jt 133. V Gorici, v četrtek dne 21. novembra 1907. Itbajft trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek jj soboto ob 4. uri popoldne ter staue po p 081 prejem«)* ali v Gorici na dom poSiljsna: vse leto ........15 K V«...........10 » Tečaj XXXVII. PosamiCne Številke stanejo tO vin. „SOČA" ima naslednje i,zr-Klne priloge: Ob no-kio letu »Kažipot po-6oriSke*i4*W aradtS8aSskWn* ia^ .laiipot po Ijubljanl in kranjskih mestih", dalje dva trat v letu „Vozni red icleznic, parnifcov in poštni! ,teJ" ter mesečno prilogo nSlorenski Tehnik". Naročnino sprejema mpravnifitvo v Gosposki ulici swv. 1 I. naiistr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček d naroČila brez doposlane naroCnine ge ufc.o^iramo _ Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah če" tiskano 1-krat 1« v, 2-krat 1.4 v, 3-krat 12 v vsaka vrsto. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — .- Iteklarae in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za afcliio in veebinfrogksov odklanjam* vsako odgovornost »Vbb ssb narod, svobodo in napredekU~br. K Lavni, Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici 7 I. uadsb Z urednikom je mogo5> govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludno ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in" praznikih od 9. dol?, dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. HaroCntno in oglase Je plaCatl loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage reči, katero n „ spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo la upravntStvo. „VRIMOREC" izhajt neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto. 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v . naših knjigarnah in fceh-le tobakarnah: Schvvarz v Šolski ul.,Je!Iersitzv Nunski ul., f er. Lebau na tekaliSču Jos. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici,!. Matiussi v ulici Formioa, I. Hovanski —ˇ-Korenski-aUd-fifc-M-r-T^^ na trgu della Caserma. — Tatofon it. 83. T »Slogi" vse wmi Sloga! Kako lepa beseda! Sloga, složno, vse prijateljsko, vse sporazumno, vse dobro, ne. najboljše. Klerikalci radi povdarjajo slogo in radi govore o svoji »Slogi*. Ali kaka raz-iika med slogo in »Slogo". Ker pa klerikalci povfšodi sleparijo, zamenjavajo radi »Slogo" s slogo, da bi tako prikrili neslogo v »Slogi". V »Slogi* sta dve stroji in sloga poka. Da se zakrpa razpoklina, ki se nevarno Jiri, treba shoda zaupniku?, kjer se izvoli izvrševala! odbor in vodstvo stranke. \r zaupnikih, r kvrševalnem odboru in vodstvu stranke naj se zrcali ljudska volja. Tako pravi odbor tSSogea v »Gorici" li). t. m., kjer sklicuje a ponedeljek 25. t. m. hod zaupnikov. Glejte, čisto po uzorcu naprednjakov. Ali ko je napredna stranka sklicevala svoje zaupnike, ko se je reorganizovala, kakšen hrup je bil v klerikalnem taborju, iz katerega so se norca delali z zaupniki, z izvrševalnim odborom itd. Kar naprednjaki naredijo, naredijo vendarle tako prav, da jih kasneje posnemajo celo tako mogočni in visoki gospodje klerikalci. — Oklic v »Gorici" je res imeniteu. Ker pa se začenja pri klerikalcih vsaka reč z lažjo, je tudi na čelu oklica »Sloge" pristna laž. Pravijo, da novi stanovski in pelitiški organizmi v klerikalni stranki so izrastli naravnost iz ljudstva. Potreba časa jih je rodila. Navaja »Kmečke zveze", »Slovensko krščansko socialno zvezo" in društvo »krščansko mislečih" učiteljev. Potem meni oklic, da ti novi organizmi, ki slonijo seveda na verski podlagi, so si zamislili neko vzajemnost, ker jih družijo enake ideje in skrb za blagor in napredek slovenskega naroda. To vse se sliši jako lepo, ali kako je dejansko s temi »organizmi". O kmečkih zvezah so* sanjali klerikalci, da bodo strašna močna vez. Pa so se kruto varali. Nekaj klerikalnih backov je v teli zvezah, razsodnih kmetov nič. Na shode »Kmečkih zvez" prihaja bore malo kmečkega ljudstva, Se med temi je dosti radovednežev. Ali če jih pride 40, pišejo 200; če se jih »Gor. Tiskarna* A. Gabrfčck (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. vpiše v »Kmečko zvezo" 10 ali 15, pišejo, da se jih je vpisalo »lepo število". Čelo v krajih, kjer je klerikalna stranka največ upala na uspeh s svojo »Kmečko zvezo*, ni dosegla zaželjenega. Lahko se reče, da je napravila klerikalna stranka na Goriškem s svojimi »Kmečkimi zvezami" fiasko. »Slovenska krščansko socialna zveza" je tudi nov »organizem". Par društvec in par nuncev skače po tej »zvezi" — drugega ni nič. Pač, nekaj se silijo tudi s predavanji, pa ne gre prav po volji. — »Društvo krščansko mislečih u či telj e v" je tudi »organizem, ki je vz-rastel naravnost iz ljudstva". Organizem, da se ga Bog usmili! Niti toliko ni učiteljev, da bi bili izbrali iz njih odbor; so morali voliti gg. nunce. Pravijo, da šteje to društvo menda 80 članov, &h ti so: gg. nunci in le par »krščansko mislečih". Pa Še ti neznatni organizmi, ki slonijo na verski podlagi, ki so vzrastli naravnost iz ljudstva, se ne vjemajo med seboj, marveč so si le zamislili neko vzajemnost, katera naj bi se skrpala za trdno na shodu zaupnikov v hiši št. 32. v Gorici na Verdijevem TekaliŠČu, v hiši, katero so proglasili za neslovensko. Na tem shodu naj se imenuje „v r-hovno vodstvo v določenih rokah" in pa »neko skupno vodstvo" krneč-, kih zvez. Sestavili so pravilnik narodnega vodstva. Ljudstvo samo naj se vlada, pravijo, vodstvo naroda naj leži v vseh organizmih, vrhovno vodstvo pa v določenih rokah. Torej nekaj šarž mislijo še oddati, kdor jih hoče sprejeti — ali za vrhovno vodstvo so že tu »določene roke". Pravo sleparijo mislijo napraviti s svojimi privrženci. »Določene roke" bodo komandirale, ali reklo se bo: ljudstvo se samo vlada! Tiste »določene roke" pa se rujejo sedaj med seboj ter so napravile iz »Sloge" še večjo neslogo nego je bila v zadnjih časih med »Slogaši". Na shod pridejo znani ljudje, katere naženejo nunci v Gorico; polno nuncev bo, govorili bodo pa goriški klerikalni dohtarji in nunci. Oznanjali bodo slogo; in kdor zmaga, pa zmaga. Shod ima biti samo slepilo ljudij in nič drugega. Vse, kar kuhajo v Gorici, mora odobriti tak shod, kakoršen bo 25. t. m. O ljudski volji na njem ne bo ne duha ne sluha, ljudskih želja se ne bo nič vpoštevalo, marveč klerikalni vodje se hočejo dati le z nova proglasiti za »ljubljene voditelje" v drugi organizačni obliki, katero so posneli po napred-i) jakih. Pride nekaj znanih — ves bolj ši del kmetskega ljudstva pa ostane daleč proč kakor prej in slej tako tudi 25. t m. od »zve-zarskih" farbarjev tako, da bo v »združenih organizmih" vse še bolj narazen nego je sedaj v »Slogi". DOPISI. Iz tolminskega okraja. Za pogorele« nt Ponikvah so darovali in so naravnost pomož. odboru došli sledeči zneski: Prečastiti knezonadškofijski ordinarjat v Gorici poslal..........K 100i'25 Isti še............ G. Josip Kosec, Kamnje .... Vikarijski urad v Brestovici . . . G. Josip Shejbal, vikar v Borjaui Luka Dugar v Gorici..... Andrej Pičulin iz Idrije ob Bači Andrej Matejurc v Ljubnu . . . Bajt v Cerknem........ Ivan Kuštrin, župan v Rakovcu . Župnija Bukovo........ Gosp. Ivan Lapanja, dež poslanec i t. d. v Kobaridu..... katere so darovali sledeči gg. A. Nardini v Gorici...... K 10— Zbrani gospodje dne 15, avgusta v Kobaridu..........9 15— G. Medvež, kurat v Trenti ...» 10 — Obč. Breginj..........„ 12-— Jakop Ivančič iz Selca h. Št. O pri Libušnjem..........» 10"— Lukč v Borjani ... •.....„ 1 - Duhovnija Libušnje.......» 10 — Duhovnija Kamno........» 12-— Vas Smast..........» 1140 Izaija Božič, vikar na Kamnem . . „ 10*— 511 14 — 10 — 3336 5-— 20-— *10'— 20-— 10 — 14'- 121-40 Janez Leben, vikar na LibuŠnjem . „ 10*— Josin Ferfolja, vikar na Trnovem . „ 5--~ Valentin Knavs, vikar v Logeh . . „ 5>—. Nadalje so došli še sledeči darovi: Županstvo v Kobaridu ...... K 45-— Županstvo Idersko....... 85._ Župni urad sv. Anton pri Kopru . „ U«—. Županstvo Breginj.......B 7x*89 Županstvo v Volčah ......... 50-— Vsem darovalcem se v imenu nesrečnih pogorelcev, ki se nahajajo v skrajni bedi in stiski, najsrčneje zahvaljre ter se ponovno obrača s prošnjo do vseh dobrosrčnih Jjudij, naj se blagovole spomniti s kakim darom teh nesrečnikov! Pomožni odbor. Iz komenskega okraja. KoiJJSfllaia, 19. nov. (Kaj premore klerikalizem!) — »Ni vse zlato, kar se sveti", tako tudi pri nas ni vse tako v redu, kakor si misli marsikdo. Tu imamo bralno in pevsko društvo, katero do sedaj vspeva dokaj dobro. Da bi pa to društvo ne zaostajalo za drugimi, zato je uložilo prošnjo na tuk. starešinstvo, naj bi isto prispevalo kak znesek za ljudsko knjižnico, kajti društvo nima toliko denarja v zalogi, da bi si lahko samo nabavilo knjige. Dr. Josip Abram je zapustil v svoji oporoki naši občini 2000 K, za kar smo'mu jako hvaležni in nam ostane vedno v dobrem spominu. Ta svota se ima vporabiti pa edino za dobrodelne n'amene. S tem denarjem si misli naše starešinstvo nabaviti nove orgije 1 V cerkvi pa imamo že orgije, ali da povem po pravici staro šare od harmonija, kateri je prepuščen prahu, ker nimamo organista. Toda vrnimo se raje k naši prošnji, katera je prišla na dnevni red v seji preteklega meseca. Dragi čitatelj bode gotovo mislil, da se je ista rešila ugodno V In res, dobili smo — figo! Stvar pa ni bila postavno rešena, zato je prišla v sejo drugič, tretjič in četrtič. Seveda bi nam že dovolili par sto kro-nic, ako bi ne vladal med starešinstvom oni duh, kateri ugonablja naš narod. Klerikalizem postaja pri nas tako pameten, da bode slišal Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: = ALEXANDRB DUMAS. = (Dalje.) Nikdar! ponovi Porthos. Nekaj ljudi se je zganilo. — Samo trenutek, Monseigneur, pravi Athos; dve besedi. In približal se je princu, se sklonil k njemu ter mu tiho zašepetal nekaj na uho. — Kakor želite, grof, odvrne princ. Preveč sem vam hvaležen, da bi vam odbil vašo prvo prošnjo. Odidite, gospodje, pravi nato svojim spremljevalcem. Gospoda d'Artagnan in du Vallon, prosta sta. Povelje se je takoj izvršilo, in d'Artagnan in Porthos sta stala sredi radovedne množice. — Sedaj pa, d' Herblav, pravi Athos, stopite s konja in pridite sem. Aramis je stopil na tla ter se približal Porthosu, doSim je Athos stopil k d' Artagnanu. Tako so stali vst štirje skupaj. .— Prijatelj, pravi Athos, ali še obžalujete, da n»ste prelili naše krvi ? — Ne, odvrne d' Artagnan, obžalujem samo, da 8i stojimo drug drugemu nasproti, mi, ki smo bili vedno tako tesno združeni; obžalujem, da smo se srečali v dveh nasprotnih taborih. Ah, ničesar več ne dosežemo. — O, moj Bog, pravi Porthos, pri kraju je vse! ~- Torej bodita naša, se oglasi Aramis. — Tiho, d!Erblay, odvrne Athos, ljudem, ka-koršna sta ta dva gospoda, se ne stavijo taki predlogi. Če sta pristopila na Mazarinovo stran, ju je silila k temu njuna vest, kakor je silila naju na stran princev. -- Za sedaj smo torej še sovražniki, pravi Porthos; vraga! kdo bi si bil mislil! D' Artagnan ni rekel nič, samo vzdihnil je. Athos ju je gledal ter vzel njune roke v svoje. -— Gospoda, pravi, stvar je resna, in srce me boli, kakor da sta mi ga prebodla skozi in skozi. Da, ločeni smo, to je tista velika, žalostna resnica, toda nismo si še napovedali boja; morda bi se lahko sporazumeli, potrebno bi bilo, da se na kakem sestanku odkrito pogovorimo. — Jaz sem takoj zato, pravi Aramis. — Jaz sprejmem, pravi d' Artagnan ponosno. Porthos skloni glavo, v znamenje, da se strinja s tem. — Izberimo si torej kraj za sestanek, nadaljuje Athos, ki bo vsem na rokah, in uredimo pri tem poslednjem sestanku svoje medsebojno razmerje in način, kako se imamo vesti drug proti drugemu. — Prav, odvrnejo ostali trije. — Torej se strinjate z mano ? — Popolnoma. — Torej — glede kraja? —- Morda na trgu Kovale ? vpraša d' Artagnan. — V Parizu? — Da. Athos in Aramis se spogledata, Aramis pokima pritrjevalno z glavo. — Trg Kovale, prav! pravi Athos. — In kdaj ? — Jutri zvečer, če vam je drago. — Boste do takrat nazaj ? — Da. — Ob kateri uri ? — Ob desetih zvečer; vam je to prav ? — Da, meni je prav. — Tu se odloči mir ali pa vojna, pravi Athos; toda naša čast, prijatelji, ta ostane nedotaknjena. —. O, vzdihne d'Artagnan, naša vojaška čast je izgubljena. — D' Artagnan, odvrne Athos resno, zagotavljam vas, da me boli, da mislite na to, dočim mislim jaz samo na jedno, da sva dvignila meče drug proti drugemu. Da, nadaljuje Athos ter zmaja bolestno z glavo, v prav ste povedali, nesreča je prišla nad nas. Pojdiva, Aramis. — In midva, Porthos, pravi d' Artagnan, se vrniva v svojo sramoto h kardinalu. — In povejta mu pred vsem, zakiiče neki glas, da nisem še prestar za delo. D'Artagnan je spoznal Rochefortov glas. — Ali morem kaj storiti za vaju, gospoda? se oglasi princ. — Pričati, da sva storila vse, kar sva mogla, mi-lostljivi gospod,4 (Dalje pride.) kmalu travo rasti. Vsa čast pa napredni manj- • širni, katera ve razločevati pravo od slabega, i Prišel je odločilen trenutek t. j. 10. t. m. Ne briga nas to, se je li sejalo ta dan pšenico aH ljuliko, samo to, kar se tiče naše proSnje. V tej seji seje odloČilo tudi 1000 K za orgije. Za tem se oglasi gosp. Jazbec in I pravi, naj se enkrat to prošnjo reši tako ali S tako. V to predlaga gosp. Abram 300 E, če I drugače ne, vsaj 200 K. Za njim prevzame besedo tajnik, kateri pravi, da je za knjižnico tudi gospod nune in da to on sam prevzame v svojo oskrbo I Sedaj pa še nekaj 1 Gosp. kurat predlaga, naj se ustanovi za to poseben odbor za nabavo in presojevanje knjig, da bi ne prišle vmes tudi kake pohujšljive knjige, katere bi -ljudstvo pohnjšalo,ne pa izobraževalo i Knjige naj bodo Mohorjeve J V ta odbor predlaga razen sebe tudi tajnika. Kakor rečeno — tako ] storjeno! Stvar se vzame na zapisnik in se j sklep razglasi skozi 14 dni. Pardonl Enega uda naj bi si izvolilo društvo! Oglejmo si pa sedaj, kakošna bi bila ta knjižnica! Tako knjižnico ima sedaj Kobjeglava skupno s Štanjelom, katera pa spi že dolgo časa spanje pravičnega. Tuše sploh ne izposojuje več knjig. I Če to dobro premislimo, vidimo 1. Slovenci pač nimamo tako pohujšljivih knjig, da bi jih ne smelo citati priprosto ljudstvo! Mohorjeve knjige ima tako in tako že vsaka hiša. 2. Ako bi bila knjižnica v farovžu, bi se ljudstvo nekako ženiralo tja po nje. Nekoliko časa bi to delovalo, potem pa zaspalo ; kuraega bi si pa osvojila knjige. Nadalje vprašam: 1. Ali sme starešinstvo uporabiti denar za orgije, katere bi bile v cerkvi samo za luksus ? Organista tako ni! Za to pa, kar rabijo, ostanejo lahko stare. Denar je odločen za občinski blagor, ne pa za cerkev, katera je samostojna! O tem se Še pogledamo! — 2. Ali sme govoriti pri sejah tajnik in drugo osobje ? — 3. Ali je znano o tem kaj pristojni oblasti? Konec. Društvo je prosilo za podporo knjižnice, podpora se je pa dovolila farovški knjižnici. Društvo je bilo potem le z,a štafažo, . ker bi imelo samo 1 glas, t. j. toliko, kakor nič. Stvar se seveda zavrne! Ta knjižnica naj si pa dobi pri c. kr, namestništvu svoja pravila, kajti brez istih ne sme obstojati! To so oni sadovi klerikalne bande, katera nam je že mnogo koristila z novim volilnim redom, z vprašanjem srednjega šolstva itd. Le tako naprej ! Podpirajmo jo! Toliko za danes, prihodnjič kaj več o tem! Potipali bodemo tudi drngod, saj vemo, kje vas čevelj žuli. Domačin. mrzli dnevi in ledeno mrzle noči to je že tako v naravi in pol ljudi je prehlajenih. Toda vsled tega ni treba obupati. Fayove pristne So-denske mineralne ^pastile sčistijo dihala popolnoma. Že po zavžitjn nekoliko teb. pastil se bolečina olajša, in ako se jih redno vživa — seveda če ni bolezen že razvita — popolnoma odpravi Sploh pastile v vsakem slučaju le koristijo. Fay-ove pristne Sodenske mineralne pastile se dobo po vseh lekarnah, mirodilnicah in v trgovinah z mineralnimi vodami. vno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: Gnatzert, Dunaj XII, Beignoferstr. 6. Domače vesti. Sili PflSllBCI Streklja v Eihembergu v nedeljo je vspel izvrstno. Udeležnikov je bilo okoli 300. Govor poslanca so poslušali vsi z zanimanjem. Več prihodnjič. Slffll kOSl. — V Vrbpolju je umrla gospa'Ivana Trčelj, rojena Uršič. Razža-loščenim ostalim naše sožalje! ŽtpUStfO f Mino je določilo v svoji zadnji seji 20 K ^Pevskemu in glasbenemu društva" ter 50 K družbi sv. Cirila in Metoda. Hvala iskrena 1 Za drulbo sv, Cirili In Metoda je skupil pri jprodaji škatljice žveplenk med vožnjo iz Tolmina v Gorico g. An dr. H fige 1 K 1.10. J Hvala! V KOIIU bode v nedeljo 24. t. m. ob 2V, uri popoldne v gostilni „Vinarskega društva" občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za celi sodni okraj komenski. Ker je namen to podružnico na novo okrepiti, pričakuje se od razumnikov z vso gotovostjo največje udeležbe iz vseh občin sodnega okraja, i Ni realki še vedno ni miru. Sedaj vre n ekBJ v 6. razredu, kjer so dijaki izostali od j poduka 2 ure pri nekem profesorju, ki postopa j z dijaki preveč kruto. —' Če bi bil ravnatelj na mestu, bi bilo že zdavnaj konec večne napetosti med profesorji in dijaki 1 Pozor, mlftdi Slovenci t — Mladega Slovenca, ki ima potrebno izobrazbo, najbolje kako trgovsko šolo, ter obvlada tudi nemški in italijanski jezik, bi rad spravil v neko veliko banko. Ponuja se taka prilika. — Reflektantje naj se obrnejo na me. A. Gabršček. | Blede razmer na tukajšnji realki je stavil po-1 slanec Štrekelj s tovariši Še dve interpe- j lacjji, in sicer glede klasificiranja neke naloge, kakor v „Soči" opisano, ter glede enostranske preiskave radi znanih dogodkov; zahteva se novo vsestransko preiskavo, v kateri naj se zasliši profesorje,dijakeia popotrebi sta--riše in skrbnike dijakov. Radi neznosnih razmer, ki vladajo na tukajšnji višji realki, je stavil poslanec Marani v torek interpelacijo na naučnega ministra. Izid Izpitov učiteljska usposobljenosti zi slov. ljudska iolo V Kopru. — Izpit so napravili naslednji gg. Anton Fakin, Franc Ferjančič, Albert Poljšak, Ivan Samec (nemščina in italijanščina kot predmet), Viljem TomažiČ (nemščina kot predmet.) Klerikalni uredniki pod zaščito oblasti. - »Slovenec" ima tožbo zaradi'častikraje, a zdaj j e urednik izginil, da mu ne bodo mogli vročiti tožbe. Vkljub temu. pa je še vedno — odgovorni urednik. Oblast vd to, a se ne gane. V Gorici smo tožili radi častikraje nPrimorski List". V uvodni preiskavi ni bilo mogoče dognati, kdo urejuje ta pobožni list. Odgovorni urednik Bajt je izjavil, da se za list sploh nič ne briga, on mora šivati pa orgljati. Dr. Pavlica je junaški utajil sodelovanje. — In Bajt je še vedno odgovorni urednik! Državno pravdništvo : se ni zganilo! — Tak Švindi dopuščajo oblasti ! klerikalcem. | Novi poljedelski mliitter in kmet. - Novi j poljedelski minister katoliški mož Ebenhoch j je razvijal svoj program v seji poslanske zbornice 19. t. m. Neprijetno mora zadeti vsakega kmetovalca to, da je povdarjal najprvo svojo skrb za nemškega kmeta, ki tvori temelj nemškega prebivalstva v Avstriji; potem šele pravi, da jednako bo skrbel tudi za druge kmete v državi. Kako je to mogoče: skrbeti jednako za druge, ako so mu pri srcu najprvo nemški kmetje. Vsakdo pač razume jed-nakost popolnoma drugače. Če bi imel novi poljedelski minister v srcu res skrb za vse kmete, za procvit kmetijstva na sploh, potem bi bil povdarjal svojo skrb za kmečki stan sploh. Ali tako je postavil na prvo mesto nemškega kmeta, potem počasi še le pridejo drugi na vrsto; slovenski kmet najbrže zadnji. Taka lepa skrb za našega kmeta se obeta pod novim poljedelskim ministrom, kije pa svet, katoliški mož! Ravnal bo s slovenskimi kmeti najbrže tako, kakor ravna Lueger s Cehi na Dunaju, katerim prav on noče dovoliti niti jedne Češke šole, dasi je Čehov na Dunaju na tisoče in tisoče. In taki možje igrajo glavno ulogo na katoliških shodih, in s taMmi možmi se bratijo slovenski klerikalci. Prošnji. — »Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici" priredi v nedeljo dne 8. decembra t. 1. veselico s petjem, godbo in srečkanjem na vrednostne dobitke v dvorani pri »zlatem jelenu". Odbor se obrača tem potom do vseh onih, ki so prijatelji našega slovenskega delavstva z uljudno prošnjo, da priskočijo na pomoč s tem, da podarijo društvu kak dar ali pa vsaj nakupijo nekaj srečk, ki jih bo ponujal naš društveni obhodnik. Imena vseh blagih darovateljev se objavijo v „Soči". Vsake srečka stane 20 vin. Dobitkov bode čez 20 v vrednosti od 5 do 20 kron. Z ozirom na to, da je čisti dobiček namenjen v blag namen, se odbor nadeja, da se ne bo nikdo branil, po svojih močeh pripomoči društvu do kar najugodnejšega uspeha veselice. Boj preti alkoholizmu In »germanski zija". — Na Dunaju se je vršil velik katoliški shod. Na zborovanju se je govorilo tudi o boju proti alkoholu, o škodljivosti pijančevanja itd. Ali vse te lepe nakane jim je podrl sam dr. Lueger, dunajski župan, ki je povabil v nedeljo zborovalce na večerjo z besedami«. »Število jedi je omejeno, pijača pa je neomejena, Voščim Vam dober tek in Če hočete še germansko žejo". Ta germanska žeja je pa znano strašno velika. Ko začno piti, j kar ne morejo nehati. Tako velika je ger- | manska žeja, da slovi po celem svetu.. In tako žejo je voščil župan dunajski svojim zbo- rovalcem, med katerimi so bili tudi slovenski klerikalni poglavarji, zborovalcem, ki so se imeli zavzemati za boj proti alkoholu. Stara reč je, da protialkoholna zborovanja skonča- vajo s pijanostjo. Tudi na Dunaju so se ga najbrže pošteno nasekali. Ni vraga, saj je na- I ročil Lueger letos — vipavca! I Taki so protialkoholiki v praksi. V CerkROB so se vršile pred par dnevi občinske volitve. Naprednjaki se teh volitev I niso udeležili, ne morda zategadel, ker bi ne j upali vsaj na tako zmago, kakor doslej, marveč po resnem preudarku glede na polo-I Jaj v občini ter gledd na posledice, katere ' morajo imeti volitve, ki so vrgle na površje le klerikalne kandidate. Toliko na znanje javnosti, da ne bo napačno sodila izida volitev, kakoršen je bil dosti jasno napovedan že v več dopisih iz Oerkna v »Soči". Napredni živelj na Cerkljanskem je močan ter se še ojačuje, da mu klerikalni živelj končno popolnoma podleže. Veselici V Ajdovščini, — Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda za Ajdovščino in okolico priredi 24. t. m. v dvorani g. Fr, Bratina veselico z zanimivim vsporedom. Mešan zbor bo pel tudi zbor meščanov iz »Prodane neveste". Igrali bodo igro »Ženski jok". Pričakovati je najobilnejše udeležbe. Pričetek ob 7'/» zvečer. Nigle Mirti je umrl 57 letni krčmar in posestnik v Štanjelu, L. Švagelj. Ob 32. 12 se je hotel peljati iz Gorice domov. Ko je stopil v vlak, se je zgrudil ter umrl. Zabavni večer, kateri je priredila slovanska mladina v soboto v prostorih Goriške Čitalnice, je vspel kljub šibki reklami docela povoljno. ~ Tu se je ponudila našemu občinstvu prilika naslajati se ob ljubkih, sladkih pesmicah, katere so mlada grla z globokim razumevanjem skladateljev nepresežno dobro izpela. — Omeniti moram pri tej priliki posebno svetovno znani sekstet iz Smetanove »Prodane neveste," katerega izvajanju je sledilo občinstvo z napeto pazljivostjo. Videlo se je, da so pevci razumeli genijalnega skladatelja in da znajo kljub vsem težkočam izraziti čuvstva, ki so razlita po tem nebeško-melodijoznem sekstetu. — Isto tako se je duhoviti Murnikov »Napoleonov samovar" izigral z vso lahkoto in dovršenostjo. — Vobče rečeno, ta večer: je nudil občinstvi obilo vžitka, izvajajočim močem pa je doprinesel obči aplavz in priznanje. Nadejamo se, da nas bo slovenska mladež še večkrat iznenadila z enakimi prireditvami. X. Po Čffllčai) stezajo klerikalci svoje kremplje. »Prismojenec" od 14. t. m. je zdihoval, da v Črničah ni župana ter da ga hoče imeti, seveda bi rad le kakega svojega privrženca. Črničanje naj se varujejo klerikalnih nakan ter naj izberejo za župana moža, ki bo vreden naslednik blagopokojnemu Kosovelu. — V Črniče sili še vedno tudi tisti učitelj Likar, ki je začel sedaj »katoliško misliti", poprej i pa je bil Darvinec I Ponovno dobivamo iz Čr- l nič glasove, da ta človek ne sme v Črniče; j stariši bi k njemu ne pošiljali svojih otrok. Brez sredstev. — Mestna policija je prijela nekega 27 letnega Tomaža Schledererja I iz Bavarske, ki je brez dela in brez sredstev. | Pravi, da že 10 let roma okoli peš po Ev- | ropi. — L Obesil 81 jO v Terzu v Furlaniji 52-letni I* Iv. Pilutti iz Italije, ki je bival v Terzu kake 2 leti. Pravijo, da bi bil to storil radi žensk. Mlad tatic. — Neki 14-letni smrkovec J G. Cunciat krade po mestu kot sraka. Sedaj ko postaja mrzlo, niso varni pred njim zlasti j čevlji. Ukradel jih je že več. Policija ima tička i že v rokah. i V Gradišču ob Soči so bile pred kratkim I občinske volitve, ki so skončale tako, kakor je bilo že naprej povedano v »Soči", namreč s porazom klerikalne stranke. Laška klerikalna stranka je gospodarila presneto slabo ter pustila občini polno dolgov. Vprašanje pa je, če bo novi občinski zastop kos svoji nalogi. Nego Si jO Zlomil 45-letni Anton Jug iz I Solkana. Zadel je močno v hišin prag ter pri I tem ponesrečil. Važno. — Opozarjamo si. občinstvo na današnji oglas tvrdke Samuel Heckscher senr. v Hamburgu. Trgovsko»obrtno in gospodarske vesti, Ne v Ameriko! New-York, 8. novembra. Finančna kriza je pri nas v Zjedinjenih državah postala zelo občutna. Gotovega denarja ni nikjer dobiti. Ljudje, kateri imajo hranjene denarje v dobrih narodnih bankah ne dobe novcev, razven malih vsotic, kar je pa nad 100 dolarjev, morajo odpovedati na GO dni. Trgovske banke plačujejo le s čeki. p0 Wall Street ponujajo ta teden za 1000 dolarjev 1020 dolarjev v dobrih čekih. Kdor ima gotov denar, ga tišči in ne izda več nego kar najhuje potrebuje. Največje banke in trustne družbe tišče denar in ga še iščejo-zvezno vlado prosijo, da bi jim tiskala pa-pirn ati denar, v koliko bodo te prošnje ušli-šafte, se še ne ve. Ne\vyorški Clearing House bode izdajal certifikate namesto gotovega denarja ; temu sledi Clearin House v Chicagi in drugod. Vsled pomanjkanja gotovega denarja so pa prisiljena velika podjetja zapreti svoje tovarne, kakor AVeMsn^Vause pri Pittsburgu, Pa,; v državi Milani baje postava nad 10.000 delavcev; enako hudo je na zapadu, a to le vsled pomanjkanja gotovega denarja, Tovarnarji ne morejo delavcev plačevati v gotovini, s čeki jim ni nič pomagano, ker ga redko kdo ali nihče ne menja. Železnice so iz ravno tega vzroka odslovile na tisoče delavcev in vsi parniki, ki vozijo v Evropo, so prenapolnjeni, ljudje beže domu. Komur je blagor naših rojakov pri srcu, naj nikogar ne vabi sedaj v Zjedinjene države. Častito duhovščino, učitelje in slovensko časopisje prosim, da opozore naš dobri narod na težave pri nas in naj mu prigovarjajo, da se ne izseli to zimo v Zjedinjene države, ker ne obeta ne dela ne jela. Ker mi je vedno pri srcu naš dobri narod in poznam razmere predobro, zato apc-Jujem na slovensko inteligenco, da svari pred izseljevanjem v Zjedinjene države, dokler m razmere ne izboljšajo. Frank Sakser. Denarna svetovna kriza. — Poroeiia iz Amerike o posledicah denarne krize so grozna. Nešteto velikih tovaren, delniških družb, cvetočih trgovskih podjetij je šlo v zrak. Ljudje, ki so imeli svoje prihranke v bankah, v del- { nicah in drugačnih papirjih, so čez noč siro j maki. Samomori sledijo drug za drugim vsak dan. Tudi slavni Underwood, učenjak in izumitelj, se je ustrelil, ker je zgubil vse premoženje. V ponedeljek pa je prinesel kabel v Evropo pomirljivo vest, vsled katere angleška banka še ni povišala obrestne mere na 8%. Vlada je namreč sklenila, izdati za 150 milijonov dolarjev (744 milijonov kron) državnih bondov. En del jih je Že prevzela francoska državna banka*. — Zasebni milijonarji in mi-ljardarji so s tem sklepom pomirjeni, zaupanje je bolj utrjeno — in zdaj utegnejo odpreti svoje zaklade ter dati jih na razpolago • javnosti, ki uživa njihovo zaupanje. Predsednik R o o s \v e 11 se je še posebe obrnil do boga- i tašev ter jih zagotovil, da bo vlada varovala njihove koristi. j Toda še dolgo časa poteče, predno na- ! stopijo bolj normalni odnošaji. Amerikanci posegajo v evropske blagajne ter ponujajo za denar tudi po 10% in Še več, da ga le do- j bijo. — Ker pa se morajo evropske banke j kolikor mogoče upirati odtoku denarja v Ame- j riko, bo obrestna mera še precej dolgo časa j nerazmerno visoka, cirkulacija omejena, kre- j diti skrčeni. — Zato smo imeli tudi te dni v rokah tajno okrožnico od merodajne strani: ne dovoljevati novih kreditov, ako niso neobhodno potrebni, zlasti pa ne tedaj, ako de- j narni zavod nima dovolj lastnih sredstev. Sladkor. —- Ruski tovarnarji sladkorja j so sklenili izvoziti iz Rusije dva "milijona j pudov sladkorja. Tako bi se znižale cene sladkorju. i PO ROVl Vinski postavi, ki stopi že 1. decembra t. 1. v veljavo, mora imeti vsak, kdor v svrho prodaje vino prideluje ali pa kdor z vinom trži, torej tudi vsak vinogradnik, vinski trgovec ali gostilničar, v prostorih, j kjer vino prodaja ali kjer ga spravlja, torej v kleteh, gostilniških sobah itd. na vidnem j mestu nabit ponatis paragrafov 2. do 14. j imenovane postave. I Premestitev skladliča za brzotozno blago na k> 1 lOdvoru Trst C. kr, drl tel. - Dne 1 decembra 1 1907. se bo na osebnem kolodvoru postaje 1 TrBt c. kr. drž. Žel. proti mestu ležeče skla- j Mokro n Glavfto 7A w. m 6utz >0» za brzovozno blago kakor tako opustilo zijev j, zflto del na morski strani ležečega skladi L w sprejemanje tovarnega blaga, kakor UdiSče za sprejemanje in oddajo brzovoz-L» blaga uporabljal; pri tem se bo blagaj-L za sprejem in oddajo brzovoznega blaga Lestila v poslopju, ki je novemu skladišču brzovozno blago prizidano. Razstava živlat In sidja, .* Belemflradu- — Lsko gospodarsko" društvo^rfi-SJa všafid^TOTb X dan 12. novembra razstavo živine in sadja Igejemgradu. Razstavo je otvoril kralj Peter. letava je mnogo lepša in raznovrstnejša od CejiojJb. T Trgovinska ftanailja i Bolgariji. -*- -fieigar- Ljbu sobranju bo v kratkem predložen za-Lski načrt o ustanovljenju trgovinske gim-Ljje? in za to se bo od sobranja zahtevalo Cedit 250,000 dinarjev. Ako vsprejme so-Lujje ta načrt, kar je skoraj gotovo, tedaj prva trgovinska gimnazija ustanovi v fcrgasu. Zliti ll srebro I Aairlll. — Pro&U teden L ni izvozilo iz Amerike zlata. Izvozilo pa i 880.000 dolarjev v srebru. Zlata se je vozilo 7,273.000, srebra 70.000 dolarjev. Politični pregled. Poslanska zbsralca. — Med dosiimi vlagali se nahaja vladna predloga »lede vstano-r/.ve avstrijskega vojaškega zbora. Zbornica je Ualjevala nujni predlog glede odredb proti jirriiuji živil. — Agrarni poslanci, med njimi rine A u e r s p e r g, so zavrnili trditev, djt |'$ kmetovalci krivi na visokih cenah Živežu. Isti je tudi odločno protestiral proti temu, is se uigrava kmetski stan proti veleposestvu. [Minister dr. Ebenhocb je razvijal svoj rogrRin in poudaril tesno vez med kinetij-\wm in industrijo ter izjavil, da bi smatral a nesrečo, ako bi interesi teh obeh produktih strok prišli do takega protislovja, da :j postala edinost nemožna. On smatra ga •rojo osebno častno dolžnost, potegovati se z redstvi v prid poljedelstva in zlasti ':pui«kega kmetskega stanu, ki tvori po-iiajio avstrijskega nemštva; z isto vestnostjo a skrbnostjo pa da hoče pospeševati in bra-;iiti koietovalstvo cele države. Minister je do-jtizoval, da ne bi svobodno uvažanje preko-|aorskeg& mesa — ne glede na pomisleke eterinarsko-zdravniške narave — nikakor ne .povzročilo znižanja cen za živino. Izjavil je, j it stori vse, pa se d igne konsum mesa, in \:% hoče vplivati na znižanje cen mesa. Mini-;er se je odločno izrazil proti prepovedi, naj .•« m uvaža mesa iz Ruskega, ker ta odredba ia bi bila katastrofa za domače kmetovalstvo. Posl. B r e i t e r je protestiral prosi :ameravanemu vstopu bivšega predsednika joljskega kluba Abrahamovicza v ministerstvo, ;eš tla isti ne more veljati za zaupnika po-ijikega naroda. Isti da je sraatran sovražnikom svobode in narodne enakopravnosti. U m ililStirstU? — Poroča se, da naprava Ueck ustanoviti posebno ministerstvo :j javna dela. Vodstvo bi bilo poverjeno po-•sneu Kaftanu. Delavsko ministerstvo Gess-:anovo bi bilo le bolj socialnopolitiškega ~r.čaj«. V hnatski-ogrskim državnem zboru delajo Hr-wje obstrukcijo. Da jo opuste, zahtevajo od-% bana llakodeava in da se zakon o slnž-^ai i>ragmatiki železničarjev ne sm" uveljaviti. Hrvatom branijo podpredsedniki govoriti •••"vatsko, samo predsednik Justh je drugačega snenja. P68UB8C $1 StraiSkjf je prijavil dr. K r a-®aiy svoj izstop iz mladočeSkega klubs. Poslanci Milki Manili In tovariši so vložili ? seji poslanske zbornice 10. t. m. interpe-W]o na pravosodnega ministra v zadevi are-^ije bivšega črnogorskega ministrskega prednika Rad o vi ca, Interpelantje naglasi«, da je preiskava in preiskovalni zapor fidovica v direktnem nasprotstvu z zakonom * da izvira kazensko postopanje zgolj iz poučnih motivov. Poslanci zahtevajo, "naj se Jri eventuvalnem izročilnem postopanju stro-lf' varujejo zakoniti predpisi, pred vsem da 1 najstrožje varuje neodvisnost sodnikov. ter oživotvorenje slov. srednjih šol na Štajerskem, Koroškem in Primorskem ter alov. vseučilišče v Ljubljani. Posl, Hraskv je svetoval, naj jugoslovanski klub spravi te zahteve pred parlament. Navzoči poslanci iz jugos). kluba so obljubili to storiti. Narodna delavska organizacija v Trstu priredi jutri v društvenih prostorih predavanje. Predaval bo dr. Just Pertot o predmetu: N -.ša hwrta*iuživila. ..^,^mmm., .—¦y,J N. D. O. priredi v kratkem11, dramatično predstavo, katere dohodek je namenjen 1 fondu N. D. O. Ženska podružnica družbe sv. Cirila In Metodi JI Istro v Voloskem priredi 23. t..m. koncert s plesom. Čisti dobitek se porabi za nabavo božičnih darov šolski mladini. 38 ladij je ponesrečilo v zadkih dneh vsled silnih viharjev v Črnemmcrju. Na. SiRikavesti jI umrl v tržaški bolnišnici 45 letni kočijaž R, Vit iz videmske okolice. Vit je bil brez službe in je prenočil neki večer v konjskem hlevu, kjer je bil preje smrkav konj. Ker je bil hlep popolnoma po predpisih očiščen, je čudno, da je Vit smrkavost tam nalezel, V tržaški bolšnici je to prvi slučaj smrkavosti. Ped okldnjem pri Trstu so potegnili iz morja utopljenca, nad 40 letnega moža, katerega identiteta še ni dogaana. Grozen način samomora, — v zagrebški bolnišnici je umrl v silnih bolečinah viničar Pavel K n e z, ki se je ustrelil s pištolo, katero je nabasal s smodnikom in vodo ter se ustrelil v usta. Odtrgalo mu je vso zgornjo čeljust. PoiesrsCIl se je 9. t. m. na Štulerjevi žagi na Jezerskem Gregor Polajnar, ki jo na to šel k zdravniku v ŽeJacuo Kapljo, da mu obveže zmečkane tri prete leve roke. Bolečine so bile hude i« poškodovauec je nehote zastokal, nakar se je zdravnik, kakor poroča »Gorenjec", zadri nad njim: „Halts Maal, veriluchtes kraiuisclies Sch\veinlH K tej surovosti pač tii treba nobenega komentarja. Kranjski oz. slovenski denar je pa dober, g. dr. Hrastnigg! V Medvodah na Kranjskem je bil zastrupljen na neki svatbi baje po nesreči neki Alojzij Božič. Umrl je v ljubljanski bolnišnici. Petdesetletnici, smrti Bideckega se bo praznovala 24. t. m. na Dunaju na slovesen način. Priredi jo »Zveza avstrijskih veteranskih društev na Dunaju''. Novo ljudstvo prltlikevcev. — Dr. Geo. B. Gordon, ravnatelj arheologičnega oddelka pennsylvanskega vseučilišča, se je ravnokar vrnil iz svojega potovanja po Alaski, kjer se je mudil v dosedaj večinoma Še nepoznanih divjih pokrajinah. Na svojem potovanju je našel dosedaj nepoznano ljudstvo pritlikovcev, o kterem še ne poroča ni jeden etnologist. — Dr. Gordon imenuje to novo ljudstvo Kusk-vvagamute. Semkaj je prinesel zbirko obleke, orožja in orodja, kakršno je pri imenovanem narodu v običaju. Ljudstvo pritlikovcev prebiva 800 milj daleč od ustja reke Kuskok-wim in je le maloštevilno. Po zatrdilu profesorja spadajo novi pritlikovci k rodovom ata-baškega plemena, vendar so jih pa najbrže že v davnih časih Kskimovci podjarmili in jih pregnali v notranje kraje Alaske. Pritlikovci se ne oblačijo v kože, kakor Eskimovci, temveč v obleke, izdelane iz perja velikih ptic. Trubarjev doprsni kip je modeliral Svitoslav Peruzzi. Te dni ga ulije v mavec in razstavi v Ljubljani pri Sctrsventnerju. Prebivalci na Mirsu. — Profesor Kobert Prentiss, astrouom Rutgerjevega Vseučilišča je v New Brunsvvicku predaval o prebivalcih na planetu Marsu, kakoršnjega rabijo pri kinematografih in je na ta način skušal dokazati, da so razni kanali na imenovanem planetu izdelani po planetovih-prebivalcihT Te kanale je bilo na povečanih fotografijah naravno natančno videti. V veliko začudenje vseh poslušalcev pojavila se je v tem tre-notku na sliki Marsa velikanska in čudna žival, ki je šla počasi do glavnega Marsovega kanala, kjer se je potem ustavila. Videti je bilo, kakor da si gasi žejo in ko je to opravila, jei mirno cdšlanazaj,od kjer je prišla; Poslušalci so se radi te izvrstne demonstracije nepopisno čudili in so profesorju dolgo časa navdušeno ploskali. Ko je v vellkej dvo-ranf končno zavladal mir, se je skromni profesor Prentiss opravičil in poslušalcem naznanil, da čuden fenomen ni bil Marsov prebivalec, temveč povsem navaden — moskito iz New Jerseva, kteri je pri predavanju in predstavi lezel po steklu profesorjevega aparata. Molitev — kaj zavarovalnici za govejo živino! — »Strassburger Btirgerzeitung« piše v svoji številki 5. t. m., da je v Lauterutalu neki katoliški duhovnik govoril v pridigi o bre-božnosti sedanjega časa, in navajal to kot vzrok velike frgube živine. »Zavarovalnice za živino ne pomagajo nič", je rekel, premije, katere se vplačujejo za tako neumnost, so stran vržen denar. Kmeti naj se raje z gorečimi molitvami obračajo do onega, ki je naravni branitelj živine, namreč do sv. Vende-lina, ki gotovo pomaga". Ako bi bilo to res, potem no pomagajo cič, tudi zdravniki, in sv. Blaž bi po prošnji izkuriral vsako bolezen v vratu. Veterini S sabljami. - Vlada namerava dovoliti veteranom pri korporativnih nastopih nositi sablje. Obravnava radi prodaje Pori-Arturji proti generalom Stealju, Focku in Smirnovu se bo vršila 10. decembra. Veliko poneverjanje so zasledili v hranilnici za Besarabijo. Izginilo je več milijonov rabljev. Ravnatelja in komisarja so zaprli. Železničarji vstočno-lndljske železnice so začeli štrajkati. Promet je prenehal skoro popolnoma. Ni veŠill je bil obsojen pred poroto v Rovinju Dominik Mileta, ki je bil obdolžen umora svoje žene. 200 VlSOkOŠOlcev je prijela policija v Pe-trogradu, ker so demonstrirali pri otvoritvi dume. Ni velikega knezi Petra Nikolajeviea je izvršilo atentat 5 individujev pri Dempertu na Krimu. Zločinci so bili odbiti: dva so ujeli. V KllabriJI so se ponovili 18. t. m. precej močni potresni sunki. V nekaterih krajih je ljudstvo prenočilo na prostem. Z Vilki Je pideS pri Ratečah na Gorenjskem železniški delovodja Ivan Košir. Našli so ga labko poškodovanega. Ni JlseniCIR sla sklenili obe slovenski stranki kompromis za občinske volitve. Tako poroča „Slovenectt. Če je Je res S V VelORJU na Štajerskem so dvorili te dni nemško šolo. Nemci jo imenujejo trdnjavo nemštva v Šaleški dolini. P0S9bi19 vrsti bojkot je nastal na Poljskem v Nemčiji. Poljaki, ki so v službi pruske države, ne dobijo več pojjske žene. Poljska dekleta in gospodične smatrajo za izdajstvo na narodnih stremljenjih, poročiti se z rojakom, ki je pruski državni uradnik, »Izvzeti so uradniki in učitelji" se glasi večkrat opazka na ženitnih ponudbah v poljskih listih. Proti dnglnji Živil so bile po raznih čeških mestih 19. t. m. velike demonstracije. Naznanilo. Naznanjam si. občinstvu, da sem otvoril v ulici Morelli štev. 12 novo sodov in vsakovrstnih poprav. Za mnogobrojna naročila se toplo priporoča Bregant Edvard, Bodar. po najnovejši ianajdbi sestavljena, 36 ur idoBa i nikcl-rcmont. žopna ura s sekundnikom, znamka „System-Ro8kopf-Patent". Ta ura ima svetll-kajofo se cifornico — tako, da m vidi na uro tudi v temi, Garantira se pismeno za 3 leta. (Uri priložimo brezplačno lepo verižico ter 5 _______________okraskov).________ Fina, lepo izrezljana srebrna ura za gospodo z verižico vred stane samo gld. 6'66. Za neugajajoče ho povrne denar. Vsaka ne-| varnost je izključena. Odpošilja so proti povzotju, aH proti naprej platilu. M. J. Holzer-jcva vdova Marija Holter tovarniška zaloga ur, zlatnine, srebrnim), kitajskega srebra ter zaloga godal KRAKAU St. Gertrudgasse 29. Hochparterre (preje Dietelgasse 73). Ceniki saston j lit poStnine prosto. — Iščejo se potniki 1 Anton Potatzky v Gorici. N« sredi BaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kapovaliča nlrnberškega la drabnega blaga ter tkanin, preje la niti]. POTREBŠČINE za pisarnioe, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojato in tev/farje. Svetinjice. — RoKnt venci. — Masne knjižice. Hišna obuvala za tsb letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, '—''--—'- rodajalce po g'" *~~ *~ 1U ter na deželi. krošnjarje, prodajalce to sejmih in trgih ' " 2 35-8 Razne vesti. Protestni shod slov. naprednega dlJiMva na «Mll2 se je vršil v torek. Navzočih je bilo ^ več poslancev: MnndiČ, Hribar, Štrekelj '*• d. Shod je sprejel resolucijo proti delitvi • gimnazije v Ljubljani in proti ustanovitvi "•nemške gimnazije na Kranjskem. Besolucija **hteva poslovenjenje vseh kranjskih gimna- Na izvoznem trgu tekališče Jos. Verdija Bachmaier-jev = veliki električni bioskop. = Gled; u^e za predstave živili slik v naravni velikosti po najnovejšem Edizonovem modelu 1907. — Program je sestavljen le iz najnovejših; in najzanimivejših svetovnih pojavov ter komičnih prizorov vsake vrsto. Zavod prve vrste. — Godbo proizvaja veliki koncertni orkestrlon. — Zvečer bajna razsvetljava. Dvakrat na teden popolnoma nov program. Predstave se vrše ?sak dan ob 6. 7. 8. in 9. ari zvečer. Ob nedeljah in praznikih ob 10. in U. uri dopoldne; popoldne ob 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. in 9. uri. I. PROGRAM veljaven do sobote dne 23. t. m. 1—12 afrikanska idila. Zanimiva predstava posneta po naravi. Vidijo se divjaki plemena Maska Kulambut. 13—18 Baumbola, črni sluga. Komična predstava, velike obsežnosti. 19 26 SlepCev pes. Dramatična, ginljiva predstava. 27—35 Janezkova uJna doba. Zelo smešna predstava porednega učenca Janezka. -46 Mo6 ljubezni. Velezanimiva, ginljiva igra nesrečne ljubezni. .,. ......—,--* ^j^ Nedosegljivo kom. predstava, ki vzbujc smeh. -12 Stava. Komična predstava zvitih postopačev, katero je uprizorila Omerjeva trupa v Parizu. . % , 13—20 Radijcva zakladnica, (Krasen refleks barv). Najlepša in najzanimivejša predstava sedajnosti. Kakor v povesti >TisoC in ena noC* se vrstijo krasni prizori. Igra se zaključi s plesom. 21 26 Ona nosi Ha8e. Komična predstava modernega zakonskega življenja. Predstava vzbuja dosti smeha. 27-36 Bitka pri Casablanki. Resnična bitka. Fotograficm posnetek bitke dne 18. avgusta 1907. 37 - 48 Ha carinskem uradu. Uradniki preiskujejo kovceke, kjer najdejo najrazličnejše stvari. Zelo smešno. 46—52 Mornarjeva vdova. Dramatična predstava. Ribičeva žena se poslovlja od moža. Na večer jej prinesejo mrtvega na dom. t v _ 53—62 Kratkovidni sluga na kolesu. Neverjetno komičen prizor, ki zanje vedno največje priznanje občinstva. 58 Hudomušnost II. RROGRAM v nedeljo, ponedeljek Jn torek. 1 G Predpustna noS. Veleaan. igra, ki se konča z umorom krasne gospe. „....... . . VSTOPNICE: L prostor 80 ?., II. prostor 60 v.. III. prostor 30 v. Otroci in vojaki do narednika plačajo za I. prostor 50 %, II. prostor 30 v. Ker je moje električno gledališče najlepši in najpopolnejši zavod svoje vrste, ki je dosegel po vsem svetu vsled izvrstne sestave programa tor vsled točnega prednašanja največjo pohvalo, se zanašam tudi na tukajšno p. n. občinstvo, da me poseti v obilnem številu. Z odličnim spoštovanjem I. Bachmaier, imetelj zaroda. 97 Največji dGbiteki Naznanilo Mark 600.000 sreče. |Za dobitke garantira država Vabilo k udeležbi = dobitnih šans = i denarni loteriji, za katero garantira država Hamburg in pri kateri je 9 milijonoo 841.476 mark dobitkov. Glavni dobitki te prekorlstne denarne loterije so sledeCi: Največji dobitek ja v srečnem slučaju 600.000 Mark. 1 premija a 300.000 Mk. 1 » »200.000 > 1 dobitek a 40.000 Mk. 1 > »30.000 » 1 » »60.000 » 7 - » . »20.000 » 1 » » 50.000 » 1 » »15.000 » 1 » » 45.000 » ti » »10.000 » 1 » » 40.000 » 46 » - » 5.000 > 1 . » 35.000 » 103 » * 3.000 » 1 > » 30.000 » 163 » » 2.000 » 1 dobitek » 100.000 » 539 » » 1.000 » 1 -t- * 60.000 » 693---» ---»300 * 1 » » 50.000 » 181 » »• 200 » V celem obsega loterija, katera je 7 razredov razvrstena lOO.OflO sreCk s 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mora približno polovica vseh srečk z gotovostjo zadeti. tSHr Največji dobitek L razreda znaša v srečnem šlncaju 50 000 Mark ter se zviša v 2. razreda na 55.000 Mark, v 3. razredu na 60.000 M., v 4. na 65.000 M., v 5. na 70.000 M., v 6. na 80.000 M. infv 7. na 600.000 M. Srečkanje je postavno doloCeno. Cene sreCkam 1. razreda so sledeče : oela orlg. srečka M. 6- ali K 7 — pol » > » 3— » » 3-50 četrt » » » 1-50 » » 175 Vloge za ostale razrede, kakor tudi natančno doloCilo dobitkov je razvidno iz uradnih z državnim grbom opremljenih srečkovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Vsak vdoleženee loterije dobi takoj po dovršenem sredkanju uradno listino, ne da bi jo moral še-le zahtevati. Izplačevanje in dopošiljanje dobitkov se oskrbi strogo tajno. Naročila sprejemam proti ptvzetju ali pa proti naprej plačilu. Oglasiti se je torej v svrho naročil predsto-ječega srečkanja takoj, ali pa vsaj do 5. decembra zaupno na naslov: Samuel Heckseher senr. Bankgeschaft v HAMBURGU. premenjena seji dne "" TrLov"5ko- obrt rja zadruga v* Gorici reglstrovana zadruga ¦ neomejenim Jamstvom. Načelstvo In nadzorBtvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Goricit je z ozirora na »niena in dne 29. decembra 1906. ˇ zadružni register vpisana pravila, pri skupni ne 80. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daie svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izpošojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine '/»# prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4*/,%, večje, stalno naložene pa po dogovoru. ____ Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravilaY0^erazpoBlala-vsemčlanom; če jih pa po pomoti nI kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. Andrej Fajt pekovski mojster v Strici Corso Franc Blus. št. I m -—- Filijalka v Dorabergn. ~^-z- • * Sprejema naročila vsakovrstnega • J peciva, tudi najfinejega, za nove • • maše in godove, kolače za bir- S s mance, poroke itd. Vsa naročila • t izvršuje točno in natančno po želji « • naročnikov. * S Ima tudi na prodaj različne moke, J S fino pecivo, fina vina in likerje • * po zmernih cenah. • | Za vuilka noč priporoča goriške • 1 ' plnce, potica itd. m Pfaffovi, šivalni stroji ~%(1 so res najboljši za rodbinsko rabo, kakor na pr. za šhanje, krpanje in umetno vezenje. — Eeprckosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in obratno, tiiio in mirno brez vsakega ropota. Jamčiva do 10 let. Glavna zaloga in zastopstvo SAUNIG & DEKLEvA V GORICI Magistratna ulica štev. 1. Imavs v zalogi (udi Šivalne stroje raznih drugih vrst In tovaren. = Cene zmerne, pogoji ugodni. =z Slavno abcinstvo je naprošene, da pred nabavo šivalnega stroja zahteva cenili, kateri se pišlje zastonj in franku I Kožuhovne ovratnike 1 ¦ = (boa) = I H u najuečji izberi - po čudouito nizkih cenah M I Raznovrstne pletenine za zimo I j Jaegerperilo m, j H naj si y lastno korist ogleda vsakdo pred nakupom Y trgovini i J. ZORNIH - Gorica, Gosposka olica št. 10. Cene brez vsake konkurence! — Kakovost blaga najboljša Solidna postrežba! — Cene stalne! Adolf Fey urar In optik na voglu Tekališča Frana Josipa in Via Leoni v GORICI Vsprejema poprave ur in optičnih predmetov vseh vrst Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst ------ in optičnih predmetov. —— Za Vsako uro se jamči 1 leto Odlikovana pekarija in slaščičarna Karol Draščik v Gorici na Komu v (lastni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birniance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In likarje na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ¦Ur* po Jako zmernih cenah. -"•• Poprava in komisijska zaloga dvokoles VVaffenrad z dveletnim in Bayal z enoletnim jamstvom pn Batjelu v Gorici, Via Duomo itev. & Prodaja tvdi na mesečne obroke. mehanična delaunica LPotoifitliel GORICA - za vojašnico - GOIUCA ===== Telefon fit. 71 ===== Koncesijonirana Instalaterja za plinove, vodne in električne razsvetljave. Sprejemata oddajo in montiranje parne in gorkovodne kurjave; kompletne oprave kopališč, vodovodov, preskrbujeta posestva, vile in občine z vodo, vodnjaki in sesalkami za vsake smotre in za vsako visočino, postavljata popolno električno razsvetljavo in električne napravo za proizvajanje sile, napeljujeta telefon, telegraf in strelovode. V bogati zalogi imata tehnične predmete, kakor železo, kotlovino, med (mesing), svinec in kositerne cevi, armature in priprave za paro-, vodo- in plinovode, vse vrste mineralnih olj, olja za avtomobile, parne m plivove motorje. Zastopata tovarne za jeklo: „Pol-d^utte", St. Poltensko tovarno mehkega železa in livarno jekla, in „Ww. Lutz sinovi" v Bludencu, t. j. tovarno, ki izdeluje posteklinate (email) peči in izveske. Izdelujeta In imata v zalogi vsako* vrstne predmete in inštalacijske priprave za mofine in šibke tokove, pripomočke za instalaterje. Imata tudi moderno opravljeno delavnico za galvanotehniko. pozlačen j e» poni kolje vanje in za plastično na-vdarko. — Mehanična delavnica z motorje« vim obratom in a precizijskimi stroji aa fino izdelovanje in za različne izdelke, katere se proizvaja na vrtečih in poobla-jočih strojih. Poprave na vsakovrstnih parnih in plinovih motorjih se skrbna izvršujejo. — Točna postrežba in zinem« cene. — Načrti proračuni brezplačno, 300 komadov -3 vinskih sodov s- od 300, 400, in 700 litrov s hrastovega lesa v prav dobrem stanu oddaja po nizkih cenah Tvrdka M. Rosner i drug v Ljubljani. Goriška tovarna mila > A. Gabršček X Izdeluje 17 ursl mila. Blago se ne boji nikake konkurence ne po dobroti ne po ceni. — Rojaki! lle dajte se slepiti po bleščeči reklami, ki širi tuje izdelke med Dami. Poskusite ta domač izdelek in prepričate se, da boste prau dobro posluženi. Usfvarjajmo si domačo industrijo! SVETOVNO ZNANI FERNET-BRANCA BRATOV BRANGAV MILANU ledini lastniki načina za izdelovanje, j \m najbolj učinkujoča želodčna grenčica **ot*1 Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kava«*1