Za otrokovo nagnjenje ie k varčevanju ,«
Spodbuda
Naše ljudstvo velja za gospodarno in varč-no. Ta lastnost prehaja iz roda v rod in prav je, da otroka že v zgodnji mladosti spodbuja-mo. Veliko pa nam pri tem spodbujanju po-magajo tudi naše banke. Zato je zelo zanimiva nova zamisel ljubl.janske JUGOBANKE, ki ima za simbol mladinskega varčevanja ježka in ima tudi njen hranilnik obliko te živalice.
Kakšna je zamisel, ki jo pri JUGOBANKI prav zdaj uresničujejo? Vsak otrok, ki želi varčevati, kot že vemo, dobi v banki hranilnik
—  ježka. Znano je, da poln hranilnik otrok v banki izprazni in mu prihranek vpišejo v hra-nilno knjižico. Ta postopek ostane še naprej v veljavi. Toda zdaj sledi novost: ko otroku v banki vrnejo ježka, dobi še »dodatni« hranil-nik.  Ta  ima  obliko  jabolka.  Za  nekaj  časa ostane ježek  kar  doma  na  polici,  otrok  pa spravlja prihranke v  jabolko. Ni važno, ali vanj hrani bankovce, svetle ali temne kovan-ce, dinarje ali pare — ko napolni jabolko, ga odnese v banko, izprazni in bančni uslužbenec mu prihranek vpiše v hranilno knjižico. Ja-bolko otroku vrne v trajno last in mu da nov hranilnik — hruško. Ko je tudi hruška polna
—   četudi   drobiža   najmanjših   vrednosti,   se zgoraj opisani postopek v banki ponovi. Otrok spet  dobi  hranilnik —  hruško  »za  zmeraj«, hkrati pa mu da banka še tretji hranilnik, to pot v obliki gobice. Ko je tudi gobica polna in v banki izpraznjena, ima naš otrok že tri »do-datne« hranilnike, Le zakaj, se bomo vprašali?
Prva ugotovitev pri vsem tem je gotovo ta, da imajo vsi ti hranilniki obliko plodov, ki otroku dosti povedo. Do plodov pridemo z de-lom, ki ga vrednotimo z denarjem. Tega se tudi otrok kaj kmalu zave. In je to dragocena izkušnja.
Drugič pa se vprašamo za pomen te akcije zato, ker hranilnik v obliki ježka, s ključav-nico, še vedno ostane v veljavi, vanj bo otrok še naprej hranil denarce, ki jih bo zaupal v varstvo banki. Torej čemu še dodatni hranil-nik?
Odgovor je dokaj obsežen. Najprej naj po-vemo, da hranilniki v obliki jabolka, hruške in gobice nimajo ključavnice. To je za otroke določena preskušnja: privarčevana sredstva lahko odnesejo v banko in dajo vpisati v hra-nilno knjižico, lahko pa že med varčevanjem
začutijo potrebo, da vsaj delček privarčeva-nega denarja porabijo za kakšen nakup. Pre-pustimo jim to možnost in opazujmo, če bodo sami odprli hranilnik in v kakšen namen.
Ta »odprtost« hranilnika je torej vzgojno pa tudi praktično zanimiva. Poslej bo otrok lahko prinašal v banko prihranke tudi v ja-bolku, hruški ali gobici. Če se bo tako odlo-čil. Lahko pa bo te dodatne hranilnike upo-rabljal tudi drugače: kot igračo ali okrasni predmet, lahko pa jih bo z malce spretnosti in s pomočjo staršev tudi predelal. Če bo v zgornji del hranilnika izvrtal luknjice, bo imel imenitno stojalce za barvnike. Hranilnik bo lahko »škatlica« za shrambo drobnih predme-tov. Z več spretnosti bodo drobni prstki v tak hranilnik napeljali žico in žarnico in si s po-močjo baterije omislili prikupno svetilko. Skratka, možncsti za uporabo teh hranilnikov so zelo velike, saj bodo lahko angažirale vso otrokovo spretnost in domiselnost.
To pa je bil tudi namen JUGOBANKE. Nič posebnih nagrad zaradi take ali drugačne vlo-ge, nič tekmovanja pri višinah otrokovih vlog. Pač pa način, ki otroka spodbuja k varčeva-nju, hkrati pa mu nudi dovolj snovi, da se otrokova nrav prepusti igri ter z igro razvija domišljijo in spretnost.