.) »Morning Post« poroča iz Petrograda: Pred kratkim se je pričelo v Rigi z odstranjevanjem civilnega prebivalstva.__ Z zopflAeid tojltto. BERLIN, 7. (Kot.) Veliki glavni stan, 7. avgusta 1915: Zapadno boflSče. V Flandriji so morali Belgijci svojo, južno Dixmuidna preko Ysere pomaknjeno postojanko deloma izprazniti. V ozemlju Soucheza so bili odbiti napadi Francozov z ročnimi granatami; južno Leintrey je bil sovražni napad odbit. Vrhovno armadno vodstvo. Lk>yd George o vojni. LONDON, 5. (Kor.) Lloyd George je izjavil na nekem zborovanju, da glede končnega izida boja nima nobenih skrbi. Temne oblake na vzhodu opazuje sicer s skrbjo, ne pa s strahom. Na obzorju vidi žarek upa: preporod ruskega naroda. Sovražniki ne .razumejo, da sami sodelujejo pri uničevanju rijastih verig, v katere je bila vkovana duša naroda. Oni delajo za Rusijo to, kar so njihovi predniki izvršili za Francijo: oni pomagajo kovati meč, ki jih bo uničil. _ S turških bojišč. CARIGRAD, 6. (Kor.) Iz glavnega stana se javlja: Na desnem krilu kavkaške fronte zasledujemo severno Karakilize in severovzhodno Alaškerta v neredu umikajoče se Ruse. Demonstrativni napadi Rusov v ozemlju Oltega v svrho kritja bega levega krila, so bili odbiti ob znatnih izgubah. Na dardanelski fronti je bil pri Ari Burnu odbit slab napad sovražnika na naše levo krilo. Pri Seddil Bahru srditejši artiljerijski in intanterjiski dvoboj. Sovražni ladijski topovi in baterije na kopnem so obstreljevale* brezupešno okolico Alči Tepe in Si-ghindere. Naša artiljerija je povzročila v bližini izkrcevališča pri Teke Burnu požar in zadela trikrat neko sovražno topničar-ko, ki je bila nagnjena na stran odpeljana proti Tenedu. Sovražno lahko brodovje je bombardiralo neutrjeni kraj Kočada ob Egejskem morju. Več hiš je bilo porušenih, dve osebi ubiti. I R4RIZ, 6. (Kor.) General Sarrail je bil imenovan za vrhovnega poveljnika francoske orijentske armade. PARIZ. 5. (Kor.) Mornariško ministrstvo poroča: Dne 3. in 4. avgusta so izvršili ena oklopnica in dve križarki. spremljani od iskalcev min in ladje za spuščanje letal, demonstracijo pred Sighadi-kom. Turški Sciumllk. CARIGRAD, 6. (Kor.) Se lim li k- je bi! danes posebno sijajen, ker sc ga je sultan prvič po svoji bolezni zainogel udeležiti. Slovesnost se je vršila v palači Ildiz se nahajajoči mošeji Hamidie. Sultan, ki je izgledal jako izvrstnega zdravja, se je opiral, ko je šel po stopnjicah v mošejo, na vojnega ministra in komornega slugo. Selamliku sta prisostvovala vojvoda A-dolf meklenburški in generalieldmaršal von der Goltz paša. Ko je suitan stopil iz voza, je pozdravil vojvodo nieklenbur-škega. Po obredu je sultan sprejel vojvodo. Sultan je imel pri tem veliki križec mekienburškega kronskega reda, ki mu ga je poslal vojvoda pred tremi dnevi. — Sultan je podelil vojvodi zlato Imtiazovo kolajno in srebrno vojno kolajno. Novi predsednik portugalske republike. LIZBONA, 7. (Kor.) Bernardin Macha-do je bil izvoljen za predsednika republike. Nezgoda portugalske križarke. LIZBONA, 6.( (Kor.) Portugalska križar-ka »Republica« je na potu v Oporto nasedla. Upa se, da jo bo mogoče rešiti. Prestolonasledniška dvojica v Budimpešti DUNAJ. 7. (Kor.) Prestolonaslednik, nadvojvoda Karel Franc Jožef in nadvoj-vodinja Žita sta prispela ob 11.50 dopoldne v Budimpešto, kjer sta bila navdušeno pozdravljena. Prestolonaslednika je pozdravil imenom glavnega mesta župan dr. Barczy, nakar je prestolonaslednik tekom razgovora ž njim izjavil: »Sijajni dnevi so sedaj. Mi gremo od zmage do zmage. Bog je pomagal našemu orožju. Hrabre čete so izvrševale nadčloveška dela. Plačilo ni izostalo«. Vse ulice, kjer je šla prestolonasledniška dvojica, so bile natlačeno polne občinstva, ki je prestolonasledniško dvojico viharno pozdravljalo. Mesto je bogato o-krašeno z zastavami. Odlikovanja. DUNAJ, 7. (Kor.) Cesar je podelil viteški križec Leopoldovega reda z vojno dekoracijo poročniku linijske ladije Rudolfu Singuie v priznanje za hrabro in uspešno vodstvo podmorskega čolna. Generalu pehote Kovosu je bil podeljen veliki*kri-žec Leopoldovega reda z vojno dekoracijo. Seja poljskega kluba. DUNAJ, 6. (Kor.) Poljska centralna korespondenca poroča: Povodom osvojitve Varšave je sklical načelnik vitez Bi-linski sejo poljskega kluba za ponedeljek, dne 9. t. m., na Dunaj. dedščina, s katero so nerazdružno spojeni naš narodni obstanek, naš kulturni napredek in naša gospodarska pozicija. Vprašanje odklonitve tega sovražnika je za nas južne Slovane v monarhiji vprašanje o »biti ali ne biti«. Dogodki, ki se odigravajo sedaj, so torej zares veliki za nas. V tej veliki igri največje zgodovinske važnosti je postavljena na kocko naša bodočnost. Ni čuda torej, da s skrbjo in nervozno nestrpnostjo sledimo dogodkom, ki se odigravajo. Zato ni tudi nič čudnega, ako je med nami tudi takih, ki se jih loteva malodušje, ki si v tej bojazni črno v črno slikajo bodočnost in ki slutijo pred seboj temo narodnega umiranja. Proti temu nialodušju nastopamo mi iz. polnega prepričanja, da ni razloga za takov pesimizem. Ta naša vera ni slepa, niti ne izvira iz naravi lahkoživcev, ki žive samo za danes in prepuščajo srečnemu slučaju jutršnji dan. Je tu momentov, gotovih dejstev, na katere opiramo svojo vero. Prvi tak moment je gotovost, da ostanemo združeni v tej monarhiji kot narodna celokupnost Ali proti temu dejstvu, ki ga priznavamo brez vsakega pridržka, stoji pa nasproti drugo dejstvo: dejstvo namreč: da smo se Slovani v monarhiji, počasi in s težavami sicer, ali vendar-le ohranili, se razvijali In da smo napredovali brez ozira na dobro ali slabo vcljo njih, ki so imeli državno upravo v rokah! A kaj pomenja to? Pomenja, da nam je v tej državi dana možnost, da se ohranjamo In razvijamo, ako je le ^ nas potrebne volje in energije, da primerno vporabliamo te možnosti v zagotovitev svojega obstanka in napredka. So tu obstoječa dejstva, na katera moremo oslanjati svoj obstanek. Najprej dejstvo, da tvorimo večino prebivalstva države skupno s sodržavljani, ki jih vežejo z nami isti interesi rojstva in krvi: Slovani tvorimo večino v državi. Je torej tu naša številna moč. Poleg te imamo granitno podlago v pozitivnih državnih zakonih. Poti administracije morejo sicer izogibati se te podlgage, ali odpraviti je ne morejo!! Tretje dejstvo, ki nam jainči vspelie našega boja za obstanek, je neizmerne, nepremagljive mora-lične sile: ie to moč oživljene narodne ideje, je tu narodni princip, ki takorekoč kraljuje v sedanji dobi. Je to velik princip, ki so ga kulturni narodi Evrope zapisali na svoje zastave! Ne bodimo mulcu! Resni, veleresni, težki so časi, ki jih preživljamo. Posebno še mi južni Slovani te monarhije vsled nastopa zavratnega dosedanjega »zaveznika«, ki steza drzno roko po zemlji, ki je naša last, naša sveta Ako nam ta vojna prinese to uresničenje, bo dosežen narodni mir, a to pomenja, da bodo mo^li narodi potem ustrezati svojim narodnim potrebam. »Agramer Tagblatt je nedavno lepo povedal: »Nič ni tako silnega v svojih posledicah, tako močnega v svojih sadovih, kakor prelita kri za sveto stvar. Je pa-li sveteje stvari, nego je svoboda narodov? Gotovo je, da v tej vojni zmaga narodnostni princip in prodre tudi v Avstro - Ogrski!« Naše število, neomajni pozitivni zakoni in pa silni narodnostni princip — to so orožja, ki so nam na razpolago v našem arzenalu. Na nas je, da bomo se-zali po tem orožju in da je bomo znali prav rabiti! Potem se nam ni treba bati za svojo bodočnost! Ne razburjajmo sc toliko radi tega, kaj bi hotel ta ali oni birokrat ali državnik napraviti z nami in iz nas! Ta dobra ali zla volja se topi kakor sneg na solncu, čim se narodi zavedajo, kaj oni hočejo, m čim je v nijh energije in spretnosti za izrabljanje danih sredstev v dosego tega, kar hočejo!! Ne ponižujmo se s tem, da proglašamo svojo stvar odvisno le od volje poedinih Ijudij, ampak kažimo z vsem svojim nastopanjem, da vse pričakujemo od moči, ki je — v nas samih! Ta lastna moč — četudi je nismo doslej razvijali tako, kakor bi jo bili morali in mogli nas je ohranjala tudi doslej in je povspevala naš razvoj. Smeri, v katerih moramo delovati, je lepo označil češki vseučiliščni profesor dr. Fran Mareš: Ne more se reči, da je pravica do ekzistence malega naroda odvisna od fizične moči, nadmoči večjega naroda. Proti vsem teorijam stoji instinkt narodne samoobrane. Vsa raztnotrivanja, ki bi govorila proti pravu naroda do ekzistence, so ničeva pred vrhno instanco narodne samoohra-ne____ Pogoj narodne ekzistence je v Stran II. .EDINOST- štev« 218. V Trstu, , dne 8. avgusta 1915 moći naroda samega, v zavesti o samem sebi. Dokler traja ta pogoj, je narod nepremagljiv____Moralna zavest, narod je tisti tribuna!, ki pravici naroda do obetan r i daja veljavnost in odbija vse krivice....! PrOw torej z malodušjem in z mislimi na temno bodočnost! Jasna bodi marveč naša misel na prihodnje — delo!_ Mm politične vesti. Ali je cesar udeleženec vojne. Neka tožba proti cesarju Viljemu je sprožila vprašanje, ali je postopanje zaustaviti, ker ie toženi cesar na bojnem polju? Predlog, da se postopanje zaustavi, se je opiral na >j 247 nemškega civilnega pravdnega reda in pa na S 3 zakona od 4. avgusta 1914, ki posebno ščiti udeležence na bf jiiem polju pred procesi. > Justizrat prve i'^tance je odredil zaustavo procesa. T( žitelj se je pritožil in »Juristische VVochenschriit v Berolinu javlja, da je j justizrat * dru^e instance razsodil, da je pritožba dopustna ter je odklonil razsodbo prve instance. V razlogih je rečeno: Cesarja je sicer po zakonu od 4. avgusta 1914. smatrati udeležencem vojne. Ali ta zakon ščiti le tiste civilne pravne spore, ki majo redne sodnijc odločati o njih. * Justizrat pa ne spada k rednim sodni-jam. marveč je posebna sodnija. Ni treba razmotri vati o tem, ali je toženca smatrati za osebo, ki je v \ojni službi. Ker se toženec očividno ne peča direktno-ne z vodstvom pravnega spora, ne z vsebino. ki se ima razpravljati, zaustava ni dopušče a — Potemtakem se more tudi med vojno razpravljati proti cesarju. Vsekako pa so tožbe proti cesarju značilen pojav za javno naziranje in razpoloženje v Nemčiji. Mmm ussti. Casiitke cesarskega komisarja admiralu ftausu. Povodom sestrelitve zrakoplova Citta di Jesi* in potopitve sovražnega podv drfrka v bližini Pelagruža je poslal cesarski komisar admiralu Hausu sledečo brzojavno častitko: V imenu tržaškega meščanstva prosim Vašo ekscelen-co. da blagovolite sprejeti najprisrčnejše in najspostliivejŠe častitke nad sijajnimi vojaškimi čini, ki vijejo nove nevenljive lavorike zastavi naše slavne vone mornarice. Odliko\anje. 11 Pule nam pišejo: C. in kr. vi jemu poslovodji prvega razreda v vojnem arzenalu v Puli, gospodu Srečku Co-t i č u je podel i cesar zlati križec, za zasluge na traku hrabrostne medalje v priznanje iz-bornega službovanja v vojni. Odlikovancu, znanemu našemu rojaku v Puli, častitamo Lkreno. O poročevalstvu v italijanskih listih pravi član poslanske zbornice Canepa v socialističnim glasilu ^Lavoro" : „Poročeval-stvo je naravnost izključilo žurnalistiko od poročanja. Vrženi preko vrat resnice, so vstopili zopet skozi okno — fantazije. Tu ni nikakega nazora in nikake kontrole. In lako plačuje žurnalistika svoje izkljuCenje z lažmi in nedvomnmi izmišljotinami. Fraze, karikature in lažnjive anekdote nadomeščajo resnico in p o k v a r-jajo narodno dušo. Tudi oficijelna poročila italijanskega vojskovodstva gredo, kakor znano, precej na dsleč — okolo resnice". Obljube dunajskega župana. Dunajski župan dr. \Veiskirchner je zelo širokih rokavov, kadar sip'je iz njih — obljube! Seveda vsem onim, ki so se mu prišli poklonit s kako prošn o! In ker so prosilci iz take velike cbčine. kakoršna je dunajska, iz najrazličnejših razredov in slojev, mora tak blago-rčen mož, kukor je dr. Weiskirchner, imeti v zalogi tudi obljube vseh vrst, čeprav bi uresničenje ene obljute enostavno izklju-čalo izveden]^ d uge. Dr. Weiskircbner prižiga sveče na vseh oknih ... in obljublja vsem in vse. Nikdo ne sme oditi nezadovoljen preko njegovega praga. Seveda pri-1 aja pozneje ozlovoljenje na tej ali oni strani, ali gospod župan dunajski zna potolažiti tudi to s poznejimi — obljubami. In tako se \ek?a slava njegova in gre glas preko dežtl. ca ga v vsej Evropi, z nje okolico v\ed nI županrr, ki bi tako vestno in z vnemo skrbel za vse svoje občane. Ravno sedaj čitamo v listih o izgledu, ki nazorno osvetljuje metodo župana Weiskirchnerja. Pred nekoliko tedni so pivovarne poviša'e cene pivu. Ka to je prišla deputacija gostilničarjev k županu dr. \Veiskirchnerju, ki je slovesno ob'jiibil došliin gospodom, da nikdar ne dovoli, da bi pivovarna mesta dunajskega po- PODL1STEK GREŠNICE. Roman. — Francoski spisal Xxvier d« Montepia — 1 oda ... videla ... videla .., sem vendar... — je jecljala. — Kaj pa? — iKkie... ki ie bilo prej tu... Ti jo ljubiš!____ — Jaz? — Da, ležala ti je v naročju in si si jo poljuboval! — Ne, Mignonne. prisegam ti, kar mi je svetega, ne ljubim tega dekleta! — Zakaj ne?----Mlada je, lepa je... o, veliko lepša kot pa jaz! — Ne, Mignonne, to dekle je bilo eno onih bitij, kakršna se nahajajo samo v Parizu, ki so last vseh m nikogar... Človek si jo najame za nekaj časa in jo potem zopet zapusti- Ta dekleta nimajo srca in ne ljubi jih nihče. — O. Karel, ko bi ti smela verjeti! vUala ceno pivu ter da energično nastopi proti takemu izsesavanju prebivalstva . . .! In mestna pivovarna je res tlržala obljubo gospoda župana do — pol pota. To je: ni povišala cene za 6, pač pa za 3 krone! Pol sveče je torej gospod župan prižgal v obrambo proti izkoriščanju, drugo pctovico pa — izkoriščanju. Ali, kdo drugi bi rekel, da je gospod župan svojo obljubo pa. . . umaknil. .Morda so pa razmere take, da je to povišanje opravičeno. * Dobrodelna glasbena akademija, katere čisti dobiček je namenjen v podporo tržaškim revež'm, se bo vršila danes, čine 8. t. m., ob 11 -30 dop. v helvetski cerkvi, ul. S. Mar. Maggiore, pod protektoratom gospoda Ivana vit. Scsramanga d' Altomonte. Sodelovali bodo: Zino Pressan, (mandolist), Marcedes Felletti (harfa), Silvana Heinze (mezosopran), Pino Klun (orgije), Evgen Lordschneider (čelo).. Spored : 1. G, Frescohaldi, „Fuga", orgije. 2. A. Stradella, „Premiera44 (mandolina in org'je). 3. G. F. Handel, „Largo" re-ciiativ in aria (petje, harfa, čelo, orgije). 4. a) F. Mendelssohn, „Adagio", b) J. S. Bach, „Preludij in Fuga- orgije. 5. G. Gol-termann, „Notturno" (čelo-orglje). 6. Ch. Gounod, „Ave Mana", meditacija na I. Ba-cher preludij (petje, mandolina, čelo, harfa, orgije). 7. G. De Angelis, „Andante religi-oso" (mandolina, harfa). 8. P. A. Tirlndelli, „Misticau (pete, mandolina, harfa, org je). Vsi srdelovalci sodelujejo iz prijaznosti. Vstopnina K 2—, sedeži K 2*—. Vstopnice se prodajajo pri C. Schmidlu & Co, Glavni trg. Preplačila se hvale, no sprejemajo. Narodna požrtvovalnost v vojaški sukni«. V Puli nabirajo prispevke za hrvatske šole. Vspehi so — kakor posnemlje-in iz » Hrvatskega lista« — naravnost sijajni, ako uvažuiemo težave sedanjih časov. Prispevki prihajajo iz vseh slojev naroda. Ali z navečjim zadoščenjem, da, z ganotjem, vidimo med darovalci cele vrste njih. ki so sedaj v vojaški službi. Z raznin vojnih ladij prihajajo nabrane svote, ki iih poklada na oltar narodne prosvete — moštvo!! In to niso rnorda male svote: po sto do dve sto kron pošiljajo s posamičnih ladij. To je v resnici razveseljiv pojav — živa priča, kako živa ie narodna zavest v prsih teh priprostili iiudij. Stavijajoč na kocko svoje življe-iiie v obrambo domovine, dajajo še od svojih skromnih sredstev za kulturni prospeh naroda! Neprecenljivi so ti sinovi naroda za našo voino mornarico, ali dični so tudi v svoji narodni zvestobi, podajajoč izgled, kako moreš služiti svoji domovini ob enem s svojo hrabrostjo in svojo narodno požrtvovalnostjo! General Borojević. Odlični hrvatski slikar profesor Oton Iveković, ki je bil dodeljen 5. vojski, piše o zapovedniku te vojske, generalu infanterije Svetozarju Borojeviću: Borojević je jako miren, hladnokrven, marljiv človek, ki vsa dela izvršuje z nenavadno iahkoto, kar najbolj dokazujejo njegove velike sposobnosti. Dober poznavalec našega naroda, posebno Graničarjev, bi videl takoj, v Borojeviću naše gore list, tudi če bi ga ne ćul, kako izvrstno hrvatski govori in kako ponosno, z energičnimi potezami piše na koncu svojega priimka oni karakteristični hrvStski »ć«. Ponaša se s svojim milim hrvatskim narodom, posebno z (iraničarji to kaže Borojević povsod. Tako n. pr. morajo pri vseh slavnostih, kjer je vojaška glasba, najprej odigrati cesarsko himno, a takoj za tem hrvatsko himno »Lijepa naša domovina«. Poleg drugih skladb, ki se igrajo ob takih povodih. mora biti .tudi hrvatskih, posebno pa kak venec narodnih pesmi. Dne 5. I m. je profesor Iveković portretiral generala Borojevića. Dokler jc slikal, je general sedel za svojo pisalno mizo in je marljivo nekaj beležil in študiral. Portret ie izredno dobro vspel in general je bil zadovoljen žnjim ter je lastnoročno podpisal podeni svoie sla-Aio ime in datum. ko je seUel kot model. Razdelitev izkaznic za živila za Vrdelo se vrši dmes, v nedeljo, v slovenski šo!i od S do 12 dop. in cd 3 do 6 popoldne. Povpraševanje po sladkorju. Aproviza-cijska kumis ja za Trst in Pnmorje nam sporoča: Ker še vedno prihajajo vloge na centralna mesta na Dunaju zaradi prepustitve sladkorja, se opozarjajo interesirani krogi, da je treba naročal sladkor na doslej običajni način predvsem p: i sladkornih čistilnicah in trgovskih tvrdkah (na Primorskem: občine pri aprovizacijski komisiji v Trstu) in le tedaj, če bi le-te ne sprejele naročila, pri sladkorni centrali na Dunaju. Preskrbo-vanje občin s sladkorjem, ki ga je začasno prevzelo c. kr. trgovinsko ministrstvo, je postalo nepotrebno po novi ureditvi sladkornega prometa in se je torej ustavilo. Opozarja se cenj. občinstvo na današnji iaserat ga. laka Stoka. Samomor. V I. nadstropju hiše št. 6 v ulici sv. Lucije ie stanovala s 15 letnim sinom Candidom, z neko malo svojo nečakinjo in s svojim ljubimcem g. Brassa-norn, lastnikom kavarne Verdi, 48 letna Marija vdova Ricciieva, rojena Markovi-ćeva. Včeraj zjutraj je njen sin Candido odšel od doma in pustil mater še živo in zdravo, a ko se je ob polieni vrnil z dela domov, jo je našel — sedečo na stolu — mrtvo, dočim je imela okoli vratu ovito svileno šerpo in pa neko nogavico. Ubogi sinko-je takoj pozval na pomoč zdravnika z zdravniške postaje, ki je pa, prišedši na lice mesta, mogel le konstatirati, da je ženska že mrtva. Ker se mu je pa vsa stvar zdela ne le zagonetna, temveč tudi sumljiva, je zdravnik 'o stvari obvestil policijsko oblast, ki je takoj poslala na lice mesta policijskega ofieijala Rajmunda Pasgualija. Ta je pa zvedel od sorodnikov in sosedov, da je pokojnica že dlje časa grozila, da se bo umorila, a obenem je tudi našel pismo, ki je je pokojnica pisala svojemu bratu, v katerem pismu pravi: * Dragi brat! Odpusti mi moj obupni korak, katerega sem storila zato, ker sem se naveličala življenja, in sicer zato, ker sem bolna in ker mi nedostaje nadalinih moči za življenje. — Vsled tega je dal policijski oficijal Pasquali prenesti truplo pokojnice v mrtvašnico pri Sv. Justu. estino, akcijska družba K 200. — Skupaj K 1170. — Doslej izkazanih K 9863. — Skupna svota K 11.033. XIV. izkaz darov, došlih c. kr. namest-ništvenemu predsedniku za begunce iz Fur-lanije, Soške doline in Istre. Moric Wolf K 50, zbirka občine Novi grad K 416*42, bančna tvrdka Nagel in Wortman, Opatija K 50, dr. Constantini, Voloska K 30, nad-učitelj Braf, Kastav K 10, lekarnar Gherse-tich, Volosko K 25, zbirka ces. komisarja v Trstu (26. in 27. izkaz) K 285. — Skupno K 866 42. — Doslej izkazanih K 75.522 96. Skupaj K 76.389 38. — Temu znesku ste prišteti: Najvišje darilo Njega c. in kr. Apostolskega Veličanstva v znesku K 5000 in darilo Njega c. in kr. Visokosti, prejasnega gospoda nadvojvode Karla Franca Jožefa v znesku K 1000. Skupna svota c. kr. namest-ništvenemu predsedstvu v gornji namen došlih darov znaša torej 82.389 K 38 vin. 500 kron! Vam plačam, če Vam ne odpravi brez bolečin R4a Balzam kurja očesa bradavice in žulje s koreniko vred v 3 dneh. Cena lončku K 1*—, 3 lončki K 2 50. Kemeny, Kašice (Kauhan) I. • ' ' PoStni pVedai 12S.t, OsFskc. 'i.-' —-- MALI LASI. Sirup tamarind, frambua po K 2.20 liter. Proda. I se v ul. Scorzeria 7. 32! Fralalli UmMbmr TRST, Via Torreaife šiv- 14t TRST Zustrojenih kož Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta gsofrescin za sediarfG« imanunmnznr. - - . 13ISIS2SS2 tfUrtllfOltl (vreče) vsake vrste. — Ulica fiaj^lljKIf! Solitario 21, Jakob Margon. 12P Ffltfi't R0BEliT0 ROTA sprejema od S-l iilllidl v Bagno "Romano; od 3— t v ulici San Nicolo 12, II. n. 330 50 p kon K 4 S0 kil° — Knpniem riuUdlll tudi stare kovine in žaklje. — Uli I tria IG Skladišče šip. ica 342 Cene raznih žtoii o Trstu. (Dne 7. avgusta 1915.) Moka (pšenična, mešana z rženo) . K 1*60, 2*— kg Moka (za kuhinjsko rabo> .... K — 88 —96 kg Sladkor........._.....K 1— kg Meso (goveje,- sprednji deli . » .K 3 63, 4 08 kg , 6 _ zadnji „ K . . . 4 32 4 72 kg Meso telečje ...........K 8— kg Meso kočtrnnovo . • • . . K 2 40 do 2 60 kg Sl»nina (soljena) ...... . 4.40 do 5.40 kg Gojat, kuhana .....*..*• . . K 12 — kg Ha-do siroTO ............ K 6-— kg Sir (ementals'ii)...........K 5*40 kg KokoSi . . ........K 7 50 do 8-50 ena P ščanci .........K 3*— do 4 — eden Polenovka suha.........K 2 40 kg _ namočena ......... 1*28 kg d-» K" k-.t Ri 7. .................a o Kg F žol..............K 1-2S, 1 52 kg Bob.................K 160 kg Ječmen .................K2b0 Fižol (stročji) vinarjev • ...... 40, 48 kg Grah * »••»••»• —* kg Krcmp r ......». 28 32 36 kg Paradižniki , ........36 40 kg Radič . ..... 4 do 6 merica Salata „ . . . . . 6 do 8 glava Oesen „ .......8. 10 glava Čebula „ .......K — 80 kg Jajca „ ... 18 do 20 komad Buče * ......5, 6 koma! Pesa . .....2 do 3 komad Mslancano „ ......8 komad Fnmare . .....4 do 6 komad Kole aba „ ...«.3 do 4 komad Mleko .......5t», 6> liter Oijo (najceneje) ....... K 2 S() lirer Sardele...............K 1 76 kg Sardoni ............ »'..K 2*40 Tunin .. K. 3 2 ) kg Slavnemu oSčinsiuu Sr ^„r™. čun jGANJARKO v ulici Carradori 18, ter se priporočom za obilen obisk vdani Franc Szolik, bivši vodja A. Turk 332 Trgovci in gostilničarji v celi okolici preskrbite živila za naše cenjeno prebivalstvo, ker je še vsega za dobiti, in sicer: SIRA, SALAMA, SLANINE, ŠUNKE, SOLI, SLADKORJA, SARDINE, SARDONE, SALATA, SOLITOR KAVA, OLJE. RIŽ, MILO, JEČMEN i. t. d. Pojasnila daje : KRANJSKI JANEZ Trst, ul. Coroneo 5, gostilna. I IIH! — Dokaz, da ti govorim resnico, je dejstvo. da mi je ono dekle postalo zoperno txl onega trenutka, ko si ti stopila v rrifcjo st bo, ti, ki te liubim. Ono drugo sem odstranil s silo! — iJfi. verjamem ti, — je rekla Mignonne in mu ovila roko okoli vratu, — verjamem ti, moram ti verjeti, kajti trpela sem preveč in preveč sem jokala. Iščem te že toliko časa, da hočem biti srečna sedaj. ko sem te vendar enkrat našla po tolikem času! In zopet so se jej vlile solze; tokrat pa so bile solze veselja in radosti. Pozabili smo povedati, da se je Hektor potilioma odstranil ob začetku tega prizora in odšel v svojo sobo. kamor ste odšli že prej Kalipso in Krinolina, da bi izmislili strahovito maščevanje za Karlovo brezobzirnost napranr njima. — Mignonne moja, sedaj pa mi povej, po kaj si prišla v Pariz? — je vprašal Karel potern- ko je pogovor prekinila cela vrsta poljubčkov. — Prišla sern. da obišeem tebe. — Kdo te je spremljal? . Darovi. — Za hrabre branitelje našega ljubega Primorja so darovali: Zavod sv. Nikolaja več kosov perila in 1 steklenico maraskina, gdč. Rezi Oačnik 100 cigaret, škatljo »cigarilos« (20), 10 zavitkov tobaka za pipo in 3 steklenice kisle vode, ga. Antonija Lapanja, soproga car, uradnika na Krku, je poslala zavoj perila za obveze ranjencem, gdč. Marija Cok 4 K. Pošilja-tev gospodičen Peterlin (1 K) in Košir (1 krono) je bila že objavljena v »Edinosti . dne 7. julija. Srčna hvala vsem s priporočilom za nadaljne prispevke. Neimenovanec za moško podrnžnico CMD K 15 v počastitev spomina na severnem bojišču umrlega g. Frana Čehovina. — V isti namen daruje g. Franc Stergar svetoivan-skemu otroškemu vrtcu 50 kopejk. — Denar hrani uprava. XVI. izkaz darov, došlih c. kr. namest-ništvenemu predsedstvu za okrepčevalnice ranjencev na Krasu. Zbirka ces. komisarja K 210, kapitan D. Bassich K 25, kapitan A. E. Radoničić K 25, Marija pl. Hutterott K 100, tvrdka Ermenly & C. K 50, Natalija in Fer-rac j Penso K 10, Ivan Russ, carinski revi-dtnt K 10, baron in baronica Artur Albori v počastitev spomina Onorine grofice Sor-dina K 100, Ivanka vd. Fermeglia K 10, uradniki c. kr. glavnega carinskega urada K 200, inž. Herman Heinze K 20, družina kapi'ana Seberich K 30, Lucijan C. Bertume K 5«>, ravnatelj Banca Commerdale Gustav Alberti K 30, akcijska družba za izdelovanje rastlinskih olj v Trstu K 100, Oleifici Tri- kr. secinijski kancollsfi v pokoju in iasfintk kavarne „Central" po dolgi in mučni bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče m'rno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se je vršil dne 2. t. m. iz bolnišnice usmiljenih bratov iz Gorice. Zahvaljujemo se vsem znancem in prijateljem, ki so se udeležili pogreba., ali pa v britkih urah tolažili ali sploh kaj pripomogli. GORICA, dne 2. avgusta 1915. MARIJA, soproga. MARIJA, hčerka. Ivan, Anton, brata. Marija, Frančiška, sestre. ''^.■MfijBi rrzrs^-vrpz rmerz^^j rr^r^v^n — Nihče. — Kako? Sama si potovala? — — Ubogi, zlati angelček moj! Kako si bila pogumna! — Izgubila sem v resnici večkrat pogum, toda kakor hitro sem pomislila nate, sta se mi zopet vrnila moč in upanje. — Kedaj si pa prišla v Pariz? — Pred desetimi dnevi. — In kaj si med tem časom počela tu? — Iskala sem tebe. — Po hotelih Latinskega mestnega o-kraja. kakor pravijo. Karel jo je izpraševal še dalje in povedala mu je vse. kar se jej je pripetilo na potovanju. Lahko si je misliti, kaj je vse čutil ob tem pripovedovanju. — Dragica moja preljuba! — je vzkliknil in jo privil na srce, — kake zvestobe, kakega poguma je treba, da se slabotna deklica, kakor si ti, more odpraviti na tako pot!... .Angel si, Mignonne, in ljubim te, kakor more Človek ljubiti le angela, ne, obožavam te! (Dalje). mmm J, STOKA M\WM Ulica Molino piccolo 19 (tik kavarne Nuova York^ ima: vse pisarniške in uradniške potrebščine pisemskč, ) 1 zemljevide, '^J*"® J1*^',,, . ^ - . papirnate foosfiInicarske) pisarni*« , -g * P prtičke, koncept*«, ^ razglednic, wojne dopisn|