Prvi delavski sveti v Sloveniji
Gospodarski svet zvezne vlade in centralni odbor ZSJ sta ob izdaji navodila o ustanavljanju in delu delavskih svetov v državnih gospodarskih podjetjih (23. decembra 1949) izbrala 215 kolektivov, kjer naj bi ustanovili prve delavske svete. Za Slovenijo je bilo izbranih 39 (oziroma 47) državnih podjetij.
Glavni odbor Zveze sindikatov je v Sloveniji prevzel odgovornost za izvedbo teh volitev in je zato 7. januarja 1950 sklical konferenco. Na njej so sodelovali direktorji, predsedniki podružnic in partijski sekretarji podjetij, v katerih naj bi bili izvoljeni delavski sveti.
Rok za volitve prvih delavskih svetov je bil od 7. januarja do 11. februarja. Kmalu je bilo izvoljenih 1918 članov delavskih svetov od skupaj 63.477 delavcev (samo v teh 47 podjetjih). 22. januarja je glavni odbor poročal, da so nekateri delavski sveti že začeli z delom.
Namen izvolitev prvih delavskih svetov je bil, doseči čim večjo demokratičnost v proizvodnji in večjoangažiranostdelavcev pri izpolnjevanju gospodarskih nalog. Delavski sveti so prevzeli del nalog, ki jih je do tedaj opravljal direktor. Njegove pristojnosti s tem niso bile zmanjšane. Konkretne naloge delavskih svetov so bile proučevanje nalog v zvezi z gospodarskim planom podjetja, dajanje pripomb nanje, s čemer naj bi odpravili tehnične in administrativne slabosti podjetja, ukvarjati se z vprašanji delovne sile, vzgoje ka-
Delo v mizarski delavnici TOZD Vzdrževanje in energetika
drov, sistemizacije, z eno besedo, notranje organizacije podjetja. Delavski sveti naj bi se sestajali enkrat mesečno in njihovi sklepi so bili pravnomočni, torej jih je direktor moral upoštevati.
Do sprejetja temeljnega zakona o upravljanju ... 27. junija 1950 je bilo v Sloveniji izvoljenih še 120 delavskih svetov. Ti prvi delavski sveti so imeli predvsem posvetovalno funkcijo; bili so še brez upravnih odborov.
27. junija leta 1950, ko je bil izdan »Temeljni zakon o upravljanju . . .« pa so morali voliti delavske svete v vseh državnih podjetjih v Sloveniji. Sedaj so ti delavski sveti in stari (ustanovljeni pred 27. junijem) volili tudi svoje upravne odbore. Rok za izvolitev je bil 15. september 1950. V tem času so bile volitve še v 756 slovenskih podjetjih. Delavski sveti izvoljeni do 27. junija pa s tem datumom niso izgubili svojih pravic, njihov mandat
Delo v centru za avtomatsko obdelavo podatkov v DSSS
je trajal vse do leta 1952; izvolili so le svoje upravne odbore.
Volitve so običajno opravljali svečano, in sicer s »predajo tovarniških ključev s strani države v roke delavcev«. Zato imamo pri nekaterih podjetjih dvojne datume, ki so navedeni kot zgodovinski. Tista podjetja, ki so svoje delavske svete izvolila že pred 27. junijem, so sedaj to dejanje ponovno svečano obeležila s prevzemom tovarniških ključev. Za izvolitev prvih delavskih svetov je bil zadolžen glavni odbor ZSS, 29. maja pa so sklenili, da se te zadolžitve prenesejo na nižje organe sindikata (okrajne in RO).
Kandidatno listo za volitve v delavski svet je na sestankih članstva predlagala sindikalna organizacija in jo posredovala ustreznemu odboru ljudske oblasti. Volitve v delavske svete je za vsako podjetje posebej razpisal okrajni ljudski odbor.
Na plenumu GO ZSS oktobra 1950 je Janko Rudolf poudaril: »Delavski svet je organ delavskega kolektiva, kolektivno gospodarsko vodstvo socialističnega po-
Delo v obratu Rastni substrati v TOZD Kemija Celje
djetja, sindikalna organizacija pa je razredna organizacija tega kolektiva. Zato sindikalna organizacija vzgaja, usposablja delavski kolektiv in usmerja njegovo dejavnost, naloga delavskega sveta in upravnega odbora pa je, da za ta boj ustvari potrebne pogoje. Zato je osnovna naloga sindikalnih organizacij pri tem obravnavanje problemov gospodarskih podjetij in izvrševanje nalog petletnega plana«.
Volitve v delavske svete in upravne odbore so sicer potekale vsako leto, vendar leta 1951 niso bile organizirane, ker je bil podaljšan njihov mandat do leta 1952.
Med prvimi 47 delavskimi sveti v Sloveniji, izvoljenfmi od 27. januarja do 11. februarja 1950 so tudi trije iz Celja: Mestna plinarna Celje (23. 1.)
Železarna Štore (29. 1.) in
Tovarna kemičnih izdelkov Celje - del
današnje Cinkarne. (3. 2.)
Sodelavcem želimo prijeten oddih
in obilo sonca
Sožalna brzojavka, ki jo je kolektiv Cinkarne Celje poslal predsedstvu SFRJ:
Predsedstvu SFRJ
in predsedstvu centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije
Člani delovnega kolektiva Cinkarne Celje izražamo globoko bolečino ob nenadni izgubi našega dragega predsednika Tita.
Kot bomo Titovo ime nosili v svojih srcih, tako bomo dosledno izpolnjevali njegove zamisli, ideje in njegovo delo nadaljevali v naši politiki miroljubnega sožitja, neuvrščenosti, naši samoupravni poti v socializem in našemu boju za svobodo.
V Celju, dne 5. maja 1980
Kolektiv Cinkarne Celje
Sožalne brzojavke, ki smo jih prejeli od naših poslovnih partnerjev:
teleks št. 139/5 Spoštovani
Obvestilo o smrti vašega spoštovanega državnega in partijskega vodje je tudi nas zelo prizadelo.
Z vami delimo veliko bolečino.
ZANDERS FEINPAPIERE GMBH + CO.
Poslovno vodstvo
Peter Dauscha in sodelavci
teleks 863
Vodstvu delovne organizacije in delavskemu svetu
Smrt predsednika Tita, ki je bil zadnji velik državnik povojnega časa je vzbudila tudi v inozemstvu največje sožalje.
Njegova politika ni kovala samo današnje Jugoslavije, ampak je v veliki meri prispevala k medsebojnemu razumevanju drugih narodov.
Z vami delimo bolečo izgubo in smo prepričani, da bo njegova trajna zapuščina dala jugoslovanskemu narodu novih moči za bodočnost.
INRAMAT - FOXBORO - WIEN
teleks št. 41
Predsedniku KPO CINKARNE tov. Bastl-u
Cenjeni tovariš predsednik
Z odkritosrčnim sočutjem in žalostjo smo zaposleni v VEB KOMBINAT LACKE UND FARBEN sprejeli vest o smrti predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije, tovariša Josipa Broza Tita.
Ob tej veliki izgubi, ki je prizadela narode Jugoslavije in mednarodno komunistično delavsko gibanje,vam izražam svoje sožalje.
Prosim vas, da zaposlenim tovarne Ti02 in vsem sodelavcem firme Cinkarna, posredujete globoko občuteno sožalje zaposlenih v VEB KOMBINAT LACKE UND FARBEN.
S socialističnim pozdravom Biele
generalni direktor
NAS POGOVOR
PRIDNOST SPOŠTUJEMO
Za učinkovitejše premagovanje naših notranjih težav, za večjo zavzetost ter dosledno uresničevanje sprejetih sklepov in načrtov, za odločnejšo usmeritev v povečanje obsega in izboljšanje proizvodnje ter povečanje izvoza, so potrebni dodatni napori vsakega posameznika da na svojem mestu stori tisto, kar je njegova dolžnost, je dejal tovariš Tito v svoji zadnji poslanici jugoslovanskim narodom in narodnostim za letošnje novo leto.
Obiskala sem delavce TOZD-a Kemija v Mozirju in se z njimi pogovarjala o njihovem delu. V tej temeljni organizaciji izdelujejo šestnajst različnih vrst proizvodov, od suhih barv, barvitov za pleskanje zidu in fasad, korozijskih premazov, silikonskih barv za gradbeništvo,do poliuretanske pene. Največ proizvajajo antikoro-zijske premaze za mostogradnje, hidro in termoelektrarne ipd. Pred dvanajstimi leti so izvedli ves premaz elektrarne Derdap indali garancijo na dobo deset let. vendar do danes še niso dobili reklamacije. Antikorozijski premaz so izvedli tudi v termoelektrarni Plomin in drugih. Sedaj pa se pripravljajo na premaze sistema elektrarn v SR Bosni; z Romuni pa se dogovarjajo za premaz prekopa Črno morje.
Temeljna organizacija zaposluje 42 delavcev, ki dosegajo plan le z 88,34 %. Vzroki nedoseganja plana so v pomanjkanju delovne sile, predvsem strokovnjakov in fizičnih delavcev, v prihodnosti pa se obeta pomanjkanje surovin ki jih dobivajo iz uvoza. Sedanje surovine so slabe kvalitete. Velik problem je tudi neredna dobava embalaže iz Saturnusa. Vendar pa je povpraševanje po njihovih proizvodih na tržišču izredno veliko, kar se kaže v velikem številu naročil.
Pesti jih še en problem, to je zastarelost naprav v proizvodnji, saj so vsa dela večinoma ročna. V obratu je zelo veliko prahu in plina, ki nastaja pri izhlapevanju aromatskih in arofatskih topil. Delno so to težavo že rešili z ventilacijskimi napravami. Delavci delajo z agresivnimi topili, ki vplivajo tudi na kožo. Zato bi bila posodobitev nujno potrebna. Zaradi slabih delovnih pogojev in nizkih osebnih dohodkov delavci zapuščajo to proizvodnjo, mladi pa se nočejo zaposlovati v tem obratu, ker imajo na izbiro več boljših in lepših delovnih mest v Gorenju, Elkroju in drugje.
Osnovna organizacija sindikata v tej temeljni organizaciji se je odločila, da kot priznanje za pridno in požrtvovalno delo izbere za predstavitev v našem glasilu, tovariša Ivana KAKERJA, delavca v proizvodnji premazov.
Tovariš Kaker dela v pripravi dela in pripravlja vse, da lahko delavci dosežejo ali presežejo normo. Od njegovega dela zavisi, koliko bodo delavci naredili. V enem dopoldnevu pripravi do šest ton cinkovega prahu, pigmentov, smol in drugega. Dela ročno in na velikih mešalih. V svoji delovni sredini se dobro počuti, saj so vsi njegovi sodelavci domačini in se dobro razumejo. Ob malici se radi pogovarjajo o kmetovanju, saj ima vsak izmed njih doma nekaj glav živine in zemljo.
Ivan rad keglja in smuča, vendar mu za to ostane le malo časa. Športne aktivnosti v temeljni organizaciji ne morejo organizirati, ker jih je premalo. Celo sindikalnega izleta ne morejo izvesti, ker ne bi bilo dovolj prijavljencev za en avtobus.
Tovariš Kaker se veliko udejstvuje v samoupravnem in družbeno-političnem življenju TOZD-a. Zaupali so mu delegatsko funkcijo v delavskem svetu in članstvo v izvršnem odboru sindikata. Nedavno je bil na seminarju v Gornjem gradu, kjer je poslušal predavanje kako si moramo prizadevati, da bi bolje in več delali, z manj stroški in da bi več prihranili.
Zanimalo me je, kaj je v teh delovnih letih pomembnega doživel. Spominja se, da je pred sedemnajstimi leti, ko v takratni delovni enoti Kemije ni bilo dela, moral s skupino delavcev oditi v Celje v Cinkarno delat za štiri mesece. Vstajati je moral ob štirih zjutraj, ob treh popoldan pa se je vračal domov. Poskusil je delo v več obratih in tako podrobneje spoznal Cinkarno. Delal je v valjarni, skladiščih, obratu umetnih gnojil, pač tam, kjer so potrebovali delovno moč. Rad se je spet vrnil v svoj kolektiv, ker mu je bil bolj domač.
Težko je bilo tudi približno tri leta kasneje, ko so morali delati vse nedelje, pa so dobivali le 80 % osebni dohodek. Mnogo težkih trenutkov so preživeli, zato je sedaj zadovoljen, da dosegajo dobre rezultate.	Urednica
VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI
V četrtek, 5. 6. 1980 je pripeljal vlak bratstva in enotnosti tudi v Celje. Vlak je pripeljal naše prijatelje iz Srbije, Bosne in Hercegovine ter Hrvatske. Pripeljal je tiste, ki so med vojno dali našim izgnancem toplo besedo, kotiček za pečjo in kos kruha. Bratstvo in enotnost! Čudoviti besedi, ki sta značilni za naš narod.
Marsikomu so se ob prihodu gostov orosile oči, marsikoga je stiskalo v grlu, ko je pozdravljal naše goste. Iz naših grl pa je zadonela skupna pesem »Druže Tito, mi ti se kunemol«.
Vlak bratstva in enotnosti je tradicija, ki je nikoli ne smemo opustiti. Te vezi so začeli krepiti naši očetje in naše matere, ki so se borili za to, kar uživamo mi mladi danes. Na nas mladih pa je, da te vezi ohranjamo in krepimo, kajti IZ SRC RASTO V SRCA MOSTOVI!.
Irena Kroflič
Informiranje na oglasnih deskah
Oglasna deska je splošno informacijsko sredstvo in pomemben informacijski medij v temeljnih organizacijah.
Pri pregledu oglasnih desk v naših obratih nismo našli posebne urejenosti. Nekaj starih,orumenelih zapisnikov, tu in tam tudi kaj novega, ki se pa hitro izgubi v poplavi papirja zopet na drugih deskah.
Največkrat so oglasne deske mesto za objavljanje sprejetih samoupravnih aktov in zapisnikov samoupravnih organov. Pogrešamo grafične prikaze o uresničevanju plana, zapisnike delavskega sveta delovne organizacije in konference sindikata. Le v eni temeljni organizaciji smo na oglasni deski našli tudi zapisnik izvršnega odbora sindikata, obvestila o razpisu del in nalog ter sindikalni poročevalec.
Zelo majhna skrb je namenjena urejanju zelenih in črnih lesenih desk. Kdo je odgovoren za to skrb po temeljnih organizacijah in delovni organizaciji ni
jasno. Največkrat naj bi skrbela zanje tajništva in delavci v obratnih pisarnah, vendar prave odgovornosti ni. Oglasne deske so zanemarjene, polepljene s starim papirjem in obvestili, ki že davno niso več pomembna.
Sredstva za informiranje se morajo nahajati na takem mestu, kjer se giblje največje število delavcev.
Pogrešamo oglasne deske pri razdelilni-cah hrane in nekaterih izhodih. Oblepljene stene, vrata in okna ne opravičujejo namena in dostikrat dajejo samo neurejen videz. Premajhno število oglasnih desk na vidnih mestih nam dokazuje, da obveščanje v naši delovni organizaciji še ni dovolj organizirano.
Zavedati se moramo, da idealnega stanja ne bomo dosegli, jasno pa nam mora biti, da je napredek na tem področju prepočasen.
Mira Gorenšek
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
TOZD Kemija Mozirje
V disciplinsko komisijo TOZD so izvolili Stanka Stakneta in Stanka Sedovnika.
TOZD Titan dioksid
Odobrili so kredit za osnovna sredstva iz amortizacije v višini 2.500,000,00 din temeljni organizaciji Metalurgija. Nabavili bodo viličar za potrebe skladišča TOZD-a.
TOZD Vzdrževanje in energetika
Potrdili so norme za obdelavo in proizvodnjo v TOZD-u, ter nakup vrtalnega stroja za potrebe obdelovalnice, ker je dosedanji stroj že dotrajan.
TOZD Metalurgija
Najeli so kratkoročni kredit iz sklada skupnih rezerv občine Celje za izplačilo osebnih dohodkov v višini 5.000,000,00 din z rokom vračila 31. julij in po 10 % obrestni meri.
Delovna skupnost skupnih služb
Pregledali so podatke o pogodbah o delu ter v sklepu predlagali vodjem služb, da pregledajo vse pogodbe o delu, jih proučijo ter zmanjšajo na minimum. Istočasno so predlagali da se prouči možnost prerazporeditve delavcev iz DSSS, v tiste TOZD-e, za katere ti delavci ozravljajo pogodbena dela.
POSLOVNI ODBOR
Delegati Poslovnega odbora so se sestali na 6. redni seji, v sredo 21. maja1980. Potrdili so naslednji predlog dnevnega reda: službena potovanja v inozemstvo, pritožbe prosilcev za dodelitev stanovanj, odobritev plana štipendiranja za šolsko leto 1980/81, študijske dopuste, predlog kriterijev za povrnitev stroškov napeljave telefona, predlog dodelitve kreditov za individualno gradnjo, prošnje za odobritev finančnih sredstev s strani krajevnih
skupnosti in raznih društev.
Delegati PO so po predhodni obrazložitvi potrdili predloge za službena potovanja v inozemstvo.
Ponovno sta bili v obravnavi pritožbi na nepravilno uvrstitev na prioritetno listo za dodelitev stanovanj. Pravna služba je PO posredovala pravno tolmačenje, na podlagi katerega so se delegati odločili, da se obema pritožencema, Cvetki Horvat iz TOZD Transport in Milanu Gabru iz TOZD Vzdrževanje in energetika, ugodi in se ju na podlagi dodatno dodeljenih točk uvrsti na ustrezno mesto na prioritetno listo za dodelitev stanovanj.
Na predlog Centra za izobraževanje je PO potrdil plan štipendiranja za šolsko leto 1980/81, kjer Cinkarna podeljuje za poklicne šole 62 štipendij za redno in 28 štipendij za izobraževanje ob delu; za srednje strokovne šole 29 rednih in 28 štipendij za izobraževanje ob delu; za višje 1 redno in 10 štipendij ob delu in za visoke 6 štipendij za redno izobraževanje in 11 štipendij za študij ob delu.
V zadnjem obdobju je bilo na delavski svet TOZD-ov in DSSS naslovljenih večje število prošenj za odobritev stroškov napeljav telefona. Poslovni odbor je zaradi tega na svoji prejšnji seji zadolžil kolegijski poslovodni organ, da pripravi predlog enotnih kriterijev za delovno organizacijo kot celoto.
Kriteriji so naslednji:
Telefonsko omrežje je v Jugoslaviji danes že tako razširjeno, da lastnik telefona uporablja telefon tudi za osebne in ne-le za službene namene, zato bi naj vsak upravičenec za napeljavo telefona nosil del stroškov napeljave. Participacijo opravičuje tudi visok porast stroškov napeljave. Lastna udeležba bi znašala najmanj 20 % stroškov napeljave.
Zaradi načina dela ter posebnih nalog so do telefona upravičeni predvsem: individualni poslovodni in člani kolegij-
skega poslovodnega organa, delavci s posebnimi pooblastili, odgovorni vodje v operativnem vzdrževanju, trgovski zastopniki in vodje servisov ter vodje komerciale, tehnični vodje, vodje proizvodnje in obratovodje, delavci s posebnimi nalogami na področju splošnega ljudskega odpora, delavskega sveta in civilne zaščite.
Delavci na naštetih delih in opravilih so do napeljave telefona za službene potrebe upravičeni iz več razlogov in sicer zaradi: opravljanja poslovnih pogovorov doma in v tujini, pa tudi v prostem času zaradi nujnosti primerov, ali službene odsotnosti iz delovne organizacije, informiranja o stanju v delovni organizaciji ter dajanje navodil za določene naloge znotraj DO, informiranja in takojšnjega ukrepanja v posebnih primerih (požari, poplave, nevarnost poškodovanja naprav, konfliktne situacije, ogroženost pri zavarovanju družbene lastnine, ogroženost zraka, vode in površin itd. takojšnje intervencije v primerih nepričakovanih izpadov v proizvodnji, okvari proizvodnih naprav in v drugih primerih, ko je ogroženo normalno obratovanje, pomoč pri pri-
dobitvi podatkov o delavcih, ki se na delu ponesrečijo, oziroma jih je potrebno poiskati na domu zaradi nastopa nepričakovanih situacij, povezave in kontrole zavarovalne službe na deponijah, opravljanja posrednega dežurstva v času I. stopnje varnostnih razmer.
Nadalje je Poslovni odbor, na predlog stanovanjske komisije ter v skladu z 48. in 49. členom Samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih vprašanj delavcev, potrdil dodelitev kreditov za individualno gradnjo 84 prosilcem za novogradnje in 21 prosilcem za adaptacije.
Od večjega števila prošenj je odobril Zdravstvenemu domu Maribor, Centru za korekcijo sluha in govora, pomoč
2500,00	din za letovanje slušno prizadetih otrok, Gasilskemu društvu Vojnik 2.500 din, Planinskemu društvu Železničar iz Celja, tisk 120 kom biltenov in Konferenci osnovne organizacije zveze sindikatov Cinkarne, kritje stroškov prevoza prvomajskega izleta, članom naše delovne organizacije.
Tajništvo samoupravnih organov
DELO DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ
TOZD TiOz
Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata v TOZD Titan dioksid je obravnaval poročilo varnostne službe o varstvu pri delu za leto 1979. Število nesreč pri delu je v upadanju in je glede na pogoje dela v delovni organizaciji zadovoljivo. Do nesreč pri delu prihaja predvsem zaradi neprevidnosti pri delu ter neuporabljanja zaščitnih sredstev. Da bi še zmanjšali število nesreč, je varnostni sektor organiziral tečaje in izpite za izmenovodje, skupinovodje ter druge neposredne vodje del. Ker v proizvodnji Titan dioksida ne uporabljajo zaščitnih čelad pri delu, so sprejeli sklep in zadolžili nadzorne delavce, da vzpostavijo delovno disciplino in uporabo zaščitnih sredstev na tistih delovnih mestih, na katerih so predpisana.
Obravnavali so tudi uvajanje usmer-
jenega izobraževanja, kar pomeni nadaljevanje izobraževanja po obvezni osnovni šoli, uravnavanje potreb organizacij združenega dela po kadrih, vzgojno izobraževalnimi programi in kapacitetami šol, družbeno usmerjanje mladine v tiste poklice, ki so združenemu delu sedaj in v prihodnje najbolj potrebni, spremljanje razvoja sposobnosti mladine in poklicno usmerjanje med šolami, podpiranje izobraževalnih smeri v skladu s potrebami združenega dela in usmerjanje zaposlenih na izobraževanje ob delu in iz dela. Pregledali so predlog finančnega plana mladinske organizacije za leto 1989-1981 v skupnem znesku 6.400,00 din, ter odobrili sredstva v višini 2.000,00 din za nabavo knjig, ki so bile podarjene staremu predsedstvu mladine Titan dioksid.
Mladi v DSSS zastavili cilje
23. maja so se v Centru za izobraževanje zbrali mladi iz delovne skupnosti skupnih služb na svoji programsko-volilni konferenci ter izbrali novo vodstvo. Novi predsednik Osnovne organizacije ZSMS DSSS je postal Silvo Erjavec, sekretar Darinka Dovečar, člani predsedstva pa: Jože Novak, Adrijana Jakop in Jože Kamenšek. Izvolili so tudi predsednike komisij in sicer: komisija za idejno politično delo - Marjan Križaj, komisija za splošni ljudski odpor in DS - Matjaž Ramšak, komisija za kulturo - Irena Kroflič, komisija za informiranje - Mira Gorenšek.
Kritično so ocenili položaj mladine v skupnih službah in si zastavili nove naloge in cilje. Program dela posega v stabilizacijske ukrepe, idejno politično in stro-
kovno izobraževanje, SLO in DS, Hortikulturo '80, stanovanjsko politiko in položaj mladih delavcev iz drugih republik in krajev izven naše občine. Mnenja šobili, da mladina sicer organizirano ni delovala, so pa mladi prevzemali pomembne funkcije v samoupravnih organih,družbeno političnih organizacijah in se aktivno vključevali v delegatski sistem. Ne le organizacijske, temveč tudi kadrovske težave so bile vzrok za premajhno povezanost z drugimi osnovnimi organizacijami po TOZD in zunaj delovne organizacije z Občinsko konferenco ZSMS Celje. Delno je temu kriva nezadostna usposobljenost članstva. Mladi so sodelovali pri evidentiranju brigadirjev v delovne akcije, pri izvedbi raznih kulturnih prizadevanj in pri športnih tekmovanjih.	M. G.
Teden
starejših občanov
V	okviru akcije »Človek naj ne bo nikoli sam«, ki je potekala od 12. do 17. maja letos, se je v celjski občini zvrstilo več prireditev in dejavnosti, katerih namen je bil opozoriti na nujnost aktivne prisotnosti starejših občanov na vseh področjih in prebuditi spoznanje, da v človekovem življenju ne sme biti obdobja, ko bi se zaprl sam vase in popolnoma pretrgal z družabnim življenjem. Svoj odnos do starejšega občana, ki ga moramo razvijati skozi vse leto, je pokazala tudi Konferenca zveze sindikatov Cinkarne.
V	omenjenem tednu je povabila v kolektiv vse upokojence, ki so nekoč delali v valjarni. Obiskali so staro valjarno in si ogledali novo investicijo, ki se v tem letu pripravlja na poskusno obratovanje. Spremljali so jih predstavniki družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov iz Cinkarne in občine Celje ter televizijski delavci.
Naši bivši sodelavci so bili zelo veseli tega povabila. Ivan Rejc je povedal: »Če bi bil trideset let mlajši, bi bil zelo zadovoljen, da bi lahko delal v tej veliki hali s sodobno avtomatiko. Tukaj bodo delavci samo pritiskali na gumbe, proizvodnja pa bo veliko večja kot včasih.« Franc Špiljak pa je dejal »Vročina, težko fizično delo, garanje ob sobotah in nedeljah, plini vsega tega ne bo več. Delavcem bodo omogočeni boljši delovni pogoji in tako se bodo bolje počutili. Želim, da bi me povabili tudi takrat, ko bo investicija dokončana.«
JUGOSLAVIJA
Od Vardara pa do Triglava, od Džerdapa pa do Jadrana, kao niška sjajnog džerdana, svetlim suncem obasjana, ponosito sred Balkana, Jugoslavija, Jugoslavija.
Širom sveta put me vodio, za sudbom sam svojom hodio, u srcu sam tebe nosio, uvjek si mi draga bila, domovino moja mila, Jugoslavija, Jugoslavija.
Volim tvoje reke i gore, tvoje šume polja i more, volim tvoje ljude ponosne, i ratara i pastira, u frulicu kad zasvira, Jugoslavija, Jugoslavija.
Krv se mnoga zate prolila, borba te je naša rodila, radnička te ruka stvorila, živi srečna u slobodi, ljubav naša nek te vodi, Jugoslavija, Jugoslavija.
Nadaljevanje razprave o makro- organizacijski shemi
Že koncem lanskega leta smo razpravljali o predlogu nove organizacije Cinkarne, ki ga je izdelal Zavod za organizacijo poslovanja v Ljubljani, v sodelovanju s poslovodnimi in strokovnimi delavci ter Centrom za organizacijo in AOP Cinkarne.
Predlog nove organizacije je pripravljen z namenom, da ustvarimo čvrsto povezanost v delovno organizacijo, da bolje organiziramo izvrševanje delovnih nalog, opustimo izvrševanje nepotrebnih ter vključimo v organizacijo nove naloge, ki bodo povzročile večji učinek. Z novo organizacijo bomo opredelili zadolžitve in jasne odgovornosti vseh, za dosego skupnih ciljev. Predlagana organizacija bo omogočila razvojno pot, ki bo delovni organizaciji zagotavljala oblikovanje in uresničevanje dolgoročnih razvojnih ciljev. V kolikor bomo poslovali v skladu s to razvojno usmeritvijo, bomo dosegli hitrejšo gospodarsko rast in povečanje dohodka na trgu za perspektivne dejavnosti. Z združevanjem dela bodo izenačeni pogoji pridobivanja dohodka posameznih temeljnih organizacij na osnovi urejenih dohodkovnih odnosov v delovni organizaciji in izven nje. Naša skrb je tudi posodobiti proizvodne programe.
Če bomo vložili vse svoje moči in delali po smernicah, ki smo si jih v novi organizaciji zastavili, bomo dosegli dobre rezultate, takšne, kot jih je v svojem metodološkem in znanstvenem delu zastavil Zavod za organizacijo poslovanja. Namen nove organiziranosti mora biti pošten in odkrit, boriti se moramo proti tistim, ki hočejo rušiti skupne cilje. Brez zaupanja v nove spremembe ne bomo mogli izvesti nalog, ki jih zahteva reorganizacija.
Strokovno usklajen predlog nove organizacije Cinkarne, ki so ga samoupravni organi in družbeno-politične organizacije sprejele v razpravo maja letos pa je le dopolnilo nekaterih sprememb, na osnovi razprav v lanskem letu.
Predlagatelji organizacije so se opredelili za kolegijski poslovodni organ spet izvajalci, zaradi dvoma, da bi en izvajalec široko področje organizacije in razvoja pokrival le z omejevanjem na splošnejše zadeve iz tega področja.
Delavci v obratih so dobili vtis, da se bo delovna skupnost skupnih služb še bolj razbohotila. Toda novost je le v boljši medsebojni povezanosti služb, ne pa v povečanju števila zaposlenih. Tudi kolegij, ki je bil doslej posvetovalni organ vseh direktorjev TOZD-ov in vodij sektorjev, bo v novem načinu organizacije ukinjen. Vzpostavljeni pa bodo novi kolegiji po področjih, ki jih bodo pokrivali posamezni izvajalci kolegijskega poslovodnega organa.
V medsebojnih odnosih bodo temeljne organizacije pridobivale dohodek na osnovi prodaje proizvodov in storitev po dogovorjenih cenah, udeležbi na skupnem prihodku in dohodku ter svobodni menjavi dela.
Devalvacija, ki nas je presenetila v tem mesecu, je odprla nove probleme in nakazala, kako potrebno je skupno kot delovna organizacija nastopati navzven. Vprašanje skupnih dohodkovnih odnosov in solidarnosti mora postati temelj naših vsakodnevnih delovnih odnosov v kolektivu.
ne je potrebno sprejeti v obliki sprememb in dopolnitev Samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v delovno organizacijo in statuta DO, ki predstavljata vsebinsko osnovo za začetek samoupravnega postopka nove organiziranosti delovne organizacije. Po tem postopku pa bo izdelan predlog oblikovanj^mikro organizacije ter razvida del:	MG.
Izobraževanje iz varstva pri delu
NAGIBI IN POBUDE ZA VARNO DELO
Človekova aktivnost se ne rodi sama od sebe. Za to so potrebni notranji nagibi in določene zunanje pobude. Vse, kar to aktivnost usmerja, vse kar pripelje do nje in kar določa intenziteto in trajanje, imenujemo motivacije. Vsako človekovo vedenje in ravnanje pri delu je motivirano z željo, da izpolni kakšno osebno potrebo. Glede na to okoliščino je motivacija ena od najpomembnejših sestavin v procesu izobraževanja in vzgoje za varno delo.
Izobraževanje iz varstva pri delu ne bo doseglo rezultatov trajne vrednosti, če v procesu proučevanja pri delu ne bomo upoštevali vsestranskih in stvarnih potreb človeka na delovnem mestu in tistih nagnenj, ki so globoko zakoreninjena v življenju slehernega človeka.
Od vrste, intenzitete in trdnosti motivacij je odvisno, kaj bo delovni človek delal in v koliki meri bo pri delu vztrajal, se zanj zavzemal in si prizadeval »varno« opraviti svojo delovno obveznost. Razumljivo je, da pobude in nagibi ne delujejo samo na delovni učinek ali storilnost, marveč tudi na stališče in ravnanje delavca v določenem trenutku, okolju in delovnem procesu, pa naj gre za osebno, tehnično, zdravstveno in požarno varnost, varstvo v cestnem in drugem prometu.
Motivacije za previdno ali tvegano vedenje pri delu so lahko pozitivne in negativne.
Pozitivna motivacija za varno delo:
-	če na delovnem mestu pravilno in v smislu predpisov ter zahtev varnega dela opravljam svojo dolžnost, vem, da se mi ne more pripetiti nič neugodnega,
-	če upoštevam vsa navodila in varnostne ukrepe bom s tem dokazal, da sem strokoven in izkušen delavec. Vem, da vodje dela in družba cenijo previdne in preudarne delavce.
Negativna motivacija za varno delo:
-	nesreče pri delu povzročijo bolečine, poškodbe bolijo; izognil se bom bolečinam
-	delal bom previdno, da ne bodo mislili, da sem novinec
-	če bom bolehal zaradi poškodb ali okvare povzročene pri delu, me bodo nadomestili z drugim delavcem.
Pozitivna motivacija za tvegano delo
-	še vedno sem se izmazal, nič se mi ni pripetilo, čeprav se nisem strogo držal
navodil za varno delo
-	saj tudi drugi delajo na isti (enak) način, pa jim nihče nič ne reče
-	če delo hitro opravim, bom potem dalj časa počival, oziroma si bom privoščil daljši odmor.
Negativna motivacija za tvegano delo
-	varnostna naprava na stroju me ovira, manj naredim
-	čelada, (zaščitna očala) me motijo. Potim se, manj vidim, očala se rosijo, so umazana, ovirajo me pri delu.
-	če bom ravnal pri delu strogo po predpisih, me bodo tovariši imeli za strahopetca.
Delavec se bo izognil tveganju na nevarnem delovnem mestu ali pri ogroženem opravilu in dal prednost varni izvedbi dela, če bomo pravočasno okrepili pozitivne nagibe. Moramo vplivati na delavca in mu vcepiti zavest, da vsaka nesreča oziroma poškodba ne prinaša samo bolečine, temveč tudi skrbi, slabo oceno poškodovanca o njegovi sposobnosti, strokovnosti in zmožnosti.
Pozornost od varnega dela odvračajo tudi strah, jeza, žalost, zlasti takrat, če jih v zadostni meri ne obvladujemo. Pri varnostni vzgoji težimo za tem, da dosežemo pri delavcu čustveno stabilnost.	ing. Šimun Pinjušič
OD TU IN TAM
Delovna organizacija Cinkarna je za pomoč pri sanaciji izgube rudnika bakra iz Bora, ki je nastala zaradi elementarnih nesreč, namenila 13.000.000.00 din sanacijskega kredita za dobo 8 let, z dveletnim odlogom in 11 %-nimi obrestmi. Poslovni odbor delovne organizacije rudnika bakra nam je za izkazano solidarnost in razumevanje poslal pismo, v katerem se zahvaljujejo za pomoč pri premostitvi nastalih težav. »S tem«, zatrjujejo, »so ustvarjeni nadaljni pogoji, da se bodo medsebojni poslovni odnosi v bodoče še uspešneje razvijali.«
Z inovacijami do boljšega gospodarjenja
V	času, ko se na vseh področjih vključujemo v organizirano akcijo za stabilizacijo našega gospodarstva, moramo še posebej poudariti povezanost inventivne dejavnosti z akcijo stabilizacije kot njenim sestavnim delom. Zavedati se moramo, da je za uspešnost stabilizacije gospodarstva potrebna aktivizacija vseh naših ustvarjalnih sil, in da moramo angažirati predvsem lastne sile.
Z uspehi na področju inventivne dejavnosti ne moremo biti zadovoljni in moramo organizirati vse dejavnike v delovni organizaciji z namenom saniranja obstoječega stanja.
Naša akcija v inventivni dejavnosti bi morala potekati v smeri razpisa del in nalog analitika inovacij, formiranja društva DIATI in postavitvi pogojev o inventivni dejavnosti za rešitev predlogov v danem roku, po samoupravnem sporazumu. Pri angažiranju razvojnega kadra bi morali najti ločnico med službenimi dolžnostmi in inventivnostjo. Veliko idej in predlogov, pa tudi realizacij ostane v našem kolektivu več ali manj v anonimnosti. Zadnji čas je, da planirano preidemo na organizirano inventivno dejavnost.
V	zadnjih letih se je pri nas inventivnost obravnavala in razumela kot kampanjska akcija posameznikov. Spoznati bi morali, da temu ni več tako in nujnost, ki nas obvezuje je, da moramo svoj odnos do inventivne dejavnosti močno spremeniti in se aktivno vključiti v ukrepe, ki predvidevajo inventivnost pri vsakem delu.
Stanje na tem področju se sicer izboljšuje. To kažejo priprave zakonskih osnov, po katerih bo del prispevkov za inventivnost odpadla. Pripravlja se tudi izdelava sistema za spremljanje inventivne dejavnosti v obstoječih knjigovodskih poročilih, periodičnih in zaključnih obračunih. Potrebno je izdelati analizo, iz katere bi se naši dosežki zbrali, ocenili in dopolnili, na osnovi tega pa bi postavili izhodišča za nove naloge.
Cilj vse inventivne dejavnosti seveda je, da se vsak posameznik v delovni organizaciji aktivno vključi v ustvarjalnost, ki nam bo prinesla pogoje za izvedbo stabilizacijskih prizadevanj in nadaljno rast standarda naših delavcev.
Delo komisij v TOZD-ih in delovni organizaciji bo potrebno analizirati in vzpodbuditi tudi skozi družbeno-politično in samoupravno delo. Da pa bomo lahko sproti, ažurno vplivali na dogajanje na področju te dejavnosti, bo potrebno uvesti k periodičnim obračunom tromesečna poročila s številom pripravljenih, rešenih realiziranih in nagrajenih inovacij in če bo potrebno tudi posredovati s pravočasnimi ukrepi, ki bodo vključevali tudi sankcije. Dejstvo je, da če je inovacija nastala v TOZD-u in jo le-ta plačuje, naj bo v TOZD-u tudi zaključena, in nagrajena v predpisanem roku.
V	sedanji praksi opažamo, da avtorji obidejo komisijo za inventivno dejavnost, iz preprostega razloga, ker bi morali narediti za opravljeno delo dolgoletni postopek uveljavljanja nagrade za dose-
žene uspehe. Poiščejo si krajšo pot preko raznih drugih nagrad, nadur ipd. Zato je nujno potrebno skrajšati postopek in uvesti sprotno spremljanje inovacije od ideje do realizacije. Vsak koristni predlog pa bo potrebno nagraditi pred realizacijo.
Da bi inventivna dejavnost v delovni organizaciji prišla iz anonimnosti, se bo v akcijo vključil tudi Cinkarnar, ki bo objavil vsako novo prijavo, pregled rešenih predlogov in predlogov v realizaciji.
Podelitev nagrad najboljšim inovacijskim avtorjem na slavnostni način, pa bi bila še dodatna vzpodbuda.
Cinkarnar bo v prihodnji številki objavil razpis predlogov, ki bi pripomogli k našim stabilizacijskim prizadevanjem.
Za uveljavitev inventivnosti v našem vsakdanjem delu, pa bo potrebno izkoreniniti nesamoupravne pojave, kot so zavist in nevoščljivost, v materialnem in tehnološkem pogledu.
Začetek k prvim uspehom bi lahko bila problemska konferenca, na katero bi vabili vse delavce, ki se ukvarjajo z razvojem in finančnimi posli, ki spremljajo inovacijske dosežke. Problemska konferenca bi lahko pokazala, kje so ovire, da na tem področju ni večje aktivnosti.
Če bo inventivna dejavnost dobro organizirana in uspešna, če bodo ustvarjalci dobili zaupanje, se bodo za vsak, tudi najtežji problem našli sposobni inovatorji. Čim bolj bo razvita ustvarjalnost in čim bolj jo bomo obravnavali tako, kot določa zakon o združenem delu, tem več bomo imeli izboljšav, novih tehnoloških rešitev in novih izdelkov.
Ing. Franc Sendelbach
Ker naš pravilnik o inovacijski dejavnosti ne daje dovolj informacij o tem, kaj je to službena dolžnost in kaj inovacija, objavljamo dva predloga, ki naj bi bila v pomoč pri oblikovanju le-tega, ta pa bi se vključeval v samoupravni sporazum o inventivni dejavnosti.
PRAVILNIK
o ugotavljanju deleža službene dolžnosti ob nekem predlogu
Da bi lahko ugotovili kolikšen je delež avtorjev službene dolžnosti izražen v odstotkih, se naj strokovni timi pri vodstvih TOZD, poslužujejo v nadaljevanju navedenih vprašalnikov, ki so podani v dveh variantah.
I.	Varianta
1.	Predlog je nastal v okviru rednih zadolžitev v skladu z zahtevami, ki so razvidne iz opisa delovnega mesta, 0 %.
2.	Predlog ni izdelan v okviru rednih zadolžitev, temveč na lastno pobudo avtorja, vendar še v okviru opisa delovnega mesta, 10 - 30 %.
3.	Vsebina predloga spada sicer v redno zadolžitev in delno tudi v opis delovnega mesta, vendar je presegla pričakovanja podane naloge in zahtevala nadpovprečno organiziranost avtorja, 30 -50 %.
4.	Vsebina predloga načeloma ne spa-
da v redno zadolžitev in je nastala na lastno iniciativo avtorja in je presegla vsa realna pričakovanja, vendar še stalno predstavlja del avtorjevega delovnega področja, 50 - 80 %.
5.	Predlog predstavlja vsebino, ki pa sploh ne spada v avtorjevo delovno področje in ima povsem druge karakteristike od njegovega delovnega mesta in izobrazbe, 100 %.
To bi bil eden od načinov ugotavljanja deleža avtorjeve inovacije. Vsak šef v strokovni skupini bi moral biti sposoben vsaj približno objektivno odgovoriti na zastavljena vprašanja.
II. Varianta
1.	Ali je lahko avtor o predmetni realizaciji odločal popolnoma sam ?
Da	0	%
Deloma	10	%
Ne	20	%
2.	Ali je bila avtorju podana jasna naloga, ki je zdaj rezultat ali delna vsebinska predloga ?
Da	0	%
Deloma	10	%
Ne	20	%
3.	Bi lahko avtorju očitali lagodnost pri normalnem delu če bi v predlogu zajete materije ne obdelal ?
Da	0	%
Deloma	10	%
Ne	20	%
4.	Se lahko podani predlog smatra kot nadpovprečna ali izredna prizadevnost ?
Ne	0	%
Nadpovprečna 10 %
Izredna	20	%
5.	Ali je imel predlagatelj možnost vpogleda v vsebino predlaganega problema ?
Da - pri izvajanju njegovih nalog 0 %
Deloma	5	%
Ne	10	%
6.	Bi se predlagana izboljšava izvedla v toku enega leta ali prej, tudi če bi ne bil podan zadevni inventivni predlog ?
Da	0	%
Mogoče	5	%
Ne	10	%
Seštevek tako dobljenih procentov po odgovorih na vprašanja, predstavlja odstotni delež od nepopravljene izračunane osnove za določitev odškodnine.
PRAVILNIK
o točkovanju In nagrajevanju koristnih predlogov, kjer ni moč izračunati prihrankov
1. Stopnja originalnosti predloga: točk a) ideja nima mnogo original-
nosti, je v splošnem znana	1 - 5
b)	ideja je v povprečju dobra 6-11
c)	ideja je dobra in izraža
samostojno mišljenje	12 - 19
č) ideja kaže ustvarjalnost in
kreativnost	20 - 29
Različne oblike delovnega časa
e) ideja je odlična in vsebuje zelo visoko stopnjo ustvarjalnosti	30 - 40
2.	Pomembnost in vplivnost predloga za predlagano območje :
a)	dosedanje stanje se bo neznatno izboljšalo, vplivnost lahko komaj zaznamo
b)	dosedanje stanje bo zadovoljivo izboljšano - ima malo vplivnosti
c)	dosedanje stanje bo izboljšano - predlog je pomemben
č) dosedanje stanje bo znatno izboljšano-vplivnost je velika
d)	dosedanje stanje bo izredno izboljšano - vplivnost je odločilno velika
3.	Obseg uporabnosti:
a)	predlog je možno uporabiti na zelo ozkem delovnem področju, omenjeno je le na nekaj delovnih mestih
b)	predlog zadeva več delovnih področij in veliko število delovnih mest
c)	predlog je možno uporabiti v več oddelkih in zadeva zelo veliko število delovnih mest
č) predlog je možno uporabiti v drugih obratih ali TOZD v okviru DO in ima vpliv tudi na tržišču
e)	predlog je možno uporabiti v okviru SOZD in ima zelo velik vpliv na tržišču
4.	Stroški:
a)	potrebni so napori vseh služb izdelava dokumentacije, prospektov in mnogih orodij
b)	potrebni so napori nekaterih služb, ustrezne dokumentacije, izdelava nekaterih orodij v manjšem obsegu
c)	potrebna je angažiranost ene službe, manj dokumentacije in malo orodij
č) potrebna je organiziranost enega oddelka, malo dokumentacije in le nekatera enostavna orodja ali priprave
d)	za realizacijo predloga so potrebni neznatni napori in stroški
Po tem predlogu bi dobili število točk, ki bi ga množili z dinarsko vrednostjo 100 din. Seveda bi tudi tu še upoštevali odbitni odstotek glede na šolsko izobrazbo oziroma kvalifikacijo avtorja.
Nasmejmo se
-Slišal sem, da bodo uvedli ure.
-Ja, prav si slišal. Ampak, da veš, potem bodo za nekatere morali v te ure vgraditi tudi budilne naprave, ker se lahko zgodi, da se ob 14.00 uri ne bodo zbudili...	_£>_
Biologijsko društvo iz Ljubljane je še posebno zainteresirano za novo zasajene topole pri nas. Pravijo, da jih zelo zanima kaj bo v tem okolju hitreje raslo: ali topoli ali investicije.
Delovni čas lahko definiramo v osnovi kot čas prisotnosti delavca na delovnem mestu oziroma v podjetju. Le v idealnem primeru je to tudi čas, ko delavec stvarno dela. Zaradi različnih obremenitev (tehnični pogoji dela) in različnih osebnih interesov je stvarni delovni čas različen od delovnega časa, praviloma pa dosti krajši. Obstojajo različne ureditve delovnega časa, katerih cilj je zmanjšati razlike med tema dvema kategorijama časa. Osnovni cilj urejanja delovnega časa je čim večji delovni učinek na eni strani in čim večja humanizacija dela in boljše počutje delavca na drugi strani. Seveda pa odnos humanizacija - delovni učinek ne bi smel eden drugega izključevati, ampak nasprotno, z doseganjem višje stopnje humanizacije dela bi morali doseči tudi višjo stopnjo delovnega učinka (proizvodnost, ekonomičnost, rentabilnost).
Dandanes smo priča vse preveliki vnemi za povečanjem delovnih učinkov, pozabljamo pa na drugo plat,to je na humanizacijo dela. Vse prevečkrat smo priča odtujevanju dela. Ni nujno, da ekonomika in tehnika človeka zasužnjita, nasprotno, človek pozna njune zakone in jih lahko obvlada.
Eden od načinov, da delo postane človeku resnična potreba in področje njegove samouresničitve, je tudi premakljiva oblika delovnega časa. Poglejmo, kako bi lahko opredelili in opisali dve glavni skupini oblik delovnega časa:
1.	Togi delovni čas je takšna razporeditev delovnega časa, kjer je delovni čas točno določen, tako po dolžini trajanja kot tudi po začetku in zaključku delovnega dne ter razporeditvi delovnih dni v daljšem časovnem obdobju.
2.	Premakljivi delovni čas zajema vse tiste oblike delovnega časa, pri katerih delavec v večjem ali manjšem obsegu lahko svobodno izbira začetek in konec delovnega dneva in največkrat tudi njegovo dolžino trajanja. Mora pa
V mesecu maju se je več Cinkarnarjev udeležilo vaj pri preverjanju borbenih sposobnosti. To je bilo taborjenje sredi prelepe narave in v čudovitem naravnem okolju. Poleg rednega usposabljanja smo organizirali bogato politično, kulturno in informativno življenje. S tem smo pripomogli, da je čas, ki smo ga preživeli skupaj, hitreje minil.
Pripravili smo partizanski miting s kresovanjem, ki je bil popestren s kulturnim programom, na katerem sta nastopila tudi naša Cinkarnarja Lenart in Poldek. Lenart se je predstavil z recitacijo iz zbirke pesmi Miroslava Krleže, Balade Petriče Kerempuha in tako obudil spomin na težke boje našega kmeta pod vodstvom Matije Gubca. Polde pa je poskrbel za prijetno razpoloženje, kakor to zna samo on. Dobro razpoloženje se je zavleklo
v daljšem časovnem obdobju opraviti predpisano število ur, oziroma izvršiti postavljene delovne naloge.
Seveda bi se motili, če bi premakljivi delovni čas uvedli, ne da bi ugotovili, če je to sploh mogoče in ne da bi poznali dobre in slabe strani premakljivega delovnega časa. V vsajtem konkretnem primeru bo potrpbno vse prednosti oziroma slabosti ovrednotiti in med seboj primerjati. Šele na osnovi ekonomskega računa bomo lahko rekli, da je za konkretno delovno organizacijo prehod na novo obliko delovnega časa primeren ali ne. Seveda pa ta račun ni tako enostaven in vsebuje številne faktorje negotovosti, zato zahteva dobro poznavanje problematike delovnega časa.
Na premakljivi delovni čas se je treba dobro pripraviti. Priporoča se poskusna uvedba nove oblike v nekem delu organizacije. Najpogosteje na takšnih delovnih mestih, kjer je to najlažje. Postopen prehod vsekakor omogoča sprotno proučevanje sistema dela, njegovih slabosti in prednosti ter s tem daje tudi možnost, da se mnogim težavam izognemo. Vendar moramo kot končni cilj postaviti uvedbo nove oblike delovnega časa v čim večjem možnem obsegu, za vsa delovna mesta in enote, kjer je to možno in smiselno.
Pomembno je tudi informiranje delavcev o novi obliki delovnega časa. Večina delavcev mora soglašati s spremenljivim delovnim časom in to tudi potrditi z ustreznim samoupravnim aktom. Šele, ko celotni kolektiv aktivno sodeluje pri uvajanju novega načina, smo lahko prepričani v njegov uspeh.
Tudi v naši delovni organizaciji razmišljamo o premakljivem delovnem času. Organizacijski oddelek proučuje možnosti prehoda na novo obliko delovnega časa. O rezultatih dela vas bomo sproti obveščali.
pozno v noč. Naslednji dan smo imeli še preverjanje v strelskih sposobnostih, ki smo ga opravili odlično.
Tako smo v tem kratkem času obnovili znanje, ga obogatili z novostmi, ki stalno spremljajo našo skupno skrb za budnost, varnost in vojaško pripravljenost slehernega občana, delavca in kmeta. Med nami je nastalo prijateljstvo, ki je zelo pomemben člen v vojaškem življenju. Srečni in ponosni smo se razšli, saj smo nalogo dobro opravili.	_p-.
1 - 5
6-11
12-19
20-29
30 - 40
1 -5
6-11
12 - 19
20-29
30-40
1 -5
6-11
12-19
20 - 29
30-40
Andrej Ivančič
Z VAJE PREVERJANJA BORBENIH SPOSOBNOSTI
Potek investicij
VALJARNA
Pri gradnji valjarne je prišlo do težav zaradi podražitev. Vendar pričakujemo, da bo investicija končana v jeseni in bo poskusna proizvodnja pričela obratovati 29. novembra 1980.
VEZIVA
Tudi v TOZD-u Grafika, kjer pripravljajo dokončanje investicije veziv in oddelka za proizvodnjo flekso in bakro tiskarskih barv je prišlo do podražitev. Znatno pa je otežkočeno nadaljnje delo zaradi manjkajoče opreme iz uvoza, kajti cena se je v zadnjem obdobju močno dvignila.
»S« KISLINA
Pri združevanju finančnih sredstev ne gre le za veliko pomanjkanje, ampak bolj za taktiziranje sovlagateljev, ker računajo, da bo Cinkarni uspelo z lastnimi močmi, pripeljati investicijo do konca. Vendar Cinkarna sama ni sposobna finansirati gradnjo »S« kisline. Dosedaj so potekali razgovori s kemičnimi tovarnami Hrastnik in Moste, Intertrade Ljubljana, TOK Ilirska Bistrica, rudnikom iz Žirov-skega vrha, Belinko in drugimi. Pri so-kreditiranju pa bi sodelovali tudi izvajalci del, Metalna Maribor in gradbena podjetja iz Celja. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za žvepleno kislino, katere vrednost znaša 480 milijonov din, je odprtega značaja, tako da ima vsakdo, ki želi sofinancirati izgradnjo, možnost pridružiti se k temu sporazumu.
ŽELEZOOKSIDNI PIGMENTI
Investicija železooksidnih pigmentov, ki se pripravlja zahodno od obrata modri baker, ni tako pomembna po obsegu in višini finančnih sredstev, kot je pomembna za osvežitev proizvodnega programa TOZD Kemije Celje.
S pripravljanjem terena so že pričeli. Gradnja bo potekala v okviru cin-karniškega prostora in ekološko ni problematična. V poteku izdelave finančne konstrukcije so se partnerji in izvajalci pozitivno že opredelili, da bodo združevali sredstva za gradnjo. Oprema je že naročena. Vrednost investicije znaša
9.584.000	din. Ker se bo gradnja začela že v letošnjem letu, bo potrebno v tem času pripraviti ustrezne kadre za izvajanje izjemno zahtevnega tehnološkega procesa v praksi.
M. G.
PREDELAVA PTFE - HOSTAFLONA
V Cinkarni Celje, TOZD-u Vzdrževanje in energetika, je prvič vznikla ideja o predelavi PTFE ob dejstvu, da je PTFE material, ki ima bodočnost zaradi odličnih kemičnih in fizikalnih lastnosti, ter da se s predelavo PTFE v Jugoslaviji nihče resneje ne ukvarja.
Osnovne informacije o tehnologijah predelave PTFE smo pridobili pri firmi Pirep iz Francije, s katero že več let poslovno-tehnično sodelujemo. Za do-
ločena posebna področja predelave PTFE hostaflona pridobivamo informacije pri firmi Hoechst, kar smo uspeli s pomočjo Jugohemije, ki je generalni zastopnik Hoechsta za Jugoslavijo. Strokovnjaki firme Hoechst so z dajanjem nekaterih tehničnih podatkov mnogo pripomogli pri konstrukciji ekstrudorjev. Poudariti je treba, da to ni bil know-how ali nakup licence, ampak smo pri realizaciji postavljene naloge prispevali velik del svojega znanja.
Celotno investicijo smo realizirali s sredstvi TOZD-a Vzdrževanje in energetika, posojilom TOZD-a Ti02 in posojilom izvajalcev gradbenih in obrtniških del (Ingrad-a, Obnove).
V času gradnje proizvodne hale smo uredili zasilen obrat, kjer smo si nabirali delovne izkušnje pri predelavi PTFE in izpopolnjevali tehnologijo predelave. Zato po vselitvi v novo halo nismo imeli bistvenih težav pri doseganju kvalitete in načrtovanih količinah.
Proizvodni program obsega polizdelke v obliki polnih in votlih valjev iz čistega ali šaržiranega PTFE, to je z dodatki oglja, grafita, stekla in bronze, ki izboljšajo nekatere mehanske in fizikalne lastnosti PTFE. Od polizdelkov lahko direktno uporabimo samo ekstrudirane cevi za izdelavo cevovodov, ostale polizdelke pa moramo mehansko ali toplotno predelati
Hala PTFE - Hostaflon
v končne izdelke; tesnila raznih oblik, velikosti in izvedb, folije, bate dozirnih črpalk, kompletne batne črpalke, dilata-cijske elemente, ležajne puše idr. Med naše večje delovne uspehe v zadnjem času sodi nedvomno dilatacijski element v obliki harmonike premera 600 mm in višine 180 mm, ki zaradi velike mase in velikosti zahteva posebno tehnologijo sin-tranja in obdelave.	I.Ž.
V načrtu nove organiziranosti Cinkarne se predvideva, to zelo interesantno in perspektivno proizvodnjo, razviti in ustvariti pogoje za temeljno organizacijo, ker bo s tem pomen in vloga njihovega dela mnogo večja in opredeljena. Ta dejavnost, ki je nastala z velikim angažiranjem naših sodelavcev in uporabo njihovega lastnega znanja, pomeni za Cinkarno prestruktuiranje proizvodnega programa v smislu trajnega izboljšanja ekonomskega stanja
Uredništvo
Na tem mestu naj bi stal novi obrat železooksidnih pigmentov
Kaj je vzrok za pot k pravobranilcu
Rudi Peperko. Veliko delavcev je že slišalo njegovo ime. Nekateri so pri njem že iskali pomoč, vsakega je potrpežljivo poslušal in mu svetoval.
Tudi jaz sem se oglasila v njegovi pisarni, pa ne za tovrstno pomoč ali nasvet, temveč sem bila radovedna, kaj muči večino delavcev, da gredo po nasvet k družbenemu pravobranilcu samoupravljanja .
Delavci prihajajo po nasvet predvsem zaradi problemov s področja delovnih razmerij, razporejanja osebnih dohodkov in raznih kršitev.
Kaj je njihov glavni vzrok, da pridejo najprej k vam in ne poskušajo rešiti stvari najprej v svoji delovni organizaciji?
V delovnih organizacijah največkrat ne najdejo razumevanja in ne dobijo pravih odgovorov, odgovorov, katerim bi lahko zaupali. Zaradi nezaupanja v strokovne službe, pa tudi sindikat, preverjajo, če so stališča teh služb in organov pravilna. Dostikrat pogojujejo njihovo nezadovoljstvo slabi medsebojni odnosi v kolektivu ter ostanki hierarhičnih odnosov pri izvajanju in uresničevanju samoupravnih pravic. Zelo redko se dogaja, da delavci ne vedo, da bi morali poskušati problemr reševati najprej doma, v svoji delovni organizaciji.
Katere službe oziroma organi v delovnih organizacijah torej ne delajo prav in zakaj ?
Samoupravni organi res čestokrat ne ukrepajo pravilno. Vendar krivda ni pri njih. Še vedno so v veliki meri odvisni od strokovnih služb, katere izdelajo predloge za razpravo. Delavski svet le po logiki ocenjuje zadeve kot jih je predlagala strokovna služba. Ko pa pride do ugotovitev nepravilnosti pa strokovna služba zagovarja svoje stališče in od njega ne odstopa. Običajno se v isto vlogo kot strokovna služba postavi poslovodni organ, ko predlog zraste in dobi svojo moč na tako imenovanem kolegiju, bodisi v temeljni organizaciji ali delovni organizaciji. Največje težave v delovnih organizacijah marsikje izvirajo v centralističnem vodenju ;službe, kot so družbeni standard in
pravne službe s samoupravnimi zadevami pa so v položaju največje kritike. Moramo reči, da je s področja urejanja stanovanjskih zadev največ povpraševanja.
Torej bi bilo prav, da bi morali več pozornosti posvetiti reševanju življenskih pogojev delavcev, njihovim problemom, kajti delavci so na tem področju najbolj občutljivi.
Kakšno vlogo ima pravzaprav družbeni pravobranilec samoupravljanja?
Trdim, da je družbeni pravobranilec samoupravljanja del združenega dela in nikakor, v nobenem primeru, ni delavec UJV ali službe družbenega knjigovodstva.
Tretjino dneva preživimo na delu v delovni organizaciji in le malokrat se vprašamo, kje pravzaprav delamo. Premalokrat pomislimo na to, da z nami živijo tudi krajani, ki stanujejo v neposredni bližini Cinkarne, da so tudi oni organizirani v skupnost, kjer združujejo svoje interese, to je v krajevno skupnost Ga-berje. Živimo s krajevno skupnostjo, zato so njeni problemi tudi naši problemi.
Krajevna skupnost Gaberje zajema severovzhodni predel Celja, meri 180 ha in ima okoli 2300 prebivalcev. Tu je osredotočena celjska industrija, kjer je petnajst večjih organizacij združenega dela, med njimi tudi Cinkarna.
Gaberje je najstarejša krajevna skupnost v občini Celje. Od tu izhajajo proletarci in stavkokaši. Tu so delali in se borili za svoje osnovne pravice mnogi revolucionarji, tu se je rodilo mnogo junakov v narodnoosvobodilni borbi. Tu so zrasle prve tovarne, se rojevale delavske ideje, tu je naš kruh, s katerim živi mesto Celje.
Med prebivalci prednjačijo starejši občani, mladi odhajajo v stanovanja v druge krajevne skupnosti. Prostor krajevne skupnosti Gaberje je v dolgoročnem razvojnem programu namenjen širjenju industrije, zato krajevna skupnost počasi izumira. Krajani se poleg industrije ukvarjajo s trgovino in vrtičkarstvom. Najbolj jih teži stanovanjska problematika, saj ob širjenju industrijske cone, nimajo možnosti graditi novih stanovanj. Preseliti se bodo morali na Spodnjo Hudinjo, kjer bodo zgradili okoli 300 stanovanj. Stare objekte počasi rušijo in puščajo prostor industrijskim. Tudi stanovanjski predel v hišicah ob Cinkarni jim dela veliko težav. Cimprej bi jih morali odstraniti ali vsaj urediti kanalizacijo.
Krajevna skupnost Gaberje ima močno ekipo kulturi in športu vdanih krajanov. Ponosni so na 60-letno tradicijo društva Svobode, močno telovadno društvo Partizan, nogometni klub Olimp, tabornike Trije levi ter veliko število športnikov in aktivnih mladincev. Imajo tudi center Golovec, kjer gradijo pokrit bazen, predvidena pa so še manjša igrišča za golf, tenis in košarko. Krajevna skupnost ima
Niti nima pravice, ne dolžnosti, da bi kakršnekoli zadeve urejeval s sankcijami. Pravobranilec ureja težave drugih s svetovanjem. K njemu lahko pride vsak delavec, če v svoji delovni organizaciji ne dobi pomoči. Sistem samoupravljanja je tako širok, da delavci dostikrat ne vedo, kako ravnati, zato mgrajo dobiti pravi nasvet. Vendar pa apeliram na sindikat in samoupravno delavsko kontrolo v delovnih organizacijah in na strokovne službe, da posvetijo v delovnih sredinah več pozornosti pravilnemu odnosu do urejanja medsebojnih delovnih razmerij.
Pogovor pripravila M. Gorenšek
tudi vzgojno varstveni zavod, štiri klasične prodajalne, eno samopostrežno trgovino, gostišče Amerika, kjer so se nekdaj shajali španski borci in hotel Celeia. Do nedavnega so imeli tudi lekarno, ki je bila zelo pomembna zaradi bližine dveh tovarniških ambulant in celotnega industrijskega območja. Lekarno nameravajo, proti željam Gaberčanov preseliti na območje Hudinje.
Zelenic, ki jih je bilo nekoč veliko, ni več, otroci nimajo igrišč in so se primorani igrati na zaprašenih in umazanih hišnih dvoriščih.
Velike težave so z železniškim in cestnim prometom, zaradi časovnih konic, toda pričakujejo, da bo z novimi cestnimi povezavami ta problem odpravljen. Prav ta mesec so asfaltirali cinkarniš-ko pot, popraviti pa bo potrebno še magistralno in Teharsko cesto.
Veseli so bili, da sem se oglasila pri njih, saj povezave z delovno organizacijo Cinkarno skoraj ni občutiti. Delegat iz Cinkarne se ne udeležuje sej skupščine krajevne skupnosti, kjer bi lahko poročal o vesteh iz delovne organizacije. Dogovorili smo se, da jim bomo pošiljali naše glasilo, da bodo bolje obveščeni o našem delu. Želijo si še trdnejšega sodelovanja in boljše reševanje skupnih problemov.
Razgovor s tov. Leopoldom Janom, predsednikom skupščine KS Gaberje pripravila Mira Gorenšek.
Zanemarjene cinkarniške barake
Premajhna povezanost s KS
Kri - življenska tekočina
»Otrok je bil star komaj devet mesecev, ko je dobil zastrupitev krvi. V osmih dneh je zelo shujšal. Peljali smo ga v bolnico, kjer je moral pod kisik. To je bilo leta 1965. Nemudoma mu je bilo potrebno zamenjati kri. Pregledali so mojo kri in ugotovili, da imam isto skupino in RH faktor kot sin. Kri so mi jemali v presledkih štirinajst dni. Rešil sem življenje svojemu otroku!« Tako je pripovedoval krvodajalec Franc DEČKO, ki od tega dogodka ve, koliko pomeni življenska tekočina. V zavesti, da lahko z darovanjem krvi rešuje nešteta življenja, tudi do petkrat letno obišče ambulanto in odda nekaj dragocene tekočine. Vesel je, da je še toliko zdrav, da že dolga leta lahko daruje kri. Kot redni krvodajalec je daroval kri že šestinšestdesetkrat.
V Cinkarni dela od leta 1952 na delovnem mestu izmenovodja Kemije I. Izredno pozdravlja veliko število krvodajalcev v
Cinkarni, zato bi bilo prav, da bi se Cinkarnarji, ki darujejo kri, vsaj enkrat letno zbrali in se pogovorili o skupnih težavah. Želi si tudi, da bi krvodajalci ne bili le delavci iz neposredne proizvodnje, ampak, da bi humanost pokazali tudi vodstveni delavci delovne organizacije, saj so tudi oni izpostavljeni nevarnostim in bodo morda tudi oni kdaj potrebni krvi.
Dokler mu bo zdravje dopuščalo, bo ostal zvest krvodajalec, trdi Dečko, ne glede na to ali bo zaradi tega imel kakšne koristi ali ne.
Tudi Viktor BRAČKO je eden od dolgoletnih krvodajalcev, saj je začel s humano akcijo že leta 1957 in je doslej daroval kri že šestinpetdesetkrat. Prvič je dal kri pri vojakih, ko se je ponesrečil vojak. Takrat je sklenil, da bo postal redni krvodajalec. Vzpodbudila ga je tudi aktivnost krvodajalstva v Cinkarni, saj je
delovna organizacija nudila prosti delovni dan vsem tistim, ki so darovali kri. Dela' je že v topilnici, valjarni, litoponu, miniju, sedaj pa že deset let dela v proizvodnji titan dioksida.
Z ugodnostmi, ki jih nudi služba Družbenega standarda ni zadovoljen tudi po lastni krivdi, saj zaradi denarne stiske že dve leti ni mogel koristiti počitniških kapacitet. V letošnjem letu je dobil zdravniški predlog za zdravljenje v zdravilišču Radenci, z družino pa bo šel tudi na morje. Venomer je bil v denarni stiski, zato so zanj ugodnosti krvodajalcev premalo, saj z eno plačo težko urejuje življenje, Žena je invalid, dobil pa je tudi novo stanovanje.
Zunanja inštitucija Rdečega križa vsako leto organizira srečanje krvodajalcev. Ob tej priliki je dobil že štiri priznanja. Taka srečanja pogreša tudi v kolektivu.
M. Gorenšek
Načela zdravega življenja
Poleg vsakdanje nege in krepitve telesa mora človek upoštevati tudi druga načela zdravega življenja. Zelo pomembni so v življenju točnost, zmernost in red. Red je velikega pomena za osnovno delovanje organizma in nanj se moramo navaditi že v zgodnji mladosti. Točnost je sad dosledne samovzgoje in tudi pripomore k človekovemu zdravju in vrednosti. Nered nas dela živčne. V tem naglem in razgibanem življenju si moramo začrtati smotrn dnevni red. Pravilno si razdelimo delovni dan na 8 ur spanja, 8 ur dela ter 8 ur namenimo za razvedrilo in druge osebne potrebe. Pravočasno vstanimo, opravimo vso jutranjo higieno in ne drvimo na delo !
Delo si organizirajmo tako, da ga laže, hitreje in bolje opravimo. Delo v družini naj se po sposobnostih enakomerno razdeli med vse družinske člane, sicer se žena, še posebej zaposlena mati, preobremenjuje in prezgodaj izčrpa. Pomoč v domači hiši bi morala biti zakonska dolžnost moža in žene ter hkrati dober zgled otrokom v pravilni splošni in spolni vzgoji, da bodo tudi oni znali prav živeti.
Prosti čas porabimo za oddih, razvedrilo in izobraževanje. Počitek naj ne bo lenarjenje, kajti koristnejši od pasivnega je aktivni počitek. Tudi brezdelje je lahko zdravju škodljivo. Počitek je že tudi sprememba dejavnosti, npr. po duševnem delu telesno delo in narobe.
Zelo koristen in učinkovit je 10 do 15-minutni počitek v ležečem položaju na hrbtu in pri tem postopna sprostitev vseh mišic. To je tehnika progresivne relaksacije ali vadba umirjenja. Lahko tudi zaspi-mo.
Poleg rednega dnevnega počitka skrbimo tudi za izdatnejši počitek in rekreacijo ob koncu tedna v naravi, ki si ga ob prosti soboti lahko privošči tudi zaposlena žena.
Zelo važno za telesno in duševno zdravje delovnega človeka pa je pravilno izkoriščanje letnega dopusta. Prebijmo ga v
drugem okolju, daleč od vsakdanjih skrbi in dela ! Dopust naj nam omogoči, da se vrnemo v ritem narave, zato ga, posebej mestni ljudje, izkoristimo na zraku in soncu, v gozdu in ob vodi, daleč od mestnega nemira, hrupa, dima in prahu ter drugih nevšečnosti !
Letni dopust naj nam omogoči tudi spremembo podnebja, mir, počitek, dobro spanje in zdravo prehrano. Vsako podnebje ni primerno za vse ljudi, zato je treba izbrati primerno in za naše zdravje najkoristnejše.
Pravilno izkoriščen letni dopust nas mora usposobiti za napore v vsakdanjem delu. Še najkoristnejša za zdravje sta dva
UGODNOSTI KRVODAJALCEV
Pred leti je bilo na enem od samoupravnih organov v Cinkarni sklenjeno, da krvodajalci lahko brezplačno koristijo pred ali po sezoni najete kapacitete Cinkarne. Možnost imajo tisti, ki so kri darovali 15 krat, od tega v zadnjem letu vsaj enkrat, kot priznanje za humano pomoč. Tisti, pa, ki so darovali več kot dvajsetkrat imajo pravico koristiti najete kapacitete v sezoni. V tem sklepu pa ni bilo razvidno, da krvodajalec ne bi imel pravice koristiti regres. Takega ali podobnega sklepa ali člena v kakršnem koli pravilniku oziroma samoupravnem aktu s prizadevanjem tajništva samoupravnih organov in kadrovske službe nismo mogli najti. Če bi se sklep lahko našel, bi se morda ugotovilo, da smo bili krvodajalci vsa leta nazaj prikrajšani.
Tudi v letošnjem letu komisija za Družbeni standard ni zapisala, da krvodajalci nismo upravičeni do regresne lestvice. Sprašujem se tudi na kakšni podlagi
krajša letna dopusta, in sicer zimski in poletni.
Za zadovoljstvo v življenju je človeku potrebna tudi notranja skladnost, sproščenost, vedrina in smeh. Prebiranje šaljivih časopisov, gledanje humorističnih oddaj in bivanje v družbi vedrih ljudi človeka v življenskih tegobah sprosti in ohrabri. Nasploh pa je priporočljivo tudi sodelovanje v društvih, ki skrbe za kulturno rast ljudi. To zmanjšuje vsakdanje neprijetnosti in bogati življenje, zato ima velik duševno higienski in družbeni pomen.
»Fužinar«
je komisija določila 37.000,00 din razpoložljivih sredstev za krvodajalce?
Tako majhno število krvodajalcev v Cinkarni bi lahko imelo možnost koristiti počitniške kapacitete brez plačila vsako leto!
Franc Dečko
Odgovor:
Smisel krvodajalstva je v tem, da ljudje dajejo kri zares iz humanosti in želje, da pomagajo sočloveku ob njegovih kritičnih trenutkih, ko gre za življenje ali smrt, nikakor pa ne iz razloga, da bi se lahko na račun humanosti okoriščali.
Služba
Družbenega standarda
dopisujte v svoj Časopis
e
Tekmovanje v nudenju prve pomoči
V nedeljo, 18. maja 1980 sta Občinski odbor rdečega križa Celje in Sekretariat za ljudsko obrambo pri Skupščini občine Celje, organizirala tekmovanje v nudenju prve pomoči. Tekmovanje je potekalo pri Domu železarjev na Teharju. To je bilo že osmo občinsko tekmovanje ekip prve medicinske pomoči.
Delovna organizacija Cinkarna je že v aprilu za to tekmovanje prijavila pet ekip. Pogoj za tekmovanje je bil opravljen 80 ali 20 urni tečaj prve pomoči. Priprave so se pričele 13. maja, pet dni pred nastopom. Organiziran je bil tridnevni praktični pouk, nato pa so na lastno pobudo organizirali še praktično delo na solidarnostno soboto, v prisotnosti medicinske sestre Zofke Kuder. Vaje, kot tudi tekmovanje samo, prijavljenke niso vzele dovolj resno saj se jih je precej iz upravičenih ali neupravičenih razlogov izognilo obveznosti. Ker seznam ni bil predhodno kontroliran, smo pričakovali, da bosta našo delovno organizacijo zastopali le dve ekipi. Na dan tekmovanja pa smo ugotovili da bomo lahko formirali še tretjo. Vrstni red nastopanja ekip je bil določen z žrebom. Toda naše ekipe so tekmovale v vrstnem redu, ki je bil prvotno določen z drugimi številkami, zato je pri rezultatih prišlo do pomote pri vrstnem redu ekip.
Vsaka ekipa je štela šest tekmovalk in je sestavljala dve trojki.
Tekmovanje je potekalo v dveh delih. Najprej so tekmovale vodje ekip in namestnice vodij v triaži oziroma razvrstitvi poškodb po zahtevnosti, vrstnem redu oskrbovanja in transporta ranjencev po nudeni prvi pomoči. V drugem delu so ekipe izvajale praktično oskrbo ranjencev na pripravljenih manekenih, kjer so bile označene vrste poškodb. Ocenjevala se je pravilnost, hitrost oskrbe in pristop k ranjencu.
Ekipe Cinkarne so uradno zasedle 17, 30 in 55 mesto, od 60 prijavljenih in 55 sodelujočih ekip.
17. mesto so dosegle sodelavke v ekipi: Herta Franc - vodja, Marija Mlinarič - namestnica vodje, Dobrila Miloševič, Marija Jevšinek, Nada Kenda in Nevenka Berk. 30. mesto so dosegle sodelavke: Marija Bernjak - vodja, Zlata Prelec - namestnica, Alojzija Ščuka, Marija Hočevar, Marija Koštomaj, in Olga Vodenik. 55. mesto pa so dosegle sodelavke : Katarina Lipovšek - vodja, Irena Teršek namestnica, Martina Umek-Ahtik, Vera Fister, Marija Krajšek in Judita Koželj.
Prvo mesto na letošnjem občinskem tekmovanju je dosegla ekipa iz Aera, drugo pa ekipa iz LIK Savinje Celje.
Pri analizi organizacije in praktičnega dela tekmovanja smo ugotovili, da v naši delovni organizaciji zelo peša organizacija in pravočasna obveščenost delavcev. Premalo je poudarjena nujnost takovrstne ga tekmovanja. To, in premajhna udeležba, je rezultat letošnje uvrstitve ekip. V prihodnje bo potrebno ponovno in skrbno pregledati sezname članov prve medicinske pomoči, jih preverjati in dopolnjevati. Predvsem pa je potrebno usposobiti
mlajše moči za delo in sodelovanje na	podobno tekmovanje bo čez dve leti.
tem področju. K usposabljanju bo po-	Vsekakor pa bomo morali nastopiti bolj
trebno pristopiti takoj, kajti naslednje pripravljeni kot tokrat. Marija Bernjak
Udeleženke tekmovanja prve pomoči
Radioamaterski krožek
Radioamaterski krožek deluje v okviru Ljudske tehnikeCinkarne že dobrih 10 let. V tem času je prišlo do nekajletne prekinitve dela in aktivnosti krožka zaradi odhoda operaterjev iz našega kolektiva. Ponovno je aktivnost zaživela leta 1977 s prihodom novih operaterjev in leta 1979 ko smo vzgojili v našem krožku že prvo generacijo novih operaterjev. Po tem času je aktivnost močno narasla. Vse pogosteje se po radijskih valovih širi poziv »CQ CQ CQ de YU3DCC«, s katerim operaterji našega krožka kličejo radioamaterje širom sveta in z njimi vzpostavljajo zvezo. Vrstijo se tekmovanja na katerih sodelujemo in dosegamo lepe rezultate. Koprsko prvenstvo o amaterski radiogoniometriji je prineslo lep uspeh tudi našemu operaterju. Rado, član našega krožka, je dosegel drugo mesto.
V nalogi podružabljanja SLO in DS smo tudi radioamaterji dobili svoje mesto.
Lanskoletna akcija NNNP je imela nalogo preveriti usposobljenost in organizira-ranost vseh dejavnikov in akterjev na območju obrambnih priprav. To je za radioamaterje predstavljalo lepo priložnost, da dokažejo svojo sposobnost, organiziranost in pripravljenost kadrov in tehničnih sredstev. Zveza radioamaterjev Slovenije in radio klubi so imeli nalogo prevzema in organiziranja samostojne radio zveze na UKV in KV za povezavo in potrebe republiškega štaba civilne zaščite po občinah. Po končani vaji je bila s strani republiškega štaba CZ izrečena izredno ugodna ocena:» V vaji NNNP so nas radioamaterji prijetno presenetili
Naš radioamaterski krožek je sodeloval v vaji CZ občine Šmarje pri Jelšah, ter po končani vaji dobil pohvalo s strani občinskih organov.
Decembra 1979 leta smo s pomočjo ostalih krožkov LT, ki so nam odstopili sredstva, nabavili novo KV amatersko radijsko postajo in linearni ojačevalec 1,5 KV.
Nabava novih tehničnih sredstev, doseženi uspehi in priznanja v preteklosti, so nas zavezali, da v prihodnosti še z večjo prizadevnostjo in marljivostjo širimo svoje poslanstvo, katerega nosilci smo. Povezani smo v zvezo radioamaterjev Jugoslavije, organizacijo s preko 55.000 člani različnih starosti in poklicev, z namenom širjenja tehnične kulture s področja telekomunikacij, elektronike, povezovanja vseh narodov Jugoslavije in sveta,pripravljeni, da vsak trenutek damo na razpolago naši skupnosti svoje znanje in tehnična sredstva v primeru naravnih nesreč in drugih nevarnosti.
V jeseni nameravamo ponovno pripraviti tečaj za nove operaterje, zato vabimo vse, ki jih zanima delo in poslanstvo radioamaterjev, da se nam priključijo. Radioamaterski krožek ima sestanek vsak prvi petek, s pričetkom ob
17.00	uri v svojih prostorih - v domu LT Cinkarne.
Vabljeni!
Vinko VERVEGA
dopisujte v svoj časopis
m
Dejavnost gasilskega društva
Dejavnost društva v prvem tromesečju je bila dokaj pestra. Izvedli smo redni občni zbor, na katerem smo ocenili štiriletno delo društva in ugotovili, da smo gasilci opravili vse zaupane naloge, kljub težavam, ki jih imamo.
Predvsem nimamo urejenega gasilskega doma, kjer bi se lahko shajali in razvijali normalno društveno dejavnost.
Člani društva smo zelo obremenjeni, saj imamo organizirano dodatno gasilsko dežurno službo. Na vsaki izmeni so trije operativni gasilci. Ekipa, ki dežura v gasilskem domu je zelo zaposlena, saj
»Na vigred, ko se zemlja prebudi in poženejo prve trave, vzame kmet orodje, da bi temeljito očistil in pripravil zemljo za setev.«
Ne bomo še nehali pisati o urejanju okolja v Cinkarni, saj tisto malo zelenja, kar bi lahko, še nismo obudili. Nekaj zelenic je že in na novo posajenih dreves tudi. Letos spomladi so se tudi delavci elektro-delavnice trudili v urejanju okolja. Na
ima na skrbi vso dejavnost. V domu opravljajo celotno operativno delo gasilske službe, v svojem rednem delu, zato so prikrajšani za svoj prosti čas.
V gasilsko društvo je vpisanih petinpetdeset aktivnih članov, v operativni dejavnosti pa jih dela le petindvajset. Zato vabimo člane kolektiva, da se včlanijo v gasilsko društvo, če čutijo, da lahko pomagajo v nesreči in varujejo naše skupne dobrine in premoženje kolektiva pred požarom ali drugimi naravnimi nesrečami.
zanemarjeno močvirnato površino pred delavnico so navozili zemljo. Pogled na vhod v delavnico je sedaj čisto drugačen, trava in drevje že precej časa lepo zelenita. Naredili bodo tudi ograjo in jo prebarvali. Vse to sami, na svojo lastno pobudo in željo po lepšem vsakdanu. Kaj ni to njihovo dejanje vredno pohvale in priznanja?
Mira Gorenšek
»Padel je dežek.«
V	petek pa so nastopile naslednje skupine:
Pionirska gledališka skupina KUD Jože Stupnik Svečina
MARJAN BELINA: LISICA TATICA IN MOJCA POKRACULJA,
LITERARNO DOPOLDNE ŠKD Ivan Grohar O. S. Peter Kavčič Škofja Loka,
KAJ SE SKRIVA NA PODSTREŠJU, Koroška dijaška zveza - Oder Mladje Celovec -
SMILJAN ROZMAN: ČUDEŽNI PISALNI STROJČEK,
MKUD Anton Aškerc - Gimnazija Celje, SLIKE - literarni utrinek Klub mladih Ptuj LITERARNI VEČER
KUD Komandant Stane - Oder mladih treh herojev
JACINTO BONAVENTE - IDEALI IN KORISTI.
V	soboto je bila v Trnovljah zadnja predstava Salon Expon (Expon - expres-na popravljalnica osebnih napak), ki so nam jo na prikupen način prikazali mariborski osnovnošolci.
Tako je bila republiška Naša beseda '80 zaključena.
Življenje je igra, naj bo še igra življenje. In če so najmlajši in mladi, življenje najnajmlajših in mladih.
Irena Kroflič
SL.
Tovarniška zemlja terja pridne roke
Pogled na zelenico pred elektrodelavnico
Naša beseda ’80
V Celju je bila letos zaključna prireditev republiškega srečanja NAŠA BESEDA' 80, ki je potekala od 29. do 31. maja.
Naša beseda je gledališko in vsesplošno gibanje mladih na področju kulture, ki je vzklilo prav v Celju pred trinajstimi leti in doseglo zavidljivo množičnost in kakovost širom po Sloveniji.
Organizator prireditve je bila Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Celje, Občinski sindikalni svet Celje, Občinska konferenca ZSMS Celje ter Občinska zveza prijateljev mladine Celje.
Nastopilo je mnogo skupin, ki so s svojim trudom prikazali ljubezen do kulture. Nastopili so tudi najmlajši-nadobudni ljudje. Nikar otroci. Otroci ne bi bili sposobni tako lepo vstopiti, posesti in se prav nič kregati. Ali pa, saj so otroci. Po letih. Ampak nadarjeni otroci. To je več.
Prva predstava prvega dne v Trnovljah v novem domu, je bila:»Mala čarovnica, ki nr mogla biti zlobna«. Sledila je še ena čarovniška: »Mala čarovnica.«
V pionirskem domu se je predstavila lutkovna skupina iz osnovne šole z igro,
OBVESTILO
Z izobraževanjem delavcev, ki nimajo dokončane osnovne šole, se ukvarja oddelek za odrasle pri osnovni šoli I. celjske čete, Vodnikova 4 (bivša III. osnovna šola).
Redna oblika šolanja, ki je najučinkovitejša, traja v enem semestru 4,5 mesece. Pouk traja vsak dan od 16,15 do 19,25 ure. Tako lahko slušatelj v enem šolskem letu konča dva razreda. Redno šolanje je brezplačno.
Kandidate za vpis v 5., 6., 7. in 8. razred bomo vpisovali vsak dopoldan med 8. in 10. uro v tajništvu šole.
V kolikor se kandidati iz naše delovne organizacije odločijo da bodo dokončali osnovno šolo, naj se zglasijo v Centru za izobraževanje. S seboj naj prinesejo spričevalo zadnjega uspešno končanega razreda osnovne šole in izpisek iz matične knjige.
Pouk se bo pričel v ponedeljek, 1. septembra ob 16. uri.
Nasmejmo se
5^
Cuj, Miha, stabiliziraj se, malica je!
TRIM KOLESARJENJE
Kakor vsako leto, je tudi letos 18. maja Zveza telesno kulturnih organizacij Celje organizirala tradicionalno TRIM akcijo »KOLESARJENJE OKOLI CELJA«, katere se je udeležilo 3040 občanov, od tega 74 iz Cinkarne.
Razveseljivo je bilo videti med drugimi našimi udeleženci tudi direktorja Grafike ing. Novakoviča in direktorja Vzdrževanja ing. Žerjava, ki sta tako dokazala, da se da tudi brez bencina priti daleč, saj je bila proga letos dolga kar 30 km.
Komisija za šport in rekreacijo je v sodelovanju s konferenco osnovnih organizacij zveze sindikatov Cinkarne, kupila dve kolesi in jih podelila izžrebanim udeležencem. Srečna dobitnika sta bila po zaslugi male, komaj tri leta stare Urške Koštomaj, ki je vlekla iz kupa kartončke, Breda Završek iz telefonske centrale in Milan Ninkovič iz tiskarne TOZD Grafika. Obema dobitnikoma čestitamo in upamo, da jih bomo še večkrat videli na kolesih.
Marjan Leban
Breda Završek in mala Urška Koštomaj
Skupina cinkarnarjev na TRIM kolesarjenju
NOGOMETAŠI NE MIRUJEJO
Kot že več let nazaj, je nogometna sekcija Cinkarne tudi letos organizirala nogometni turnir med posameznimi TOZD in obrati. Letošnja udeležba je pokazala, da je med nami dosti nogometašev in pristašev te dinamične igre. Bolj žalostna in nevzpodbudna pa je udeležba za ostale športne discipline kot so košarka, odbojka streljanje ter vse TRIM akcije, ki se poleg nogometa točkujejo v občinskem merilu trimskih tekmovanj. Zlasti pomembno je sodelovanje na trimskih akcijah, kajti število udeležencev na teh akcijah dokazuje, v kolikšni meri so delovni ljudje pripravljeni sodelovati na posameznih rekreacijskih tekmovanjih.
Prvenstva v malem nogometu se je udeležilo 80 članov našega kolektiva, ki so sestavljali 10 ekip, razporejenih v dve skupini po sistemu vsak z vsakim. Skupina A je sestavljala ekipe Vzdrževanja, Metalurgije, TRIM - Ti02, Kemija I in (nadaljevanje na 14. strani)
Ekipa črnega dela - 1. mesto
Milan Ninkovič - dobitnik kolesa
Ekipa mladih športnikov pri počivanju
Elektro delavnica, skupina B pa Kemija II, Grafika I, Grafika II, Gradbeni oddelek in Ti02 I.
Prvo mesto v skupinah sta dosegli ekipi Vzdrževanja in Gradbeni oddelek, ki sta se na koncu pomerili za prvo in drugo mesto. Ekipa gradbincev je prepričljivo zmagala z rezultatom 4 : 1. Rezultati finala:
Vzdrževanje:	Gradbeni oddelek	1 : 4
Metalurgija:	Grafika I	2 : 6
Kemija I :	Kemija II	0 : 3
TRIM Ti02 :	Ti02 I	6 : 4
Končni vrstni red:
1.	Gradbeni oddelek 6.	Kemija I
2.	Vzdrževanje	7.	TRIM Ti02
3.	Grafika I.	8.	Ti02 I
4.	Metalurgija	9.	Grafika II
5.	Kemija II	10.	Elektro delavnica
Tekmovanje je potekalo na igriščih
Tehnične šole v Celju in je v celoti uspelo.
Miran Poklšek
GRAFIKA PRVAK V KOŠARKI
Internega tekmovanja v košarki med tozdi se je udeležilo šest ekip in sicer: Kemija, Metalurgija, DSSS, Titan dioksid, Grafika I in Grafika II.
Tekmovanje je bilo 5. junija v hali Golovec v prijetnem okolju. Žal niso nastopale ekipe iz Vzdrževanja in Transporta, saj bi bilo tekmovanje še bolj zanimivo.
Omeniti je potrebno, da so se vsi nastopajoči borili športno, največ pa so pokazali košarkarji Grafike in DSSS. Rezultati predtekmovanja:
V	skupini A: Grafika I : Titan dioksid 41 : 25 Metalurgija: : Titan dioksid 28 : 25, Metalurgija : Grafika I 27 : 34.
V	skupini B: DSSS : Grafika II 27 : 11, Kemija : Grafika II 26 : 16, DSSS : Kemija 28 : 14.
Rezultati finala:
V finalu so se za končni rezultat pomerile med seboj najbolje uvrščene ekipe iz obeh skupin. Grafika I : DSSS 40 : 28, Metalurgija : Kemija 24 : 25.
Končni vrstni red: 1. mesto Grafika I, 2. DSSS, 3. Kemija, 4. Metalurgija, 5. Titan dioksid in 6. Grafika II.
Marjan Leban
SREČANJE ELEKTRIKARJEV
Kljub obveznostim na delovnem mestu in v družini, smo delavci elektro obrata TOZD Vzdrževanje in energetika tudi letos organizirali že tradicionalno nogometno srečanje med debelimi in suhimi.
Zbrali smo se v nedeljo 8. junija dopoldne ob šmartinskem jezeru. Nogometna tekma je bila v prvem polčasu odločilna za suhe, saj so dali kar pet golov. Po izdatnem okrepčilu, pa so v drugem polčasu podvojili število golov. Končni rezultat je bil 10 : 2.
Veselo razpoloženje je zmotil dež, ki pa najbolj vztrajnih le ni pregnal domov.
Želimo in upamo, da nam bo tudi v prihodnjem letu uspelo organizirati tako srečanje, kajti to pripomore tudi k boljšim delovnim odnosom na delovnem mestu.
Stefan Budna
Ekipa glavnega laboratorija - 3. mesto
Ekipa priprave surovin - 2. mesto
Nekdaj so bili zelo aktivni
Naši košarkarji v hali Golovec
MLADI IN ŠPORT
Osnovna organizacija Zveze socialistične mladine TOZD Titan dioksid je 24. maja 1980, v počastitev dneva mladosti, organizirala tradicionalno športno srečanje v malem nogometu, na igrišču Skalne kleti.
Pred začetkom tekmovanja je referent za šport in rekreacijo pri predsedstvu mladine TOZD Titan dioksid Ljubo Ostojič tekmovalce in navzoče pozdravil ter jim zaželel veliko športne sreče, gledalcem pa prijetno gledanje. Prisotni so z eno minutnim molkom počastili spomin najdražjega voditelja naše samoupravne socialistične neuvrščene Jugoslavije, tovariša Josipa Broza Tita. Vsi smo v mislih prisegli, da bomo stopali po njegovih poteh in nadaljevali njegovo veliko delo.
Za tekmovanje se je prijavilo sedem ekip, udeležile pa so se le štiri ekipe. Vsaka je štela 6 igralcev. Sodelovale so ekipe: belega in črnega dela ter ekipa glavnega laboratorija in ekipa priprave surovin-stavba V. Ob pestri in zanimivi igri so ekipe zasedle naslednja mesta:
1.	mesto - ekipa črnega dela
2.	mesto - ekipa priprave surovin-
3.	mesto - ekipa glavnega laboratorija
Ob zaključku športnega srečanja je
tov. Safet Plivac zmagoviti ekipi podelil pokal in priznanji za 2. in 3. mesto, ter poudaril, da mora takšno srečanje postati tradicionalno in ob sodelovanju predsedstva osnovne organizacije in vseh mladih v TOZD, bolje organizirano.
Frida Jalšovec
Delovni jubileji
Skupna delovna doba 10 let
BUDNA Stefan, rojen 5. 1. 1952, delovna doba v Cinkarni 6 let, 11 mesecev, vodja elektrovzdrževalne skupine v elektro oddelku, KRAJNC Anton, rojen 31. 5. 1954, delovna doba v Cinkarni 5 let, 10 mesecev, opravnik peči in agregatov v modrem bakru, MULEJ Danijel, rojen 21.
7.	1950, delovna doba v Cinkarni 7 let, 3 mesece, strokovni delavec v grafiki, TRI-SlC Živan, rojen 8. 4. 1949, strojnik na Ijompresorju in hladilnih napravah v Ti02, delovna doba v Cinkarni 7 let, 3 mesece. Skupna delovna doba 20 let šABEC Alojz, rojen 28. 9. 1937, delovna doba v Cinkarni 20 let, specialist v strojnem oddelku, ŠKET Ljudmila, rojena 20. 2. 1933, delovna doba v Cinkarni 20 let, snažilka v pomožnem oddelku, BENCINA Silvestra, rojena 26. 9. 1931, delovna doba v Cinkarni 17 let, 3 mesece, vodja servisa in kontrole v grafiki JAŠOVC Franc, rojen 20. 7. 1937, delovna doba v Cinkarni, 18 let, 4 mesece, izmenovodja v žlebarni, KOROŠEC Ivan, rojen 18. 7. 1935, delovna doba v Cinkarni 19 let, 11 mesecev, kontrolor izdelkov v metalurgiji skupne službe, LONČAR Vinko, rojen 4. 7. 1939, delovna doba v Cinkarni 16 let, 6 mesecev, specialist mizar v gradbenem oddelku, MOHAR Marija, rojena 7. 8. 1933, delovna doba v Cinkarni 20 let, izdelovalec in pakovalec čašic v čašicah.
Selič Jože, rojen 22. 3. 1943, delovna doba v Cinkarni 20 let, tehtalec na železniški
tehtalnici v transportu, VIDOVIČ Ivanka, rojena 23. 6. 1943, delovna doba v Cinkarni 20 let, drugi rezalec v valjarni. Skupna delovna doba 30 let
ŠKORNIK Ivan, rojen 10. 5. 1931, delovna doba v Cinkarni 30 let, kurjač parnega kotla v PIK, DORN Franc, rojen 22. 6. 1930, delovna doba v Cinkarni, 17 let, 5 mesecev, tehnolog vzdrževanja v metalurgiji skupne službe, KOS Leopold, rojen 22. 9. 1932, delovna doba v Cinkarni .30 let, preddelavec v plinarni, KUTNJAK Vinko, rojen 10. 1. 1929, delovna doba v Cinkarni 30 let, strojnik v elektrocentrali v strojni energetiki, LJUBIČ Jože, rojen 26. 1. 1928, delovna doba v Cinkarni 28 let, 7 mesecev, vodja oddelka v proizvodnji v Ti02 skupne službe, PLEVNIK Anton, rojen 3. 6. 1930, delovna doba v Cinkarni 27 let, 8 mesecev, skupinovodja v cinko-vem belilu, POTOČNIK Ferdinand, rojen 22. 3. 1926, delovna doba v Cinkarni 23 let, 3 mesece, prvi tehnolog v pripravi dela v grafiki, TROJAK Stefan, rojen 29. 8. 1927 delovna doba v Cinkarni 30 let, arhivar načrtov v gradbenem oddelku, VINKO Vikica rojena 20. 12. 1931, delovna doba v Cinkarni 29. let, 3 mesece, referent v transportu.
Vsem jubilantom iskreno čestitamo!
Kadrovske spremembe
VSTOPI V MESECU MAJU 1980
V samski dom: snažilka v samskem domu, v splošni sektor: pravnik, v družbeno prehrano: posluževalec v okrepčevalnici, v metalurgijo skupne službe: vodja proizvodnje, v valjarno: četrti valjač, v kemijo skupne službe: tretji tehnolog v razvoju, v modri baker: skupinovodja v kemiji, v gradbena lepila: opravnik filtrov in mešalnih naprav v kemični proizvodnji, v tiskarske barve: posluževalec disolverja, v gradbeni oddelek: tretji zidar, v vzdrževanje PTFE: tretji preoblikovalec UM, v strojni oddelek: šest tretjih ključavničarjev, drugi rezkalec, v investicijsko grupo: pripravnik VIS.
IZSTOPI V MESECU MAJU 1980
SEKULIČ Duja, čašice, DELIČ Dragan, soli in pigmenti, DULIČ Rifet, transport, KOČEVAR Miloš, sekundarna proizvodnja, ADEMI Adem, keramika, MIFTARI Bajram, OOB, NASTIČ Živomir, OVČAR Anica, družbena prehrana, POPOVIČ Novo, sekundarna proizvodnja, CURI Elmi, modri baker, GLIGORIČ Stevo, cinkovo belilo, ESIH Tatjana, kemija skupne službe, BERIČNIK Jakob, kemija Mozirje, MRKALJ Mirsad, valjarna, SOŠTERIČ Marjan, strojni oddelek, FINKST Matej, Mozirje skupne službe, NOVAKOVIČ Vesna, glavni laboratorij, MLAKAR Helena, kemija skupne službe, ŽIVANOVIČ Dragoljub, TiO , MURATAGIČ Derviš, strojni oddelek, REBOV Marko, grafika skupne službe, MIJAJLOVIč Miloš, Ti02, OVČAR Zdenka, splošni sektor, KOŠENINA Božidar, Ti02, MIHAJLIK Franjo, soli in pigmenti.
V JLA je odšel:
ŠIROKI Tomislav, tiskarske barve;
Umrl:
FERČEC Štefan, pomočnik kurjača v cinkovem belilu, cinkovo belilo.
Pregled faktorjev, ki vplivajo na obračun OD v mesecu maju 1980 Vrednost točke za izračun osnovne vrednosti del je 1,38 din				
	ss -	Is«	TO I sl	is
Stroškovno mesto	Fakt vari, dela	lil	lil	II
100 Splošna uprava	1.70			1.70
101 Služba za varno delo				
in varstvo okolja	1,70			1,70
102 Center za org. in AOP	1,70			1,70
103 Fin. računov, sektor	1,70	V'*’"		1,70
104 Kadrovski sektor	1,70			1.70
105 Samski dom	1,70			1.70
106 Splošni sektor	1,70			1.70
107 Družbena prehrana	1,70			1,70
108 Pralnica in šivalnica	1,67		0,03	1,70
109 Zunanja trgovina	1.70			1,70
110 Počitniške kapacitete	1,70			1,70
111 Osebni avtomobili	1,70			1.70
TOZD METALURGIJA				
213 Investicijska služba	1,98		0,07	2,05
215 Skupne službe metalurgije	1,98		0,07	2,05
216 Keramika	1,52	0,90		2,42
217 Sušilnica ferosulfata	1,88		0,08	1,96
218 Žveplena kislina PIK	1,68		0,07	1,75
219 Žvepl. kislina s piritno pražarno	1,76		0,07	1,83
220 Pražarna ferosulfata	1,88		0,07	1,95
221 Žvepl. kislina iz ferosulfata	1,76		0,11	1,87
222 Cinkov prah	1,74		0,03	1,77
223 Sekundarna proizv. cinka	1,72		0,08	1,80
224 Baterijske čašice	1,96		0,11	2,07
225 Žičarna	1,72		0,07	1.79
226 Žlebarna	1,98		0,06	2,04
227 Valjarna	1,92	0,23		2,15
TOZD KEMIJA CELJE				
330 Skupne službe Kemije Celje	1,74	0,02		1,76
331 Barvila Celje	2,05			2,05
332 Soli in pigmenti	1,73			1,73
333 Litopon	1,54	0,02		1,56
334 Cinkovo belilo	1.17	0,45		1,62
335 Zaščitna sred. - modri baker	1,48			1,48
336 Rastni substrati	1,34	0,65		1,99
338 Gradbena lepila	1,37	0,49		1,86
339 Betonski elementi	1,37	0,49		1,86
340 Zašč. sred. - modra galica	1.73			1,73
TOZD KEMIJA MOZIRJE				
441 Skupne službe Kemije Moz.	1,62	0,10		1.72
442 Barve in premazi	1,46	0,38		1,84
TOZD GRAFIKA				
545 Skupne službe grafike	1,73			1,73
546 Tiskarna	1,73			1.73
547 Tiskarske plošče	1,74			1,74
548 Preparati za grafiko	1,75			1,75
549 Tiskarske barve	1,73			1.73
550 Razvoj grafike	1,74			1.74
TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA				
656 Skupne službe vzdrževanja	1,50	0,03	0,08	1,61
657 Strojno vzdrževanje	1,50	0,28	0,07	1,85
658 Elektro vzdrževanje	1,50	0,12	0,08	1,70
659 Vzdrževanje ARM	1,50	0,34	0,07	1,91
660 Gradbeno vzdrževanje	1,50	0,06	0,07	1,63
662 Energetika skupne službe	1,50		0,07	1.57
663 Kotlarna št. 1	1,50		0,06	1,56
664 Predelava PTFE	1,50	0,87		2,37
666 Plinarna	1,50		0,08	1,58
668 Transformatorske postaje	1,50		0,10	1,60
670 Galvana	1,50	0,53		2,03
672 Embalaža	-			-
673 Predelava gume	1,50	0,05		1,55
674 Predelava umetnih mat.	1,50			1,50
TOZD TRANSPORT				
775 Skupne službe transporta	1,90		0,05	1,95
776 Železniški promet	1,30	0,51		
777 Interni ostali promet	1,20	0.71		
778 Avtocisterne za kislino	1,25	0,97		
779 Nakladanje in razkladanje	1,20	0,53		
TOZD TITAN DIOKSID				
990 Glavni laboratorij	2,15			2,15
991 Skupne službe tit. dioksida	2,15			2.15
992 Investicijska služba	2,15			2,15
993 Priprava vode tit. diok.	2,15			2,15
994 Kotlarna tit. dioksida	2.15			2.15
995 Transformat. postaje tit. dioksid	2,15			2,15
996 Nevtralizacija	2 15			2,15
998 Površinska obd. tit. diok.	2.15			2.15
999 Osnovna proizv. tit. dioksida	2,15			2,15
				-
O
Gorska straža
Leta 1951 je bil pri Zavodu za spomeniško varstvo v Ljubljani ustanovljen poseben referat za varstvo narave. Na pobudo njegovega kustosa znane botaničarke dr. Angele Piskernik, je bila v letu 1952 ustanovljena gorska straža, ki naj bi bila samostojna organizacija za varstvo narave s pooblastili za pregon kršilcev. Vendar gorska straža ni nikoli dobila uradnega značaja in upravnih pooblastil. Kot tako, so jo najprej prevzeli planinci in taborniki, pozneje pa tudi lovci. Iz nje so postopoma razvili posebno dejavnost. Ta dejavnost se izraža s propagando, izobraževanjem in predvsem z lastnim vzgledom. Planince in druge obiskovalce gora navaja k spoštljivemu obnašanju do naravnih vrednot in varstva narave.
V naši Planinski sekciji smo trije gorski stražarji. V mesecu aprilu letos so opravili izpit še trije planinci. Izpit za gorskega stražarja je precej zahteven. Tečaj organi žira MDO Savinjska dolina in obsega najmanj 5 ur predavanja iz naslednje tematike:
-	splošni ekološki pojmi
-	poznavanje ustavnih določil o varstvu okolja in glavnih določil zakona o varstvu narave
TISKARSKE STORITVE Tiskarna je bila osnovana leta 1968 za preizkušanje grafičnih repromateria-lov kot so plošče, barve in preparati. Prvotna organizacijska oblika tiskarne se	
	
	
	
	
-	poznavanje zaščitnih rastlin in živalskih vrst ter režim njihove zaščite
-	poznavanje zaščitenih območij v gorskem svetu Slovenije in režim varstva v njih
-	metode delovanja gorske straže PZS.
Letos so bila predavanja na Boču, zaključni izpit pa na Kopitniku. Po opravljenem izpitu, opravlja se pismeno pred tričlansko komisijo, dobi vsak gorski stražar značko in izkaznico. Značka je zunanji znak pripadnosti gorski straži.
Drago Lamper
IZLETI V JULIJU
DOBRČA - BEGUNJŠČICA (eno in pol dnevni izlet) SKUTA - GRINTAVEC - KOČNA (trodnevni izlet)
Danes predstavljamo velikonočnico in tiso. Velikonočnica je pri nas najbolj ogrožena rastlinska vrsta, predvsem zaradi svoje lepote in redkosti.
Tisa je sorodnik naših iglavcev. Vsa je strupena. Zaradi počasne rasti je tišin les zelo trd, močan ter zelo redek.
Velikonočnica, latinsko Pulsatilla grandis,
Cveti marca in aprila na sončnih travnikih na apnencu. Raste le na Boču In okolici.
je tekom let spreminjala. Hiter razvoj TOZD-a Grafike je tudi od tiskarne zahteval drugačen pristop k obravnavanju naročil. Danes je tiskarna organizirana kot proizvodnja v TOZD Grafiki. Poleg rednega preizkušanja domačih reproma-terialov prevzema tudi storitve za Cinkarno in za ostale kupce. V tiskarni je trenutno zaposlenih 50 sodelavcev, ki opravljajo grafično oblikovanje,obdelavo sprejetih naročil, postavitev stavka, pripravo vseh vrst grafičnih filmov za nadaljno uporabo, tisk v črno beli in barvni tehniki, vso grafično dodelavo (rezanje, zgibanje, perforiranje, šivanje, itd.) V manjši meri pa opravlja tudi vezave knjig.
Tiskarna se je specializirala za tisk v barvah. V svoji kvaliteti smo pokazali solidne rezultate. V letnem planu je
Tisa,
latinsko Taxus baccata.
Grm ali drevo seže do 15 metrov višine. Najdemo Jo v Robanovem kotu.
OBISK V KUMROVCU
Na povabilo planinske sekcije Cinkarne, smo učenci planinskega krožka na osnovni šoli Veljka Vlahoviča, 25. maja odšli na spominski pohod v Kumrovec. Ogledali smo si rojstno hišo našega ljubljenega tovariša Tita, učenec Sergej Rine pa je prebral besedilo v njegov spomin. V imenu planinske sekcije Cinkarne sta učenca položila venec k spomeniku.
Iz Kumrovca smo se odpeljali v Bistrico ob Sotli. Ogledali smo si osnovno šolo, ki nosi ime Titove matere Marije Broz. Po prisrčnem sprejemu, nas je pozdravila učenka te šole, ravnatelj pa nas je seznanil s poukom in delom na celodnevni šoli.
Iz Bistrice smo odšli na Gore in grad nad Podsredo. Po ogledu gradu, ki je nekoč služil za obrambo, smo se odpravili v Trebče, kjer smo obiskali domova Titove matere in tete.
Utrujeni, a polni lepih vtisov smo se vrnili domov.
Planinski sekciji Cinkarne se za izlet in spominsko listino, ki smo jo prejeli ob zaključku poti, najlepše zahvaljujemo in želimo, da bi nas še kdaj povabili.
BZ
predviden tisk 9 milijonov razglednic,
30.000	stenskih koledarjev, več tisoč tehničnih prospektov, turističnih prospektov za Celje in okolico v skupni nakladi
50.000	kom, raznih barvnih plakatov, tehničnih katalogov vseh vrst ter raznih obrazcev.
Zadnji dve leti se v okviru tiskarne pripravlja tudi interno glasilo Cinkarnar. Kljub tehnični neopremljenosti, nemoteno izhaja, zahvaljujoč prizadevanju sodelavcev tiskarne.
Pri delu pogrešamo ustreznejše prostore, kjer bi lahko proces priprave, tiska in dodelave naročila nemoteno potekal in kjer bi bilo možno vršiti podrobnejšo kontrolo dela.
Kljub vsem ekonomskim težavam v letu 1980, pričakujemo, da bo tiskarna izpolnila svoj predviden plan.
»CINKARNAR« - Izda)« Cinkarna C«l|a, metalurško kemična Induelrlja, Cel)«. Naklada 2500 Izvodov. Val člani delovne organizacije Cinkarna In upokojenci dobivajo glasilo brezplačno. Izhaja mesečno. Ureja uredniški odbor. Glavni In odgovorni urednik: Mira Gorenšek, oblikovanje Marjan Bukovec, lektor Jelka Bombač. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnar«, Cinkarna Celje, Kidričeva 19, telefon: 21-922 Interno 230 Tisk: Tiskarna Cinkarna.
Po mnenju Sekretariata za Informirani« v Izvršnem svetu skupščine SRS je glasilo oproščeno plačevanja davka (it. 421-1/72 z dne 5. 4. 1974).