Na Glasbeni matici prvič slovenski pred-akademski izpiti
i V-	M i
V Gorici se proti azbestu borijo tudi s fotovoltaičnimi sistemi
Spinning®, PILATES, TRX, Kangoo Jumps, Zumba,
Insanity, DNK analize. Ples v parih z Julijo Kramar,
nordijska hoja, GymstiCk
Obrtna cona Solkan (50m levo čez mejo po Via degli Scogli).
Tel.: 00386 41 250 436
www.zdravogibanje.si
Primorski
dnevnik
ČETRTEK, 18. OKTOBRA 2012
Št. 246 (20.569) leto LXVIII._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
OOS
1,20 €
CENA V SLOVENIJI 1,20 €
Medijski cirkus in izbire volivcev
Marko Marinčič
Medijski cirkus ameriških predsedniških volitev je ponudil novo vrhunsko predstavo, morebiti odločilni televizijski dvoboj med Barackom Obamo in Mittom Rom-neyem. Analitiki ocenjujejo, kdo je bil uspešnejši, agresivnejši, duho-vitejši. Velika večina jih tokrat pripisuje zmago Obami in ugibajo, ali bo ta uspeh odločilen za končni volilni izid.
Odgovor bomo dobili kmalu. Tokrat pa bi si postavili drugačno vprašanje, ki zadeva ne le ZDA temveč vse demokracije v svetu. Koliko so pri volilnih izbirah odločilne programske izbire in koliko drugi, veliko bolj površinski dejavniki?
Do ameriških vlad vselej kritični Noam Chomsky je te dni zapisal, da se Obama in Romney glede dveh za usodo človeštva najvažnejših vprašanj skoraj ne razlikujeta. Severni tečaj se nezadržno tali, do leta 2020 poleti tam ne bo več ledu z vsem, kar sledi. Vlade sveta z ZDA na čelu bi morale nujno ukrepati, vendar v programu demokratov in republikancev ni bistvenih razlik in nikakršnih izrednih ukrepov, ugotavlja Chomsky. Podobno velja za jedrsko orožje na Bližnjem vzhodu, kjer so oboji proti iranski jedrski bombi, nikogar pa ne skrbi možnost, da bi Izrael uporabil bombe, ki jih že ima.
Navzlic tej oceni najbrž tudi Chomskemu ni vseeno, če bo zmagal Obama ali Romney. Veliko imata skupnega, razlike med njunima političnima opcijama pa gotovo obstajajo. Vendar, bodo volivci odločali na osnovi poznavanja teh razlik ali bo pri izbiri odločilno to, da je Obama za atentat v Bengazi-ju uporabil ali ne pridevnik »teroristični«?
NEW YORK - Na drugem televizijskem soočanju predsedniških volitev v ZDA
Obama tokrat
nadkrilil Romneya
TRŽIČ
Vsak četrti otrok s starši iz Bangladeša
TRŽIČ - Prvi delavec iz Bangladeša je v Tržič prišel leta 1998: bil je zaposlen pri podjetju, ki je opravljalo delo v ladjedelnici družbe Fin-cantieri v Margheri. Poslali so ga v Fincantierijevo tržiško ladjedelnico. Za obdobje enega meseca se je vsak dan vozil z vlakom, nakar si je kupil dom v Ronkah. Odtlej se je začelo priseljevanje Bangladeševcev. Danes predstavljajo 5,6% mestnega prebivalstva in 34,5% celotne populacije priseljencev. Vsak četrti otrok, ki se rodi v bolnišnici San Polo, ima starše iz Bangladeša. Tudi po njihovi zaslugi je Tržič narodnostno najbolj pisan kraj v deželi FJK - pravi svet v malem.
Na 13. strani
SINOČI V SENATU
Z zaupnico izglasovan zakon proti korupciji
RIM - Senat je sinoči z 228 glasovi za, 33 proti in dvema vzdržanima izlasoval Montijevi vladi zaupnico in s tem odobril osnutek zako-
na proti korupciji. Ministrica Seve-rino je ob rezultatu izrazila zadoščenje.
Na 11. strani
NEW YORK - Predsednik ZDA Barack Obama in nekdanji guverner Massachusett-sa Mitt Romney sta se sinoči na univerzi Hof-stra v Hempsteadu pri mestu New York pomerila na drugem soočenju predsedniških kandidatov ZDA. Obama se je tokrat odrezal veliko bolje kot 3. oktobra na prvem soočenju v Denverju in prve ankete so mu prisodile zmago. Anketa ameriške televizije CNN, za katero je voditelj Wolf Blitzer zagotovil, da je «znanstvena», je prisodila zmago Obami s 46 odstotno podporo gledalcev soočenja, Romney pa je dobil 39 odstotkov. Anketo so izvedli med registriranimi volivci, sodelovalo pa je enako število republikanskih, demokratskih in neodvisnih volivcev.
Na 11. strani
Jutri ministrski vrh Slovenija - Italija
Na 3. strani
Plinski terminal: prijava sodstvu
Na 4. strani
V Repnu delujejo dvojezične jasli Maja
Na 5. strani
Koncertni poklon Pavletu Merkuju
Na 10. strani
Goljufi uprizarjali lažne prometne nesreče
Na 12. strani
Sant'Anna
Impresa Trasporti Funeßri
1|F
Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908
Nudimo prevoze za tržaško občino in okolico,
narodne in mednarodne prevoze ter razne storitve na pokopališčih.
Devi n - Na b reži na 166 Ul. Torrebianca 34 Ul. delNstria 129 Prose k 154 - Trst Usluge na domu
Trst
POSEBNA RAZPRODAJA ur in srebrnine (do 70%) na zalogi
Trst, Ul. Battisti, 2 Tel. 040-7606012
Matteo Marchio Lunet
SANIVET MULTISERVICE
TRST - Ul. T. Luciani 4 TEL. 380 3787140
•	DRUZBENO-ZDRAVSTVENE
STORITVE 24 ur na dan •
•	BOLNIČARSKA OSKRBA •
•	ZDRAVSTVENA OSKRBA •
•	OSKRBA OSTARELIH •
•	OSKRBA NA DOMU •
•	PREVOZNA STORITEV v Italiji in tujini za zdravniške preglede,
sprejeme v bolnišnico in izhode iz bolnišnice • • MASAŽA •
8
2
Četrtek, 18. oktobra 2012
ALPE-JADRAN
/
film - Mednarodna premiera v Mumbaiu v Indiji
Turkov film Nahrani me z besedami na treh mednarodnih festivalih
Iz Indije na festival v Brazilijo in nato še v Montpellier - V redni distribuciji od 22. novembra
LJUBLJANA - Od danes do 25. oktobra bo v Mumbaiu potekal 14. mednarodni filmski festival, ki velja za enega najpomembnejših festivalov v Indiji. Na njem bodo v sekciji In The Cut prikazali tudi prvenec Tržačana Martina Turka Nahrani me z besedami. Turkov film se nato seli v Brazilijo, kjer bo prikazan na 36. mednarodnem festivalu v Sao Paulu v sekciji mednarodne perspektive, ki je namenjena pregledu najpomembnejših filmov svetovne produkcije zadnjih dveh let. Festival bo v največjem brazilskem mestu odvijal od jutri do l.novembra. Naslednja postaja za Turkov prvenec bo v Evropi. V tekmovalnem programu mednarodnega festivala mediteranskega filma, ki že 34 let poteka v francoskem Montpellieru, bo film prikazan med 26. oktobrom in 3. novembrom. Projekcije se bo udeležil tudi Martin Turk. V Montpellieru so bili v preteklosti prikazani že štirje Turkovi kratki filmi, leta 2003 pa je z diplomskim filmom Izlet tam prejel kar tri nagrade, med njimi tudi glavno nagrado žirije za najboljši kratki film.
Zgodba Nahrani me z besedami pripoveduje o Robertu, ki odpotuje v Italijo, da bi izpopolnil svojo nenavadno raziskavo. V italijanskem mestu naleti na posebneža, brezdomca srednjih let. Prevzet in zmeden zaradi srečanja s skrivnostnim moškim mu začne slediti in za njim se izgubi vsaka sled. Robertovo izginotje prisili očeta Janeza, da po mnogih letih molka pokliče starejšega sina Mateja, s katerim se odpravi na iskanje izgubljenega sina. Ker pa Janez ne more pustiti same žene Irine, ki boleha za demenco, se k Irini začasno preselita Matejeva žena Ana in njuna hči Veronika. V glavnih vlogah nastopajo Boris in Sebastian Cavazza, Jure Henigman, Maša Derganc, Miranda Ca-harija in Iza Veselko.
Martin Turk je scenarij, ki je sestavljen iz treh ločenih zgodb, ki se dogajajo sočasno, med drugim pripravljal v pariški rezidenci canskega festivala, kamor ga je med več kot 200 prijavljenimi režiserji iz celega sveta, skupaj s še 5 drugimi izbrala žirija pod vodstvom direktorja canskega festivala Gillesa Jacoba.
Turk je za svoje kratke filme prejel številne domače in mednarodne nagrade, kot edinemu slovenskemu režiserju v zadnjih 15 letih pa mu je leta 2008 s kratkim filmom Vsakdan ni vsak dan, uspela tudi uvrstitev v sekcijo canskega festivala Quinzaine.
Film Nahrani me z besedami je nastal v produkciji Bela film, v redno kinematografsko distribucijo v Sloveniji pa prihaja 22.novembra.
Med protagonisti Turkovega filma sta tudi Sebastian (levo) in Boris Cavazza
EVROPSKA UNIJA - Po izjavah predsednika bundestaga Lammerta
Milanovic prepričan, da bo Hrvaška povsem pripravljena na članstvo v EU
ZAGREB - Hrvaški premier Zoran Milanovic je ob začetku včerajšnje seje vlade povedal, da se bo v prihodnjih mesecih tudi osebno zavzel, da bo Hrvaška izpolnila vse pogoje, ki jih je omenjala Evropska komisija v poročilu o pripravljenosti države na vstop v EU. Poudaril je, da bo država do načrtovanega vstopa povsem pripravljena za članstvo v EU. Milanovic se je tako odzval na izjave politikov iz nekaterih evropskih držav, ki so kritično ocenjevali pripravljenost Hrvaške za polnopravno članstvo v EU. Poudaril je, da je država že zdaj "skoraj pripravljena", do načrtovanega datuma vstopa v EU, 1. julija 2013, pa bo "popolnoma pripravljena".
Po njegovem mnenju so bile nekatere izjave, ki jih je bilo slišati o izpolnjevanju hrvaških nalog za članstvo v EU, "strankarsko zaznamovane", nekatere pa posledica "malo slabšega poznavanja snovi in potrebe po osebnem pozicionira-nju na nacionalni politični sceni". Kot je dodal, s takšnimi političnimi razlogi Hrvaška nima nobene zveze, kot je nimajo tudi njeni resnični rezultati na poti v EU. Milanovic sicer ni poimensko navedel držav, je pa dejal, da so s samega vrha oblasti "neke države" prihajale popolnoma nasprotujoče izjave.
Na Hrvaškem so sicer v preteklih dneh najbolj odmevale besede predsednika nemškega zveznega parlamenta Nor-berta Lammerta, češ da Hrvaška ni še pripravljena na članstvo. Kasneje je nemška vlada sporočila, da hrvaško članstvo
ni vprašljivo, če bo država izpolnila vse pogoje za vstop. (STA) Hrvaški premier Zoran Milanovic
Danes na TV Koper v Izostritvi o Slovencih v Italiji
KOPER - V današnji oddaji Izostritev (TV Koper-Capodistriia ob 18. uri)se bodo posvetili slovenski narodni skupnosti v Italiji, ki se je ponovno znašla v hudi finančni stiski. Zgodba se ponavlja, a vsakič v temnejšem scenariju. Nekateri zaposleni na slovenskih ustanovah so že štiri mesece brez plače. Delovanje kulturnih, izobraževalnih in raziskovalnih ustanov ter medijev je že tako okrnjeno, da se pod vprašaj postavlja celo njihov obstoj. O resnosti položaja in možnih rešitvah se bodo v studiu pogovarjali z ravnateljem Narodne in študijske knjižnice Milanom Pahorjem, urednikom tednika Novi glas Jurijem Paljkom in nekdanjim senatorjem Stojanom Spetičem.
Bruno Volpi Lisjak in Albin Debevec gosta pogovornega večera o Trstu
DIVAČA - V Muzeju slovenskih filmskih igralcev v Škrateljnovi hiši v Divači bo danes ob 19. uri pogovorni večer z naslovom Divača - mesto nad Reko. Gre za uvod v serijo pogovorov o Trstu, ki od začetka 18. stoletja predstavlja gravitacijsko točko za Kras in Brkine. Gosta bosta nekdanji direktor Parka Škocjanske jame Albin Debevc in pomorščak iz Križa na Tržaškem Bruno Volpi Lisjak, ki zdaj živi na slovenski starani meje prav tako v Križu (pri Sežani).
Debevc bo bo predstavil življenje in delo Nemca Antona Thomasa Hankeja, po rodu iz Bravanticev (nekdanji Bros-dorf) na Češkem, ki je kot avstrijski zakladnik v Trstu zaznamoval pionirsko obdobje raziskovanja jam v okolici Divače s poudarkom na Škocjanskih jamah in Kačni jami. Bruno Volpi Lisjak pa bo govoril o pomorski tradiciji Trsta.
Pogovor z gostoma bo vodil domačin Stojan Lipolt.
V Portorožu v soboto festival moči
PORTOROŽ - Portorož bo v soboto gostil svetovno prvenstvo v bodybuil-dingu in fitnesu. V hotelu Bernardin v kongresni dvorani Europa bo nastopilo preko 150 tekmovalcev iz 17 držav, ki se bodo potegovali za naslov svetovnega prvaka v 12 moških in štirih ženskih kategorijah. Prvenstvo bo potekalo v okviru mednarodne zveze International Bodybuilding and Fitness Federation (IBFF). V nekaterih kategorijah so po besedah predsednika IBFF Duška Madžarovica, nekoč najuspešnejšega slovenskega bodybuil-derja, kandidati za najvišja mesta tudi slovenski tekmovalci. Začetek prvega tekmovanja bo ob 10.30, prireditev pa se bo končala nekaj po 20. uri.
HRVAŠKA - Umor in posilstvo mladoletnice
Obsodba Paravinje bo verjetno znana jutri
ŠIBENIK - Na šibeniškem sodišču sta obramba in tožilstvo v primeru 43-letnega Dragana Paravinje, ki ga bremenijo umora in poskusa posilstva mladoletne Antonije Bilic, imela sklepno besedo. Sojenje je zaprto za javnost, hrvaški mediji pa napovedujejo, da bo nepravnomočna razsodba v primeru, ki je pretresel Hrvaško, znana v petek.
Odvetnik družine Bilic, Vinko Ljubičic je po včerajšnji obravnavi novinarjem dejal, da je Paravinja zahteval, da osebno nagovori sodišče. Sodnica Nives Nikolac je sprejela njegovo zahtevo. Paravinja bo sodišče nagovoril danes.
Ljubičic ni želel govoriti o podrobnostih včerajšnje obravnave, brez odgovora je ostalo tudi novinarsko vprašanje, ali je zahteval 40 let zapora za Paravinjo, kar je najvišja možna zaporna kazen za najhujša kazniva dejanja na Hrvaškem. Tožilstvo je v sklepni besedi omenilo dva najtrdnejša dokaza proti Paravinji - njegovo priznanje policiji pred odvetnikom v Banja Luki
po njegovem prijetju konec junija lani v BiH ter sledi krvi 17-letne Biliceve v tovornjaku, ki ga je vozil Paravinja 7. junija lani, ko so nesrečno dekle nazadnje tudi videli, navaja Jutarnji list na svoji spletni strani.
Paravinja je po izročitvi na Hrvaško večkrat zanikal umor ali kakršno koli povezavo z izginotjem Biliceve ter je dejal, da so ga policisti v BiH pretepli in izsilili njegovo priznanje.
Kljub množičnem večmesečnem iskanju, ki je bilo eno največjih na Hrvaškem, trupla Biliceve niso našli. Nazadnje so jo videli ko je vstopila v tovornjak, ki ga je vozil Paravinja, nedaleč od njene domači vasi v zaledju Šibenika.
Sodišče v Šibeniku bremeni Pa-ravinjo tudi poskusa posilstva drugega dekleta na območju Dalmacije leta 2010. Zaradi kaznivih dejanj posilstva in poskusov posilstva so Paravi-njo na zaporne kazni že obsodila sodišča v Srbiji in BiH. (STA)
luka koper
Razrešeni predsednik uprave Veselko vložil odškodninsko tožbo
KOPER - V Luki Koper so prejšnji teden prejeli odškodninsko tožbo donedav-nega predsednika uprave družbe Gregorja Veselka, ki so ga nadzorniki v začetku septembra nekrivdno razrešili. Veselko je sprožil tožbo, ker naj bi bila razrešitev nezakonita, družbi pa naj bi bila s tem tudi povzročena gospodarska škoda. O višini odškodnine nekdanji predsednik uprave ni želel govoriti. Tožba naj bi se nanašala na družbo Luko Koper in ne na nadzornike, saj ti niso pravna oseba, zoper katero bi Ve-selko lahko sprožil tovrstni postopek.
Nadzorni svet Luke Koper je na seji 7. septembra Veselka soglasno razrešil iz nekrivdnih razlogov, kot razlog za razrešitev pa so navedli izgubo zaupanja. V tem času so nadzorniki objavili mednarodni javni razpis za novega predsednika uprave in za novega prvega moža Luke izbrali Rada Antoloviča, ki pa je ponujeno funkcijo nazadnje zavrnil. Nadzorniki so tako nazadnje sklenili, da Bojana Branka, ki je Ve-selkove posle sprva prevzel za obdobje do največ dveh mesecev, potrdijo na čelu družbe do septembra 2013.
koper - Zaradi domnevne zlorabe položaja
Kriminalisti ovadili direktorico obalnega javnega zavoda
KOPER - Koprski kriminalisti so konec septembra zaključili kriminalistično preiskavo, ki se je nanašala na nezakonito poslovanje odgovornih oseb enega od javnih zavodov na območju Obale v preteklih štirih letih. Kot so včeraj sporočili s Policijske uprave Koper, so podali kazensko ovadbo zoper 35-letno direktorico obalnega javnega zavoda in še štiri osebe. Po neuradnih informacijah se ovadba nanaša na direktorico Pomorskega muzeja Piran Martino Gamboz. Direktorica je za STA zatrdila, da z morebitno ovadbo ni seznanjena ter da o njej ne ve nič.
Na podlagi zbranih obvestil in dokazov izhaja, da je uradna oseba javnega zavoda s sedežem na Obali zlorabila svoj uradni položaj pri izvedbi javnih naročil za izvedbo gradbenih poslov tega zavoda. Ugotovili so, da so gradbene posle v tem javnem zavodu neupravičeno pridobile povezane gospodarske družbe z območja Ajdovščine in Postojne ter družba z območja Logatca. 35-letna direktorica obalnega javnega zavoda je namreč z naklepnimi kršitvami določb zakona o jav-
nem naročanju in drugih predpisov dosegla, da so posle pridobile že vnaprej dogovorjene oz. določene gospodarske družbe, ki so bile medsebojno kapitalsko in upravljavsko povezane oz. družba, ki je bila poslovni partner teh družb, so pojasnili na policiji. Tako je ena od navedenih družb v letu 2008 neupravičeno pridobila posel v vrednosti več kot 35.000 evrov, druga družba pa v letu 2010 posel v vrednosti več kot 80.000 evrov. Poleg tega je direktorica eni od izbranih družb odobrila tudi plačilo storitev v višini več kot 6000 evrov, za katere je bilo ugotovljeno, da jih ta družba sploh ni opravila.
Kriminalisti so po zaključku preiskave na Okrožno državno tožilstvo v Kopru podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve treh kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic zoper 35-letno direktorico obalnega javnega zavoda in štiri osebe z območja Pirana, Ajdovščine, Nove Gorice in Logatca. Za navedena kazniva dejanje je predpisana kazen do enega oz. do petih let zapora, so še zapisali v sporočilu za javnost PU Koper.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 18. oktobra 2012
3
SLOVENIJA - ITALIJA - Jutri četrto srečanje koordinacijskega odbora ministrov obeh držav
Pogovori o aktualnih vprašanjih in tudi o težavah Slovencev v Italiji
Zadnje tovrstno ministrsko srečanje je bilo februarja lani v Rimu
LJUBLJANA - V Kongresnem centru na Brdu pri Kranju bo jutri zasedanje Koordinacijskega odbora ministrov med Republiko Slovenijo in Italijansko republiko. Letošnje zasedanje Koordinacijskega odbora ministrov bo že četrto zasedanje najvišjih predstavnikov posameznih resorjev obeh držav, ki tako postaja tradicionalno.
V okviru zasedanja so bodo na ločenih dvostranskih srečanjih ministri oz. vodje delegacij pogovarjali o temah v pristojnosti posameznih resorjev: ministrstev za zunanje zadeve, za infrastrukturo in prostor, za gospodarski razvoj in tehnologijo, za kmetijstvo in okolje ter za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Sledilo bo plenarno zasedanje pod vodstvom ministrov za zunanje zadeve Karla Erjavca in Giulia Terzija, podpis skupne izjave in novinarska konferenca.
Zunanja ministra Erjavec in Ter-zi se bosta na ločenem srečanju pogovarjala o bilateralnem sodelovanju, aktualnih regionalnih, evropskih in drugih mednarodnih temah. Med aktula-nimi vprašanji bo nedvomno govor tudi o problemih Slovencev in njihovih ustanov v Italiji, ki zaradi občutnega zmanjšanja finančnih virov, ki jih zagotavlja italijanska država, preživljajo izredno težke čase.
Poleg ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca bodo na zasedanju koordinacijskega odbora na slovenski strani sodelovali minister za okolje in kmetijstvo Franc Bogovič, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Türk, državna sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Ljubo Žnidar in dr. Igor Šalamun. Na italijanski strani se bodo zasedanja udeležili minister za zunanje zadeve Giulio Terzi, minister za okolje, varstvo naravnih virov in morja Corrado Clini, minister za izobraževanje, univerzo in raziskave Francesco Profumo, namestnik ministra za infrastrukturo in transport Mario Ciac-cia in državni podsekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj Massimo Vari.
Podlaga za ustanovitev Koordinacijskega odbora ministrov, pristojnih za zunanje zadeve, gospodarstvo, energetiko, okolje, infrastrukturo, promet, kmetijstvo, univerze in znanstveno raziskovanje, je Memorandum o sodelovanju med vladama Italije in Slovenije, ki sta ga državi podpisali 14. maja 2007 v Bruslju. Prvo zasedanje je bilo 8. septembra 2008 v Rimu, drugo 9. novembra 2009 v Ljubljani in tretje 17. februarja 2011 v Rimu.
Zunanja ministra Slovenije Karl Erjavec (levo) in Italije Giulio Terzi na njunem prvem srečanju marca letos v Rimu
arhiv
brdo - Pripravila ga je Fakulteta za državne in evropske študije
Posvet o položaju v Reziji in morebitnem sistematičnem kršenju človekovih pravic
BRDO - Na Brdu pri Kranju bo danes popoldne (ob 16.30) javni posvet z naslovom Ali se v Reziji sistematično kršijo osnovne človekove pravice?. Posvet je pripravila Fakulteta za državne in evropske študije, potekal pa bo v Oranže-riji hotela Kokra na Brdu. Glavni namen posveta je, da bi osrednjeslovenski javnosti, predvsem pa študentom Fakultete za državne in evropske študije, pobli-že predstavili rezijansko politično in kulturno stvarnost. Program, ki so ga pripravili, pa je lahko zanimiv tudi za širšo publiko, ki se želi pobliže seznaniti z dogajanjem v tej zaprti rečni dolini na zahodnem robu slovenske poselitve.
Po uvodnih predavanjih, v katerih bo najprej profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti Matej Šekli spregovoril o jezikovni identiteti Rezijanov, asistent na Fakulteti za za državne in evropske študije Dejan Valentinčič pa o zaščitni zakonodaji za slovensko manjšino, bo sledila okrogla miza z naslovom Rezija med re-zijansko, italijansko in slovensko identiteto.
Jole Namor
O tem bodo spregovorili kulturni in turistični delavec iz Rezije Sandro Qua-glia, predsednica KD Rozajanski dum in SKGZ za Videmsko pokrajino Luigia Negro, predsednica paritetnega odbora za izvajanjanjem zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji in odgovorna urednica časopisa Novi Matajur Jole Namor in načelnik Upravne enote Tolmin Zdravko Likar. Okroglo mizo bo vodil Dejan Valentinčič.
Luigia Negro
Sandro
QUAGLIA
V	TV Mikserju nocoj gost Peter Gerdol
TRST - Na slovenskem programu RAI (RAI 3 - frekvence v slovenščini okrog 20.50) bo ponovno na sporedu že tradicionalna mesečna oddaja »Mikser«, v kateri so vsakič predstavljene najrazličnejše teme in protagonisti. Tokrat bodo v studiu gostili Petra Gerdola, Tržačana po rodu, a že več kot dve desetletji predanega prebivalca Kanalske doline. Peter Ger-dol je menedžer pri družbi Pro-motur, ki upravlja celotno smučarsko infrastrukturo v deželi.
V	oddaji bo govor tudi o slovenskem filmu. Jan Leopoli je obiskal 15.Festival slovenskega filma, ki je bil konec septembra v Portorožu. Tamara Stanese pa se je poglobila v bogato življenjsko pot mešanega pevskega zbora Jacobus Gallus, ki ga danes vodi Marko Sancin.
Da si mlajša generacija želi samoiniciativnosti, se je prepričala Maj-rim Cheber, ki je pred časom obiskala Zamefest, festival »mladih za mlade«, katerega pokrovitelj je bila ZSKD.
Z Živo Pahor bodo gledalci odkrivali sto let staro zgodbo neutrudnega dela in uspeha, ki gotovo označuje restavracijo »Pri Škofu« v Podbonescu. Za konec pa bo na vrsti še kratkometražec Aljoše Žer-jala »Mala trobentača«, ki bo vse v hipu popeljal na škedenjske ulice v začetku 60. let.
Oddajo so pripravili Majrim Che-ber, Loredana Gec, Jan Leopoli, Živa Pahor (je tudi režiserka oddaje) in Vida Valenčič, ki jo tudi vodi.
Evropska svobodna zveza (EFA) ponuja prakso v Bruslju
TRST - Stranka Slovenska skupnost sporoča, da je Evropska svobodna zveza (European Free Alliance) objavila razpis za šestmesečno (15. dec. 2012 - 15. maj 2013) delovno prakso v njenem glavnem uradu v Bruslju. Ponuda velja za mlade, po možnosti od 18. do 27. leta starosti, ki bi si radi pridobili pomembno izkušnjo v Evropskem parlamentu in spoznali politično delo, ki poteka v sklopu Evropske unije.
Zainteresirani kandidati morajo na glavni urad EFA posredovati življenjepis in priporočilo članice Evropske svobodne zveze, v tem primeru je to SSk. Rok za predložitev kandidatur zapade 5. novembra 2012.
Kdor želi več informaciji ali želi vložiti svojo kandidaturo naj čimprej piše na elektronski naslov SSk, in-fo@slovenskaskupnost.org.
senat - Tamara Blažina
Vprašanje o razlogih za počasnost urada AGCOM pri kontrolah medijev
RIM -Slovenska senatorka Demokratske stranke (DS) Tamara Blaži-
Tamara Blažina
arhiv
na je včeraj v senatu vložila vprašanje v zvezi s kontrolami medijev, kijih izvaja državni jamstveni urad za področje komunikacij AG-COM. Blažinova je vprašanje naslovila na predsedstvo vlade in ministra za gospodarstvo Umberta Grillija.
Od vlade in ministra pričakuje pojasnila, zakaj so kontrole založniških podjetij, ki izdajajo časopise, tako dolgotrajne. Posledica teh kontrol je tudi začasna blokada finančnih prispevkov, kar je mnogim medijem povzročilo precejšnje probleme. Senatorka Blažinova je v zvezi s tem posebej omenila problem Primorskega dnevnika, ki se je zaradi blokade dela finančnih sredstev znašel v velikih težavah in je moral založnik Primorskega dnevnika sprejeti tudi zelo stroge sanacijske ukrepe, ki zadevajo tako osebje kot obseg in samo vsebino dnevnika.
hrvaška - Nepričakovan »obisk«
Čreda divjih prašičev povzročila zmedo na ulicah Karlovca
KARLOVAC - Več divjih prašičev je včeraj zatavalo v nekaj predelov Karlovca, zaradi česar je marsikaterega meščana zagrabila panika, poročajo hrvaški spletni mediji. Ugibajo, ali je čreda oz. morda družina divjih prašičev, v kateri naj bi bila dva merjasca in šest manjših prašičev, prišla v mesto iz bližnjega gozda zaradi lakote. Živali so se razkropile po mestu, kar je Karlovčane močno presenetilo. Najbolj zmedeni pa so bili vozniki avtomobilov, ki so morali silovito zavirati, da bi se sredi mesta izognili trčenju z divjimi prašiči.
Karlovški veterinarji so policiji svetovali, naj zaustavi promet na območju, kjer so divji prašiči, da bi živalim omogočili vrnitev v gozd. Ocenili so, da živali niso nevarne za ljudi, razen v primeru, če bi jim kdo oviral prehod, je poročala lokalna radijska postaja Radio Mrežnica na svoji spletni strani. Policija je ljudi opozorila, naj bodo pozorni, iskanja divjih prašičev v Karlovcu pa so se lotili tudi lovci. Kot je poročal no-vičarski portal index.hr, naj bi eno izmed živali ustrelili.
Jutarnji list je na svoji spletni strani objavil fotografije, na katerih so policisti in lovci ujeli enega od manjših divjih prašičev, ki se je zatekel v nek gostinski lokal, gosti pa so ga zaprli v skladišče. Prašiča so začasno prestavili v tovornjak, kjer naj bi počakal, dokler niso polovili še preostalih divjih prašičev. Nato naj bi jih, kot so povedali, vrnili v gozd.
Karlovčani so v zadnjem času opazili tudi vedno pogostejše obiske lisic v različnih mestnih četrtih, je še poročal Radio Mrežnica. (STA)
spletna anketa pd
Večina za zmanjšanje števila svetnikov FJK
Večina sodelujočih v naši spletni anketi podpira predlog, da bi število članov deželnega parlamenta Furlanije-Julijske krajine zmanjšali od sedanjih 59 na 49, torej za deset svetnikov oziroma svetnic. Za to se je že opredelila deželna skupščina in to je tudi predlog, s katerim se v teh dneh v drugem branju (gre za ustavni zakon) ukvarja senat. 25 odstotkov naših anketirancev nasprotuje temu predlogu, ker bi zmanjšanje števila deželnih poslancev za deset po njihovem mnenju močno ogrozilo možnost izvolitve Slovencev. Danes sedita v deželnem svetu Slovenca Igor Kocijančič (Mavrična levica) in Igor Gabrovec iz stranke Slovenska skupnost.
17 odstotkov sodelujočih v anketi jih meni, da bi moral Rim še dodatno zmanjšati število svetnikov FJK, kot predlaga vlada Maria Montija, ki se zavzema za 30 deželnih poslancev in poslank. Le dva odstotka sodelujočih v anketi sta prepričana, da bi moralo ostati pri sedanjem stanju. Ogromna večina se jih je vsekakor opredelila za spremembe, do katerih bi moralo priti že na prihodnjih spomladanskih volitvah, seveda če bodo senatorji in poslanci uzakonili spremembo statuta Furlanije-Julijske krajine.
Se strinjate z zmanjšanjem števila deželnih svetnikov v Furlaniji-Julijski krajini z 59 na 49?
55% 2% 17% 26%
145 - Da
7 - Ne, sedanje je ustrezno
48 - Ne, moralo bi jih biti še manj
] 77 - Ne, ker to ogroža izvolitev Slovencev
4	Četrtek, 18. oktobra 2012
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
PLINSKI TERMINAL - Na zatožni klopi poskus odobritve načrta, nevarnega za ljudi in okolje
Sedem strokovnjakov prijavilo nepravilnosti javnemu tožilstvu
Posredovali so tudi pismo, ki ga je župan Cosolini sredi julija naslovil na deželno upravo
Sedem intelektualcev in strokovnjakov je včeraj posredovalo javnemu tožilcu Miche-leju Dalla Costi pismo glede načrta za gradnjo plinskega terminala v Žavljah, v katerem je prijavljenih več nepravilnosti, za katere je po njihovem mnenju odgovornih več dejavnikov. Na zatožni klopi je v bistvu poskus, da se odobri projekt, ki je »nevaren« in hudo vpliva na okolje, do tega pa naj bi prišlo na osnovi nedopustnih ukrepov in s pomočjo neupravičenega sodelovanja ali površnosti raznih javnih uradov, tudi v Trstu.
Prijavo so podpisali univerzitetni docent Fulvio Crisciani, morski biolog Carlo Franzosini, univerzitetni docent oceanografije in raziskovalec na Državnem inštitutu za oceano-grafijo in eksperimentalno geofiziko OGS Ren-zo Mosetti, novinar Luciano Santin, član državnega znanstvenega odbora naravovarstvene organizacije Legambiente Michele Santoro, raziskovalec OGS in pisatelj Livio Sirovich ter univerzitetni docent oceanografije do leta 2011 Franco Stravisi. Podpisniki so opozorili na prijavo, ki sta jo vložili občini Dolina in Milje v zvezi z dokumentacijo o načrtovanem plinskem terminalu, ki zadeva pomembne posege glede varnosti prebivalstva, zaščite morja in varnosti pristaniških dejavnosti ter nenazadnje mesta. Dalje so opozorili, da je prišlo po mnenju tehničnega omizja sindikata gasilcev UIL »do dejanj, katerih namen je bilo doseči odobritev nevarnega načrta s hudim vplivom na okolje, ki je neskladen z ozemljem« in da je prišlo »za preseganje omejitev do nesprejemljivega vedenja s sokrivdo ali površnostjo raznih javnih uradov, tudi v Trstu«.
Podpisniki prijave so posredovali Dalla Costi tudi doslej neobjavljeno pismo, ki ga je tržaški župan Roberto Cosolini naslovil na deželno upravo 12. julija. V sedmih straneh Cosolini poudarja med drugim površnost študij družbe Gas Natural glede vpliva upli-njevalnika na okolje in še predvsem posledice za morsko vodo ter dejstvo, da bi v morju ostale mnoge strupene snovi, ki bi škodile tako morskim živalim kot človeku. Župan je torej že sredi julija opozoril na veliko škodo, ki bi jo prizadeli uplinjevalnik za morski ekosistem in ribištvo ter tankerji za pristaniške dejavnosti. Poleg tega je župan ugotovil, da so mnogi deli dokončnega načrta brez vsakega podpisa, ponekod pa prevladuje glede posameznih odgovornosti zmešnjava. Posledica tega je, pravi Cosolini, da je ta dokumentacija nezakonita.
A.G.
Simulacija plinskega terminala v Žavljah
RAZISKOVANJE
AREA in OGS zaenkrat sta rešena
Raziskovalni center AREA Science Park na Padričah in Državni inštitut za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko OGS iz Briščikov sta zaenkrat rešena. Škarje pristojnega ministra Fran-cesca Profuma ne bodo namreč v okviru t.i. zakona o stabilnosti rezale na Tržaškem. Profumo je spremenil sporni 11. člen, ki je predvideval »divjo« združitev raziskovalnih centrov, ki naj bi jih v prihodnosti upravljali dve nevladni agenciji. Po novem bo zdaj nastala konzulta predsednikov, ki bo morala z namenom varčevanja pred koncem januarja izdelati načrt za preosnovo sistema raziskovalnih središč. Vest je pozdravil predsednik AREA Adriano De Maio, ki je poudaril, da je center na Padričah »rešen«. Predsednica OGS Maria Cristina Pe-dicchio pa je po drugi strani opozorila, da si je minister Profumo vsekakor pridržal pravico do združevanja in ukinjanja raziskovalnih centrov.
TRŽAŠKA PREFEKTURA - Priznanja predsednika republike
Trije zaslužni nagrajenci
Alojz Rebula veliki častnik Viteškega reda za zasluge za Republiko Italijo, Marija Besednjak in Marko Pisani viteza
Slovenski pisatelj Alojz Rebula je prejel včeraj iz rok tržaškega prefekta Alessandra Giacchettija priznanje predsednika italijanske republike Giorgia Napolitana, ki ga je imenoval za velikega častnika Viteškega reda za zasluge za Republiko Italijo.
Slovesnosti na tržaški prefekturi sta se med drugim udeležila tudi tržaški župan Roberto Cosolini in predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat.
Na isti slovesnosti pa sta predstavnica združenja Senza confini -Brez meja Marija Besednjak in repen-tabrski župan Marko Pisani prejela priznanje viteza italijanske republike.
Danes ob 17.uri bo v Avditoriju Jadranskega zavoda Združenega sveta v Devinu Alojz Rebula prejel iz rok devinsko-nabrežinskega župana Vla-dimirja Kukanje priznanje častnega občana.
Z leve Marija Besednjak, Alojz Rebula in Marko Pisani
kroma
POKRAJINA TRST - Srečanje s predstavniki javnega reda
Pozor, divjad na cesti!
Lani kakih petnajst nesreč, po vsej verjetnosti pa jih je bilo še mnogo več - Srečanje sklical Igor Dolenc
Divji prašiči niso božja nadloga le v vinogradih in na njivah, temveč tudi na cestah. Z drugo divjadjo, predvsem srnami, predstavljajo nevarnost za avtomobiliste. V preteklem letu so zabeležili kakih petnajst prometnih nesreč, katerih nezaželeni »protagonisti« so bili divji prašiči ali srne. Tako izhaja iz uradnih podatkov, ki so jih predstavniki organov javnega reda posredovali na včerajšnjem srečanju na tržaški pokrajini. Toliko nesreč je bilo prijavljenih, po vsej verjetnosti pa jih je bilo še mnogo več, a slednjih jih soudeleženi vozniki niso prijavili.
Vzroki so morda razumljivi. Zavarovanje za škodo, ki jo povzročijo živali na vozilih, je drago, zato se vozniki ne zavarujejo. Če bi se, bi nesrečo prijavili, da bi jim zavarovalnica poravnala škodo.
Mnogi vozniki pa ne prijavijo nesreče, ker se bojijo morebitnih nevšečnosti. Na primer: če je cesta zaznamovana kot območje, na katerem je možna prisotnost živali, mora voznik temu primerno prilagoditi hitrost. Če nesrečo prijavi in cestni organi ugotovijo, da je vozil prehitro, bo moral poleg škode na vozilu plačati še globo.
Srečanje na pokrajini je sklical podpredsednik pokrajinske uprave in odbornik za živalstvo Igor Dolenc. Udeležili so se ga predstavniki
Pocestni sprehod divjega prašiča
kroma
karabinjerjev, policije, finančne straže, mestnih redarjev iz Trsta in Milj, gasilcev in gozdne straže. V središču so bili posegi za zajezitev nesreč, pri katerih so soudeležene divje živali. Vprašanje je aktualno predvsem zaradi vse večjega števila divja-
di, predvsem divjih prašičev in srn. Na srečanju se se dogovorili o okrepitvi sikov med raznimi silami javnega reda in večjemu pretoku informacij, da bi s tem zagotovili večjo varnost na cesti.
M.K.
STARO PRISTANIŠČE
Knjižnica v skladišču 26?
Tržaškemu županu Robertu Cosoliniju bo najbrž uspelo preseliti občinsko knjižnico iz poslopja na Trgu Hortis v skladišče 26 v starem pristanišču, kot je to predlagal pred nedavnim. Predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi je namreč včeraj izdala povoljno mnenje za podaljšanje roka zapadlosti začasne delne prekinitve prostocarinske cone v starem pristanišču do ko-ca leta 2013. Konec leta bi se namreč drugače prenehale pobude, vezane na skladišče 26 ali na hidrodinamično centralo in bi se še zmanjšale možnosti oziroma perspektive za ponovno uporabo starega pristanišča.
Kot pa nam je povedala včeraj njena predsednica Monassi, namerava Pristaniška oblast spodbujati nove dejavnosti v starem pristanišču. Zato je kar dva meseca pred zapadlostjo roka včeraj posredovala prefek-tu Alessandru Giacchettiju in županu Cosoliniju dokument s povoljnim mnenjem. S tem je nameravala omogočiti, da se nadaljujejo načrtovane pobude, je poudarila. Ravno tako bo tudi koncesijska družba Por-tocitta lahko nadaljevala z delom glede infrastrukture in sploh s svojimi projekti. Pristaniška oblast namerava skratka omogočiti vsem dejavnikom, da nemoteno nadaljujejo s svojim delom v starem pristanišču, nam je še povedala Monassijeva.
A.G.
/
TRST
Četrtek, 18. oktobra 2012
5
REPENTABRSKA OBČINA - V začetku meseca podpis konvencije z občinsko upravo
Dvojezične jasli Maja, otroški raj v Repnu
Zasebne jasli upravlja Martina Gallina z varuško Ingrid Žagar - Čudovito okolje
Septembra pred desetimi leti je takratni predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Bruno Rupel ostro protestiral pri tržaški občinski upravi, ker ni v prenovljenih občinskih otroških jaslih v Naselju S. Nazario namestila varuške z znanjem slovenskega jezika, kot je to bila sveto obljubila prejšnja Illyje-va občinska uprava. Župana Roberta Di-piazzo je obtožil diskriminacije do slovenskih otrok. Odgovorila mu je občinska odbornica za šolstvo Angela Brandi (takrat še v vrstah Nacionalnega zavezništva) in to skrajno arogantno: Starši s Krasa imajo na razpolago dvojezične jasli v Ul. Veronese pri Sv. Jakobu, naj pač peljejo otroke v mesto, je brezbrižno svetovala.
Minilo je desetletje in na Krasu imajo vendarle jasli, dvojezične. Ne nahajajo se v tržaški občini, pač pa v re-pentabrski, v Repnu. Niso občinske, temveč zasebne, prav ta mesec pa so jasli podpisale konvencijo z repentabrsko občino za dodelitev treh mest v jaslih otrokom iz domače občine.
Jasli z ljubkim imenom Maja so nameščene v krasnem okolju, nekaj sto metrov od Kraške hiše proti Mouzarju. Dvorišče je veliko, pred poslopjem tlakovano, ob strani se razteza travnik, na katerega kdaj pa kdaj iz bližnjega gozda za hišo priteče veverička ali pokuka srnica. Latnik aktinidije polne sadežev ponuja poleti prijetno senco, prav tako
Desno varuška Ingrid z malčki jasli Maja v Repnu; spodaj levo opremljena igralnica
kroma
kot oreh, jablana, češnja in kaki. »Otroci lahko pri nas že v rani mladosti spoznajo različno drevje in sadeže,« je to rastlinsko bogastvo vključila v »učni program« jasli upraviteljica Martina Gallina. Po rodu je iz Brunecka na Južnem Tirolskem, prihaja iz večjezičnega okolja, zato je bilo odprtje dvojezične strukture zanjo povsem naravno. Delo z otroki je vzljubila med delovno prakso po opravljeni diplomi iz psihologije.
V Repnu je najprej - bilo je leta 2005 -odprla tako imenovani baby parking, strukturo, ki je sprejemala otroke štiri ure dnevno, brez kosila, aprila lani pa dvojezične jasli.
Sprememba ni bila od muh. Zdravstveno podjetje je opravilo celo vrsto pregledov, nadzor je bil strog, struktura je odlično prestala vse izvide. Lahko sprejme dvanajst otrok v starosti od 12 do 36 mesecev, so ocenili nadzorniki.
Tako so sedaj jasli Maja odprte od 7.30 do 17. ure, otrokom postrežejo kosilo z biološko hrano, ki jo pripravlja podjetje Desco.
Notranji prostori so urejeni po meri otrok: z igrali in igračami ter drugimi vzgojnimi pripomočki. Včeraj je pet malčkov v prostorni igralnici za mizico lepilo barvite kroglice in pod budnimi očmi varuške Ingrid Žagar ustvarjalo čudovite spiralaste figure. Na drugi strani je spalnica z lesenimi posteljicami, kjer se otroci po kosilu odpočijejo, sanitarije spominjajo na liliputanski svet.
Jasli delujejo - z izjemo treh mesecev avgusta - celo leto. Otroci prihajajo z Opčin, s Proseka, tako res opravljajo vlogo, ki bi jo morala javna občinska struktura. Zato bo vodstvo v prihodnjih dneh vzpostavilo stik s tržaškimi upravitelji, da bi tudi s tržaško občino podpisali konvencijo za dodelitev določenega števila mest otrokom iz te občine. Podobno konvencijo naj bi v kratkem predlagali tudi zgoniški občini.
Martina Gallina
kroma
Domovanje v jaslih stane mesečno 510 evrov, kar je mnogo ceneje kot v drugih podobnih zasebnih strukturah v tržaški občini (ki pa nimajo tako čudovite lokacije v naravi z dvoriščem in travnikom, na čistem zraku, brez mestnega hrupa). Družine z dohodkom do 35 tisoč evrov lahko zaprosijo za deželni prispevek za delno kritje stroškov.
Jasli Maja skratka ponujajo otrokom bivanje v prijetnih prostorih pod nadzorom usposobljenih varušk-vzgojiteljic, malčki sodelujejo pri številnih dejavnostih, rišejo, ustvarjajo like, živijo v mladi družbi in se tako že pripravljajo ... na vrtec.
M.K.
TRŽAŠKA OBČINA - Območje je sedaj preveč zanemarjeno
Urediti trg pred postajo
Tako trdita župan Cosolini in odbornik za javna dela Dapretto - V kratkem srečanje s predstavniki ustanov, ki tam delujejo
Pred dvajsetimi leti so na zelenici trga pred železniško postajo gospodarile stojnice kramarjev s svojo šaro. Illyjeva uprava jih je odpravila, na njihovo mesto postavila kip cesarice Sis-si in zelenico uredila. Red pa je trajal le nekaj let.
Sedaj je zelenica spet neurejena, polna nesnage. Pa tudi ostalo območje okrog železniške postaje ni kaj prida lepše. Postaja in nekdanji silos sta postala nočno pribežališče in prenočišče številnih revnih ljudi, kar ni lepa vizitka za turiste ob njihovem prihodu v mesto.
To območje sta si včeraj ogledala tržaški župan Roberto Cosolini in odbornik za javna dela Andrea Dapretto. Na lastne oči sta se prepričala o stanju na Trgu Liberta. Sprehodila sta se po podhodu, ki ga je v prejšnjih dneh ob nalivu poplavila deževnica. Po posegu na črpalkah je voda odtekla. Pomudila sta se v nekdanjem silosu, kamor so preselili kioske prodajalcev, slišala za njihove pripombe. Obiskala sta parki-
rišče v nekdanjem silosu. Ogledala sta si avtobusno postajo, pa tudi železniško postajo.
Celotno območje je potrebno korenitega čiščenja; treba je rešiti vprašanje nočnega »bivakiranja« na postaji. To ne bo lahko. Koreniti ukrepi ne bi bili primerni, treba bo posredovati tako, da ne bo prizadeto dostojanstvo ljudi, ki jim življenje ni bilo postlano z rožicami.
Naposled sta se župan in njegov odbornik odločila, da bosta v kratkem sklicala srečanje, na katerega bosta povabila predstavnike združenj in ustanov, ki delujejo na območju železniške postaje: italijanskih železnic, silosa, parkirišča, podjetja AcegasAps, sil javnega reda, skupnosti San Martino al Campo, in skupnosti sv. Egidija, Kari-tasa ter drugih združenj prostovoljcev. Cilj je na dlani: ureditev Trga Liberta in bližnjega območja, da bi postalo bolj privlačno tako za domače prebivalstvo kot tudi za turiste ob njihovem prihodu v mesto.
Roberto Cosolini (levo) in Andrea Dapretto
V	Skladišču idej o tržaški noši
Ali obstaja tržaška noša? Kako in kdaj je nastala, katere so njene značilnosti? Na ta in podobna vprašanja bo jutri skušala najti odgovor Marta Košuta, preučevalka krajevne kulture oblačenja in odlična poznavalka tržaške noše. To bo drugo iz niza treh petkovih srečanj, ki jih Slovenski klub in Zveza slovenskih kulturnih društev prirejata v Skladišču idej (Magazzino delle Idee) na tržaškem nabrežju, kjer je tačas na ogled fotografska razstava Moj Kras. Predavanje bo v italijanščini, oplemenitil pa ga bo tudi nastop Ženske vokalne skupine Stu ledi. Pričetek ob 18. uri.
V	Sesljanu jutri odprtje razstave Obmorske dežele
V	dvorani Centra za teritorialno promocijo v Sesljanu št. 56/6 bodo jutri ob 17.30 odprli arheološko razstavo Obmorske dežele: arheologija obmorskih področij in klimatske spremembe - Na teh območjih skozi čas: spremembe krajine in poselitve na območju občine Devin-Na-brežina. Razstavo prireja Občina Devin-Nabrežina v sodelovanju s Pokrajino Trst, Spomeniškim varstvom, tržaško univerzo, Deželo FJK in speleološko skupino Flondar. Na odprtju bodo govorili vodja Urada za varstvo arheološke dediščine FJK Luigi Fozzati, podpredsednik pokrajine Igor Dolenc, direktor oddelka za humanistične vede na tržaški univerzi Claudio Zaccaria, občinska odbornica za kulturo Marija Brecelj ter kustosinji razstave Rita Auriem-ma in Valentina Degrassi.
Seminar za vodilne kadre
Leadership & Commitment je naslov dvodnevnega izobraževalnega seminarja na sedežu šole za menedžment MIB v palači Ferdinandeo (Trg Na-siriya 1). Delavnica se bo začela danes ob 14.30 in nadaljevala še jutri, namenjena pa je predvsem vodilnim kadrom v podjetjih, javnih uprava in drugih inštitucijah.
Spoznajmo Tržaški zaliv
V	knjigarni Lovat bodo danes ob 18. uri predstavili delo »Scopriamo il Golfo di Trieste« (Spoznajmo Tržaški zaliv) na pobudo Državnega inštituta za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko OGS. Gre za novo srečanje v okviru tedna, posvečenega našemu planetu.
■ V I* I I • v v»
Tečaji hebrejščine
Na Trgu Benco št. 4 (1. nadstropje) bodo danes ob 18.30 predstavili nov ciklus tečajev hebrejščine. Tečaje prireja tržaška judovska skupnost in se bodo začeli v novembru, razdeljeni pa bodo na tri stopnje. Dodatne informacije nudijo prek naslova elektronske pošte grupposionistico.trie-ste.it.
Srečanje s scenaristom Andreom Magnanijem
V	knjigarni Minerva v Ul. S. Nicolo št. 20 bo danes ob 16.30 javno srečanje s scenaristom Andreom Magna-nijem, ki bo predaval skupaj z Mau-riziom Careddujem, Lauro Cotta Ramosino, Susanno Starna in Gia-comom Di Biasiom. Pobuda bo v okviru 4. izvedbe mednarodne nagrade za scenariste Mattador. Ob 18.30 pa bodo predstavili knjigo »Scrivere le immagini: Quaderni di sceneggiatura«, ki jo je izdal založnik EUT (Edizioni Universita Trieste).
Ferdinando Boero o ekonomiji in naravi
V	kavarni San Marco (Ul. Battisti št. 18) bo danes ob 18. uri javno srečanje na temo »Economia e natura. La grande truffa«. O ekonomiji brez narave bo predaval prof. Ferdinando Boero, ki bo še pred tem govoril na tržaški univerzi. Ob 14. uri bo namreč v poslopju Q predaval na seminarju z naslovom »Meteomedusa, un espe-rimento di scienza dei cittadini«.
6
Četrtek, 18. oktobra 2012
TRST
/
KATINARSKA BOLNIŠNICA - Napaka pri napravah za filtriranje vode Včeraj danes
V vodi preveč navadne kuhinjske soli
Pacientom delijo vodo v plastičnih stekleničkah, čeprav je tista iz pip pitna
Skrivnost slane, nepitne vode, ki je v torek pritekala iz pip katinarske bolnišnice, je bila kaj kmalu rešena. Tehniki podjetja Sirarn, ki skrbi za filtriranje vode, ki jo iz vodovoda nudi podjetje AcegasAps, so ugotovili, da je šlo za napako z vnosom natrijevega klorida oz. navadne kuhinjske soli v vodo. Kakor je potrdil tudi generalni direktor bolnišnično-univerzitetnega podjetja Francesco Cobello, je bila voda ves čas torej pitna. Pri tem je pojasnil, da je do nevšečnosti prišlo le v kirurškem in medicinskem stolpu, tako da je bilo »oškodovanih« od 400 do 450 oseb. V ostalih oddelkih in v kuhinji pa je bila voda iz pip pitna. Bolnišnično osebje je takoj poskrbelo, da so vsi pacienti dobili vodo v plastičnih stekleničkah.
Razlogov za alarm torej ni in voda v katinarski bolnišnici je spet pitna. Cobello je pacientom in njihovim družinam zagotovil, da bodo v prihodnjih dneh opravili še vse potrebne kemijske analize v vodi.
BRIŠČIKI - Iskanje 74-letnika
Gps odpovedal in moški se je izgubil
Izginotje 74-letnega moškega Briščikih je v torek zvečer povzročilo nemalo panike med njegovimi družinskimi člani, ki so ga zaman čakali do poznih ur. Moški se je namreč okrog 16. ure odpravil na običajen popoldanski sprehod. S seboj je za pasom imel privezano gps napravo, ki je bila povezana z mobilnimi telefoni njegovih sinov, ki so tako lahko v vsakem trenutku vedeli, kje se nahaja oče. V torek pa je gps naprava odpovedala in moški se ni vrnil domov.
Izginulega so takoj začeli iskati družinski člani. Na podlagi zadnjih koordinat, ki jih je oddala gps naprava, so ga najprej iskali okrog kala v Briščikih. Družini so se pridružili tudi karabinjerji nabrežinske in pro-seške postaje ter osebje obmejne policije s Fernetičev ter Nabrežine in seveda Zgonika. Nemalo težav pri iskanju sta povzročila nato tema in razgibana krajina polna dolin, zato so na pomoč poklicali tudi deželno civilno zaščito iz Palmanove, ki je s seboj pripeljala še reševalne pse tržaške gorske reševalne ekipe.
Zgodba se je sicer dobro zaključila, saj je okrog 21.15 gps naprava spet začela oddajati signal - moški naj bi se nahajal v gozdu pri Proseški postaji, oddaljen torej kakih 5 km od doma. Reševalne ekipe so ga takoj zatem našle in ga živega in zdravega pospremile domov.
CEROVLJE - V nedeljo
Jesenski pohod na Grmado
Športno kulturno društvo Cerovlje-Mavhinje in Jus Cerovlje prirejata v nedeljo, 21. oktobra, 19. jesenski pohod po pobočjih Grmade in okoliških vrhovih. Ta pobuda privablja, že od samega začetka številne ljubitelje kraških naravnih lepot.
Zbirališče pohodnikov bo od 9.30 do 10.30 na dvorišču bivše osnovne šole v Cerovljah. Pohodniki se bodo po gozdni označeni stezi najprej podali v smeri ceste, ki je nekoč peljala v Brestovico, nato mimo Grofove jame bodo krenili proti Grmadi, ki s svojimi 323 metri nadmorske višine predstavlja naravno mejo med Tržaško in Goriško. Na severovzhodu je v daljavi viden Nanos, tik pod Grmado pa se v isti smeri vidijo Cerovlje in Mavhinje. Proti vzhodu sega pogled do Snežnika, nižje pa lahko opazimo Marijino svetišče na vejni in več okoliških zamejskih vasi.
Pot bo nato vodila v smeri Devina. Tu se odpira izreden razgled na Devinski grad in na tržaški zaliv vse do istrske obale, na drugi strani pa na Tržič in na gradeško obalo. Predvideni sta dve postojanki oziroma kontrolni točki na katerih bodo pohodniki dobili žig in požirek toplega čaja, da bo pot prijetnejša. Po približno dveh urah hoje se bo gozdna steza ponovno spustila v Cerovlje, kjer bo pohod-nike čakalo toplo kosilo na dvorišču bivše osnovne šole. Poskrbljeno bo za veselo družabnost, saj bo organiziran turnir v »briškoli« in razne ljudske igre.
UL.MOLINO A VENTO - Med čakanjem na zeleno luč na semaforju
Prepozno zaviranje ... avtomobil podrl skuterja
V Ulici Molino a vento je včeraj prišlo do nesreče, k sreči brez hujših posledic. Vrsta avtomobilov in motorjev je bila ustavljena na ulici zaradi rdečega semaforja. Zadnja v vrsti sta bila sku-terja, ki sta ju upravljala mlado dekle oziroma moški. Za njima se je naenkrat pojavil avtomobil citroen C3. Za volanom je sedela starejša ženska, ki se očitno ni zavedala vrste. Zavirati je začela šele
[I] Lekarne
U Kino
Ženska za volanom ni videla vrste ustavljenih avtomobilov in motorjev
kroma
zadnji trenutek, a bilo je prepozno - podrla je skuterja. Voznika nista utrpela hujših poškodb - moškega je sicer vrglo na tla, medtem ko je dekle kar samo skočilo z motorja pred trkom. Pri nesreči je bil poškodovan tudi avtomobil citroen C1 pred skuterji. Na kraj dogodka so se pripeljali osebje službe 118 in mestni redarji, ki so dalj časa tam urejali promet.
Danes, ČETRTEK, 18. oktobra 2012
LUKA
Sonce vzide ob 7.26 in zatone ob 18.14 - Dolžina dneva 10.48 - Luna vzide ob 11.00 in zatone ob 20.21
Jutri, PETEK, 19. oktobra 2012
ETBIN
VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,4 stopinje C, zračni tlak 1020,3 mb raste, vlaga 76-odstotna, veter jugo-vzhodnik, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,4 stopinje C.
Do sobote, 20. oktobra 2012
Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B - 040 281256, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Trg Venezia 2, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Venezia 2 - 040 308248. www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
i
SKD SLOVENEC
Boršt-Zabrežec

pod pokroviteljstvom Občine Dolina
prireja niz prireditev v sklopu projekta
MUCHO 2012
Četrtek, 18.10.: Srenjska hiša v Borštu ob 20.30 otvoritev razstave TOK STOLETIJ - RAZVOJ IN KULTURA MLINARSTVA OB REKI GLLNŠČLCL (M. Radacich, D. Stolli); sledi predavanje M. Radacicha: MLLNL OB GLLNŠČLCL
Sobota, 20.10.: Srenjska hiša v Borštu ob 20.30 predvajanje posnetkov
MUCHO 2011,
razstava odprta od 19. do 20. ure.
Nedelja, 21.10.: ob 10. uri voden pohod PO SLEDEH STARLH MLLNOV OB GLLNŠČLCL zbirno mesto v parku Hribenca v Zabrežcu ob 9.30 (kosilo iz nahrbtnika). Ob 15. uri v parku Hribenca
PRIKAZ SREDNJEVEŠKIH IGER skupine "Compagnia de Tergeste ".
Vabljeni!
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Il matrimonio che vor-rei«; Dvorana 2: 17.50, 20.00, 22.00 »Ted«; Dvorana 3: 17.45 »L'era glaciale 4 - Continenti alla deriva«; 19.45, 22.00 »Total recall - Atto di forza«; Dvorana 4: 17.40, 20.10, 22.10 »Il comandante e la cicogna«; Dvorana 5: 17.30 »Paranorman«; 19.45, 21.30 »Step Up 4 - Revolution«.
AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cogan«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Il matrimonio che vorrei«.
CINECITY - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Cogan - Killing them softly«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The wedding party - Un matrimonio con sorpresa«; 19.30 »C'era una volta lAmerica«; 16.10, 18.10 »I gladiatori di Roma«; 20.10 »I gladiatori di Roma 3D«; 16.15, 18.15 »L'era glaciale 4 - I continenti alla deriva«; 20.15, 22.15 »L'era glaciale 4 - I continenti alla deriva 3D«; 16.30, 20.00, 22.15 »Ted«; 22.10 »Total recall - Atto di forza«; 16.10, 20.15, 22.15 »Taken - La vendetta«; 16.40, 18.10 »Tutti i santi giorni«; 19.00, 21.30 »Pearl Jam - Twenty.
FELLINI - 18.00, 20.05, 22.10 »On the road«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il comandante e la ci-cogna«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Tutti i santi giorni«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Appartamento ad Atene«.
KOPER - PLANET TUŠ - 18.25, 20.40 »2 dni v New Yorku«; 17.20, 20.10 »Divjaki«; 17.40 »Hotel Transilvanija 3D«; 15.30 »Pogum 3D«; 16.10, 18.35, 21.00 »Prava Nota«; 19.40 »Šanghaj«; 19.20 »Svet na kajžarju«; 17.10, 19.20, 21.25 »Ugrabljena 2«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ted«; Dvorana 2: 16.45, 18.30, 20.15 »L'era glaciale 4 - Conti-nenti alla deriva«; 22.00 »Total recall - Atto di forza«; Dvorana 3: 16.30, 18.30, 20.15, 22.00 »The wedding party«; 16.45 »Paranorman 3D«; Dvorana 4: 16.45, 18.30 »Gladiatori di Roma«; 20.30, 22.15 »Taken - La ven-detta«.
J'sen se je u žive kolorje ugrnila jn n'n f'ntka padarila. Dobrodošel
Henrik!
Čestitamua mame Tjaše, tatkate Petre, ta maleme pej želimua use n'r-n'r bulše u življenje.
None Vlasta jn Marjanka, nonate Fabio jn Franc, stric Goran, teta Irena, strnične Nika jn Jasna, pranu'na Marija
¿j Čestitke
Prišel je dan, ko DRAGO slavi 60. rojstni dan. Mnogo zdravja, sreče in veselja mu želijo sestra Edica z Igorjem, nečak Alex z Anno ter priljubljena Mihael in Matija.
Hip hip hura, naša VESNA 50 let ima. Vse najboljše ti želimo in za tvoj rojstni dan se veselimo. Tvoji do-
9 Šolske vesti
DIZ JOŽEFA STEFANA obvešča, da v sredo, 24. oktobra, ob 18. uri bodo na šoli potekale volitve predstavnikov staršev v razredne svete. Vabimo starše, da se udeležijo volitev polno-številno.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA v Dolini vabi na razstavo »Dolinska šola v preteklosti«, ki bo na srednji šoli Gregorčič do 28. oktobra, od 10. do 12. ure. Najave za voden obisk na mar-komanin@gmail.com.
[H Osmice
FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! Tel. št. 040299442.
JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. Tel. št.: 040-820223. Toplo vabljeni.
OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198.
OSMICO je odprl Škerk v Praprotu št. 20. Tel.: 040-200156.
PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Tel. 040-229270. Vabljeni!
/
TRST
Četrtek, 18. oktobra 2012
7
mffip
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
VABILO K ABONMAJU
110 OKUSNIH LET
zamisel In rezila: Sabrlna Morena Igrata: Vesna Guštln In Lara Komar
V četrtek, 18. oktobra ob 20.30 v Kulturnem domu na Colu
S pokroviteljstvom Odborništva za kulturo Repentabor, sodeluje KD Kraški dom
NADALJNJE PONOVITVE: V torek, 23. oktobra ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku
sodeluje: SDD Jaka Stoka vstopnica: 6 evrov
S Izleti
3 Obvestila
¿^o SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE VABILO K ABONMAJU
65-LETNIKI občine Dolina vabijo na izlet na Cerkniško jezero v nedeljo, 21. oktobra. Prijave na tel. št.: 335-6832372 (Zorka), 040-228302 (Marija), 040228624 (Ingrid).
SKD IGO GRUDEN sporoča, da je izlet v Škofljico, Turjak, Velike Lašče in na Ra-ščico v Trubarjev mlin preložen na nedeljo, 21. oktobra. Odhod izpred cerkve v Nabrežini ob 8.30 in povratek ob 19.30. Vpisi v Kavarni Gruden ali pri Sergiju Kosmini v Nabrežini. Info na tel.: 339-5281729.
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na 6-dnevni izlet z avtobusom v Španijo -Barcelona, Lloret de Mar. Odhod v petek, 26. oktobra (Fernetiči). Tel. št.: 00386-31372632 (Metka).
LETNIK 1950 IZ DOLINSKE OBČINE POZOR! V nedeljo, 4. novembra, avtobusni izlet v Idrijo (grad, rudnik živega srebra). Vpisovanje na tel. št.: 333-1157815 (Ladi); 338-7824792 (Sergio); 347-4434810 (Livio Šemec). Toplo vabljeni!
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na Martinovanje v petek, 9. novembra, v Ormož. Poskrbljeno bo za nekaj ogledov, krst mošta, večerjo ter za glasbo in ples. Prijave in informacije na tel. 00386-31372632 (Metka).
ZSKD organizira avtobusni prevoz na koncert TPPZ Pinko Tomažič, ki bo v nedeljo, 11. novembra, ob 18.00 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Prevoz je namenjen članom društev članic ZSKD-ja. Informacije in rezervacija sedežev na tel. št. 040-635626 ali info@zskd.org.
BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi nove člane k delovanju društva. Baletna rekreacija poteka v dopoldanskem in večernem času v prostorih Kosovelovega doma v Sežani pod vodstvom baletnega pedagoga Eugena Todorja. Primerna je za vse starostne skupine. Informacije na tel. 0039(0)41524310.
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v š.l. 2012/13 obiskujejo nižje srednje in prva dva razreda višjih srednjih šol, katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov (v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88). Info na tel.: 040-2017375 (Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina, Nabrežina 102).
OBČINA ZGONIK vabi v občinske prostore na ogled ilustracij Jasne Merku. Urnik: ponedeljek-petek od 9. do 13. ure, ponedeljek in sreda tudi od 15.30 do 17.00.
PSIHOMOTORIČNA VADBA - Dunajska cesta 12, Opčine. Tečaji za otroke: za dojenčke in starše (4-12 mesecev: četrtek 16.00-16.50); za malčke in starše (12-36 mesecev: četrtek 17.00-17.50); za predšolske otroke (4-5 let: sreda 15.45-16.40); za 6-letne otroke (1. razred o.š.: sreda 16.45-17.45). Za odrasle: delavnica za dobro počutje v zlati dobi (70-80 in več let); delavnica in sproščanje za preprečevanje
Peter Quilter
DU ETI 50 PONOVITEVN!
KOMEDIJA 0 ŽIVLJENJU V DVOJE...
režija: Matjaž Latin
igrata: Maja Biagovič in Vladimir Jure
V petek, 19. oktobra ob 20.30 v Mali dvorani SSG
Praznujte z nami!!! Vstopnica: 10 evrov
Blagajna je odprta od 10. do 15. ure in uro in pol pred pričetkom predstave.
izgorelosti zaradi delovnega stresa (za učitelje, vzgojitelje, socialno in zdravstveno področje ipd). Vpis in info na tel. 0039 380 3224745 ali 00386 (0)51 221054 (Loredana Kralj).
SKD ŠKAMPERLE (Stadjon 1. Maj) vabi na tečaj kitajske vadbe »QiGong« ob sredah 16.30-17.30. Informacije in prijave na tel. 348-8607684 (Vesna Klemše).
TEČAJI ANGLEŠČINE pri SKD Igo Gruden so ob ponedeljkih (prvi nadaljevalni) in ob sredah (drugi nadaljevalni) od 18.00 do 19.30.
TEČAJI SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden so ob ponedeljkih od 18.00 do 19.30 (nadaljevalni) in ob torkih od 18.15 do 19.45 (začetni).
UPRAVA OBČINE DOLINA - odborništvo za kulturo obvešča, da so v teku vpisovanja na tečaje slovenščine in angleščine. Informacije: osebje ustanove AUSER, Trg Stare Mitnice 15, tel. št. 040-3478208.
BIOTERAPIJA v Bazovici v Bazovskem domu (Ul. I. Gruden 72/1) danes, 18. oktobra, od 17. do 19. ure. Informacije na tel.: 040-226386, 328- 9563272 (Magda). Vabljeni!
OBČINA ZGONIK, POKRAJINA TRST IN ZVEZA LILT vabijo, ob svetovnem mesecu boja proti raku dojke, danes, 18. oktobra, ob 18.00 v prostore Kd Rdeča zvezda v Saležu na zdravstveno-vzgojno srečanje s priznanimi strokovnjaki o preventivi pred rakastimi obolenji. Na srečanju bodo sodelovali strokovnjaki M. Tonutti, B. Scaggiante in F. Zanconati, ki bodo prisotnim na razpolago tudi za morebitna vprašanja.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete v petek, 19. oktobra, večer o »Aromaterapiji«. Predavatelj Barbara Lokar. Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni.
SKD TABOR vabi člane in prijatelje v društvene prostore, ob priliki obnove društvenega bara v petek, 19. oktobra, od 18. ure dalje.
SKD VALENTIN VODNIK vabi, v okviru državne kampanje Nastro Rosa, na predavanje, ki bo v petek, 19. oktobra, ob 20. uri v Dolini na temo: Preprečevanje in zdravljenje raka, preventiva in zdrava prehrana. Sodelujejo zdravniki Dellach, Scaggiante in Zanconati.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v petek, 19. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. V torek, 23. oktobra, bo ob 19.00 v bivšem ljudskem domu v Križu vaja za ansambel TPPZ in za glasbene skupine, ob 20.30 skupna vaja še s pevci TPPZ in s taborniki.
ŽUPNIJA RICMANJE vabi k slovesni sv. maši v soboto, 20. oktobra, ob 17. uri k Sv. Uršuli v Log. Hoja in razmišljanje pripomoreta k zdravem življenju!
JUS NABREŽINA vabi člane in prijatelje, da se udeležijo vzdrževalnega čiščenja Brščic. Začetek v soboto, 20. oktobra, od 9. ure dalje. Zbirališče »Za Vodico«. S seboj prinesite tudi potrebno orodje. Udeleženci naj se javijo pri odborniku Niko-tu Jazbecu na tel. 338-2825523 ali pri odborniku Milivoju Pertotu na tel. 3495289593 za informacije in navodila. V primeru slabega vremena čiščenje odpade.
KAKO LEP JE TRST; ZTT in ZSKD vabita na sprehod po slovenskem Trstu z avtoricama vodnika Eriko Bezin in Po-ljanko Dolhar: v soboto, 20. oktobra, od 16. do 18. ure; v nedeljo, 18. novembra, od 10.30 do 12.30. Štartna točka pri gledališču Miela. Pobuda v okviru niza S\paesati-Raz\seljeni.
TEČAJ ZA DOJENČKE V BAZENU - ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo tečaj za
dojenčke začel v soboto, 20. oktobra, na Pesku. Za dojenčke od 1. do 12. meseca bo tečaj potekal od 16.30 do 17.15, za otroke od 1. do 4. leta pa od 17.15 do 18.00. Število mest je omejeno. Info na tel.: 345-7733569, info@melanieklein.org, pon. in čet. 9.00-13.00; sre. 12.30-15.00.
SKD TABOR - Opčine vabi v nedeljo, 21. oktobra, na tradicionalni »Jesenski pohod.« Zbirališče ob 10. uri v Prosvetnem domu. Vodi Paolo Sossi. Ob
18.	uri gostovanje dramske skupine KUD Dolomiti iz Dobrove pri Ljubljani z ogledom enodejank: »Veš, da te ne slišim, če teče voda« in »Obisk v gledališču«. Režija F. Končan.
ŠKD CEROVLJE MAVHINJE IN JUS CE-ROVLJE prirejata v nedeljo, 21. oktobra,
19.	Jesenski pohod na Grmado in okolico. Vpisovanje v Cerovljah na začetku vasi od 9.30 do 10.30. V primeru slabega vremena pohod odpade. Vabljeni!
KRU.T - v okviru vseživljenjskih aktivnosti - prireja delavnico »Razgibavajmo možgane«, ki jo bosta vodili prof. Vali Tret-njak in psihologinja Jana Pečar. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 22. oktobra, na društvenem sedežu. Obvezne predhodne prijave!Informacije: Ul. Cicerone 8B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
SKD TABOR OPČINE - Prosvetni dom: ob ponedeljkih, s pričetkom 22. oktobra, od 15. do 17. ure srečanja »Ob pletenju še kaj...«. Vabljene!
TORKLA v Kmetijski Zadrugi bo začela obratovati 22. oktobra. Zaradi organizacijskih razlogov, prosimo cenjene člane in oljkarje, ki želijo stiskati oljke pri nas, da se čim prej zglasijo v naših uradih, v trgovini ali na tel. št. 040-8990120/100.
PODROČNI SVET VERNIKOV s Trsta in Milj vabi na srečanje z mag. Janezom Fer-koljem na temo »Moja zvestoba veri in Cerkvi« v četrtek, 25. oktobra, ob 20. uri v domu na Ul. Concordia 8 pri Sv. Jakobu (blizu cerkve).
KRU.T in Društvi slovenskih upokojencev iz Trsta in Gorice, v sodelovanju s Pokrajinsko zvezo DU Severne Primorske, vabijo člane in prijatelje na kulturno-pevsko prireditev »Starosta mali princ«, ki bo v nedeljo, 28. oktobra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Novi Gorici. V dopoldanskem času izlet z obiskom Goriških brd s poklonom žrtvam NOB pri spomeniku v Gonjačah in vodeni ogled vasi Šmartno. Po kosilu v gradu Dobrovo bo odhod v Novo Gorico na koncert. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
SRENJA BOLJUNEC vabi člane, da vložijo prošnjo za sečnjo drvi v l. 2012/13. Prošnje zbiramo na sedežu Srenje vsak torek od 9. do 12. ure do 30. oktobra. Tel. št.: 040-8325175.
NOČ ČAROVNIC - ples v maskah za srednješolce v organizaciji SKD Primorec bo v sredo, 31. oktobra, od 19.30 do 23. ure v Ljudskem domu v Trebčah.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAl-bero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Delavnice v oktobru: Prazne buče in Halloween prihaja. Informacije na tel. št. 040-299099 (od pon. do sob., od 8. do 13. ure).
OTROŠKE URICE ob torkih v NŠK, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: 6. novembra »Dirka formule Čiračara«; 27. novembra »Čarovnica Mica in severna zvezda«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta!
SK DEVIN prireja novembrski smučarski sejem v dvorani gostilne-picerije v Križu. Zbiranje opreme 7. in 8. novembra, od 10.00 do 19.30; sejem od 9. do 12. novembra, od 10.00 do 19.30 (petek 15.3019.30); prevzem opreme 13. novembra, od 10.00 do 19.30. Informacije na tel. 3358416657 ali 335-8180449.
AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 8. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Sejem: petek, 9. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 10. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 11. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2013. Info: 3475292058, www.skbrdina.org.
40-LETNIKI s Tržaškega vabljeni na večerjo, ki bo v petek, 23. novembra, ob
20.	uri v Ljudskem domu v Križu. Informacije v večernih urah na tel. 3473696503 (Barbara), 339-4359868 (Ka-ti), 349-3595560 (Roberta).
H Prireditve
12. POGOVORNI VEČER DIVAČA, mesto nad Reko, bo danes, 18. oktobra, ob 19. uri v Muzeju slovenskih filmskih igralcev v Škrateljnovi hiši v Divači. Gosta večera bosta Bruno Volpi Lisjak in Albin De-bevec, s katerima se bo pogovarjal arhitekt Stojan Lipolt. Večer predstavlja uvod v serijo predavanj o Trstu.
DJECA, BUON ANNO SARAJEVO; ZSKD vabi na ogled filma Aide Begic, danes, 18. oktobra, ob 20.30 v gledališču Miela v okviru niza S\paesati-Raz\seljeni.
IL SEGRETO DI ESMA - GRBAVICA; ZSKD vabi razrede višjih srednjih šol na ogled filma Jasmile Žbanic danes, 18. oktobra, ob 9.00 v gledališču Miela. Srečali se bodo z novinarko Evo Čuk (RAI). Pobuda v okviru niza S\paesati-Raz\seljeni v sodelovanju z RAI FVG.
SKD SLOVENEC prireja pod pokroviteljstvom Občine Dolina niz prireditev v sklopu projekta Mocho 2012: danes, 18. oktobra, srenjska hiša v Borštu, otvoritev razstave »Tok stoletij - razvoj in kultura mlinarstva ob reki Glinščici«, sledi predavanje M. Radacicha na temo »Mlini ob reki Glinščici«; petek, 19. oktobra, v jutranjih urah voden ogled razstave za učence in dijake krajevnih šol; sobota, 20. oktobra, ob 20.30 predvajanje posnetka prireditve »Mocho 2011«, razstava bo odprta od 19.00 do 22.00; nedelja, 21. oktobra, ob 10.00 začetek vodenega pohoda »Po sledeh starih mlinov v dolini Glin-ščice«, zbirno mesto v parku Hribenca v Zabrežcu ob 9.30 (kosilo iz nahrbtnika), ob 15.00 v parku Hribenca prikaz srednjeveških iger s strani skupine Compa-gnia de Tergeste, sledi družabnost.
ZSKD IN SLOVENSKI KLUB vabita na »Kako smo se oblačili: tržaška noša«. Srečanje z Marto Košuta in slovensko ljudsko glasbo v izvedbi Ženske pevske skupine Stu ledi bo potekalo v okviru pobude »Moj Kras - 100 let 100 podob, vezilo Sci-piu Slataperju« v Magazzino delle Idee na Corso Cavour v Trstu v petek, 19. oktobra, ob 18. uri. Vabljeni!
FINŽGARJEV DOM (Dunajska 35, Opčine) vabi v soboto, 20. oktobra, na multime-dijski dramatizirani recital »Obrazi notranje moči«. Besedilo meditacij - Alenka Rebula; režija in dramaturgija - dr. Ivan Štuhec; izvajajo dijaki Škofijske gimnazije A. M. Slomšek iz Maribora. Začetek ob 18. uri. Vabljeni v velikem številu!
V	GALERIJI umetniškega in kulturnega centra Škerk v Trnovci 15, je na ogled razstava »1. svetovna vojna pri nas«. Urnik od 20. oktobra do 4. novembra: sobota in nedelja 10.30-18.00.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV -Trst vabi na »9. revijo zborov openske de-kanije«, ki bo v soboto, 20. oktobra, ob
20.	uri v župnijski cerkvi sv. Marije Magdalene v Bazovici.
RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo,
21.	oktobra, na sporedu 15. Gledališkega vrtiljaka predstava Hruške gor, hruške dol v izvedbi Lutkovne skupine KPD Šmi-hel. Prva predstava bo ob 16.00 (red Vila), druga ob 17.30 (red Škrat), v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27.
SDD JAKA ŠTOKA - Srednješolska skupina vabi na premiero mladinske igre Primoža Suhodolčana »Živalske novice« (priredba in režija Vesna Hrovatin), ki bo v nedeljo, 21. oktobra, ob 18.00 v Kulturnem domu na Proseku.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 22. oktobra, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3 na ogled filma »Šest desetletij pozabe« Milene Olip in predstavitev knjige Nanija Juga »Utihnile so ptice, utihnila je vas«. Srečanje poteka v okviru 15. Koroških kulturnih dnevov na Primorskem. Začetek ob 20.30.
SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse otroke iz vrtca in prvih razredov šole na pravljične urice »Polž na potepu« (Julia Donaldson in Axel Scheffler). Prvo srečanje bo v torek, 23. oktobra, ob 16.30 v društvenih prostorih na stadionu 1. Maj. Vabljeni!
V	SRCU SARAJEVA; NŠK v sodelovanju z ZSKD vabi na ogled fotografske razstave v okviru niza Raz/seljeni-S\paesati v petek, 26. oktobra, ob 17.30 v NŠK, Ul. sv. Frančiška 20. Mlado fotografinjo Iri-no Tavčar bo predstavil Boris Grgič.
MI SMO TU - IERIOGGI SEMPRE! Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič vabi na koncerte ob 40. obletnici delovanja: 28. oktobra, ob 18. uri Kulturni dom v Trstu; 11. novembra, ob 18. uri Cankarjev dom v Ljubljani; 18. novembra, ob 18. uri SNG v Novi Gorici; 25. novembra, ob 18. uri ŠKC v Zgoniku. So-
delujejo tudi Vlado Kreslin, Iztok Mlakar, Mef in številni drugi glasbeniki in pevci.
OD PRETEKLOSTI DO SEDANJOSTI -
Kakšna bo prihodnost Bosne? Srečanje z novinarji Azro Nuhefendic, Christia-nom Elio, Ervinom Hladnikom Milhar-čičem in moderatorjem Markom Sosi-čem v okviru niza Raz\seljeni-S\paesati v sodelovanju z ZSKD bo v četrtek, 15. novembra, ob 18.00 - Magazzino delle idee, Korzo Cavour v Trstu.
0 Mali oglasi
40-LETNA GOSPA išče delo kot varuška otrok. Tel. 342-0664365.
GOSPA SREDNJIH LET z večletno izkušnjo in priporočili išče delo kot negovalka starejših oseb ali katerokoli drugo delo (24 ur dnevno). Tel. št.: 0039333-6644567 (po 18. uri).
MAJHNO, LEPO OPREMLJENO stanovanje dajem v najem v središču mesta, 450,00 evrov vključno s stanovanjskimi stroški in porabo vode. Tel. št.: 3298012528.
PODARIM NERABLJEN KOTEL za ogrevanje na drva. Tel. 333-3644120 v večernih urah.
PODARIM črn klavirski sedež. Tel. št.: 335-6158792.
PODARIM orehov hlod tistemu, ki ga pride iskat in ga odpelje. Tel. 340-5962459.
PODARIM televizijo znamke panasonic z dekoderjem, sive barve, skoraj novo. Tel.: 040-44631.
POŠTENA IN DELAVNA GOSPA srednjih let išče enkrat tedensko delo kot hišna pomočnica. Tel. št.: 331-7467805 (v večernih urah).
PRODAJAMO domači brinjevec in bri-njevo olje. Tel. št.: 040-2024022 (od 16. do 20. ure).
PRODAM SVETLO STANOVANJE pri Sv. Jakobu z lepim razgledom na mesto: vhod, dnevna soba z balkonom, kuhinja, spalna soba, kopalnica in shramba. Klicati ob večernih urah tel. št.: 3665371670.
PRODAM aluminijasto lestev visoko 3.5m, primerno za obiranje oljk. Tel. št.: 347-0466075.
V KRIŽU dajemo v najem delno opremljeno stanovanje. Tel. št.: 040-220729 (v večernih urah).
ŠTUDENTOM v najem opremljeno stanovanje z dvigalom v Ul. F. Severo: velika dnevna soba z balkonom, kuhinja, dve spalnici, kopalnica in shramba. Cena: 650,00 evrov mesečno ter 90,00 evrov za stroške in ogrevanje. Tel. 377-4959920.
Prispevki
V	spomin na Gizelo Blason darujejo prijatelji Renatota in Mirande 70,00 evrov za KD Prosek-Kontovel.
V	spomin na dragega Rudija Pahorja darujeta Eda in Albino Sedmak 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V isti namen darujeta Marija in Mario Kobal 20,00 evrov.
t
Zapustil nas je
Bruno Tence
Žalostno vest sporočajo
sestra Angela, nečak Maurizio s Cristino in pranečakinjo Caterino
Pogreb bo v petek, 19.10., ob 13.20 v kapeli na ulici Costalunga.
Sv. Križ, 18. oktobra 2012
Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina
18.10.2002
18.10.2012
Ottavio Pisani
Ob desetletnici tvoje smrti nas še vedno spremlja tvoj nasmeh.
Svojci
8
Četrtek, 18. oktobra 2012
TRST
/
glasbena matica - Na podlagi konvencije z videmskim konservatorijem
Četverica pianistov prvič polagala izpite v slovenščini
Gre za brezplačne pred-akademske izpite, ki so jih prvič opravljali na sedežu GM - Komisija je bila mešana
Na Glasbeni matici se bodo včerajšnjega dne spominjali predvsem zaradi zgodovinsko pomembnega dogodka: na tržaškem sedežu glasbene šole v Ulici Montor-sino 2 so namreč gojenci včeraj prvič polagali izpite pred-akademske stopnje v slovenskem jeziku. Vendar pojdimo po vrsti ...
Z lanskim šolskim letom je namreč stopila v veljavo reforma konservatorijev, ki med drugim predvideva tesnejše povezave z glasbenimi šolami. Naša glasbena ustanova Glasbena matica je junija letos podpisala konvencijo o sodelovanju z videmskim državnim konservatorijem Jacopo Toma-dini, ki predvideva tudi brezplačno polaganje izpitov v slovenskem jeziku v prostorih Glasbene matice. »Polaganje izpitov v materinem jeziku oziroma v domačem okolju je za gojenca prav gotovo bolj prijetno,« nam je včeraj povedal ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj, ki ni skrival zadovoljstva nad pomembnim dosežkom.
Pred komisijo so se včeraj predstavili štirje mladi gojenci - pianisti. Strokovna komisija, ki je ocenjevala njihov nastop in glasbeno znanje, je bila mešana - na njenem
čelu je stal predsednik, zunanji komisar vi-demskega konservatorija, profesor Antonio Nimis, ostala člana, pravzaprav članici komisije pa sta bili domači profesorici Mojca Šiškovič in Beatrice Zonta. Vsi štirje kandidati so se odlično odrezali. Prvo stopnjo sta včeraj zaključila Maria Rossella Lupieri, učenka Glasbene matice šole Tomaža Holmarja v Ukvah, in Samuele Fer-letti, učenec Glasbene matice v Gorici; drugo stopnjo študija klavirja pa Mateja Jarc iz Glasbene matice v Gorici in Michele Perrone predstavnik Glasbene matice iz Špe-tra. Mlade pianiste so skozi leto pripravili profesorji Manuel Figheli, Mojca Šiškovič in Beatrice Zonta.
Praktičnemu delu izpita je sledil še krajši, ustni del, ko so kandidati v slovenskem jeziku odgovarjali na vprašanja o pia-nistični literaturi in podobnem. Profesor Ni-mis je na koncu pohvalil mlade izvajalce oz. kakovost dela in pouka na Glasbeni matici, ki vse bolj utrjuje svoj položaj v širši mreži javnih in zasebnih šol. Naslednji rok izpitov je na vrsti že februarja, ko bodo pred komisijo stopili spet novi glasbeniki. (sas)
V prvi vrsti štirje mladi pianisti, ki so prvič lahko polagali izpit v slovenščini, za njimi člani strokovne komisije z ravnateljem GM Bogdanom Kraljem
kroma l
razseljeni - Srečanje o okrutni »tradiciji«
Obrezovanje spolovil, mora za milijone afriških deklet
V sklopu letošnjega niza Razseljenih, ki je posvečen obravnavi vprašanj, ki so tako ali drugače povezana z emigracijo, se je v torek zvečer v gledališču Miela odvijalo srečanje z naslovom Telo ženske med tradicijo in modernostjo, ki so ga oblikovale Siri Nangah, Jerioth Nchang (obe sta članici združenja Donne Africa onlus) in Natalina Folla, ki poučuje na tržaški univerzi.
Razprava je vzela v pretres pereč problem obrezovanja spolovila mladim dekletom, ki je kot obred razširjen v Afriki. OZN ocenjuje, da vsako leto obrežejo najmanj dva milijona deklic oz. mladih žensk, kar pomeni 6 tisoč na dan. FGM (Female Genital Mutilation) je izraz za obrezovanje deklic, ki je z medicinskega zornega kota povsem nepotrebno. Gre za navado, ki vzdržuje izpolnjevanje socialnih zapovedi in nadzira telo in seksualnost posameznice. Najekstremnejša oblika obrezovanja je infibulacija, ki velikokrat privede do infekcij, zastrupitve, hudih bolečin, tetanusa in Hiv-a. Dekle, ki jo tako pohabijo, ne more normalno spolno občevati in mož mora na poročno noč infibulirano žensko prerezati. Večina kultur, v katerih je obrezovanje deklic navada, zagovarja FGM kot nujnost, kot tradicijo, kot očiščenje ženske. Družinska čast, zaščita pred uroki, deviškosti in zvestobe možu so opravičila, ki vzdržujejo prakso FGM. Ženske se bojijo spreminjati te zakoreninjene navade, ki veljajo kot nedotakljive in nespremenljive do te mere, da se izvajajo tudi takrat, ko se afriške družine izselijo na Zahod.
Da bi preprečili nadaljevanje te prakse, je tudi v Italiji parlament sprejel leta 2006 zakon, ki določa stroge kazni tistim, ki povzročajo tovrstno nasilje mladoletnicam. Babica, ginekolog, starš ali kdor koli že opravlja razne oblike tovrstnega obrezovanja, tvega od 4 do 10 let zaporne kazni. Zakonski predpisi veljajo tudi takrat, ko se obrezovanje ne izvede na Polotoku, pač pa na črni celini, kar je pravzaprav pravilo. Dejstvu navkljub, da bi, denimo, zdravniki ali učitelji, ki so v stiku z deklicami, ki so doživele tovrstno nasilje, morali prijaviti ob spoznanju zadevo sodstvu, se to v resnici ne dogaja: od veljave zakona sta bila v Italiji obravnavana namreč le dva primera. Po mnenju sodelujočih v razpravi je zakon pomanjkljiv tudi zaradi tega, ker ne določa dovolj denarnih sredstev, ki bi bila namenjena preprečevanju obrezova-
V debato je uvedlo odrsko branje na temo infibulacije
kroma
nja. Na srečanju je zdravnica Daniela Gerin izpostavila tudi psihološke posledice, z depresijami vred, ki jih na žrtvah povzroča praksa obrezovanja. V Furlaniji živi trisočtristo žensk, ki so bi-
Uspešno in zabavno
le ali tvegajo, da jih obrežejo. Proti tej praksi je potrebno izpeljati temeljite programe ozaveščenosti žensk in njihovih družinskih članov, so izpostavili na srečanju. (Mch)
razseljeni - Danes v Mieli
O povojni Bosni
Gostja Kathryne Bomberger iz centra, kjer vračajo identiteto žrtvam
Obravnavanje položaja povojne Bosne iz družbenega, političnega in gospodarskega vidika je ena od vodilnih smernic letošnjega programa socialno ozaveščenega festivala Razseljeni. Debata bo stopila v živo danes s pogovorom okrog mučne in pretresljive teme pogrešanih oseb dvajset let po začetku vojne v bivši Jugoslaviji. Gostja srečanja, ki bo na sporedu danes ob 18. uri v gledališču Miela, bo Kathryne Bomberger (na sliki), direktorica Mednarodne komisije za pogrešane osebe (ICMP) v Sarajevu. Novinarja Pierlui-gi Sabatti in Eva Čuk se bosta z njo pogovorila o Projektu DNK, ki je namenjen iskanju identitete žrtev.
Ameriška zgodovinarka, ki deluje za uveljavljanje človekovih pravic, nosi že šestnajst let odgovornost za dejavnost edinstvene in zelo specifične mednarodne organizacije: Organizacija ICMP je nastala leta 1996 v okviru vrha G-7. Skrbi za grajenje institucionalnih infrastruktur v prizadetih državah, sodeluje s civilno družbo, s sodišči in skrbi za tehnično podporo z največjim in najbolj učinkovitim DNK laboratorijskim sistemom na svetu.
»V vojni v bivši Jugoslaviji je bilo pogrešanih okrog 40.000 oseb. Do nastopa
.v 50. ponovitev
Po uspešni premieri leta 2010 se je publika gledališč naše dežele in Slovenije še velikokrat nasmejala s sodobno, duhovito komedijo Petra Quilterja, ki bo jutri praznovala 50. ponovitev!
Romantično komedijo Dueti sestavljajo živahne enodejanke o kaotičnem svetu ljubezenskih odnosov: dve samski osebi na prvem zmenku na slepo, uslužbenka in šef pred rojstnodnevno zabavo, komaj ločena zakonca na počitnicah, brat in sestra pred tretjo poroko. Vse vloge upodabljata igralca SSG Maja Bla-govič in Vladimir Jurc, kar ponuja priložnost za občudovanje gledaliških preobrazb, saj se situacije, okolja in liki stalno spreminjajo pred očmi gledalcev. SSG bo praznovalo 50. ponovitev komedije v Mali dvorani jutri ob 20.30 in bo ponudilo obiskovalcem večer v znamenju angleškega humorja po izredni ceni (10 evrov). Predstava bo opremljena z italijanskimi nadnapisi.
boršt - Nocoj prvo srečanje v srenjski hiši
Mucho 2012
Spominjajo se pred 501 letom porušenega gradu
Te dni poteka 501. leto, odkar se je zaključila večstoletna zgodovinsko-upravna vloga Muhovega gradu, ki je skoraj štiri stoletja mogočno stal na zelo strateški točki, na griču blizu Boršta nad dolino Glinščice. Porušenje zgradbe je pomenilo konec dolgega obdobja vladavine nad širšim teritorjem. V vseh teh letih je bil grad največ let v beneški ali tržaški upravi. 11.10.1511 ga je tržaški škof Bonomo dal uničiti, ker se je bal, da bi padel zopet v beneške roke. Stiliziran grad je že več let upodobljen na grbu občine Dolina, ŠD Breg in SKD Slovenec. Ob okrogli obletnici so si Občina Dolina, Pokrajina Trst in SKD Slovenec lani omislili niz pobud imenovanih Mucho 1511 - 2011. Da bi celotna zgodovina breških krajev ne bi šla v pozabo, si je SKD Slovenec pod pokroviteljstvom Občine Dolina zamislilo tudi letos niz na temo Tok stoletij - razvoj in kultura mlinarstva ob reki Glinščici.
Danes ob 20.30 bo v srenjski hiši v Borštu predstavitev celotne pobude z otvoritvijo istoimenske razstave, ki sta jo pripravila Maurizio Radacich in Davide Stolli, nakar bo na temo Mlini in reki Glinščici govoril in predvajal diapozitive Maurizio Ra-dacich, ki je o zadevnih mlinih izdal tudi posebno publikacijo. Petek bo namenjen učencem in dijakom osnovnih in srednjih šol iz dolinske občine za voden ogled razstave. V soboto bo ob 20.30 v srenjski hiši v Borštu prikaz posnetka lanske prireditve Mucho 2011, medtem ko bo razstava odprta od 19.00 do 22.00. Niz pobud Mucho 2012 se bo zaključil v nedeljo. Ob 10.00 se bo začel voden pohod Po sledeh starih mlinov ob Glinščici (kosilo iz nahrbtnika). Zbirno mesto je ob 9.30 v parku Hribenca v Za-brežcu, kamor se bodo pohodniki vrnili približno ob 15.00 ko bo skupina »Compa-gnia de Tergeste« prikazala nekaj srednjeveških iger. Sledilo bo družabno srečanje.
identifikacijskega testiranja DNK so krajevne oblasti uporabljale bolj tradicionalne metode, na primer vizualno prepoznavanje s strani sorodnikov, kar bi bilo za veliko večino pogrešanih neučinkovito. Od novembra 2001 smo povrnili identiteto 70% pogrešanih v Bosni in 90% žrtev pokola v Srebrenici, edinega genocida na evropskih tleh po drugi svetovni vojni«, pojasnjuje Kathryne Bomberger.
Je največji dosežek organizacije politične, družbene ali znanstvene narave?
»Nismo organizacija znanstvenikov, uporabljamo znanost v pomoč vladam, ki morajo odgovarjati za pogrešane. Dokazali smo, da lahko najdemo te osebe s podporo mednarodne skupnosti, kar je naš največji dosežek. Rešitev teh vprašanj zahteva koordinirani mednarodni odziv, saj smo uspešni, ker smo odgovorili na povpraševanje vladnih oblasti in državljanov. Bodočnost v zahodnem Balkanu pa odvisi od lokalnih oblasti, ki ne smejo uporabljati dosežkov v politične namene«.
Kaj predvideva delovni načrt organizacije ICMP v bližnji bodočnosti?
»V bivši Jugoslaviji je še okrog 13.000 pogrešanih, po vsem svetu pa približno milijon oseb, ki so žrtve vojn, katastrof in kriminalnih dejanj. Naša organizacija bo nadalje ponujala pomoč in podporo državam bivše Jugoslavije in drugim državam po vsem svetu, kjer so ljudje izginili iz najrazličnejših razlogov«.
Po srečanju z Bombergerjevo (o katerem bomo obširno poročali v nedeljski izdaji Primorskega dnevnika, kjer bo objavljen tudi integralni pogovor), se bo večer, ki ga društvo Razseljeni prireja v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, nadaljeval z ogledom filma Jasmile Zbanic Grbavica.
Rossana Paliaga
/
MNENJA, RUBRIKE
Četrtek, 18. oktobra 2012
9
GLOSA
Nobelovo nagrado za mir bi morala dobiti A. Merkel
Jo2e Pirjevec
Razglasitev o podelitvi Nobelove nagrade za mir gledam po televiziji vsako leto s posebno pozornostjo, ker na njej nastopa moj stari znanec Geir Lundestad, direktor Nobelovega inštituta v Oslu. Ker sem tam sredi devetdesetih let nekaj mesecev raziskoval, imam na Geira in ambient, v katerem sem delal, prijetne spomine. Ta osebna navezanost pa mi ne preprečuje, da bi se z odločitvami, ki jih sprejemajo norveški prijatelji vedno tudi strinjal. Tako na primer nisem bil zadovoljen, ko so pred tremi leti podelili nagrado za mir ameriškemu predsedniku Baracku Obami, čeprav je bil takrat v Beli Hiši šele eno leto in ni naredil nič takega, da bi si visoko priznanje zaslužil. Da v tem kritičnem odnosu nisem sam, me je prepričala satirična vinjeta, ki jo je objavil londonski Economist. Na njej je bilo videti Oba-mo, kako sprejema diplomo norveškega komiteja, katerega predsednik razlaga utemeljitev: "Hvala, da niste tisti *x'fi ' * George Bush'!
Tudi letošnja odločitev Nobelovega komiteja, da dodeli nagrado Evropski uniji, me ne prepriča. In spet nisem sam. Razen profesionalnih evropskih politikov nisem slišal nikogar, ki bi se z njo strinjal. Nagrada predvsem grobo krši voljo njenega ustanovitelja, kakor jo je zapisal Alfred Bernhard Nobel v svoji oporoki 27. novembra 1895. Tam je izrecno rečeno, naj jo dobi oseba, »ki je v prejšnjem letu naredila največ za bratstvo med narodi, za odpravo ali zmanjšanje obstoječih armad ali za organizacijo in promocijo mirovnih kongresov«. Pri najboljši volji ni mogoče reči, da bi EU odgovarjala kriterijem, ki jih je začrtal A. Nobel, saj ni oseba in se v preteklem letu tudi posebej ni izkazala v obrambi miru. Toda pustimo te ugotovitve. Analizi-rajmo raje trditev Nobelovega komiteja, da je Evropska unija zaslužna za mir, ker je v zadnjih šestdesetih letih med svojimi članicami vzpostavila demokratične odnose, sloneče na sodelovanju. Mislim, da v tem ni videti kakšne posebne zasluge, saj ji nič drugega ni pre-ostajalo. Evropska integracija ni namreč sad velikopo-teznosti in modrosti državnikov, ki so jo spravili v tek, temveč bolj pritiska, ki je prihajal iz ZDA, in strahu pred Sovjetsko zvezo. V začetku petdesetih let je v Was-hingtonu prevladalo mnenje, da se zahodnoevropske države, ki so bile pod varstvom ameriškega atomske-
ga dežnika, ne bodo mogle učinkovito zoperstavljati komunizmu, če se med sabo ne bodo ekonomsko povezale. Od tod ideja širokega evropskega trga, ki se je pozneje oblikoval kot Evropska skupnost, nato pa še kot Evropska unija (pač po vzoru ZDA). Tudi ta proces, katerega temeljni kamen je dogovor v Maastrichtu decembra 1991 o enotni valuti, po mojem ni bil toliko izraz medsebojnih prijateljskih čustev evropskih narodov in držav, temveč znova strahu. Ne več pred Sovjetsko zvezo, ki je bila v tistem trenutku v razpadu, temveč pred ponovno združitvijo Nemčije, na katero so gledali tako v Londonu kot v Parizu z velikim nela-godjem. Jasno je bilo namreč, da bo postala velika Nemčija sredi evropskega kontinenta hegemonična sila in potencialno nevarna svojim sosedom. Zato jo je bilo treba kot Guliverja v deželi Liliput trdno zavezati in jo onemogočiti, da se spremeni v nevarnega velikana. Ker so se Nemci sami zavedali kočljivosti svojega položaja, so se odpovedali lastni valuti in prevzeli evro, čeprav ne z navdušenjem, saj si niso mogli utvarjati, v kakšno avanturo se podajajo, glede na druščino, v kateri so se znašli. Iz tega razloga tudi danes vztrajajo v evru in rešujejo bankrotirane sredozemske države. Če bi kdo moral dobiti Nobelovo nagrado za mir, bi morala to biti Angela Merkel.
Podelitev nagrade ima še drugo zanimivo plat, ki jo velja poudariti. Norvežani so se očitno odločili tako, kakor so se, ne zaradi preteklosti, temveč zaradi bodočnosti, v prepričanju, da je EU, kljub svojim šibkostim in pomanjkljivostim, vendarle najboljša politična enota, kar si jih lahko zamislimo na našem kontinentu. Pri tem pa niso toliko velikodušni, da bi se vanjo vključili in z njo delili svoje bogastvo. Še danes se spominjam pogovora med nekim klientom in frizerko v brivskem salonu v Oslu, ki sem ga slišal pred sedemnajstimi leti. Bili smo v času, ko naj bi se Norveška odločila, ali naj vstopi v EU ali ne. Gospod v salonu, po narodnosti Anglež, je prepričeval frizerko, naj na plebiscitu, razpisanem na to temo, odgovori z »ne«. »Evropejci«, je trdil, »se žele samo polastiti vaše nafte«. Skratka, Norvežani nas hvalijo in nagrajujejo, bremen in odgovornosti, ki jih EU nalaga svojim članicam, predvsem tistim, ki so bogate, pa niso pripravljeni deliti z nami.
VREME OB KONCU TEDNA
Z anticiklonom prihaja velika stanovitnost
Darko Bradassi
Po vremenski fronti, ki je zapustila naše kraje včeraj dopoldne, se je zračni tlak že občutno zvišal. Nad nami se od juga krepi subtropski anticiklon, ki bo v prihodnjih dneh zelo soliden, ker ga bo v višjih slojih spremljal za ta čas zelo topel in suh zrak. Dogaja se namreč, da se nad zahodnim Sredozemljem občutno poglablja obsežno ciklon-sko območje, ki izpodriva predvsem v višjih slojih topel subtropski zrak proti osrednjemu Sredozemlju in tudi našim krajem.
Subtropski anticiklon bo prinesel večdnevno stanovitnost, ki bo predvidoma trajala vsaj do polovice prihodnjega tedna. V višjih slojih bo pritekal proti nam od juga za ta čas zelo topel zrak. Pričakujemo, da bo radiosonda iz Campoformida pri Vidmu na višini 1500 metrov v prostem ozračju v prihodnjih dneh namerila 15 stopinj Celzija ali morda celo kakšno stopinjo več. Gre za temperaturo, ki bi bila po dolgoletnem povprečju normalna ob koncu julija ali v začetku avgusta. Ozračje bo torej v višjih slojih za ta čas zelo toplo.
Anticiklon bo zaradi toplega višinskega zraka prinesel zelo veliko stanovitnost. Kot smo že včasih pisali, stanovitnost in vedno sinonim za povsem sončno vreme. V prizemnih slojih je namreč za fronto, tudi zaradi še mokrih tal, ostal povečini vlažen zrak in je med drugim ozračje zelo umirjeno. Subtropski zrak, ki ravnokar priteka, pa se v bistvu vzpenja nad še razmeroma hladnega prizemnega.
Nastala bo tako mirujoča vremenska slika, težji pri-zemni zrak se bo povečini zadrževal pod toplejšim višinskim. Zaradi tega bo ozračje zelo umirjeno in ne bo vzgornih tokov. V spodnjih slojih se bo zadrževal precej vlažen zrak.
Anticiklon, ki prihaja, bi nam v normalnih pogojih zagotovil najvišje dnevne temperature okrog 30 stopinj Celzija. Zaradi temperaturnega obrata pa jih bomo v prihodnjih dneh namerili komajda stopinjo ali dve nad dvajsetimi.
Plitva nizka oblačnost, ki je včeraj nastajala v mnogih predelih dežele in se bo mestoma lahko ponavljala tudi v prihodnjih dneh, je bila v bistvu stičišče med prihajajočim toplim višinskim zrakom, ki se je počasi vzpenjal ter spodnjim hladnejšim in bolj vlažnim. Toplejši zrak namreč vsebuje veliko več vlage, slednja pa se je ob dotiku s hladnejšimi temperaturami na višini malo pod 1500 metri zgostila v plitve oblake.
V prihodnjih dneh bo torej prevladovala stanovitna vremenska slika in bo povečini tudi precej jasnine, vendar bodo sončni žarki povečini naleteli tudi na precejšnjo vlago in zato ne bodo nemoteno dosegali prizemlja. Zaradi tega bodo temperature skoraj normalne za ta čas, toda ne ravno izredne, kot bi lahko bile ob tako topli višinski ad-vekciji. Možno je tudi, da bo v najhladnejših urah ponekod ozračje zamegljeno ali da bo nastajala megla. Tako vreme se bo z morebitnimi manjšimi krajevnimi spremembami nadaljevalo do vključno nedelje. V nižinah bo torej prijetno jesensko, mestoma tudi bolj oblačno in vlažno, medtem ko bo v gorah skoraj pravo poletje. Nad temperaturnim obratom bo sijalo sonce in bodo beležili za ta čas zelo visoke temperature.
Vsaj do začetka prihodnjega tedna tudi ne bo padavin. Kot kaže, bo anticiklon lahko vztrajal do sredine prihodnjega tedna, nato pa naj bi se začela udejanjati bolj jesenska sprememba.
Na sliki: nad našim širšim območjem se krepi soliden anticiklon
odprta tribuna
Nevidna manjšina
Slovenska kulturno-gospodarska zveza soglaša s predlogi, ki jih je ob zaključku prve deželne manjšinske konference izpostavil ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta Devan Jagodic. V njegovem zaključnem posegu se zrcali bistvo mnenj in predlogov, ki so izšli na celodnevnem goriškem zasedanju, ki se ga je udeležilo res veliko predstavnikov slovenskih organizacij, društev in ustanov, manj pa je bilo slovenskih izvoljenih predstavnikov z izjemo tistih iz videmske pokrajine.
SKGZ se obenem zahvaljuje in solidarizira z vsemi, ki so pred začetkom konference pred deželnim avditorijem mirno, a odločno in dostojanstveno opozorili na nevzdržno finančno stanje, ki je nastalo zaradi zamud in rezov s strani države in »finančne odsotnosti« Dežele FJK.
Istih pohvalnih besed pa ne moremo imeti do deželnih institucionalnih predstavnikov. Njihov odnos do konference je najbolj plastično pokazal, kolikšna je skrb te pomembne javne uprave do naše narodne skupnosti. Dobršen del popoldanskega zasedanja konference je potekal ob odsotnosti najvišjih predstavnikov Dežele FJK. Izjemo predstavljata slovenska deželna svetnika Igor Kocijančič in Igor Gabrovec ter funkcionar Giuseppe Napoli, ki so delno rešili ugled javne institucije. Ravno tako ne moremo biti zadovoljni z odsotnostjo deželnih parlamentarcev, z izjemo senatorke Tamare Blažine (prisostvovala je celotni konferenci) in demokratu Flaviu Pertoldiju.
Sicer se takšne institucionalne odsotnosti kažejo že nekaj časa, denimo na zasedanjih deželne posvetovalne komisije in na sami umestitveni seji vladnega manjšinskega omizja, kjer so našo Deželo zastopali funkcionarji. Za številne institucije in vodilne ljudi v njih postajamo vse bolj nevidna manjšina.
Potek deželne konference je v prvi vrsti potrdil veliko zaskrbljenost, ki vlada v naši narodni skupnosti zaradi vse večjih rezov in splošne finančne negotovosti. Na to je SKGZ opozarjala že več časa in večkrat je bila zaradi tega kritizirana, češ da da pretirava in da niso na mestu naše napovedi o morebitnih odpustih in rezih.
Konferenca je potrdila tudi drugo bojazen, na katero smo v zadnjem času resno opozarjali, in sicer na pomanjkanje dialoga med Deželo FJK in rimsko vlado kar zadeva pristope pri izplačevanju sredstev iz zaščitnega zakona. To nam je bilo potrjeno na prvem zasedanju rimskega vladnega manjšinskega omizja, izluščilo pa se je tudi na sobotni konferenci, ko so naši življenjski problemi postali predmet prenašanja odgovornosti s Trsta na Rim in obratno.
Prva deželna manjšinska konferenca je potrdila, kolikšno je bogastvo v naši organiziranosti in kaj to pomeni za naš
obstoj in razvoj. Ponosni smo lahko na vse to in na številne naše ljudi, ki dan za dnem delajo v senci televizijskih žarometov in ob prostovoljnem delu. Ko bi vodilni predstavniki Dežele FJK in drugi povabljeni politiki prisostvovali celoviti razpravi, bi spoznali, kaj smo Slovenci in kolikšna je naša aktivnost na vseh področjih. Spoznali bi, da si ne zaslužimo takšnega obravnavanja in prezira.
Vsi udeleženci konference bi se gotovo veselili obiska in pozdrava predsednika deželne vlade, saj nimamo veliko priložnosti za srečanje ali klepet z deželnim guvernerjem. Zato naj ne čudi dejstvo, da je zaključne misli deželnega odbornika, ki je izpostavil tudi vrsto zanimivih tem, poslušalo kakih dvajset od 160 udeležencev konference.
Ob zaključku bi rad izpostavil še predloge, ki sem jih ponudil vodstvu konference.
Pričakujem, da bo Dežela FJK, tako z vsebinskega kot tudi s finančnega vidika pokazala večjo zavzetost do naše narodne skupnosti in da se njena skrb ne bo omejila le na vlogo posrednika finančnih dotacij iz Rima na naše organizacije.
Nadalje predlagam, naj deželni sklad (ki ga predvideva deželni zaščitni zakon iz leta 2007) postane sistemski z dotacijo, ki naj bo imela »institucionalno dostojanstvo«.
Tretjič: čas je, da se resno lotimo reforme sistema financiranja, ki je izraz določene preteklosti in ne zagotavlja tistih pristopov, ki so potrebni za organizirano družbo, o kateri so vsi, brez izjem, spregovorili na konferenci. Dežela naj čim prej sproži postopek za pričetek takšne reforme in naj v ta proces vključi pristojne manjšinske dejavnike, v prvi vrsti z zakonom priznana Svet slovenskih organizacij in Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo.
Dosedanja izkušnja deželne posvetovalne komisije je pokazala njene šibkosti in omejitve. Komisija naj se spremeni v organ višjega nivoja s pristojnostmi, ki niso le posvetovalnega značaja, marveč tudi usmerjevalnega in za določene primere tudi obvezujoče za deželni parlament in deželno vlado. Takšnih primerov imamo kar precej v drugih državah Evrope.
In še to. Na konferenci so bili prisotni številni zagovorniki »protislovenstva« v videmski pokrajini. Vsi so spregovorili brez kontestacij in nasprotovanj. Vsem pa je zelo lepo in prepričljivo odgovorila rezijanska družbeno-kulturna delavka Lui-gia Negro, ki je zaradi tega dobila najdaljši aplavz od vseh nastopajočih na konferenci. Luigia Negro je obenem podprla predlog deželnega svetnika Franca Baritussia, naj se poišče kraj dialoga za dostojanstveno rešitev predolge »jezikovne vojne« v Reziji. Tudi sam podpiram tak predlog.
Rudi Pavšič
dutovlje - Predaval je Vili Prinčič
Zanimiv večer o aleksandrinkah
Vili Prinčič med predavanjem o aleksandrinkah v Dutovljah
boris prinčič
Veliko obiskovalcev se je pred dnevi v Dutovljah udeležilo večera, ki je bil namenjen aleksandrinkam, slovenskim dekletom in ženam, ki so jih nevzdržne gospodarske, pa tudi druž-beno-politične okoliščine prisilile, da so si zaposlitev poiskale v Egiptu. V zadnjih letih je o tem izseljeniškem valu bilo veliko govora in so mu mnoge kulturne in raziskovalne sredine namenjale veliko prostora. Med temi je bila tudi Zveza slovenskih kulturnih društev iz Gorice, ki je bila pobudnica številnih odmevnih prireditev, ki jih je kronal tisk knjige »Blišč in beda aleksandrink«. O usodah aleksan-drink je na prijetnem kulturnem večeru v Dutovljah spregovoril Vili Prin-čič, vnet goriški raziskovalec in kulturni delavec, obenem tudi član goriškega pokrajinskega odbora ZSKD. Svoje podajanje je predavatelj podkrepil s projekcijo fotografskega materiala, ki ga je Zveza kulturnih društev zbrala v zadnjih letih.
Na koncu so si pozorni poslušalci ogledali tudi projekcijo fotografij, ki jih je Prinčič posnel pred dvema letoma med obiskom Aleksandrije in Kaira z ogledom krajev, ki so povezani s prisotnostjo naših deklet v tej preko-
morski deželi. Na zanimanje je naletelo tudi branje nekaterih pisem, ki so jih aleksandrinke pošiljale svojim domačim na Primorsko. Pisma je prebirala Adela Klančič iz Gorice. Na koncu je bila predstavljena tudi omenjena knjiga, ki jo je zaradi velikega zanimanja, ZSKD ponatisnila.
Večer je potekal v kulturnem domu v Dutovljah, kjer ima sedež tudi domače turistično društvo. Dom je bolj poznan pod nazivom Bunčetova domačija. Na dvorišču domačije si obiskovalec lahko ogleda tudi reprodukcijo kraške domačije z vrtom (znan pod imenom Pepin vrt), ki jo je za razne razstave pripravil Borut Benedejčič iz kraške Škrbine. Za prikaz tipičnega kraškega vrta je Benedejčič v Londonu prejel prestižno zlato kolajno in nagrado za najlepše urejeni mali vrt.
Naključje je hotelo, da je večer z aleksandrinkami sovpadal z odprtjem prenovljene dvorane, ki lahko sprejme okrog 60 poslušalcev. O sami zasnovi, prenovitvenih delih in namembnosti dvorane je spregovoril predsednik vaškega sveta Marjan Tavčar, ki je izrazil željo, da bi dom in z njo dvorana bili v veliko pomoč kulturnim dejavnostim v Dutovljah.
10 Četrtek, 18. oktobra
2012
KULTURA
/
kogojevi dnevi - Poklon tržaškemu skladatelju ob letošnji 85-letnici
Žlahtni opus Pavleta Merkuja
Monografski koncert je oblikoval Slovenski komorni zbor pod vodstvom dirigentke Martine Batič Spored ponudil raznolik izbor skladateljevih del, ki jih je občinstvo nagradilo z radodarnimi aplavzi
Smrt je v opusu Pavleta Merkuja transverzalna prisotnost, stalen opomin na minljivost in ničevost eksistence, ki se oglaša zdaj eksplicitno, zdaj implicitno: pa ne, da bi s tem izničila ustvarjalnost, kajti ob visokem življenjskem jubileju se nam spogledovanje s črno gospo zdi neke vrste apotropejski obred, ki je skladatelja obvaroval ter ga pripeljal do petinosem-desetega leta - številke, ki jo lahko povežemo tudi s Skupino 85, v kateri je Merku' svojčas igral pomembno vlogo kulturnega posrednika.
Poklon, ki ga je Mednarodni festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi posvetil tržaškemu ustvarjalcu, je v Kulturni dom privabil razveseljivo število občinstva, žal pa ne slavljenca, čigar zdravstveno stanje ni najboljše. V sodelovanju s Kogojevim festivalom, ki je v Trstu sklenil svoj letošnji ciklus, so Glasbena matica, Slovensko stalno gledališče in Prosvetno društvo Soča iz Kanala priredili monografski koncert, ki ga je oblikoval Slovenski komorni zbor pod vodstvom mlade, a že dovolj izkušene dirigentke Martine Batič.
Izbira je bila dokaj smotrna, kajti na zborovskem področju je Merku' zapisal mnogo žlahtnih strani, še posebno v času, ko se je posvečal raziskovanju ljudskega izročila v slovenski Benečiji. Domiselnim transkripcijam je bil posvečen zadnji sklop, program pa so odprle sakralne skladbe iz različnih obdobij: od politonalne zasnove Psal-ma CXVI, ki je nastal v l.1963, do prosojnih sopranskih linij Ave, gratia plena iz l.1990, ki se postopoma napolnijo s slovansko obarvanimi harmonijami, pa do maše - Messa da requiem »Pro felici mei transitu«, s katero je avtor obeležil svojo upokojitev l. 1987, je zbor pokazal pevsko kulturo, ki sloni predvsem na čisti disciplini, na pozornem uravnavanju zvočnega nivoja,
Slovenski komorni zbor pod taktirko Martine Batič med koncertom v tržaškem Kulturnem domu
kroma
ki ne dopušča izstopanja posameznih oddelkov.
Nekaj težav je za sopranistke bilo zaznati v izredno visokih legah odlomka Sanctus iz maše zadušnice, sicer pa so ženski glasovi oblikovali dokaj zlite in zaokrožene linije. Po res-nobi nabožnih skladb nas je nekoliko razvedril Breviario, sklop treh skladb, ki se je rodil l.1990 na besedilo Arnal-da Bressana: razgibana dinamika, pa tudi ritmično poigravanje v skladbi Ca-valli so razkrili bolj vedro plat Mer-kujeve zakladnice, ki se je še lepše izkazala v uspešnem sodelovanju s pesnikom Robertom Piuminijem. Veliko otroških skladb z iznajdljivim besedilom je naš skladatelj uglasbil s tankočutnim posluhom do pesnikovega humorja, in pozitivni naboj ima tudi So-netto alla gioia iz l. 2001.
Kosovelova Pesem s Krasa nam je pokazala snovanje dvajsetletnega skla-
datelja, čigar mladost se je v glasbi izražala z optimizmom, ki se skoraj kljubovalno oddaljuje od teksta, že l. 1965 pa je otožnost v popolnem soglasju s Kosovelovo Kadar spoznaš. Sklop treh Kosovelovih poezij je sklenil skoraj romantično nabit val domoljubja v Baladi o narodu, prvi del programa pa sta dopolnili dve skladbi na tekst Toneta Ku-naverja - Srčna ura in Pojdem.
V Merkujevem opusu igra tudi instrumentalna glasba nezanemarljivo vlogo, zato se je v komorno vzdušje koncerta lepo vpletla Epistola a Lojze Lebič, skladba za klavir iz l. 1969, ki izraža skladateljevo razdvojenost med skušnjavami avantgarde (ki se jim je Lebič zavestno vdal) in bolj tradicionalnimi prijemi. Pianistka Tatjana Kaučič je zelo smiselno podala avtorjevo sporočilo, nato pa smo prisluhnili samospevom v interpretaciji solistov, ki so tudi člani Komornega zbora. Dve
pesmi na besedilo Alojza Rebule iz l. 1952 sta nam podala tenorist Martin Logar, ki je z lirsko mehkobo oblikoval Opoldanski psalm, basist Matija Bizjan pa se je pogreznil v otožnost Ljubezni sredi dobrav.
Bolj sončne slike so zasijale iz priredb ljudskih pesmi: sopranistka Ana-marija Lazarevič je s svetlim glasom podala beneški Tan dol na raunin polju ter Eno dreuce, basist Matija Bizjan pa je s pripovedno prepričljivostjo zapel tržaško Ena punca ven z mesta gre. Tatjana Kaučič je učinkovito interpretirala odtujenost klavirske spremljave, ki domačnosti ljudskih napevov skoraj kljubuje s samostojnimi, a vendarle petju podrejenimi idejami.
Lepo se je izkazal ženski zbor v doberdobski Ljudmila, še lepše pa v beneški Tinke, tonke, patalonke, na ljudske strune je nato zaigral tudi mo-
ški zbor, najprej z otožno Dve let' an pu, nato z živahno Fantje Lubjančarji, nazadnje - in tudi najbolj prepričljivo - s Starčič je zgoda ustu'. Martina Batič je vseskozi predano in suvereno vodila pevski ansambel, včasih pa je skrb za neoporečnost izvedbe prevladala nad sproščenostjo, ki bi priredbam ljudskih pesmi dodala potrebno iskrico. Zvočnost zbora je nekoliko nagnjena k višjim glasovom in nekaj dodatnih basov bi lahko okrepilo harmonije, ki so vsekakor prijetno zazve-nele tudi v poslednjih dveh skladbah za mešani sestav -Sveti lunca cielo noč in ljubka, vesela in lahkotna Čiči nana, Maričica. Aplavzi, ki so se radodarno vsuli, so kot dodatek priklicali morda najlepšo cvetko iz Merkujeve »beneške« zbirke, tisto, ki nam odpira pogled na cvetoče travnike pod Kaninom: Jnjen čeua iti gna.
Katja Kralj
benetke - Pozitiven obračun 56. Mednarodnega festivala sodobne glasbe
Vso pozornost namenili mladim
Predsednik Baratta in umetniški vodja Fedele stavita na rast mlajše publike in sodobne glasbene kulture - Šplošna raven izvedb je bila več kot zadovoljiva
V Italiji je zanimanje za sodobno glasbo omejeno na ožje kroge poznavalcev, ker se ni nikoli razvila primerna šolska in kulturna strategija, ki bi lahko ustvarila most med širšim občinstvom in sodobno sceno. S to zavestjo se je vodstvo beneškega Biena-la angažiralo v zadnjih letih, da bi ustvarilo formativne povezave s šolstvom in s konservatoriji na deželnem in državnem teritoriju.
Prvi dosežki tega projekta so zaznamovali letošnji, 56. Mednarodni festival sodobne glasbe, ki se je zaključil v soboto z zadovoljstvom predsednika Paola Baratte, ki je na tiskovni konferenci poudaril spodbudno prisotnost mladih obrazov na vseh koncertih. Njegovo zaupanje v konstruktivni odziv je totalno, zunanji opazovalec pa lahko izraža upanje, da
Levo: predsednik festivala Paolo Baratta in umetniški vodja Ivan Fedele; desno: nastop Anthonija Braxtona in njegovega 21+1teta
akiko myiake
so bili zadolženi docenti sposobni posredovati večkrat precej zahtevne glasbene vsebine in da je obisk teh koncertov postal za najmlajše dijake nižjih srednjih šol spodbudna, ne pa odbijajoča izkušnja. Ti novi obiskovalci so predstavljali četrtino celotnega števila gledalcev (5150), ki so se od 6. do 13. oktobra seznanili s programom novega umetniškega vodje, skladatelja Ivana Fedeleja.
Baratta je označil njegov pristop kot izraz spoštovanja in zaupanja v občinstvo in v moč umetnosti, saj je prenovljena usmeritev ubrala bolj tradicionalno pot brez nadgrajevanja vsebin z atraktivnimi konceptualnimi konteksti. Fedele je upravičeno zadovoljen s splošnim nivojem izvedb, ki je prepričal tudi občinstvo, saj so bila redka nesoglasja namenjena le sklad-
bam (letos je festival predstavil 31 državnih in 29 absolutnih praizvedb), kar je tudi pozitiven znak aktivne pozornosti in strokovne pripravljenosti občinstva. Kot je umetniški vodja pravilno poudaril na tiskovni konferenci, je visoka kakovost izvedb toliko bolj pomembna v primeru redko izvedenih skladb, pri katerih si mora poslušalec ustvariti prvi vtis na najboljši možni osnovi. Zato so v tem tednu stopili med drugimi na oder znameniti Ensemble Intercontemporain, flavtist Mario Caroli, priznani belgijski kvartet Danel, violinist Irvine Ar-ditti, odlična vokalna skupina Neue Vocalsolisten Stuttgart. Za svečano noto je v petek poskrbel radijski simfonični orkester SWR iz Stuttgarta, ki je pod vodstvom Michela Tabachnika razprostrl paleto živih barv med no-
vimi in starejšimi generacijami s skladbama dveh izjemno nadarjenih tride-setletnikov, Danca Runa Glerupa in žal prerano preminulega Christopha Ber-tranda, z vokalnimi vragolijami po elementih ljudskih izrazov izpod peresa samega dirigenta in še s klasikom kot je Debussyjeva simfonična pesnitev La mer.
Zadnji dan festivala se je odvijal v znamenju serije koncertov, ki so od zgodnjega popoldneva do noči počastili sodobno umetnost in njene ustvarjalce. Skupina Ludus Gravis je s poklonom letos preminulemu kon-trabasistu in skladatelju Stefanu Sco-danibbiu ponudila zanimivo posebnost kot je poslušanje septeta in okteta kontrabasov v repertoarju, ki raziskuje ekstremne meje zvočnosti tega instrumenta. Na meji med jazzom
in sodobno glasbo pa je bil slavnostni gost zaključnega dneva ameriški glasbenik Anthony Braxton s svojim 12+1tetom. Improvizacijsko ustvarjanje skupine je privabilo raznoliko publiko, ki je sledila dialektični govorici Ghost Trance Music, kjer glasbeniki postavljeni v polkrogu iščejo medsebojne povezave v svobodnem dogajanju in vabijo poslušalca k iskanju niti zapleteno urejenega zvočnega klobčiča. Zadnje note festivala pa so izhajale iz tišine in zbranosti skoraj statičnega opazovanja prozornih zvočnih vtisov, ki jih je pričaral Andrew Zo-linsky. Pianist je v istem dnevu izvedel dva solistična koncerta, od katerih je bil zadnji, v nočnih urah, njegov poklon Bienalu z nežnostjo Feldmanove skladbe For Bunita Marcus.
Rossana Paliaga
/
ITALIJA, SVET
Četrtek, 18. oktobra 2012
1 1
NESREČE
NEW YORK - Televizijska konfrontacija tokrat prinesla točke predsedniku ZDA
BruseSa V ostrem soočanju Sj bistveno boljši Obama
BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj pozvala Italijo, naj zaustavi izvajanje sheme, v okviru katere so podjetja, ki delujejo na področjih, ki so jih prizadele naravne nesreče, oproščena plačevanja nekaterih davkov in prispevkov. Ukrep naj ne bi bil v skladu z evropsko zakonodajo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Italija o ukrepu, v skladu s katerim od leta 2002 podjetja na prizadetih območjih oprošča plačevanja dela davkov in prispevkov, ni v zadostni meri obvestila Evropske komisije. Podjetjem so po navedbah Bruslja oprostili od 60 do 90 odstotkov davkov.
»Komisija dvomi, da so ukrepi v skladu s pravili državne pomoči,« poudarjajo v Bruslju. Ta pravila namreč določajo, da državna pomoč v primeru naravnih nesreč ne sme preseči dejanske povzročene škode. V Italiji naj bi bila v nasprotju s tem nekatera podjetja oproščena plačila davkov, čeprav niso dejansko utrpela nobene škode ali izgub iz naslova naravnih nesreč.
Italija mora na ugotovljene domnevne nepravilnosti podati svoj odgovor. V kolikor bo podeljena pomoč opredeljena kot neupravičena, jo bo moral Rim izterjati nazaj, še poroča dpa.
NEW YORK - Predsednik ZDA Ba-rack Obama in nekdanji guverner Mas-sachusettsa Mitt Romney sta se sinoči na univerzi Hofstra v Hempsteadu pri mestu New York pomerila na drugem soočenju predsedniških kandidatov ZDA. Obama se je tokrat odrezal veliko bolje kot 3. oktobra na prvem soočenju v Denverju in prve ankete so mu prisodile zmago. Anketa ameriške televizije CNN, za katero je voditelj Wolf Blitzer zagotovil, da je »znanstvena«, je prisodila zmago Obami s 46 odstotno podporo gledalcev soočenja, Romney pa je dobil 39 odstotkov. Anketo so izvedli med registriranimi volivci, sodelovalo pa je enako število republikanskih, demokratskih in neodvisnih volivcev.
Analitik televizije CNN David Gergen je menil, da je Obama v Hempsteadu prizadel Romneyjevo rast v anketah po uspešnem prvem soočenju, newyorški aktivist Al Sharpton pa je na televiziji MSNBC menil, da je imel Obama najboljše soočenje v svoji politični karieri. Na konservativni televiziji Fox pa ni bilo dvoma o tem, da je zmagal Romney.
Kandidata sta v Hempsteadu zagovarjala enako politiko in stališča kot v začetku meseca na univerzi Denver, vendar s to razliko, da je bil tokrat tudi Obama podobno agresiven in živahen kot Romney, če ne še bolj. Spopadla sta se med drugim glede davkov, primanjkljaja, nacionalnega dolga, delovnih mest, energetske politike, imigracije, enakoprav-
•t
* v
Kandidata sta v Hempsteadu zagovarjala enako politiko in stališča kot v začetku meseca na univerzi Denver, vendar s to razliko, da je bil tokrat tudi Obama podobno agresiven in živahen kot Romney, če ne še bolj.
ansa
nosti žensk, zdravstva in drugih tem.
Povezovalka soočenja, voditeljica televizije CNN Candy Crowley je za razliko od Jima Lehrerja s prvega soočenja pritiskala na zavoro in kandidatoma odvzemala besedo, ko sta bila predolga oziroma sta zašla s smeri, čeprav tudi tega nikakor ni primanjkovalo.
RIM - Sinoči v senatu z zaupnico Montijevi vladi
Odobren zakon proti korupciji
Zadovoljstvo ministrice za pravosodje Paole Severino - Tekst mora sedaj še skozi poslansko zbornico
RIM - Senat je sinoči z 228 glasovi za, 33 proti in dvema vzdržanima izla-soval Montijevi vladi zaupnico in s tem odobril osnutek zakona proti korupciji. Ministrica za pravosodje Paola Se-verino je ob rezultatu izrazila zadoščenje. Osnutek gre sedaj v poslansko zbornico v četrto branje, nedvomno pa je za Montijevo vlado to pomemben rezultat, saj si je zastavila cilj, da bo zakon v senatu odobren pred evropskim vrhom.
Kot je v senatu povedala pravosodna ministrica je odobreni tekst nekoliko zreduciran glede na to, kar je sprva načrtovala vlada. Dejala je, da če bi bili v osnutek vključeni tako imenovani »satelitski prekrški« kot so poneverbe v bilancah in drugi, bi se bil postopek neizbežno zavlekel. Severinova je poudarila, da je zakon absolutno potreben za državo in da je vlada lahko ponosna na dosežen rezultat. Bilo je veliko neskončnih debat, ki so trajale mesece, venda je cilj naposled dosežen, je dejala ministrica in dodala, da je vlada vselje pripravljena poseči, da se besedilo po potrebi še dopolni.
Ministrica je tudi zavrnila težke obtožbe, ki so jih izrekli predstavniki Di Pietrove Italije vrednot, češ, da vlada ni hotela sprejeti tega ukrepa, ker da ima prijatelje med skorumpiranimi. Zavrnila je tako destruktiven način političnega soočanja in podčrtala pomen dejstva, da se je vlada prvič v zgodovini države lotila problema korupcije po hitrem postopku. Z razliko od obdobja preiskave »čistih rok«, ko je politika poskušala zaustaviti delo preiskovalnih organov in sodstva.
Severinova je tudi napovedala, da ko bo zakon proti korupciji dokončno odobren, se bo vlada nemudoma lotila zakonskega ukrepa, ki bo onemogočil obsojenim, da kandidirajo na volitvah.
V razpravi je posegel tudi minister za javno upravo Filippo Patroni Griffi, rekoč, da se je proti korupciji potrebno boriti predvsem s preventivo in onemogočiti, da zaradi neverjetnih razsežnosti tega fenomena nastaja ne-sprejmljiva gospodarska škoda.
Rimski senat ob včerajšnjem glasovanju
ansa
takojšnje so bile pozitivne reakcije tudi pri strankah, ki podpirajo vladno večino, bolj prepičane s strani DS in UDC, v tonih manj navdušene s strani Ljudstva svobode, ki je, kot je znano, zakonu dolge mesece postavljalo ovire in ga skušalo razvodeneti.
Medtem je generalni sekretar Demokratske stranke Pierluigi Bersani na srečanju Confcommercio izrekel kritično stališče o novem vladnem finančnem manevru oziroma »zakonu o stabilnosti«, kot ga imenujejo. Spotaknil se je zlasti ob nova bremena dvkov Irpef in Iva in vladi očital, da šibkejšim slojem z eno roko daje, z drugo pa jemlje dvojno. Zahteval je pogovor z vlado, katere ukrepi morajo biti po njegovi oceni v tem trenutku usmerjeni predvsem v razvoj.
Romney je volivcem ponovno opisal štiri leta pod Obamo kot čas zamujenih priložnosti in jim zagotovil, da bo hitreje ustvarjal delovna mesta.
Vendar pa je presenetljivo izgubil prepir glede napada na ameriški konzulat v Bengaziju, ko je v nasprotju z dejstvom Obamo obtožil, da tega ni takoj označil za teroristično dejanje.
Člani Obamove administracije so več kot teden dni zatrjevali, da je bil napad v Bengaziju 11. septembra letos najprej spontani protest zaradi žaljivega filma o muslimanskem preroku Mohamedu. Vendar pa je Obama že dan po napadu v rožnem vrtu Bele hiše dejal, da »nobeno teroristično dejanje ne bo omajalo odločnosti te velike nacije«.
Romney je začel z obtožbo, da je Obama čakal tedne, da dejanje označi za teroristično, Obama pa mu je povedal: »Prosim guverner, nadaljuj«. Ko je Romney končal, mu je povedal, da ne pozna dejstev in naj prosim pokažejo posnetek govora. Vmešala se je Crowleyjeva in dejala, da ima Obama prav.
Nekaj smeha je bilo v dvorani tudi, ko je Obama najprej obtožil Romneyja, da še vedno služi z naložbami v podjetja, ki izvažajo delovna mesta na Kitajsko, obenem pa obtožuje administracijo, da ni dovolj ostra do kitajskih manipulacij valute, piratstva in nepoštenih trgovinskih praks.
Romney je odgovoril, da je njegov denar v skladu, na katerega nima nobenega
vpliva, nato pa je vztrajno spraševal Oba-mo, če je pogledal svoj pokojninski sklad, ki domnevno prav tako vlaga v Kitajsko. »Veš kaj? Ne gledam svoje pokojnine. Ni tako velika kot tvoja,« je Romneyju, katerega premoženje je ocenjeno na več kot 200 milijonov dolarjev odvrnil Obama.
Romney je sicer ponovil prepričljiv nastop iz Denverja s ponavljanjem Oba-movih neuresničenih obljub glede imigra-cije, delovnih mest ter primanjkljaja in volivcem povedal, da se jim ni treba zadovoljiti z novimi štirimi leti pomanjkanja napredka. Zagotovil je, da ima izkušnje in ve, kako spraviti ljudi nazaj v službe. To je v zadnjih dnevih ustavilo Romneyjevo drsenje v anketah in tekmo ponovno naredilo izenačeno.
Vendar pa predsednik tokrat ni le branil svoje politike, ampak je napadal. Za Romneyjev načrt okrevanja v petih točkah je dejal, da gre v bistvu za eno točko - da se bogatim zagotovijo druga pravila kot vsem ostalim. Spomnil je na Romneyjevo izjavo, da se mu zdi pošteno, če sam plačuje davek po nižji stopnji, kot nekdo, ki zasluži na leto 50.000 dolarjev.
Vprašanja so kandidatoma, ki sta se pogosto prekinjala in prepirala, tokrat postavljali neopredeljeni volivci in Romney-ja je doletelo vprašanje, po čem se razlikuje od republikanca Georgea Busha. Oba-ma nenehno trdi, da je Romneyjeva politika enaka Bushevi, ki je državo pahnila na rob gospodarskega prepada. (STA)
Pierluigi Bersani
ansa
SVETOVNI DAN BOJA PROTI REVŠČINI
Ne sanaciji proračunov na plečih revnih ljudi
LJUBLJANA - Letošnji mednarodni dan boja proti revščini, 17. oktober, je potekal pod geslom S sodelovanjem ven iz revščine. Tokratno geslo podarja nujnost mednarodne povezave za boj proti revščini, v kateri bi se povezale tako razvite kot nerazvite države. V Sloveniji je v letu 2011 pod pragom tveganja revščine živelo 13,6 odstotka ali 273.000 ljudi.Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je izpostavil, da letošnji mednarodni dan boja proti revščini poteka v času, ko morajo številne države varčevati. »Ko vlade sanirajo proračune, je ogroženo financiranje ukrepov za boj proti revščini. A ravno zdaj je čas, da se revnim omogoči dostop do socialnih transferjev, varnih dohodkov, dostojnega dela in socialnega varstva,« je poudaril. Dodaja, da bo le tako mogoče oblikovati uspešnejše družbe, ne pa tako, da se »proračune sanira na plečih revnih«.
Spomnil je še, da so Združeni narodi s sprejetjem ciljev tisočletja doslej uspeli razpoloviti najhujšo revščino na svetu, poskrbeli pa so tudi, da danes osnovne šole obiskuje enako število deklic kot dečkov. Poleg tega ima zdaj veliko več skupnosti dostop do čiste pitne vode. Še vedno pa v revščini - brez zadostne prehrane, izobraževanja in zdravstvene oskrbe, živi več kot milijarda ljudi, je opozoril.
V	Sloveniji je v letu 2011 pod pragom tveganja revščine živelo 13,6 odstotka ali 273.000 ljudi, poleg njih pa še 113.000 socialno izključenih, kar skupaj predstavlja 19,3 odstotka prebivalcev. Glavna vzroka za revščino in socialno izključenost sta brezposelnost in nizki dohodki, navajajo na državnem statističnem uradu.
V	najslabšem položaju so bila gospodinjstva, v katerih ni bil noben član zaposlen ali samozaposlen, še posebej pa tista gospodinjstva brez delovno aktivnih članov, v katerih so živeli tudi vzdrževani otroci. (STA)
ZLATO
(999,99 %%) za kg
42.788,85€
+2,45
I
I
SOD NAFTE
(159 litrov)
115,07 $ +0,12
EVRO
1,31206 $ +0,60
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
17. oktobra 2012
valute	evro (povprečni tečaj) 17.10 16.10	
ameriški dolar	1,3120	1,3046
japonski jen	103,23	102,94
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	24,794	24,875
danska krona	7,4592	7,4594
britanski funt	0,81150	0,80970
madžarski forint	279,00	278,51
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,6962	0,6962
poljski zlot	4,1029	4,0920
romunski lev	4,5777	4,5783
švedska krona	8,6587	8,6274
švicarski frank	1,2106	1,2091
norveška krona	7,3960	7,3910
hrvaška kuna	7,5405	7,5148
ruski rubel	40,2880	40,2810
turška lira	2,3629	2,3585
avstralski dolar	1,2690	1,2693
braziljski real	2,6676	2,6534
kanadski dolar	1,2915	1,2870
kitajski juan	8,2059	8,1 728
indijska rupija	69,3590	68,9550
južnoafriški rand	11,3669	11,3680
1 2 Četrtek, 18. oktobra 2012
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu
goriška - Policisti in karabinjerji rešili primer »goljufij z ogledalom«
Lažne prometne nesreče z goljufijami in tatvinami
Z zvijačo nabrali več tisoč evrov, žrtve v glavnem priletni vozniki - Glavnega osumljenca prijeli v Trevisu
Z uprizarjanjem lažnih prometnih nesreč je skupina zlikovcev ogoljufala večje število pretežno starejših oseb, nazadnje pa so storilce zalotili tržiški policisti. Državno tožilstvo v Gorici je ob koncu dokaj zapletene preiskave, ki so jo skupaj vodili na kriminalističnem odseku trži-škega policijskega komisariata in tržiškem poveljstvu karabinjerjev, izdalo priporni nalog na račun enega člana tolpe, druga dva pa je doletela kazenska ovadba na prostosti. Storilci so po navedbah policije nomadi, ki so se na Goriško prikradli s Sicilije.
Tolpa si je z dobro preverjeno tehniko, ki so jo policisti imenovali »goljufija z ogledalom«, kar na cesti prisvajala denar svojih nič hudega slutečih žrtev. V vseh primerih so kriminalci uprizorili prometno nesrečo, v kateri naj bi se na njihovem osebnem avtomobilu razbilo stransko ogledalo. Priletne voznike so prepričevali, da so škodo povzročili oni, od njih pa zahtevali takojšnjo odškodnino, seveda v gotovini. Ko bi vozniki svoji zavarovalnici prijavili nesrečo, bi se njihovo avtomobilsko zavarovanje namreč podražilo (v resnici pa bi se prav tako izognili goljufiji).
Tržiški policisti in karabinjer-ji so avgusta in septembra letos prejeli več obvestil v zvezi s podobnimi dogodki. Žrtve so prepozno ugotovile, da so jih neznanci ogoljufali in jim ni preostalo drugega, kot da se obrnejo na sile javnega reda. K sreči so blizu prizorišč prijavljenih goljufij nadzorne videokamere, ki so v ključnih trenutkih posnele marsikaj zanimivega.
Na podlagi posnetkov so preiskovalci ugotovili istovetnost storilcev, trojice nomadov s Sicilije. S svojimi »prometnimi zvijačami« naj bi zaslužili več tisoč evrov. V enem primeru so žrtvi izmaknili tudi bančno kartico in se dokopali do pin kode, nakar so da so z njenega tekočega računa dvignili večje vsote denarja, kartico pa so uporabili tudi v trgovinah. Kdajpakdaj so po lažni prometni nesreči izkoristili trenutek zmede in enostavno okradli nepozornega sogovornika.
Na koncu je tožilstvo za enega izmed osumljencev zahtevalo pripor, ostala dva pa je doletela kazenska ovadba na prostosti. Glavni osumljenec se je poskusil izogniti aretaciji, odpotoval je v Veneto, v Trevisu pa so ga tamkajšnji karabinjer-ji v sodelovanju z goriškimi preiskovalci prijeli. Trenutno je v priporu v Trevisu.
podgora - Fotovoltaične celice namesto azbesta
Sonce nad predilnico
Obsežna sanacija na 2400 kvadratnih metrih hale podjetja SIC - Pomembno posredovanje akcijske skupine LAS Kras
V nekdanji predilnici v Podgori se končno nekaj premika, saj se namesto strupenega azbesta pojavljajo fotovoltaične celice za pridobivanje sončne energije. Podjetnik Marjan Bevčar, ki vodi uvozno-izvozno podjetje SIC srl, je s strehe svoje hale dal odstraniti celih 2400 kvadratnih metrov azbesta, in sicer ob pomoči lokalne akcijske skupine LAS Kras. Za podoben korak so se odločili še nekateri podjetniki.
Prejšnji goriški župan Vittorio Branca-ti je že leta 2006 izdal odredbo, po kateri morajo podjetja v tamkajšnji obrtni coni (ali pa namesto njih sama občina) odstraniti salonitne strešne kritine. To se dalj časa ni dogajalo, zaradi česar je državno tožilstvo na poziv predsednika podgorskega rajonskega sveta Walterja Bandlja uvedlo sodni postopek zoper dva občinska funkcionarja in tri odgovorne pri zdravstvenem podjetju, ki so zdaj na zatožni klopi. Na sedežu goriške pokrajine pa so včeraj predstavili primer dobre prakse, ki je za Podgoro spodbuden.
Podpredsednica Pokrajine Mara Čer-nic je spomnila, da je azbest zakonsko prepovedan, njegova odstranitev pa ni obvezna.
Streha hale na območju nekdanje predilnice pred sanacijo (zgoraj) in po njej
pokrajina gorica
Primer Podgore je prav zaradi županove odredbe drugačen in podjetniki so se znašli pred zahtevno nalogo, saj je odstranitev salonitnih kritin drag poseg. Lokalna akcijska skupina LAS Kras, ki jo je na novinarski konferenci zastopal direktor Erik Švab, pa je v sodelovanju s Pokrajino ponudila podjetnikom možno rešitev. Četrti razpis »conto energia« je že predvideval povečan prispevek za prosilce, ki želijo odstraniti azbest, to politiko pa so v petem razpisu še podkrepili in prispevki so zdaj še večji (v letu 2013 pa bi lahko zmanjkala sredstva). V nekdanji predilnici so se nekateri podjetniki pozitivno odzvali, drugi ne, tretji pa so azbest že odstranili, ne da bi vgradili fotovol-taični sistem.
Na podlagi javnega razpisa so izbrali izvajalca - podjetje Solar Omega s sedežem v Sovodnjah. Predstavnik podjetja Federico Fantuz je povedal, da je bila salonitna kiriti-na na Bevčarjevi hali zelo dotrajana in krušljiva. Namesto tega škodljivega materiala so na 2400 kv. metrov površine namestili 429 valovitih fotovoltaičnih modulov, ki proizvajajo 99,95 kilovata. »Skupna investicija je znašala 300.000 evrov, samo za azbest je šlo več kot 100.000 evrov. V devetih ali desetih letih pa se bo naložba povrnila,« je razložil Fantuz.
V večjem delu obrtne cone je azbest še na svojem mestu. »Naša naloga je, da predlagamo rešitve. V tem primeru smo naredili nekaj koristnega in upam, da se bo oglasil še kdo, tudi iz drugih občin,« je dejal Erik Švab. (af)
pokrajina
Goričani vzljubili sončno energijo
Prebivalci goriške pokrajine se vse bolj opredeljujejo za sončno energijo, pokrajinska uprava pa jih pri tem (vzporedno z državo) podpira. Podpredsednica Pokrajine Gorica Mara Černic je včeraj predstavila trenutno sliko, ki je po podatkih pristojnega pokrajinskega urada nadvse spodbudna. 2700 streh v goriški pokrajini proizvaja električno energijo, samo na goriškem mestnem območju je 500 fotovoltaičnih naprav. Dvesto jih je v Tržiču, 182 v Krminu, 120 v Gradišču in 75 v Gradežu. Veliko zaslug ima program »GO Elios Family«, ki ga podpira Pokrajina. V zadnjih treh letih je bilo v okviru le-tega dodeljenih 258 prispevkov v skupni višini 95.200 evrov: 38.100 evrov v letu 2010, 12.600 v letu 2011 in 44.500 letos. Povpraševanje po prispevkih za sončne kolektorje za segrevanje vode pa je bistveno manjše.
Černičeva je pojasnila, da goriška pokrajina izvaža energijo, in sicer zaradi trži-ške elektrarne, ki pokrije tretjino domače porabe. »Ta model hočemo preseči, zato stavimo na sončno energijo,« je pristavila. Prispevki iz programa »GO Elios Family« so namenjeni gospodinjstvom z napravami do 4,5 kilovata. »Na začetku je bilo za vgradnjo fotovoltaičnega sistema potrebnih 14.000 evrov, danes pa je dovolj od 10 do 11.000 evrov. V nekaj letih pa se investicija obrestuje,« je spomnila podpredsednica. Potrdila je, da »bo Pokrajina, če bo še obstajala, tudi v letu 2013 podpirala to tehnologijo«. Vsekakor pa je prepričana, da bi se morali občani tako ali drugače odločiti za sončno energijo, ne glede na finančne spodbude. Trenutno je v Gorici 520 fotovoltaičnih sistemov, ki proizvajajo 6371 kilovatov. V pokrajini jih je 2827 (32.161 kW), v Furlaniji-julijski krajini 21.552 (389 MW), v Italiji pa 448.000 (15.800 GW). Sistem prispevkov je Italijo popeljal na drugo mesto na svetu po proizvodnji sončne energije, zaostaja samo za Nemčijo. Dežela FJK je v Italiji sedma, Gorica pa je daleč pred Trstom.
Direktor lokalne akcijske skupine LAS Kras Erik Švab je opisal prednosti in šibke točke petega razpisa za pridobivanje državnih prispevkov za vgradnjo fotovol-taičnih naprav, t. i. »conto energia«, objavljenega konec avgusta. Italija je v razvoj fo-tovoltaičnega trga že vložila ogromno sredstev, tokrat pa jih je omejila. Za majhne uporabnike, kot so gospodinjstva, je razpis še vedno vabljiv. Razpis spodbuja predvsem nakup naprav z najvišjo močjo 12 kilovatov, do 50 kilovatov pa se splača, če moramo odstraniti azbest ali pa načrtujemo posebno napravo z inovativnimi značilnostmi. Razpis spodbuja tudi načrte javnih uprav. Šibka točka je po Švabovih besedah uvedba registra fotovoltaičnih naprav, ki upočasnjuje postopke, sončno energijo pa bomo izkoriščali samo za lastno porabo, ker se prodaja energije ne obnese več. (af)
goriška brda - Problem je neprofesionalno odstranjevanje azbestnih odpadkov
Vrh obolevanja zaradi smrtonosnega azbesta pričakujejo šele po letu 2020
V okolju je azbesta na pretek
km.
Bolezni zaradi azbesta so na Goriškem še vedno v porastu, čeprav je bila v an-hovskem Salonitu njegova uporaba ukinjena leta 1996. Pravzaprav obolenja še niso niti dosegla vrha, opozarjata Marko Vu-drag, direktor novogoriškega Zavoda za zdravstveno varstvo, in Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa v Ljubljani. Vrh obolevnosti zaradi azbestnih vlaken, ki povzročijo rast rakastih celic v pljučih, je pričakovati po letu 2020, napoveduje Dodič Fikfakova.
»V Sloveniji imamo še vedno 30 odstotkov azbestno-cementne kritine, katere življenjska doba se izteka. To bomo mo-
rali v prihodnjih letih zamenjati,« pravi Milko Rutar iz anhovskega Salonita in opozarja, da se je pri tem treba držati veljavnih predpisov. »Ljudje pa največkrat kar improvizirajo in sami odstranjujejo materiale, ki vsebujejo azbest. Tako izpostavljajo sebe in hkrati širijo azbestna vlakna v okolje.« Ker je pri vsem tem ključnega pomena osveščanje javnosti, sta omenjeni inšti-tuciji v sodelovanju z Inštitutom za varovanje zdravja včeraj v Goriških Brdih pripravili prvo regijsko konferenco na temo azbestnih odpadkov. Da so se v preteklih letih nekatere slovenske občine kar same odločile, da bodo na svoj način odstranjevale cementno-azbestne izdelke, opozarja
tudi Dodič Fikfakova: »Kar je sicer v redu, toda odstranjevanje je potekalo izrazito neprofesionalno, tako da se bojimo, da bo zaradi tega veliko več škode, kot je bilo narejene koristi.«
Po besedah Marka Vudraga je severna Primorska žal med prvaki po obolevnosti zaradi izpostavljenosti azbestu v primerjavi z drugimi regijami: »Naša regija ima 170 primerov na 100.000 prebivalcev, medtem ko pri drugih beležimo 20 primerov na 100.000 prebivalcev. Koliko je azbestoze v slovenskem prostoru, žal ne vemo, kajti delo na področju poklicnih bolezni pri nas je po osamosvojitvi rahlo zastalo. Gre pa za nekaj tisoč primerov. Za mezoteliom in rak
pljuč pa imamo natančne podatke: do 2008 smo zabeležili 500 primerov.«
»Glavni problem azbesta je v raznih odpadkih, kritinah, materialih, ki se lomijo, v nesaniranih divjih odlagališčih. O azbestu v pitni vodi znanost še ni rekla zadnje besede. Zaenkrat ne smatramo, da predstavlja posebno tveganje, niti se zato ne izvajajo posebni ukrepi,« pojasnjuje Nina Pir-nat z Inštituta za varovanje zdravja. Težave bi lahko nastale tam, kjer se cevi lomijo ali so poškodovane. »Vpliv azbesta preko pitne vode pa ni še znan. Zaenkrat ne kaže, da bi bila neka posebna nevarnost,« zaključuje Pirnatova.
Katja Munih
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 18. oktobra 2012
13
TRŽIČ-SVET V MALEM - Prvi Bangladeševec se je priselil leta 1998
Vsak četrti otrok ima starše iz Bangladeša
Azijska skupnost se vse bolj vključuje v mesto - Pomenljiva je zgodba Kamrula Arman Khana
Prvi delavec iz Bangladeša je v Tržič prišel leta 1998: bil je zaposlen pri podiz-vajalskem podjetju, ki je opravljalo delo v ladjedelnici družbe Fincantieri v Marghe-ri. Poslali so ga v Pancan, v Fincantierijevo tržiško ladjedelnico. Za obdobje enega meseca se je vsak dan vozil z vlakom, nakar si je kupil dom v Ronkah. Bil je prvi Ban-gladeševec z bivališčem na Tržiškem, kjer ni imel svojcev, ne znancev, ne prijateljev, predvsem pa ne sonarodnjakov. Odtlej pa se je začelo priseljevanje Bangladeševcev: prihajali so po dvajset na mesec. Razširil se je glas, da je dela tu na pretek in da so življenjski pogoji dobri.
Decembra istega leta je v Tržiču že bilo sedemnajst Bangladeševcev. Vsi so prihajali iz istega mesta. V povprečju so bili stari 24 let in so v svoji državi pripadali srednje visokemu družbenemu razredu. Sprva so bili samo moški. Prvi dve ženski sta prišli ob koncu leta 1999, zato da bi se pridružili možema. Skupnost Bangladeševcev je sunkovito narasla med letoma 2001 in 2003: v štirih letih jih je že bilo 319, od katerih 67 žena. Kmalu zatem je njihovo število pre-
gladešu, kamor pošiljajo prihranke: v povprečju 500 evrov na mesec. A več sto otrok iz Bangladeša ima na svojem osebnem dokumentu zabeležen Tržič kot kraj rojstva: vsak četrti otrok, ki se rodi v bolnišnici San Polo, ima namreč starše iz Bangladeša. Iz lanskih podatkov izhaja, da 22,8% otrok, ki niso še dopolnili prvega leta starosti in živijo na Tržiškem, je po rodu iz Bangladeša, medtem ko 26,8% azijskih priseljencev nima še petnajst let in znaša 11,2% tržiških mladostnikov. Več sto žena iz Bangladeša se redno obrača na družinsko posvetovalnico v Tržiču.
Zaradi gospodarske krize, ki je povzročila ukinitev manjših podjetij, so mnogi Bangladeševci odšli. Nekateri so poiskali državo, kjer se še najde delo, drugi so se vrnili v Bangladeš ali pa so tja poslali ženo in otroke. Vendar že pred krizo so jih za krajša obdobja redno pošiljali v domovino, kar je povzročalo nemalo težav zlasti tržiškim šolam: otrok ni bilo po dva-tri mesece, nakar so se vrnili in se z ogromnimi težavami ponovno vključili v razredno delo. S problemom se je spopadla tržiška občina, ki se
Bangladeševci se najraje zadržujejo v središču mesta
fotoc.v.
kosilo priseljence iz držav nekdanje Jugoslavije - Hrvate, Srbe in Makedonce. Danes živi v Tržiču 1548 Bangladeševcev: 5,6% mestnega prebivalstva in 34,5% celotne populacije priseljencev. Kar številni med njimi so si kupili dom, večina pa je najemnikov. Prizorišče njihovega družabnega življenja je mestno središče: trga Republike in Cavour in Ulica SantAmbrogio, vendar ni videti, da bi prišlo do izmenjav med njimi in avtohtonim prebivalstvom. V zadnjih letih so odprli vrsto komercialnih dejavnosti: gre za trgovine z azijskimi izdelki, semeni in dišavami, ali za klicne centre. Glavnina pa jih dela za podjetja, ki so v podizvajal-skem razmerju s Fincantierijem: zaposleni so kot čistilci, pleskarji, varilci in tesarji.
Trdo delajo predvsem zato, da s pri-služenim denarjem izboljšujejo življenjske razmere svojih družin, ki so ostale v Ban-
odločili, zato da ne bi vsakič najemali zasebnih ali javnih prostorov.
Azijska skupnost vse bolj izkazuje namen, da se aktivneje vključi v mesto: pomenljivo je na primer njihovo včlanjevanje v krvodajalska združenja. Vse pogosteje se tudi udeležujejo javnih pobud. Občinska uprava jim prihaja naproti z namenskimi storitvami: med temi izstopajo lekcije italijanskega jezika in organizirani obiski azijskih žena v knjižnici, posvetovalnici, lekarnah, občinskih uradih ...
Posebno omembo zasluži zgodba 30-letnega Kamrula Arman Khana: pred nekaj tedni je kot prvi Bangladeševec uredil stojnico s prehrambenimi pridelki v pokriti tržnici na Trgu Cavour. Od leta 2004 je zaposlen v ladjedelnici. Ker pa je zaradi krize delo negotovo, je poiskal alternativo: kupil je zemljišče pri Štarancanu in zasadil vrtnine iz svoje domovine. Kupcev seveda ne manjka med Bangladeševci, ki tudi preko vrtnin negujejo vez s svojimi koreninami. Kamrulu, ki ima pri sebi ženo in otro-čiča ter se iz previdnosti ni odpovedal delu v Fincantieriju, pomaga brat Amin.
GORICA
Ranil policista in pristal v zaporu
Moški se je fizično znesel nad policista in na njem povzročil poškodbe, zaradi katerih se bo nesrečnež zdravil šest dni. V torek okrog 18. ure so na goriško kvesturo prejeli klic občanov, ki so opozorili, da se po mestnem središču klati nasilnež. Policijsko patruljo so nemudoma poslali v Ulico IX Agosto. Ko je moški - sicer slovaški državljan -opazil agente, se je nadnje znesel z brcami in pestmi. Najhuje jo je skupil policist, ki so ga morali zaradi povzročenih poškodb odpeljati v bolnišnico. Priseljenega Slovaka, 45-letnega Z.S., so s silo obvladali, ga aretirali zaradi upora proti uradni osebi in ga odpeljali v goriški zapor, kjer je na razpolago sodniku.
TRŽIČ - Občina
Odbornik imenovan
»Gualtiero Pin okoljsko čuteč arhitekt«
Napovedi so se uresničile. Tržiška občina ima novega odbornika za okolje in za družbeno-vzgojne dejavnosti. To je arhitekt Gualtiero Pin, ki je v novi vlogi nastopil na torkovem zasedanju občinskega sveta. Na tem mestu je nasledil Mariello Natural, ki je že v pomladnem času napovedala svoj odstop, nakar pa je počakala, da se je našlo ime naslednika.
Pin je na torkovi seji izpostavil sre-diščnost človeka in okoljskega vprašanja ter zagotovil, da se bo angažiral za reševanje znanih okoljskih vozlov. Na prvih mestih sta nelahko sožitje s termoelektrično centralo A2A in problematika odpadkov oz. njihovega sortiranja v vidiku podpisa nove konvencije z družbo Iris.
Tako kakor že Naturalova tudi Pin pripada stranki Italija vrednot, a ni bil včlanjen v listo, ki je maja 2011 podprla župansko kandidaturo Silvie Altran in ki je nato vstopila v občinski svet. Zato je bila pot, ki je privedla do njegovega imenovanja, otežena in ne brez polemik. Županja Silvia Altran je po torkovi seji izjavila, da so bile lete napihnjene in da se vanje ni spuščala, ker je bila njena glavna skrb opraviti najboljšo izbiro v korist Tržiča. S Pinom da je zadovoljna, saj gre za okoljsko čutečega arhitekta, ki pozna teritorij, kot profesor na nižjih srednjih šolah Randaccio pa obvlada tudi problematike iz šolskega sveta.
SSG - Sovodnje prizorišče prvega dogodka
Okusno vabilo k abonmaju, v soboto na vrsti Doberdob
je sestajala s predstavniki Bangladeševcev in jim dopovedovala, kako pomembno je, da otroci ne prekinjajo obiskovanja šole. Občinski možje so tedaj odkrili, da so družine to počenjale, zato da ne bi otroci izgubili jezika in kulture svojih staršev.
Svoje tradicije, zlasti tiste, povezane z vero, negujejo tudi v novi domovini. Kar 95% Bangladeševcev je islamske vere, čeprav z različnimi stopnjami verovanja, in s prirejanjem množičnih shodov obeležujejo svoje verske praznike, na primer ra-mazan. V septembru je molitev ob koncu ramazana privabila v Tržič dva tisoč muslimanov, seveda tudi od drugod iz goriške pokrajine. Namen krajevne islamske skupnosti, da odkupi opuščeno halo supermarketa in v njej uredi džamijo oz. kulturno središče, pa je v Tržiču naletela na nasprotujoče se odzive. Za ta korak bi se
Goriško občinstvo je sprejelo z zanimanjem prvi dogodek Slovenskega stalnega gledališča (SSG) v okviru uvodnega sklopa »Vabilo k abonmaju«. Lepo število gledalcev se je zabavalo ob ogledu najnovejše uprizoritve SSG »110 okusnih let« v dvorani Kulturnega doma v Sovodnjah. Igralki Lara Komar in Vesna Guštin sta pričarali sentimentalno-gastronomsko zgodbo o ljubezni simpatične nečakinje do fa-scinantnega francoskega režiserja in o skrivnostih zapeljive kraške kuhinje, ki jih teta posreduje skupaj z zelo koristnimi nasveti za osvajanje tudi najbolj sofisticiranih moških. Predstava predvideva tudi sodelovanje treh gledalcev; naključni izbranci so se tokrat odzvali posebno živahno ter so se duhovito in ustvarjalno prepustili igri.
Pomočnik umetniške vodje Danijel Malalan je nagovoril navzoče s predstavitvijo programa sezone in »Vabila k abonmaju«, ki se bo nadaljevalo v soboto, 20. oktobra, v župnijski dvorani v Doberdobu z dodatno ponovitvijo komedije »110 okusnih let«, 27. oktobra pa v avditoriju v Ronkah s popoldansko predstavo za otroke in starše po Andersenovi pravljici. »Goriški abonma je bil skrbno sestavljen, da bi gledalci imeli vpogled v letošnje produkcije SSG, med katerimi bosta pomembna koprodukcija z ljubljansko Dramo in posebno doživetje na prostem ob besedi in glasbi dvojice Brecht-Weill. Gostujoči predstavi pa ponujata na eni strani pri-
Lara Komar in Vesna Guštin na sovodenjski predstavi
bumbaca
kupno zgodbo o virtualnih sentimentalnih odnosih v današnji družbi, na drugi pa avtorski projekt priznane, večstranske umetnice Maje Gal Štromar. Kdor bi si ogledal tudi dogodke tržaškega programa, pa je seveda vabljen v Trst, kjer bodo goriški abo-nenti deležni posebnega popusta. Abonenti
naj ne pozabijo, da imajo na voljo poseben dar ob začetku sezone, in sicer brezplačni ogled operete "Pomladanska parada" v Kulturnem centru Lojze Bratuž, ki bo na sporedu še do nedelje, in predstave-presene-čenja ciklusa Komigo 31. oktobra v Kulturnem domu.«
GORIŠKA - Jubilej bo društvo obeležilo jutri
30-letni upokojenci
Želijo si vztrajnega sodelovanja članov - le-teh je danes nad 450 - in tudi večjega priliva mlajših ljudi
Vodstvo društva goriških upokojencev se redno sestaja in načrtuje dejavnost
Društvo upokojencev za Goriško praznuje jutri, 19. oktobra, z začetkom ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici tridesetletnico svojega nepretrganega delovanja, ki ga je začela leta 1982 v težkih razmerah skupina zelo delavnih in zaslužnih oseb. Goriški upokojenci so sicer že prej v 70. letih minulega stoletja dobro opravljali načrtovane dejavnosti v okviru tržaškega upokojenskega društva.
Od ustanovitve goriškega samostojnega društva, ki je nastalo iz socialnih in narodnostnih razlogov ter potreb, je število včlanjenih stalno rastlo po zaslugi odbornikov in mnogih sodelavcev. Vse je potekalo na preprost, nezahteven,
a učinkovit način. Zadnje čase so se razmere začele spreminjati. Toda delovanje, ki je slonelo in vedno sloni na prostovoljnem pristopu upravnega odbora in sodelavcev ter na prijateljskem odnosu v obliki povezovanja in druženja članov, se je kljub spremembam uspešno nadaljevalo. Število članov se je v zadnjih letih zelo povečalo, tako da goriško društvo šteje danes nad 450 vpisanih oseb. Svojo skrb namenjajo razvejanim dejavnostim v prid slovenskih ljudi na Goriškem kljub spremembam v načinu življenja in mišljenja, kljub novim navadam in razvadam ter različnostim v medsebojnih odnosih. Tudi gospodarska kri-
za negativno vpliva na društveno delovanje, poleg tega se mora društvo pri upravljanju raznih zadev soočati z birokratskimi predpisi in zapleti, ki otežujejo potek dela. Društvo si želi vztrajnega sodelovanja članov in tudi večjega priliva mlajših ljudi, ki bi v prihodnosti ohranjali trdnost slovenske ustanove na Goriškem.
Na jutrišnji slovesnosti bodo vključeni v program odprtje razstave novejših del šestih društvenih likovnih umetnic - predstavil jih bo Jurij Paljk -, nagovor predsednika Emila Devetaka, pozdravi gostov in nastop društvenega Ženskega pevskega zbora.
14
Četrtek, 18. oktobra 2012
GORIŠKI PROSTOR
/
štarancan - Nenavadno zasedanje pred domnevno nezakonito zgrajeno stavbo
Pokrajinski odbor za rešitev problema bajt pri izlivu Soče
Državni svet se bo izrekel šele januarja - Štarancanski župan odklonil vabilo
Goriški pokrajinski odbor je včeraj zasedal na klopeh in stolih pred eno izmed domnevno nezakonito zgrajenih bajt (t.i. »casoni«) v štarancanski občini. »Ob priložnosti septembrske prireditve Remada Longa nas je povabilo združenje Casone-ri in danes smo tu, da govorimo o tem območju, ki je med drugim povrženo pokrajinskim okoljskim omejitvam,« je dejal predsednik Pokrajine Enrico Gherghetta. »Nobenene strani ne podpiramo, gotovo pa hočemo skleniti štirideset let dolgo zgodbo v zvezi s temi zgradbami,« je pojasnil.
Omenjenim stavbam že štirideset let preti porušenje. Pokrajinski odbor s svojo prisotnostjo noče izzivati, temveč poziva k sprejetju primerne rešitve za območje, ki je zaradi izliva Soče zelo pomembno. Tu se spajajo deželni naravni rezervat, zaščiteno območje evropskega interesa in deželni načrt za ohranitev in razvoj okolja iz leta 2008. Pokrajinski odbor se zavzema za spoštovanje pravil omenjenega deželnega načrta, ki med drugim predvideva preselitev bajt onstran brega, kjer naj bi jih zgradili na novo. Lastnikom nezakonito zgrajenih stavb je dejal, da eno so stavbe, drugo pa ljudje, »ki konstruktivno uporabljajo to območje in gotovo ne špekulirajo«.
V torek je bila na sporedu obravnava v državnem svetu, kjer bi morali odločati o rušenju ali ohranitvi teh zgradb, naposled pa so jo preložili na januar. Najstarejša stavba je bila zgrajena leta 1930, pred desetimi leti jih je bilo 122, danes pa jih ostaja le še 59. Predsednik združenja Ca-soneri Giorgio Busatto je razložil, da sam ni lastnik nobene stavbe ali barke, opozarja pa, da je boj proti lastnikom nepravičen. Pojasnil je tudi, da lastniki teh stavb plačujejo davek na nepremičnine (IMU), pred gradnjo pa so predložili načrte Občini in Deželi. Spoštovali smo zakone, zatrjuje Busatto. Rešitev, ki jo predlaga deželni načrt za ohranitev in razvoj (se pravi preselitev barak), se mu ne zdi najbolj primerna, »ker je smisel teh stavb, da so v neposrednem stiku z vodo lagune«. Lastniki pa bi radi polepšali svoje bajte in jih opremili za turistične obiske.
Na srečanje so povabili tudi štaran-canskega župana Lorenza Presota, ki pa je vabilo odklonil, češ da je o tem primerneje govoriti na pristojnih institucionalnih ravneh. »Pokrajina lahko izvede samostojno pobudo, za nas pa okoliščine niso idealne,« je pojasnil.
Pokrajinski odbor je včeraj odobril predhodni načrt za odstranitev podhoda v Foljanu. Stroški znašajo 600.000 evrov (samo delo 464.000 evrov), poseg pa se bo začel prihodnjo pomlad.
Včerajšnje zasedanje pokrajinskega odbora v neobičajnih okoliščinah
bonaventura
nova gorica - V Hitu
Potrebni bodo dodatni ukrepi
Negotovost povečuje odpiranje igralnic v Italiji
Novogoriška družba Hit je v prvih osmih mesecih letošnjega leta ustvarila 2,1 milijona evrov dobička iz poslovanja in 106,5 milijonov evrov skupne bruto realizacije. Hitove igralnice in hotele je v tem času obiskalo 920 tisoč gostov, zabeležili pa so skoraj 91 tisoč nočitev.
Hit je v letošnjem avgustu ohranil isto višino realizacije kot v istem mesecu lani in v prvih osmih mesecih omili upad prihodkov v primerjavi z istim obdobjem leta 2011. »V tem obdobju beležimo 11-odstotni padec realizacije od iger na srečo, kar je še vedno za polovico nižji padec od povprečnega zabeleženega v konkurenčnih italijanskih igralnicah,« so sporočili iz Hita, kjer je trenutno 1571 zaposlenih. V prvih osmih mesecih je družba državi plačala za 27,6 milijonov evrov igralniških davkov in dajatev. Vodstvo družbe pričakuje, da bo poslovanje v preostanku letošnjega leta izpostavljeno dodatno zaostrenim in negotovim razmeram, ki jih bo družba še naprej blažila z dodatnimi ukrepi.
Skupina Hit je v obdobju januar-junij ustvarila 87,3 milijonov evrov celotnih prihodkov in prvo polletje zaključila s konsoli-dirano izgubo 2,7 milijonov evrov, približno enako kot lani v istem obdobju. Poslovni izid iz poslovanja znaša 1,3 milijonov evrov in je skoraj za milijon evrov višji od primerljivega lani. Tudi poslovanje skupine so v prvi polovici leta zaznamovale zaostrene tržne razmere, kar je odraz dramatičnega stanja predvsem na primarnem italijanskem trgu. Negotovost se kaže v manjšem obisku in predvsem zmanjšani porabi za igro, razmere pa dodatno otežujejo agresivnost neposrednih konkurentov, pospešen razvoj spletnega igralništva in odpiranje novih salonov ter igralnic v Italiji. (km)
gorica - Jutri
Letošnje Okuse Krasa prihajajo predstavljat v Katoliško knjigarno
Okusi Krasa bodo letos potekali med 20. oktobrom in 11. novembrom. Posvečeni bodo domačim »dvoriščnim živalim«: vsaka gostilna bo ponujala »Krožnik Okusi Krasa 2012« na omenjeno temo (piščanec, kokoš, raca, puran, zajec), pekarne pa bodo pekle kruh z moko, mleto na mlinski kamen.
Enogastronomsko pobudo Okusi Krasa 2012, ki jo prireja Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ), bodo jutri, 19. oktobra, ob 18. uri predstavili javnosti v Katoliški knjigarni na goriškem Travniku. Ob tej priložnosti bo enogastro-nomska in etnografska raziskovalka Vesna Guštin spregovorila o svojih uspešnicah »Je več dnevou ku klobas« (ZTT, Trst) in »Beri, beri, rožmarin zeleni - Kraška zelišča v ljudski tradiciji« (Transalpina editrice, Trst); z njo bo kramljal enogastro-nomski izvedenec Stefano Cosma. Okuse Krasa 2012 bodo na Goriškem ponujali v gostilni Pri Miljotu v Dolu, združenje naturalističnih vodičev Juliaest pa bo prirejalo poučne izlete po Krasu. V Gorici se bosta predstavila tako omenjena gostilna kakor združenje vodičev, medtem ko bo o pobudi na splošno govoril tajnik gostinske sekcije SDGZ Davorin Devetak.
Jutrišnje srečanje prirejata Slovensko deželno gospodarsko združenje - SGGZ Gorica in Katoliška knjigarna. Sledila bo zdravica z voščili k uspehu goriškega programa Okusov, pri kateri bodo soudeleženi gostilna Pri Miljotu, združenje Juliaest in Wine Cafe 1628 Piazza Grande na Travniku. Na zdravico vabijo tudi vse dosedanje goriške ponudnike Okusov Krasa in seveda proizvajalce.
jamlje-sela na krasu - V nedeljo
Pohod v jesensko obarvanem okolju
Kras se spreminja, ruj rdeči in vabi izletnike, da uživajo v naravnem okolju. Kakor vsako leto bodo lepi jesenski čas izkoristili Kremenjakovci ter skupaj s turističnim društvom Dren in krajevno skupnostjo Sela na Krasu organizirali 17. krožni pohod, ki bo imel start in cilj na prireditvenem prizorišču v Selah. Izvedli ga bodo v nedeljo, 21. oktobra. Zbirališče bo v Selah, kjer bodo od 9. ure dalje vpisovali. Pohodniki morajo imeti pri sebi veljaven osebni dokument in veliko dobre volje. Ob 10. se bodo skupaj odpravili na pot po glavni cesti do kala, v Korita in na Kremenjak, kjer bo na razgledni točki postanek. Pot bo nato vodila do Komarjev in v Jamlje, kjer bo na dvorišču večnamenskega centra postanek z malico, nakar se bodo vrnili na prireditveni prostor v Selah. Po kosilu in pozdravih se bodo lahko pomerili v zabavnih igrah za prehodni pokal, ki je lani romal v Sela, ker so pač imeli Selani več sreče oziroma bili so močnejši. Sledila bosta družabnost in ples s Štefanom. (bv)
Tek v vrečah po 16. krožnem pohodu
štmaver - Ob koncu tedna
Najprej kultura, nato
pa vzpon na Sabotin
Ob pesmi in fotografijah tudi predstavitev knjige »99 meštirjev -100 mižerij«
Ob koncu tedna bo na pobočjih Sabotina živahno. Društvo Sabotin iz Štmavra bo namreč v nedeljo, 21. oktobra, priredilo tradicionalni jesenski pohod na hrib, na predvečer pohoda pa bo na društvenem sedežu kulturna prireditev.
Vsakoletni dogodek privabi v Štmaver lepo število ljudi, saj se organiziranega vzpona na Sabotin običajno udeležuje več sto ljudi. Zbirališče pohodnikov bo na mostičku čez sa-botinsko cesto nad Štmavrom od 8.30 ure dalje. Skupni start pohodnikov bo ob 9. uri. Za tiste, ki jim je vzpon na hrib prenaporen, bo na voljo prevoz z avtomobili. Pri ostankih cerkvice sv. Valentina na nižjem vrhu Sabotina bo pohodnikom na voljo topel čaj, ob 10.30 uri pa maša. Po sestopu s hriba bosta udeležence pričakala pogostitev in družabnost na sedežu društva v nekdanji šoli na Znarišču.
V soboto, 20. oktobra, bodo na svoj račun prišli ljubitelji kulture. Z za-
četkom ob 20.30 uri bo nastopil domači moški pevski zbor, ki ga vodi dirigentka Nadja Kovic. Sledila bo predstavitev knjige »99 meštirjev - 100 mi-žerij« avtorice Darinke Sirk, raziskovalke in preučevalke običajev, delovnih in življenjskih navad v Brdih. Knjiga prinaša zapise o obrtih in ustvarjalnosti pri iskanju dodatnih virov zaslužka, ki so mnogim Bricem pomagale pri premagovanju težkih življenjskih razmer. Naletela je na izjemno zanimanje in so jo pred časom predstavili tudi pri društvu Briški grič v Števerjanu.
Štmavrski kulturni večer bo popestrilo odprtje fotografske razstave. Svoje fotografije bo ponudil na ogled Silvan Pittoli, predsednik goriškega slovenskega fotokluba Skupina 75. Naslov razstave je »Skrita lepota«, ki se odraža v korenini, ki ovija kamen, v cvetu, ki ga zakriva gosta podrast, ali v listu, ki ga premika veter. Pri društvu se nadejajo, da bo dogajanje tudi letos nagrajeno z množično udeležbo. (vip)
gorica - Bandelj
Trgovinska zbornica in zakon 38/2001
Goriški občinski svetnik SSk-Demo-kratske stranke Walter Bandelj je v septembru javno ugotavljal, da goriška Trgovinska zbornica ni vložila nobenega projekta, ki bi bil financiran s sredstvi iz zaščitnega zakona za Slovence 38/2001. Ban-delj, ki občino zastopa v širšem odboru za Goriški sklad pri omenjeni zbornici, je na njenega predsednika naslovil poziv, naj se prihodnje leto pravočasno aktivirajo in zaprosijo prispevke, kot to počenja Trgovinska zbornica v Trstu, ki je pripravila štiri projekte in zanje prejela preko 60.000 evrov.
Pred kratkim je Bandelj prejel sporočilo predsednika in generalnega tajnika goriške zbornice, Emilia Sgarlate in Pierluigi-ja Medeota. Oba navajata, da je bil soglasno odobren sklep o tem, da se v okviru programiranja v letu 2013 preveri možnost priprave namenskih projektov, ki bi črpali denar iz zakona 38/2001. Zapisala sta še, da je Bandljev predlog iz marsikaterega vidika zanimiv, »še zlasti zaradi možnosti, da bi aktivirali projekte, ki bi olajšali promocijo obmejnega teritorija v ekonomskem in družbenem ključu, obenem pa bi prispevali k širjenju uporabe slovenskega jezika v upravnem sektorju in tako izboljšali storitve zbornice«. V ta namen bodo dali pobudo za srečanje z novogoriško območno gospodarsko zbornico. Ponudili bodo novembrski termin.
Občinska vozila na dražbi
Goriška občina bo letos prodala na dražbi še nekaj vozil in naprav, ki jih ne potrebuje več. Občanom ponuja avtomobile Fiat panda iz leta 1992 (izklicna cena je 1000 evrov), Fiat brava iz leta 1998 (500 evrov), Ape car iz leta 1988 (500 vrov), trikolesnik Ape iz 2000 (700 evrov), tovornjak Fiat 79/13 iz leta 1983 ( 2000 evrov), tovornjak Fiat Daily iz leta 1983 (2.500 evrov), skuter Bali iz leta 1996 (400 evrov), šolski avtobus znemke Carvin iz leta 1990 (6000 evrov) in kombinirani stroj za les znamke Stayer woodster comby (1800 evrov). Rok za vložitev prošenj z denarnimi ponudbami bo zapadel 25. oktobra ob 12. uri. Pristaviti je treba fotokopijo osebnega dokumenta in davčnega kodeksa, na ovojnico pa zapisati, da je pismo namenjeno delavnici goriške občine; od ponedeljka do sobote med 7. in 13. uro nudi informacije Moreno Ceci (tel. 335-7543380).
Meletti na čelu sekcije CNA
Maurizio Meletti je novi predsednik goriške pokrajinske zveze obrtnih ter srednjih in malih podjetij CNA. 50-letnega Melettija, lastnika podjetja Monfalmar-mi iz Tržiča, je na predsedniško mesto imenovala skupščina članov. Napovedal je, da bo sestavil delovno skupino, ki bo priskočila na pomoč goriškim obrtnim podjetjem, zato da bodo premostila krizno obdobje. Poudaril je, da je v hudi krizi zlasti gradbeni sektor, ki životari le po zaslugi del na avtocesti Vileš-Gorica.
Ne bi smel v Slovenijo
Policisti v Šempetru so v torek popoldan ustavili italijanskega voznika osebnega vozila, v katerem se je kot sopotnik nahajal tudi 36-letni državljan Bangladeša. Ker državljan Bangladeša ni izpolnjeval pogojev za vstop in bivanje v Sloveniji, zato so mu policisti Policijske postaje za izravnalne ukrepe Nova Gorica izrekli globo z izdajo plačilnega naloga zaradi kršitve določil Zakona o tujcih.(km)
Poklon garibaldincem
Danes ob 9.30 bo župan mestne občine Nova Gorica Matej Arčon sprejel predstavnike občine Termoli v Italiji, ki se bodo v Grgarskih Ravnah poklonili spominu na padle rojake, partizane gari-baldince. Sprejema se bodo udeležili tudi Mario Lavrenčič, predsednik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI za Goriško in predstavniki Območnega združenja borcev za vrednote NOB Nova Gorica Štefan Cigoj, Vladimir Krpan in Katju-ša Žigon. Ob 11.30 bo na trgu v Grgar-skih Ravnah, kjer je postavljena spominska plošča padlim garibaldincem, krajša slovesnost.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 18. oktobra 2012
15
CI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349.
DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU
SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340.
DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025.
Gledališče
Razstave
V GALERIJI DIMENZIJA NAPREDKA,
Velika pot 15 (poslovna cona Solkan) bo v petek, 19. oktobra, ob 20. uri odprtje razstave kiparke in fotografinje Polone Demšar, ki bo predstavila svoj zadnji projekt z naslovom »PRO-FI-LI; na ogled bo do 3. decembra od ponedeljka do petka 9.00-17.00.
KRUT vabi v soboto, 17. novembra, na voden ogled razstave »Tibet - zakladi s strehe sveta« v Trevisu, ki z nad 300 zbranimi eksponati od Gingis Khanovega obdobja dalje predstavlja v evropskem merilu pravi kulturni dogodek leta; informacije in prijave na sedežu KRUT-a, Korzo Verdi, 54, tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it.
U Kino
ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: v nedeljo, 4. novembra, ob 17. uri »na slepo« (Gregor Ču-šin), nastopa Ta bolj'Teatr KPD Josip Lavtižar iz Kranjske Gore; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj).
GLEDALIŠKI FESTIVAL »GORIŠKI GRAD«: v Kulturnem domu v Gorici v soboto, 20. oktobra, ob 20.30 »Il viaggiatore senza bagaglio«, Jeana Anhouila, nastopa gledališka skupina La Trappola iz Vicenze; rezervacije in predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici.
KD JEZERO IN SKD HRAST bosta v soboto, 20. oktobra, ob 20.30 v prostorih župnijske dvorane v Doberdobu gostila predstavo »110 okusnih let«, uvod v letošnjo abonmajsko sezono Slovenskega stalnega gledališča.
V	KULTURNEM DOMU V GORICI bo v sredo, 31. oktobra, ob 20.30 zadnja predstava letošnjega festivala komičnega gledališča »Komigo 2012«. Gre za svojevrstno »produkcijo Komigo« z naslov »Pravljice (za odrasle)«, na kateri bodo med drugimi nastopili goriški igralci Robert Cotič, Solange Degenhardt, Nadja Šuligoj. Poleg abo-nentov Komigo bodo imel prost vstop tudi abonenti nove gledališke sezone SSG v Gorici, pri blagajni Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20) pa bo potekala predprodaja vstopnic.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v soboto, 20. oktobra, ob 20.45 koncert italijanskega mladinskega orkestra (Orchestra Giovanile Italiana). V nedeljo, 21. oktobra, ob 20.30 gledališka predstava s prostim vstopom, ki jo je napisal in v kateri nastopa Ulderico Pes-ce »A come Amianto«. 30. in 31. oktobra »Maldobrie« (Lino Carpinteri, Mariano Faraguna), nastopata Ariella Reggio in Gianfranco Saletta: informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664), v Ticketpointu v Trstu, v knjigarni Antonini v Gorici in v uradih ERT v Vidmu; več na www.teatromonfalcone.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 18. oktobra ob 20. uri »Obdlanjenje v spo-kanu« (Martin McDonagh); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE IZ GORICE, Slovenska prosveta iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca v sodelovanju s Kulturnim centrom Lojze Bratuž v okviru Koroških kulturnih dnevov na Primorskem vabijo v torek, 30. oktobra, ob 9.30 in 10.45 v Kulturni Center Lojze Bratuž v Gorici na ogled Lutkovne predstave »Hruške gor, hruške dol«, polžkov abonma. Nastopa Lutkovna skupina KPD Šmihel.
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Il matrimonio che vorrei«. Dvorana 2: 17.30 »L'era glaciale 4: continenti alla deriva«; 20.00 - 22.10 »The Wedding Party«. Dvorana 3: 17.40 »Tutti i santi gior-ni«; 20.30 »Lavorare con lentezza« in »Io sono con te« (ciklus »Kino in radio«). DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Il matrimonio che vorrei«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Ted« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 17.45 »L'era glaciale 4: continenti alla deriva«; 19.45 - 22.00 »Total Recall - Atto di forza«. Dvorana 4: 17.40 - 20.10 - 22.10 »Il comandante e la cigogna«. Dvorana 5: 17.30 »Paranormal«; 19.45 - 21.30 »Step up 4 Revolution« (digital 3D).
Koncerti
»POMLADANSKA PARADA« - Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici obvešča, da je za ogled operete danes, 18. oktobra, ob 20.30 in v nedeljo, 21. oktobra, ob 16.30 še nekaj prostih mest; predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici vsak dan med 8.30 in 12.30 ter med 17. in 19. uro (tel. 0481531445, kcl.bratuz@libero.it).
V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v soboto, 20. oktobra, ob 20.15 koncert violinistke Anje Bukovec in seksteta klarinetov PanArs; informacije po tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE IZ GORICE, Slovenska prosveta iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca v sodelovanju s Slovenskim centrom za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice v okviru Koroških kulturnih dnevov na Primorskem vabijo na Srečanje glasbenih šol v torek, 23. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE IZ GORICE, Slovenska prosveta iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca v sodelovanju s KD Sabotin iz Štmavra v okviru Koroških kulturnih dnevov na Primorskem vabijo na koncert z naslovom »Cerkvena glasba skozi stoletja« v petek, 26. oktobra, ob 20.30 v cerkvi Sv. Silvestra v Pevmi. Nastopajo MePZ PD Sele, Orkester GŠ Glasbena Promlad, Andrej Feinig -orgle.
MOŠKI PEVSKI ZBOR MIRKO FILEJ GORICA prireja »Koncert ob 100-letnici rojstva prof. Mirka Fileja« v nedeljo, 28. oktobra, ob 15. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Sodeluje MePZ Zvon s skupino tamburašev iz Šmartna pri Litiji (SLO). Pod pokroviteljstvom Zveze slovenske katoliške prosvete Gorica.
H Šolske vesti
UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE GORICA sprejema vpise za akademsko leto 2012-2013 v večnamenskem sedežu v Ul. Baiamonti 22 v Gorici ob ponedeljkih 9.30-11.30 in 16.00-18.00, ob sredah 16.00-18.00, ob torkih, četrtkih in petkih 9.30-11.30; po 19. oktobru se bodo vpisovanja nadaljevala na tajništvu. Otvoritvena slovesnost bo v petek, 19. oktobra, ob 17. uri v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici s koncertom skupine Zuf de Žur, lekcije bodo začele v ponedeljek, 22. oktobra.
TEČAJ POKLICNE KVALIFIKACIJE ZA ODRASLE - NATAKAR: na Ad for-mandumu v Gorici so odprta vpisovanja na tečaj za pridobitev poklicne kvalifikacije za natakarja. 1000 ur tečaja, od teh dva meseca delovne prakse v gostinskih podjetjih. Izobraževanje je namenjeno brezposelnim osebam z dopolnjenim 18. letom in bivališčem v deželi FJK. Izbor bo 26. oktobra: do takrat je mogoče vložiti kandidature. Informacije nudi Ad formandum, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@adformandum.org, www.adformandum.org.
ti Čestitke
40 x živijo, SAMO! Tako kot je vsak list na drevesu nujen, da se drevo lepo razrašča in krasi okolje, tako si ti važen list naše družine, ker nas razveseljuješ in bogatiš naše življenje. Starši in sorodniki.
S Izleti
AVTOBUSNI IZLETI V SKLOPU NIZA »KNJIGA OB 18.03«: na trgu pred železniško v soboto, 20. oktobra, ob 10.03 z naslovom »La grande storia del sale«, izlet bo vodil Marino Voc-ci; informacije in rezervacije po tel. 342-5542360.
UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA sporočajo postanke avtobusa za udeležence celodnevnega izleta z dne 20. oktobra v Brkine in Opatijo: ob 6.15 na avtobusni postaji v Gabrjah, ob 6.30 pri spomeniku v Jamljah, ob 6.40 pri spomeniku v Doberdobu, ob 6.45 pred picerijo Gambero v Selcah, ob 6.50 pred gostilno v Štivanu; informacije na tel. 380-4203829 (Miloš).
AŠKD KREMENJAK IN TURISTIČNO DRUŠTVO DREN prirejata 17. Kraški krožni pohod Sela na Krasu-Jam-lje-Sela na Krasu, ki bo potekal v nedeljo, 21. oktobra. Vpisovanje se bo začelo ob 9. uri na prireditvenem prostoru v Selah na Krasu, start je predviden ob 10. uri. Ob 13. uri bo kosilo v Selah na Krasu, ob 14. uri pa se bodo začele družabne igre za prehodni pokal. Sledila bo zabava s plesom. Organizatorji opozarjajo, da je za udeležbo na pohodu obvezen veljavni osebni dokument, priporočajo pa tudi primerno obutev. V primeru slabega vremena pohod odpade.
3 Obvestila
Slovensko deželno gospodarsko združenje SGGZ Gorica in Katoliška knjigarna vas vabijo
petek, 19. oktobra, ob 18.00 Katoliška knjigarna - Travnik 25
Srečanje z etnografsko in enogastronomsko raziskovalko VESNO GUSTIN
Avtorico uspešnic Je več dnevou ku klobas in Beri, beri, rožmarin zeleni bo predstavil enogastronomski kritik STEFANO COSMA
Predstavitev Okusov Krasa: Gostilna Pri Miljotu in izleti Juliaest po goriškem Krasu
Vljudno vabljeni - nazdravili bomo z goriškimi obrati Okusov Krasa
INFO: www.okusikrasa.net in www.triesteturismo.net
KRUT obvešča, da bo od oktobra do decembra pisarna na Korzu Verdi, 54/int. v Gorici odprta ob četrtkih med 9. in 12. uro (tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it).
VPIS ABONMAJA ZA FILMSKO GLEDALIŠČE 2012-2013 poteka do 18. oktobra pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica (tel. 003865-3354016).
VADBE V DOMU ANDREJA BUDALA V ŠTANDREŽU: pilates 1 (začetni): torek 19.00-20.00; pilates 2 (nadaljevalni): ponedeljek in četrtek 19.00-20.00; pilates senior (za starejše osebe): sreda 17.30-18.30; spinning: ponedeljek, sreda, petek 20.00-21.00, ob petkih tudi 19.00-20.00; zumba: torek in četrtek 20.00-21.00, sreda 19.00-20.00; informacije in prijave: tel. 00386-70820453 ali suzana.komel@gmail.com. Joga: sreda 20.30-22.00 (informacije in prijave: tel. 348-9260604 Alessandra). Vadba trebušnih plesov poteka ob torkih, 19.00-20.00 (informacije in prijave tel. 340-3814478 Antonella).
V LOKANDI DEVETAK na Vrhu bodo danes, 18. oktobra, ob 20. uri gostili pivovarno 32 Via Dei Birrai iz Peder-obbe (Treviso); informacije in rezervacije po tel. 0481-882488.
AŠKD KREMENJAK in mentorica Kristina Šinigoj vabita na plesne delavnice za starejše, tudi invalide, ter na spro-stilne dejavnosti (ples, joga in razne druge zvrsti) za ženske srednjih let. Potekale bodo v večnamenskem centru v Jamljah; informacije in vpisovanje po tel. 338-6495722 (Martina) ali 3385755060 (Bruna) v popoldanskih ali večernih urah do 20. oktobra.
ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET iz So-vodenj prireja enovečerni tečaj izdelovanja cvetličnih kompozicij v ponedeljek, 22. oktobra, ob 20.30 v župnišču v Sovodnjah; informacije po tel. 0481-882043 (Marinka).
DRUŠTVO KARNIVAL vabi člane na občni zbor v sredo, 24. oktobra, ob 19. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu na društvenem sedežu v Gabrijah.
65-LETNIKI iz Števerjana, Sovodenj, Štandreža in Doberdoba se bodo srečali na večerji v gostilni pri Brankotu na Poljanah v soboto, 17. novembra; kdor si želi zabave in lepega vzdušja, naj se javi do četrtka, 25. oktobra, ob uri obedov po tel. 346-6170924 (Ana Florenin) in tel. 329-0582186 (Pepe Jelen).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 3. novembra, tradicionalno martino-vanje v restavraciji Kapriol (Dol). Vpisujejo do zasedbe mest na avto-
busu po tel. 0481-882183 (Dragica), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.).
AKŠD VIPAVA vabi člane na redni občni zbor v sredo, 7. novembra, v prvem sklicu ob 20. uri in v drugem sklicu ob 20.30 v prostorih društva na Peči.
KD SOVODNJE organizira tečaj zumbe vsak četrtek od 19. do 20. ure. Prvo srečanje bo 8. novembra ob 19. uri v spodnji dvorani Kulturnega doma v Sovodnjah; vpisovanje in informacije po tel. 349-3017831 (Patricija).
MARTINOVANJE SPDG bo v nedeljo, 18. novembra. Dopoldne Vrtovčev pohod, popoldne družabnost na kmečkem turizmu. Ob zadostni udeležbi bo avtobusni prevoz. Prijave do konca oktobra na sedežu društva (informacije Vlado - tel. 0481-882079).
81 Prireditve
V	GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA v Novi Gorici bo danes, 18. oktobra, ob 18. uri predstavitev knjige Marka Sosiča »Ki od daleč prihajaš v mojo bližino«. Pogovor z avtorjem bo vodila Marija Mercina.
KNJIGA OB 18.03: v dvorani APT v goriški železniški postaji: danes, 18. oktobra, bo predstavitev knjige »Il cielo ca-povolto« Antonelle Gatti Bardelli. Z avtorico se bo pogovarjal Roberto Covaz.
ČETRTKOVA PREDAVANJA O VARNOSTI v priredbi občine Sovodnje: danes, 18. oktobra, ob 20.30 »Kako se izogniti nezgodam na domu« in 25. oktobra ob 20. uri »Nasilje po spolu: psihološki vidiki in mogoči protiukrepi«. Srečanja bodo potekala v dvorani Zadružne banke v Sovodnjah.
»KINO IN RADIO, MED NOSTALGIJO IN UPO ROM« je naslov ciklusa srečanj in projekcij v organizaciji združenja Hiša filma, ki bodo potekala ob četrtkih v mesecu oktobru v Gorici: danes, 18. oktobra, ob 17.30 predavanje režiserja Guida Chiese z naslovom »Kratko obdobje: radio Alice med zgodovino in domišljijo« v pokrajinski mediateki na Travniku; ob 20.30 v goriškem Kine-maxu projekcija filma »Lavorare con lentezza« (Guido Chiesa).
V	BARU CICCHETTERIA AI GIARDINI v Ul. Petrarca 1/A v Gorici bo danes, 18. oktobra, ob 18.30 prvo od štirih srečanj z naslovom »Aperitivo con lo psicologo« (Aperitiv s psihologom), ki jih prireja združenje Psicheducan-do v sodelovanju z goriško občino in knjigarno LEG. Psihologa in psihote-rapevta Marco Finizio in Caterina Di Dato bosta govorila na temo obvladanja stresa in anksioznih motenj. Naslednja srečanja bodo v četrtek, 25. oktobra, (Marco Finizio in Anna Maria Pacorini o motivacijah pri izbiri življenjskega partnerja), v sredo, 7. novembra, (Caterina Di Dato in Anna Maria Pacorini na temo komunikacije) in v sredo, 14. novembra, (Marco Finizio in Elisabetta Cochietto o samozavesti); vstop prost, več na psic-heducando@gmail.com, www.psic-heducando.it.
V	OBČINSKEM AVDITORIJU V RON-KAH bodo med 18. oktobrom in 6. decembrom potekale jesenske kulturne prireditve z naslovom »Autunno da Sfogliare... e da Ascoltare - Prelistajmo in poslušajmo jesen«: danes, 18. oktobra, ob 20.30 koncert kvinteta pihal A suo tempo; v petek, 19. oktobra, ob 18. uri srečanje z Barbaro Pascoli, ki bo predstavila svojo knjigo »Senza scrupoli«; informacije po tel. 0481 477205, www.comuneronchi.it.
OZARA SLOVENIJA - Nacionalno združenje za kakovost življenja (Enota Nova Gorica) vabi na brezplačno predavanje Jelene Flajs de Miranda z naslovom »Shizofrenija« v petek, 19. oktobra, ob 16.30 v prostorih Društva
S Poslovni oglasi
SUHA BUKOVA DRVA 134€/PALETA, PELETI 230€/TONA
Gorica +30km prevoz gratis.
+38631770410,
3342200566
gluhih in naglušnih severne Primorske na Sedejevi ulici 8 v Novi Gorici.
PRAZNIK OBČINE MIREN-KOSTA-NJEVICA v soboto, 20. oktobra, ob 19.30 koncert zamejske vokalne skupine Anakrousis (Dom krajanov Negovan Nemec v Biljah). V nedeljo, 21. oktobra, ob 14. uri spominska slovesnost z mašo ob 95. obletnici padca soške fronte na Fajtovem hribu (ob slabem vremenu v Pomniku branite-ljem slovenske zemlje na Cerju), ob 14. uri Pohod po železniški progi iz 1. svetovne vojne, zbirno mesto pri spomeniku v Temnici.
V FEIGLOVI KNJIŽNICI v Gorici bo v ponedeljek, 22. oktobra, ob 18. uri pravljična urica. Luisa Gergolet bo poosebljala piščančka Karmelita, ki si želi bratca.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane in prijatelje na kulturno-pevsko prireditev »Starosta mali princ«, ki bo v nedeljo, 28. oktobra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Novi Gorici (Bevkov trg 3) na pobudo Pokrajinske zveze DU (Nova Gorica) in Kruta v sodelovanju z upokojenskimi društvi. V dopoldanskem času je organiziran izlet z obiskom Goriških Brd. Ob 10. uri bo odhod z avtobusom izpred Rdeče hiše v Gorici. Ob 11. uri bo poklon žrtvam NOB pri spomeniku v Go-njačah, nato vodeni ogled vasi Šmartno. Po kosilu v gradu Dobrovo bo odhod v Novo Gorico na koncert. Na avtobusu je na razpolago 25 mest. Pohitite! Prijave za avtobus sprejemajo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.).
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE IZ GORICE, Slovenska prosveta iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca v sodelovanju s krožkom Anton Gregorčič in Novim glasom v okviru Koroških kulturnih dnevov na Primorskem vabijo v ponedeljek, 29. oktobra, ob 19. uri v Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici na okroglo mizo z naslovom »Različne ravni zastopanosti slovenske narodne manjšine v Avstriji in Italiji«. Sodelovali bodo predstavniki EL, SSk, NSKS, SSO, SJK in KZ.
Mali oglasi
SUHA GOZDNA DRVA prodajam in pripeljem na dom na Goriškem; tel. 0481-390238.
Pogrebi
DANES V KRMINU: 14.00, Roberta Na-dalutti (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda, sledila bo upe-pelitev.
DANES V TRŽIČU: 9.50, Adalberto Renosto iz bolnišnice v kapelo pokopališča in na pokopališču; 10.20, Adelina (Maria) Plataroti iz bolnišnice Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev;10.50, Maria Bassanese vd. Arbulla iz bolnišnice v kapelo pokopališča in na pokopališču.
DANES V PIERISU: 14.00, Ida Boraso vd. Patres (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
1 2 Četrtek, 18. oktobra 2012
APrimorski
r	dnevnik

CONCAF IMA FINALISTE
LOS ANGELES - Znanih je šest reprezentanc iz zone Concacaf, ki se bodo potegovale za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu 2014 v Braziliji. To so ZDA, Jamajka, Mehika, Kostarika, Honduras in Panama. Do zdaj je bilo dvanajst reprezentanc razdeljenih v tri skupine, le po dve najboljši iz vsake skupine pa sta napredovali v tretji krog, v katerem se bo oblikovala enotna skupina in v kateri bo vsaka ekipa odigrala deset tekem. Na SP se bodo iz te skupine uvrstile prve tri reprezentance, četrtouvrščena pa bo igrala kvalifikacije z ekipo iz Oceanije.
MESSI SPET ZADEL
SANTIAGO DE CHILE - Najboljši nogometaš zadnjih let Lionel Messi je dosegel enega od dveh zadetkov Argentine proti Čilu v kvalifikacijah za SP 2014. Argentina je zmagala 2:1, Messi pa je tako v dveh tekmah ali štirih dneh dosegel tri zadetke za svojo reprezentanco.egel dvanajst zadetkov. Argentina ima na lestvici južnoameriških kvalifikacij 20 točk, tri več kot Ekvador in štiri pred Kolumbijo. Na četrtem mestu, ki še vodi na SP, so z enakim številom točk Urugvaj, Čile in Venezuela.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
PINZI ZA UDINESE DO LETA 2016
VIDEM - Videmski prvo-ligaš Udinese je podaljšal pogodbo z veznim igralcem Giampierom Pinzijem. Igralec iz Rima igra v Vidmu že celih dvanajst let, podaljšana pogodba pa bo zdaj zapadla 30. junija leta 2016. V sporočilu za javnost je Udinese sporočil, da so pogodbo podaljšali v »obojestransko zadovoljstvo». Pinzi je po odhodu Isle, Inlerja in Asamoaha najbolj talentirani igralec moštva.
kolesarstvo - Kratek obračun letošnje sezone
Vuelta najzanimivejša
Mesec oktober je pravi trenutek za oceno o kolesarski sezoni, saj se tako kot narava tudi kolesarji pripravljajo na zimski počitek. Vse najpomembnejše dirke so že za nami, zmaga na kaki od zaključnih dirk, ki so še v koledarju, pa ne bi v nobeni meri spremenila mnenja o tem, kdo so bili doslej najuspešnejši kolesarji.
ITALIJA - Italijansko kolesarstvo je verjetno v letu 2012 doseglo eno izmed najnižjih točk v bogati zgodovini tega športa. »Azzurri« (ocena 4,5) niso slavili na nobeni od treh najpomembnejših krožnih dirk; na domačem Giru celo ni bilo Italijanov na zmagovalnem odru. Ravno tako so ostali praznih rok na dveh najpomembnejših enodnevnih dirkah, Olimpijskih igrah v Londonu in svetovnemu prvenstvu v Valkenburgu. Zastavo Italije sta višje držala zgolj Vincenzo Nibali (7), ki je sezono zaključil na četrtem mestu na UCI World Touru, kar je gotovo dokaz, da je bil Nibali skozi celo sezono med boljšimi, a je bila zanj edina odmevnejša zmaga Tirreno Adriatico. S končnim tretjim mestom na francoskem Touru je vsekakor postal po Gimondiju drugi Italijan v zgodovini, ki je stal na zmagovalnem odru vseh treh najpomembnejših krožnih dirk, Vuelte, Gira in Toura. Krepko pozitivno oceno (7) si zasluži še Moreno Moser, ki je med drugim zmagal na krožni dirki na Poljskem.
SLOVENIJA - Kolesarstvo se zelo hitro razvija tudi v Sloveniji (7). Na mladinski ravni je uspehov vse več (vrhunec je seveda mavrična majica, ki jo je Matej Mahorič oblekel v Valkenburgu), manjka morda odmevnejša zmaga med člani. Več smo pričakovali od Brajkoviča (5,5), ki je imel tudi veliko težav s padci in poškodbami, a vse več je slovenskih kolesarjev tudi v najboljših ekipah.
RAZNE DIRKE - Najzanimivejša izmed krožnih dirk je bila letos španska Vuelta (8,5), kjer je bilo število napetih etap res veliko. Vse do zadnjega dne so bili kar trije kolesarji v boju za končno slavje. Nazadnje se je zmage veselil Alberto Contador (6,5), ki je ugnal Valverdeja in kasnejšega zmagovalca UCI World Tou-ra Joaquina Rodrigueza (slednji je bil tudi drugi na Giru, ocena 8). Španski zvezdnik se je tako uspešno vrnil po zaradi dopinga prestani dvoletni kazni. Manj zanimiv je bil Giro (5,5), na katerem ni bilo kolesarja, ki bi posebno izstopal. Niti zmagovalec Hesjedal (7). Še najbolj dolgočasen - kar je navsezadnje stalnica zadnjih let, a to je prišlo letos še bolj do izraza zaradi premoči ekipe Sky - je bil francoski Tour (5), kjer je bil že pred samim začetkom tritedenskega garanja velik favorit Britanec Bradley Wiggins (8 -osvojil je olimpijsko zlato na kronometer), ki je to vlogo povsem upravičil. S konkurenco je pometel na kronometer in se uspešno branil na (razredčenih) gorskih etapah. Nepozabna je bila sezona za Toma Boonena (9), ki je zlasti v prvi polovici sezone kraljeval. Belgijec je namreč v nekaj tednih osvojil Gand-Wevelgen, krog po Flandriji in še četrtič v karieri dirko iz Pariza do Roubaixa. Pred njim je tak trojiček na klasikah po Flandriji uspel le legendarnemu Riku Van Looyu. Po dokaj sivi sezoni si je z zmago na svetovnem prvenstvu opomogel Gilbert (7).
DOPING - S tega vidika je leto minilo brez večjih pretresov med aktivnimi kolesarji, vendar prava »bomba« zadeva preteklost. Vse bolj jasno je namreč, da je Američan Lance Armstrong, 7-kratni
Bradley Wiggins je z zmago na Touru in olimpijskim zlatom v kronometru zaznamoval letošnjo sezono
ansa
zmagovalec francoske pentlje, zmagoval po zaslugi zunanje pomoči. Ameriška pro-tidopinška zveza Usada je jasno rekla, da gre v »primeru Armstronga« za najbolj profesionalno in sistematično izvedeno uživanje nedovoljenih poživil v zgodovini kolesarstva in morda športa nasploh. Armstronga obtožuje tudi cela vrsta bivših moštvenih kolegov, ki so skoraj do potankosti obrazložili, kako zelo je bil izpiljen sistem jemanja nedovoljenih poživil, ki je ameriškemu kolesarju omogočil, da ga v dolgoletni karieri niso nikoli zalotili na eni od številnih protidopinških kon-
trolah, katerim je bil podvržen. Armstrongu bodo najbrž odvzeli vseh sedem zmag, ki jih je zbral na Touru, kar bi bilo s simbolnega vidika zelo pomembno. Nedvomno si v svetu kolesarstva najbolj prizadevajo, da bi le zmagali boj proti do-pingu, mednarodna kolesarska zveza (7) pa bi lahko bila še odločnejša.
ZMAGOVALCI NAJPOMEMBNEJŠIH DIRK SEZONE - Tour: Wiggins (VB); Giro: Hesjedal (Kan); Vuelta: Contador (Špa); SP: Gilbert (Bel), Martin (VB) na kronometer; OI: Vinokourov (Kaz), Wiggins (VB) na kronometer. (I.F.)
doping
Nike zapustil Armstronga: »Dokazi jasni«
WASHINGTON - Nekdanji ameriški kolesar Lance Armstrong je z dneva v dan v večjih težavah. Dolgoletni pokrovitelj, podjetje Nike, mu je včeraj sporočil, da z njim prekinja sponzorsko pogodbo, takoj zatem pa je sedemkratni zmagovalec Toura odstopil z mesta predsednika svoje dobrodelne organizacije Livestrong, ki podpira bolnike z rakom.Za ta korak se je odločil, da bi fundacijo, ki je od leta 1997 zbrala 500 milijonov dolarjev, obvaroval posledic dopinškega škandala.
Nike se po skoraj desetletju sodelovanja umika od sponzoriranja kolesarja in v zadnjem času tudi triatlonca ter tekača. «Lancea bremenijo neizpodbitni dokazi, da je v času kolesarske kariere sistematično uporabljal nedovoljena poživila, zato je etično, da pogodbo z njim prekinimo. Žal nam je, toda to je edino pravilno, dopinga enostavno ne moremo podpirati,» so zapisali pri Nikeu. Proizvajalca športne opreme je časnik New York Daily obtožil, da je podkupil nekdanjega predsednika Mednarodne kolesarske zveze (Uci) Heina Verbruggena s 500.000 dolarji v zameno za molk o Armstrongovem dopingu, za katerega naj bi pri Uciju vedeli. Nike je te obtožbe zanikal.
Farina le našel službo
LONDON - Italijanski nogometaš Simone Farina (30 let), ki je bolj kot po svojem znanju postal znan, ker je v času igranja za drugoligaša Gubbio prijavil dogovarjanje rezultatov, je po dolgem iskanju dobil službo. Zaposlil ga je angleški prvoligaški klub Aston Villa, kjer bo zadolžen za delo z mladimi. Farina je, ko je igral za Gubbio, zavrnil sodelovanje pri dogovarjanju rezultata na pokalni tekmi pokala proti Ceseni, premamilo ga ni niti ponujenih 200.000 evrov. Aston Vila si je za to potezo prislužilo tudi pohvalo Interpola. V Italiji pa Farina pred tem delodajalca ni več dobil...
Kritičen do Sočija
VAL DIFIEMME - Predsednik Mednarodne smučarske zveze Gian Franco Kasper je pokritiziral priprave organizatorjev olimpijskih iger 2014 v So-čiju. Dejal je, da je Soči še vedno videti kot gradbišče. Kasper je bil med drugim šokiran nad pogoji, ki na igrah čakajo gledalce. «Zaradi gradbeno tehničnih zahtev in zahtev varnosti, kot tudi zaradi prevozov in prometa, lahko tekmo skakalcev spremlja le 7500 gledalcev. In v to kvoto so všteti vsi, novinarji, pokrovitelji, olimpijska druži-na,» je ob tem povedal Kasper.
Kaznovani sodniki
RIM - Računsko sodišče je v zvezi s škandalom »calciopoli« iz leta 2006 kaznovalo nekdanje sodnike Bergama, Pairetta, Lasneseja in de Santisa na izplačilo glob v skupni vrednosti kar 4 milijonov evrov. Na sklep se bodo lahko pritožili.
Uspeh Velenjčanov
VELENJE - Rokometaši velenjskega Gorenja so v četrtem krogu evropske lige prvakov na domačem igrišču premagali danski Bjerringbro-Silkeborg z 31:23 (14:8).
nogomet - Selektor Stojanovič, Šišic in Matavž o težkem položaju Slovenije po tekmi v Tirani
Še se lahko obrne
TIRANA - Slovenski nogometni reprezentanti se vračajo v svoje klube. Za njimi je neuspešno gostovanje v Tirani, kjer so doživeli tretji poraz v uvodnih štirih kvalifikacijskih tekmah. Zdaj v skupini E že močno zaostajajo za vodilno Švico, za drugo Norveško pa za štiri točke. V slovenskem taboru se zavedajo, da jih zato čaka težko delo za ugoden razplet. «Stanje ni blesteče in ne moremo biti s tem zadovoljni. Toda če malce drugače pogledamo, so Albanci igrali že tri domače tekme od skupno štirih tekem, ta razpored pa se obrne. Mi smo imeli v uvodu kar težke tekme, težka gostovanja, ampak kljub vsemu moramo igrati tako na gostovanjih kot doma enako. Če odmislimo neke napake na včerajšnji tekmi in na Norveškem, potem bi bil naš izkupiček drugačen. Govorim o nekaterih sodniških potezah, pa se ne naslanjam na to, niti se ne izgovarjam, da se razumemo. Bi bilo pa povsem drugače s točko z Norveške in s točko iz Albanije, kar sta bili povsem realni opciji,» je stanje v skupini ocenil selektor Slaviša Stojanovič.
Njegova izbranca Mirnes Šišič in Tim Matavž menita, da bo po novem porazu težko priti do Brazilije, a hkrati dodajata, da tudi po neuspehu na razritem albanskem igrišču še ni vse izgubljeno. «Edino, kar je, je to, da se je v skupini Švica oddaljila, vsi ostali pa smo v podobnem položaju. Dve zaporedni zmagi in smo spet v igri za vse. Mislim, da še ni nič izgubljeno, nočem niti verjeti, da je kaj izgubljeno, ampak bo pa zdaj vse skupaj težje,» meni Šišič, Matavž pa dodaja: «Zdaj bo težko. Mi pač moramo upati do konca, bo pa zdaj vse te-
žje. Bomo videli, kako se bo razpletlo.»
Slovenijo letos čaka še en prijateljski obračun, in sicer z Makedonijo. Selektorja v poznojesenskem in zimskem času čaka precej dela, da bo reprezentanca drugi del kvalifikacij, ki ga bo začel 22. marca z domačo tekmo proti Islandiji, začela uspešno. Ena poglavitnih nalog bo stabiliziranje na položaju zadnjih veznih igralcev, saj je selektor (nekajkrat tudi zaradi objektivnih razlogov) dosedanje tekme začenjal z vedno novo kombinacijo.
«Najprej je treba vse v miru prespati. Ni lahko niti ekipi niti meni. To je povsem jasno. Treba je veliko postoriti. Položaj zadnjih dveh veznih igralcev je treba končno rešiti, imamo še prijateljsko tekmo, na kateri je to treba finalizirati. Prav tako je treba videti, kako je s poškodovanimi igralci, ali je Zlatan Ljubijankič pripravljen še igrati, kdaj bo Valter Birsa prišel nazaj ... Pogledati je treba mogoče še kakšne druge opcije, mogoče dati možnost tudi še kakšnemu igralcu, ki je doslej ni imel oziroma je ni imel veliko,» pravi Stojanovič, ki je po novem porazu deležen dodatnih kritik slovenske javnosti.
«Zavedam se, da bodo kritike, zavedam se svoje odgovornosti, svojega položaja. To je bilo povsem jasno, da bo tako. Od nekaterih pričakovano, od nekaterih ne. To tako je. Realni oris vsega pa tudi obstaja. Če ga bomo realno prikazali, pa je druga stvar. Dejstvo je, da je moja odgovornost taka, kot je, in ne bežim od nje, kar zadeva tekmo,» je po tekmi v Tirani povedal Sto-janovič. (STA)
V Angliji besni na Srbe
LONDON - Angleška nogometna zveza in britanska vlada sta Evropski nogometni zvezi poslala pismo, v katerem izražata ogorčenje in zahtevata ostre sankcije zaradi rasističnih izpadov srbskih navijačev na tekmi za EP mladih med Srbijo in Anglijo v Kruševcu. Srečanje je minilo v pogostem zmerjanju temnopoltih angleških igralcev, končalo pa s splošnim pretepom na zelenici.
«Uefa mora Srbiji prepovedati udeležbo na evropskem prvenstvu do 21 let, kaznovati pa bi morala tudi člansko reprezentanco,» je med drugim zapisala angleška zveza. Mladi angleški igralec Danny Rose je pripisal, kaj je doživel v Kruševcu. «Vsakič, ko sem se približal tribunam, sem slišal gledalce, ki oponašajo glasove opic,» je zapisal.
Ob koncu tekme je prišlo do vsesplošnega pretepa, ki ga opisuje časnik Daily Mail. «Prizor je bil strašen. Trener vratarjev Martin Thomas je dobil brco v zadnjico, pomočnika glavnega trenerja Steva Wigleyja so udarili v trebuh, v vratarja Jacka Butlanda pa je priletel stol.»
Angleški mediji so še toliko bolj ogorčeni, ker se nihče iz srbske nogometne zveze ni opravičil za neljube dogodke, v poročilu Uefa s tekme pa incident ni omenjen niti z eno besedo.
/
ŠPORT
Četrtek, 18. oktobra 2012
17
ODBOJKA - 4. krog kvalifikacijske faze moške C-lige
Olympia presenetila
Po vodstvu Vala Solč Imsa z 2:0 so mladi gostitelji poskrbeli za preobrat - Poraz Soče Vala v Vidmu
Olympia - Val/Soča Imsa 3:2 (15:25; 17:25; 25:18; 25:22; 15:12)
Olympia: Komjanc 26, Vogrič 6, Terpin 22, Vizin 5, Pavlovič 13, Princi 0, Hlede 1, Corsi 0, Peršolja 1, Co-bello, Š. Čavdek (L1), A. Čavdek (L2). Trener: Markič
Val/Soča Imsa : Masi 11, Faganel 19, M. Juren 14, Lavrenčič 13, Černic 3, Vidotto 8, Plesničar (L), Nanut 3, Valentinčič 4, Stera 1, Devetak. Trener: Makuc
Z Olympio na igrišču se srečanje zaključi v petem nizu. Tudi v derbiju proti Valu je obveljal letošnji uvodni standard. V dopadljivem in tudi tehnično zadovoljivem obračunu so nekoliko presenetljivo zmagali mladi trenerja Markiča. Začetek srečanja je sicer kazal na popolnoma drugačen razplet. Gostje so namreč brez večjih težav že vodili z 2:0. Domač igralci pa se niso predali in z odločnim in zagrizenim pristopom obrnili potek tekme v lastno korist. Četudi je celotna ekipa igrala na dobri ravni, velja pohvaliti Matijo Komjanca in Jerneja Ter-pina, ki sta bila v napadu nerešljiva uganka za štandre-
ško obrambo. Slednji se je izkazal tudi na uvodnem udarcu, kjer je bil učinkovit in nepogrešljiv skozi celotno srečanje. Trener Vala Soča Robert Makuc se je po uvodnih nizih odločil, da nudi priložnost igranja vsem igralcem, kar je morda botrovalo dejstvu, da igra ni bila več tako homogena in učinkovita kot v začetku.
Takoj v začetku prvega niza so si gostje, predvsem z odlično obrambo libera Plesničarja, priigrali znatno prednost, dobro so igrali tudi v drugem nizu in s končnim z delnim izidom 11:1 osvojili niz in točko na lestvici. V tretjem nizu so igralci Olympie vodili od vsega začetka. Izboljšali so v prvi vrsti sprejem, ki je eden izmed šibkejšij sestavin te ekipe. Tudi v četrtrem nizu so si že zagotovili vodstvo 23:15, ko je prišlo do reakcije Faganela in soigralcev, ki so se jim približali na samo točko razlike. Kaj več pa niso zmogli. V petem nizu so bili domačini ob menjavi igrišča v vodstvuj (8:5), od-bojkarji Vala Soče so sicer izenačili stanje pri 11. točki. Napadalci Olympie pa so z odličnim Komjancem le os-
vojili občuteno srečanje, ki jim lahko vlije še dodatnega poguma v rednem delu prvenstva. (Pr.)
VBU Videm - Soča Val Zadružna banka Doberdob So-vodnje 3:1 (23:25, 25:21, 25:21, 25:18)
Soča Val ZBDS: Boschin 2, Sfiligoi 5, Faganel 5, Brabndoli 2, Braini 3, I. Devetak 1, Škorjanc 8, Giaco-melli 2, Škerk, Fedrigo 0, R. Devetak 1, Kragelj (lL). Trener Custrin.
Po zelo dobrem prvem setu je Soča Val popustila, čeprav je bila v vodstvu tudi v naslednjih dveh setih. »Zelo smo še neuigrani, ker je ekipa popolnoma prenovljena, verjamem pa, da se bomo izboljšali. Ta faze ni pomembna, vseeno bi bilo dobro, če bi jo končali z zma-go,» pred sobotnim derbijem z Olympio napoveduje trener Mauro Custrin.
Ostali izid: Buia - Casarsa 3:1. Vrstni red skupine B: Val Soča Imsa 9, Buia 8, Olympia in Casarsa 7, VBU 5, Soča ZBDS 0. Danes Vivil - Sloga Tabor
ORIENTEERING - Na tekmovanju SPDT nastopili učenci in dijaki 20 šol
Po gmajnah in vrtačah
Ekipne zmage dosegle šole Tomažič iz Trebč, Voranc iz Doline ter višji srednji šoli Slomšek in Prešeren
Vremenske napovedi niso bile prav nič ugodne. Po deževni noči so prireditelji bili v velikem dvomu ali bodo izpeljali orienteering, športno prireditev za slovensko šolsko mladino, ki ga v Športnem centru Gaja na Padričah, že šesto leto prireja Slovensko planinsko društvo Trst, pomoč pa jim je nudila tudi domača Gaja. Na srečo, so se dopoldne oblaki raztrgali in posijalo je sonce v veliko veselje nastopajočih. Oddahnili so se tudi prireditelji, ki so lahko izpeljali tekmovanje, za katerega se je prijavilo preko 400 šolarjev in dijakov iz 19 tržaških in sežanske šole.
Žal je vreme negativno vplivalo na udeležbo in več kot 100 osnovnošolcev iz štirih osnovnih šol ni prišlo na start.
Opremljeni s topografsko karto, in nekateri tudi s kompasom, so se tekmovalci v skupinah po dva in tri v enomi-nutnem presledku s startne črte zapodili po kraški gmajni in ob vrtačah, na gomilah, pod drevesi, v podrastju in v gozdičih iskali kontrolne točke. Prvi so tekmovali osnovnošolci na krajši progi, pri čemer se je bilo treba na razmočenih stezah izogibati ali preskakovati luže, ostanki nočnega naliva, dijaki in dijakinje pa so morali preteči daljšo progo. Na cilj so prihajali niti ne razgreti, le z blatnimi in mokrimi čevlji, veseli in razposajeni za opravljen tekmovalni podvig in ker jih je čakal topel čaj in prigrizek, za katera so poskrbeli prireditelji orienteeringa. Sledilo je dolgo posedanje in gretje na soncu v pričakovanju zaključka tekmovanja in razglasitve zmagovalcev.
Najbolj so se izkazali osnovnošolci
šole »Pinko Tomažič« iz Trebč, ki so za šolo osvojili tudi pokal. Pokale so osvojile še nižja srednja šola »Prežihov Voranc« iz Doline, višja srednja šola »Anton M. Slomšek« v ženski konkurenci in licej »France Prešeren« v moški.
V veliko zadovoljstvo in zadoščenje prirediteljev in vseh udeleženih tekmovalcev, ki so do zadnjega trenutka bili v dvomu o izvedbi in udeležbi na tej športni prireditvi, se je v Športnem centru Gaja uspešno zaključila že šesta izvedba orienteeringa, ki je, v organizaciji Slovenskega planinskega društva Trst, postal tradicionalno jesensko športno tekmovanje za mladino.
L. Abram
NOGOMET
Tudi Simon Feri
Združenje goriških nogometnih trenerjev A.I.A.C. bo tudi v novi sezoni vodil predsednik Enrico Co-ceani, ki je tudi trener članske ekipe Sovodenj v 1. amaterski ligi. V odboru je tudi trener mladinske ekipe naraščajnikov Sovodenj Simon Feri.
EN DERBI - V nedeljo bo v Štandrežu ob 10.30 tekma med na-raščajniki Juventine in Sovodenj. Najmlajši obeh ekip bodo med seboj igrali v četrtek, 25. oktobra.
KOŠARKA - Under 17
Jadran dobro začel, Gerjevic premagal Breg
Ardita - Jadran 40:55 (10:19, 23:25, 32:40)
Jadran: Krevatin, Peric 3, Coloni, Regent, Devetak 2, Sardoč 1, Kojanec 8, Ri-dolfi 31, Škabar, Ušaj 6, Daneu 4, Tulliach, trener Lazarevski.
Jadran je dobro začel prvenstvo. Pričakoval je težko tekmo, dejansko je bil stalno v vodstvu, najboljšo igro pa je pokazal v drugem polčasu, ko je z dobro obrambo povsem onemogočil nasprotnika.
Team 98 - Breg 64:47 (14:15, 25:26, 47:32)
Breg: Bandi, Gelleni 11, Zobec 12, Tul 2, Bole, Crismani 9, Baldassi 5, Fonda 6, Coretti 2, Gregori, Giacomini, trener Vatovec.
V uvodnem krogu tega prvenstva je Breg po zelo dobrem prvem polčasu izgubil proti selekciji Teama 98, pri katerem igrajo tudi trije Jadranovi igralci (Simon Cettolo, Samuel Zidarič in Aleksnader Da-neu), včeraj pa je ekipo vodil slovenski strokovnjak Mario Gerjevič. Vatovčevi varovanci so bili v prvem delu tekme povsem enakovredni in na trenutke celo boljši od igralcev Teama 98. V drugem polčasu pa je prišla na dan boljša telesna pripravljenost in skupinska igra gostiteljev, med katerimi je izstopal Cettolo (12 točk), ki so tudi zasluženo zmagali. Zidarič je prispeval 7 točk, Daneu pa ni dal točke. (lako)
DRŽAVNA DIVIZIJA C - Izida zaostalih tekem 1. kroga: 3P Padova -Broetto Padova 44:73, sinoči Caorle -Oderzo 84:77.
PLANINSKI SVET
SPDT: Gora Flop
Nestanovitno jesensko vreme, predvsem pa izredno črnoglede vremenske napovedi so številnim planinskim društvom, Slovensko planinsko društvo Trst pri tem ni bilo izjema, onemogočile izvedbo za ta čas načrtovane izletniške dejavnosti. Zanimivi izleti, ki so prav v zgodnjejesenskem času najprijetnejši, so drug za drugim odpadali. V upanju, da nam bo vsaj prihodnjo nedeljo vreme naklonjeno, smo se odborniki SPDT-ja odločili, da v nedeljo, 21. oktobra nadoknadimo, za september načrtovani izlet v Karnijske Alpe. Dokler je narava še odeta v tople jesenske barve in je koča še odprta, se bomo povzpeli na 1792 m visoko goro Flop v skupini Sernio-Grauzaria.
Na izlet se bomo podali z osebnimi avtomobili ( na razpolago bo tudi društveni kombi). Zbirališče ob 6.30 na trgu v Sesljanu, od koder bomo nadaljevali pot do Možnice (Moggio Udinese) in naprej po dolini Val dAupa do naselja„Case Nang-hez" (742 m). Po mulatjeri se bomo povzpeli do koče Creta Grauzaria (1260 m), od tod po gorskih poteh na vrh gore Flop, ki nudi zelo lep razgled. Izlet ni posebno zahteven, je pa naporen, predvidenih je 5 do 6 ur hoje. Manj trenirani planinci pa se
lahko odločijo za vzpon samo do koče Creta Grauzaria. Za vpis in morebitne informacije vabimo člane, da pokličejo na tel. številko 040 220155 (Livio).
Predavanje AO SPDT
Jutri bo v dvorani društva Rdeča zvezda v Saležu ob 20.00 predavanje o obmejnih plezališčih, ki ga bo z besedo in sliko vodil Erik Švab. Predavanje je AO SPDT organiziralo v sklopu plezalnega tečaja, sicer pa so vabljeni vsi zaineteresi-
SPDG: Ob martinovanju dopoldne pohod, popoldne družabnost
Slab mesec dni je do Martina, ki ga že kar nekaj desetletij - pravzaprav bi lahko zapisali že vsaj petdeset let - slavijo tu-diplaninci. V društveni ¡kroniki (in na fotografijah) so zabeleženi utrinki družabnosti na Lokvah, na Mostu na Soči, v Lipici (kjer je bil kar nekaj let dobrodošel gost pokojni Ludvik Zorzut), Kobaridu, Ajdovščini itd.Letos bo martinovanje nekoliko drugače: združili bodo koristno s prijetnim. V dopoldanskem času vabijo na pohod po Vrtovčevih poteh v zgornji Vipavski dolini, popoldne pa bo družabnost
na kmečkem turizmu. Ob primerni udeležbi bo društvo oskrbelo tudi avtobusni prevoz na Ustje, kjer se pohod začenja in končuje, ter, seveda zvečer na izhodišče v Rožni dolini. Pohod traja od štiri do pet ur, ni zahteven n je primeren za vse. Pot od Ustja preko Dolenj, Planine, Tevč, Šma-rij in Vrtovč in skozi Uhanje je mogoče prehoditi z daljšimi ali krajšimi presledki in postanki (ob pokušnji vipavca in drugih dobrot). Zaradi organizacijskih zadev, je nujna predhodna prijava, tako za avtobus, kakor za popoldansko družabnost. Upoštevajo se samo rezervacije z vplačilom - prispevkom za prevoz.
Prijave na društvenem sedežu, ob četrtkih med 19. in 20. uro, ter pri odbornikih. Za informacije: Vlado.
Rok prijav: do konca oktobra. Udeležba na martinovanju - Vrtovčevem pohodu, ki bo 18. novembra, bo v vsakem pri-
Druženje ob kostanju
Je potekalo prejšnjo nedeljo, 14. t.m. v znamenju lepega vremena, kljub ne prav optimistični napovedi vremenoslovcev. Člani SPDG in kar številni prijatelji iz goriške sekcije CAI so se zbrali na prijazni domačiji Štekarjevih. Tudi letos je društvo
poskrbelo za dve spremljajoči pobudi: skoraj 70 članov, predvsem družine z otroki, se je odločilo za pohod iz Podgore na Va-lerišče, veliko daljšo pot pa je opravila skupina kolesarjev, ki je po briških poteh prevozila kar nekaj nad 35 kilometrov in se v prvih popoldanskih urah pripeljala na cilj. Družabnost je potekala v znamenju tradicije: ob pečenem kostanju in sladki rebuli so planinci (planinke) uživali tudi ob odličnih palačinkah. Za še bolj prijetno vzdušje so poskrbeli harmonikarji.
Planinski koledar
V prihodnjih dneh bo na razpolago planinski stenski koledar za 2013, ki ga bo osl<rbeb SPDG. Interesenti koledar z odličnimi barvnim fotografijami iz gorskega sveta in arhivskimi posnetki iz zgodovine slov. planinstva, lahko še naročijo in sicer na sedežu društva, ob četrtkih med 19. in 20. uro.
HOKEJ INLINE
Martin Grusovin član državne reprezentance
%
IT AL M
Hokejska sekcija Poleta je po dolgoletnem delu na mladinskem področju dosegla priznanje, saj je 15-letni Martin Grusovin z Opčin (16. rojstni dan praznuje čez mesec dni) letos stalni član italijanske reprezentance U20. Perspektivni napadalec, ki je obiskoval slovenski vrtec in osnovno šolo, zdaj pa je dijak zavoda Volta, se je s hokejem na rolerjih začel ukvarjati še kot otrok, pred približno desetimi leti. Vztrajno je treniral in se že lani prebil do članske ekipe: v italijanski B-ligi je s Poletom igral že nekaj tekem, istočasno pa so ga vpoklicali v ekipo Horjula v 3. slovenski ligi. Letos je član ekipe U20, ki v Italiji nastopa v mladinskem prvenstvu pod imenom Buja, na članski ravni pa igra z dresom Poleta v 3. slovenski ligi. Trenira trikrat tedensko z ekipo U20, ob torkih in četrtkih pa dodatno pili kondicijo pod vodstvom Micheleja Teghinija.
Letos je eden najboljših mladih igralcev pri Poletu dočakal tudi vpoklic v izbrano vrsto. Med štiridesetimi mladimi je dobil mesto v štirinajsterici, ki se vsak mesec sreča v Asiagu in pripravlja na nadaljnje nastope. Gre za dolgoročni projekt hokejske zveze, saj so zbrani v ekipi mladi igralci, ki bodo starostno mejo dopolnili šele leta 2015: »V bistvu pri zvezi računajo, da se bomo do leta 2015 kakovostno še izboljšali in postali res kompetitivni,« je pojasnil Martin in dodal, da bo morda z reprezentanco nastopil na svetovnem prvenstvu v Kaliforniji, zaenkrat pa zveza še ni odločila, ali bo ekipa res odpotovala na drugo stran oceana. Predvsem zaradi stroškov mladinske ekipe navadno ne nastopajo na svetovnem prvenstvu, ki je edino množično tekmovanje za mlade hokejiste; evropskih prvenstev namreč ne prirejajo. Alternativa so prijateljska srečanja: tako se je Martin in soigralci pred dvema tednoma srečal s slovensko izbrano vrsto. Slovenijo so azzurri dvakrat premagali, obe tekmi pa sta bili precej izenačeni. Ekipo sestavljajo povečini igralci iz severne Italije, trije so še iz Toska-ne. (V.S.)
meru.
18
Četrtek, 18. oktobra 2012
REPORTAŽA
/
Utrinki s potepa po ameriških mestih
- i . ; Ä.j'i* -L


Bojan Brezigar
Mesto je res fantastično in zanimivo,
™ ena sama velika fikcija, je pa zabavno
N
ekaj je gotovo: pristati moraš ponoči. Samo tako se boš zavedal, kam si prišel. Nebroj luči in palače, kakršnih ne vidiš nikjer drugje. Prav zares. Ni naključje, da stoji kar osem od desetih največjih hotelov na svetu prav tu, v Las Ve-gasu. V umetnem mestu, izmišljenem mestu sredi puščave, zabavišču po definiciji, ki se je razvilo po letu 1931, ko so s Hooverjevim jezom zajezili reko Colorado in pridobili elektriko za novo mesto. Veliko elektrike, Ogromno elektrike, če sodiš po lučeh, ki jih ogleduješ skozi okence na letalu, ko manjka še nekaj desetim metrov do pristanka. In potem si na tleh, na letališki stezi, pa na letališki zgradbi in nato v taksiju in nazadnje v hotelu. Prišel si. Las Vegas!
In takoj prvo razočaranje. Hoteli so tako ogromni, da je vsak gost anonimen. Pri recepciji vnaprej plačaš račun s kreditno kartico, z magnetno kartico greš v sobo in potem ter nihče več ne pogleda. Tukaj ni zajtrkov, ki bi bili vključeni v ceno, ni nikakršne strežbe, si eden izmed mnogih, ki se mora organizirati sam.
No, da bo jasno, tukaj zares ne boš ne žejen in niti lačen. Ampak vse je zelo anonimno. Preveč ljudi je, da bi se lahko počutil kot doma.
Pravzaprav je prva težave že v tem, da težko prideš do recepcijo. Preriniti se moraš skozi igralnico, mimo številnih igralnih strojev, »slot machines«, za katerimi sedijo množice igralcev, za katere ne veš. Ali iščejo srečo ali morda samo zabavo.
Pa gremo po vrsti. Prvo opozorilo: tukaj je vse umetno, vse je ena sama kopija, običajno zelo kičasta, ampak dobro narejena, vse ima dva cilja. Prvi je, da se moraš zabavati. Drugi je, da moraš trošiti. Pa ni nujno, da trošiš veliko, cene so podobne cenam drugih krajev v ZDA, celo cenejše. Lahko za fiksno ceno večerjaš v samopostrežni restavraciji, kjer si izbereš jedi, ki jih želiš. Lahko sedeš v luksuzno restavracijo, kjer ti postrežejo z izbrano hrano in kakovostnim vinom, seveda za drugačno ceno. Lahko pa greš k Mac Donaldsu za vogalom in poješ običajni hamburger za nekaj dolarjev, kot kjerkoli drugje. In to je rutina, praksa. Lahko zajtrkuješ v Star-bucksu za običajno ceno, lahko pa za desetkrat višjo ceno v kavarni z belim prtom in komaj pečenimi rogljički, pripravljenimi posebej zate.
Pa dovolj o hrani in pijači. No, morda samo še eno svarilo. Če so z vami mladostniki, naj imajo pri sebi osebno izkaznico. V lokale, kjer strežejo alkohol, namreč mlajši od 18 let nimajo
vstopa. Natakarji se ne zanesejo na videz in na besede, želijo dokument in zahtevajo ga tudi od ljudi, ki bin jim človek na videz prisodil najmanj 25 let. Zakonodaja je stroga in nihče ne bo tvegal službe zaradi vaših lepih oči. Tudi zato, ker tukaj lahko dobi službo samo v turizmu. Drugega ni.
Las Vegas je mesto, ki je nastalo sredi puščave. Mesto je lepo polno zel-čenja, dreves, vrtov, vodometov. Če se po cesti za nekaj sto metrov od mesta oddaljiš, si sredi puščave. Tam, so velika nizka poslopja, v katerih stanujejo uslužbenci: v glavnem so to Mehičani ali priseljenci iz drugih latinskoameri-ških držav; znanje španščine bo v Las Vegasu vsekakor zelo koristilo.
Ampak mesto je fantastično. V vseh pomenih besede. Tu imaš hotel New York s kipom svobode, hotel Paris z Eifflovim stolpom (sicer polovico nižjim od resničnega), hotel Venetian z zvonikom sv. Marka. No, tudi tem nekoliko nižjim kot je pravi v Benetkah, vendar je verna kopija. Vstopiš v hotel in znajdeš se v Benetkah: kanali, mostovi, gondole, nad teboj pa strop, ki je svetlomoder podnevi, kot bi bil obsijan s sončnimi žarki, in temnomoder ponoči, z majhnimi lučkami, kot bi bilo nočno nebo posijano z zvezdami. To pa
je samo en primer; vsi veliki hoteli so posebni, vsi imajo veliko atrakcij, povsod se lahko zabavaš, lahko trosiš ali pa tudi ne, lahko igraš ali samo gledaš. Lahko tudi kupuješ, ampak za to sta tudi dva ogromna outleta z res nizkimi cenami. Tja ljudje gredo s torbico, ven pa pridejo s kovčkom, ki so ga morali kupiti, da so vanj spravili vse, kar so si nakupili v številnih trgovinah, ki niso le navidezno poceni, ampak so vene res veliko nižje kot drugje.
Potem je tu elitna zabava. Denimo Cirque du Soleil, sončni cirkus, z nesramno dragimi vstopnicami ampak zelo lepimi predstavami. Če si v Las Ve-gasu, moraš vsaj enkrat v Cirque du Soleil, spremljati akrobate in klovne, tu pa tam tudi kakšno žival, ampak morda konje ali pse, nič nevarnega.
Zverine pa imajo v hotelih, v velikih steklenih kletkah. V hotelu MGM si ogleduješ žive leve - jasno, saj so levi simbol te filmske produkcijske hiše, v hotelu Mirage, ki je bil leta 1989, ko so ga zgradili, s 3044 sobami največji hotel na svetu, pa si lahko ogle-daš bele tigre, v akvariju za recepcijo pa tudi manjše morske pse. Mirage ima tudi tropski botanični vrt. Njegov sosed, Tresaure Island (Otok zakladov), se ponaša z gusarsko bitko,
brezplačnim spektaklom, ki ga pred hotelom uprizorijo kar nekajkrat vsak večer. Tam se vedno gnete ljudi.
Pa niso samo hoteli. V Las Vega-su je tudi nekaj muzejev, denimo muzej starih avtomobilov, naravoslovni muzej, seveda muzej za otroke, pa še nekaj drugih. Nič posebnega, le da ti mine čas. Kajti, verjemite ali ne, v Las Vegasu nimaš kaj početi, če ne hoditi po hotelih in gledati strastne igralce za zelenimi mizami.
Tu je tudi znameniti Casino Royale, znan po filmu iz serije Jamesa Bonda. Le da filma niso posneli v Las Vegasu, ker casinoja ne bi mogli zapreti za čas snemanja, ampak so ga posneli kar na Češkem, kjer so najeli grad in ga spremenili v Casino za čas snemanja; pa še veliko cenejše je bilo kot bi bilo v Las Vegasu.
Je pa Lčas Vegas tudi mesto po-sebnežev. Milijarder Howard Hughes se je naselil v suiti hotela Desert Inn (sedaj ne obstaja več). Ko se ga je upravnik hotel znebiti, je enostavno kupil hotel in zamenjal upravnika. Plačal je nekaj več kot 13 milijonov dolarjev, ampak kaj je to proti zadoščenju, da lahko odsloviš nekoga, ki je hotel tebe odsloviti! Takih in podobnih zgodb je veliko. Pa tudi zgodb o ljudeh, ki dolgujejo ve-
Na slikah: Pod naslovom Casino Royal, spodaj od leve igralna miza, Venetian in New York
lik del svoje slave prav Las Vegasu: Frank Sinatra in Dean Martin sodita v to skupino, pa v novejših časih Celine Dion, ki je bila dolga leta absolutna zvezda Las Vegasa z vsakodnevnimi koncerti. In potem je tu hotel Aladdin , v katerem se je Elvis Presley leta 1967 poročil s Pri-scillo. Ta hotel so leta 1998 porušili in dve leti kasneje je stal že novi Aladdin v duhu Tisoč in ene noči. Spomin na Presleya pa je ostal. Mimogrede, Presleyeva izbira je prepričala še 100.000 parov, da so izbrali Las Vegas za svojo poroko. Poceni, za 100 dolarjev, obstaja pa tudi cenejša možnost, ko za poroko odšteješ samo 35 dolarjev. Brez poročnega kosila, seveda.
Tako, to je Las Vegas, kraj, ki ga je vredno obiskati, ker je to namišljeni svet, nič ni resničnega, vse je samo kopija. In zato je nam, Evropejcem, nekoliko tuj. Ampak to je Amerika, ali bolje, tudi to je Amerika. Verjetno se ga boste po dveh dneh naveličali, tako kot jaz, in odšli iskat kaj zanimivejšega. Kaj »pravega«, ker vam namišljeni lesk že preseda.
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 18. oktobra 2012
19
^ Rai Tre
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Enciklopedija živali -
Škorpijon 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
V^ Rai Due
6.40 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 8.15 Nan.: Il nostro amico Charly 9.40 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.00 Aktualno: Tg2 In-sieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Pechino Espresso 14.05 Aktulano: Parliamone in famiglia 16.15 Nan.: La signora del West 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Show: Pechino Express 23.20 Dnevnik
V" Rai Tre
in denar 8.00 Dnevnik 8.40 La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-Vetrine 14.45 Show: Uomini e donne 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greg-gio, M. Hunziker) 21.10 Lo show dei record
6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo
rhiichu A, 1 a, ur
CJuestai l£.v51a
'¡s&aar
• V

w
23.40 Film: Salvatore - Questa e vita (dram., It., '06)
O Italia 1
14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. Veronica Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diretta (v. M. Venier, M. Liorni) 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nan.: Un passo dal cielo 2 23.15 Dnevnik - Kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa)
6.40 Risanke 8.45 Kviz: Transformat (v. E. Papi) 9.30 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.35 Nan.: Gray's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball GT 15.00 Nan.: Fringe 16.00 Nan.: Smallville 16.50 Nan.: Merlin 17.45 Resničnostni show: La scimmia 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Film: Sherlock Holmes (krim., VB/ZDA, '09, i. R. Downey Jr., J. Law)
6.00 Rai News Morning News 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Rubrika: Spaziolibe-ro 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Rubrika: Codice a barre 12.45 Rubrika: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledita Tgr Piazza Af-fari in Dnevnik L.I.S. 15.10 Nan.: La casa nella prateria 15.50 Rubrika: Cose dell'al-tro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Nan.: Boss 23.05 Aktualno: Volo in diretta (v. F. Volo) 0.00 Nočni in deželni dnevnik
u Rete 4
6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabi-nieri 6 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Nan.: My Life 16.50 Film: Inna-morato pazzo (kom., It., '81) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: The Mentalist 23.10 Nan.: The Closer
23.35 Film: Constantine (horor, ZDA, '05)
La 7
LA
7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: Coffee Break 11.00 Rubrika: L'aria che tira 12.20 Rubrika: Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.3018.20 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: Cristina Parodi Live 15.55 Nan.: Il commissario Cordier 17.45 Aktualno: Cristina Parodi Cover 19.15 Show: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Piazzapulita 23.45 Aktualno: Omnibus Notte
^ Tele 4
7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.35 Dok.: Luog-hi magici 8.00 14.05 Dok.: Piccola grande Italia 12.00 Aktualno: Salus Tv 12.15 Aktualno: Musa Tv 12.30 20.25 Dnevnik Agenparl 12.35 19.00, 22.40 Rotocalco Adnkronos 13.00 Dok.: Borgo Italia 13.30 16.35 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Colori di montagna - I° Itinerario 19.30 Dnevnik 19.55 Aktualno: Musa Tv 20.10 Aktualno: Salus Tv 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 21.00 Film: Sei gia ca-davere amigo, ti cerca Garringo! (vestern, Šp./It., '71) 22.30 Italia Economia e Prometeo 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Rubrika: In contatto... con la Trieste Trasporti 23.55 Film: Labirinto letale (fant., ZDA, '82)
Canale 5	Slovenija 1
naših babic: Sirota Jerica 10.25 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.10 Kratki dok. film: Ne pozabite me (pon.) 11.30 Nan.: Kako sem videl svet izpod mize (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Črno-beli časi (pon.) 12.20 Prava ideja! (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.35 Odkrito (pon.) 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.35 Risanke 15.55 Lutk. odd.: Kriškraš (pon.) 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Odd. za otroke: Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum: Ljubezen v času izbire
|r Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 23.05 Zabavni infokanal 10.25 Dobra ura 11.55 Dobro jutro (pon.) 15.10 Enkrat še zapoj ... , 2. del: Zlata šestdeseta Slovenske popevke 16.30 Dok. odd.: Slovenski vodni krog 17.00 Muzikajeto 17.30 Mostovi - Hidak 18.05 Evropski Magazin 18.20 Univerza 18.45 Ars 360 18.55 Dok. odd.: Daulagiri 19.50 Žrebanje Deteljice
20.00 Film: The maiden danced to death (i. Deborah Kara Unger) 21.40 Nan.: Sodobna družina 22.05 Nan.: Sinovi anarhije
Slovenija 3
6.00 19.55, 21.55, 23.15 Sporočamo 6.05 0.50 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.35 20.00, 22.30, 23.40 Aktualno 8.00 15.30 Poročila 8.25 19.25, 21.20 Beseda volilcev 9.00 Mandatno volilna komisija Državnega zbora, prenos 10.00 Komisija Državnega zbora za nadzor javnih financ 17.25 Poročila ob petih 17.50 19.30, 21.45, 22.50 Kronika 19.00 Dnevnik ob 19.00 19.40 Slovenska kronika 20.15 Evropski premislek 21.30 Žarišče 23.05 Od-
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.40 Effe's Inferno 15.25 Dok. odd.: K2 15.55 Dok. odd.: City Folk 16.25 Potopisi 16.55 Alpe Jadran 17.25 Biker Explorer 18.00 22.50 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 19.55 Back Stage Live 20.25 Film: Dvojno McGulfin 22.15 Avtomobilizem 23.25 Minute za...
Tv Primorka
8.35 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.0016.00 Novice in Videostrani 17.30 Modro 18.00 Kmetijski razgledi z Dolenjske 19.30 Dnevnik, vremenska napoved, Kultura in napovedujemo 20.00 Kmetijska odd. 21.00 Aktualno 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno in Videostrani
pop Pop TV
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza
6.10 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Pozabljene knjige
6.55 Risane in otr. Serije 8.00 14.35 Nan.: Peklenske mačke 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja 9.1016.35, 17.10 Nad.: Zakon brez ljubezni 10.35 15.35 Nad.: Brezno ljubezni 12.00 17.45 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Nan.: Norišnica v Clevelan-du 15.30 Ljubezen skozi želodec - recepti 17.00 24UR popoldne 18.50 Misli zdravo 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - no-
vice 20.00 Resničnostni show: Gostilna išče šefa 21.00 Nan.: Castle 21.55 24UR zvečer 22.25 Nan.: Na terapiji 23.00 Nan.: Kralji bega 23.55 Nan.: Razočarane gospodinje
A Kanal A
7.40 Risane serije 8.10 Svet 9.05 17.05 Nan.: Številke 10.00 18.55 Nan.: Na kraju zločina - New York 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Nan.: VIP 13.50 16.35 Nan.: Skupaj s tabo 14.20 Nan.: Will in Grace 14.50 Film: Spogledovanje z nevarnostjo (triler, Kan., '06) 18.00 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Vrzi mamo z vlaka (kom., ZDA, '87, i. D. De Vito)
21.40 Film: Rain Man (dram., ZDA, '88, i. D. Hoffman, T. Cruise)
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan. V studiu Tamara Stanese in Marko Sancin; 10.00 Poročila; 10.10 Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Kapljice zdravja - Marija Merljak; 12.15 Iz oči v oči -Vida Valenčič; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.15 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Daniel Glattauer: Proti severnemu vetru - 19. nad.; 18.00 Kulturne diagonale: Film, kamera, ekran; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.30 Poročila in osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s si-noptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Radio KP svetuje; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e societa; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Slovenia in 15 punti da ve-dere e assaporare; 14.35, 20.00 My radio; 15.00, 18.30 Glasbena lestvica; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Radio indie music like; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgod-
ba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 7.50 Dan 202; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.00 E-drža-vljan: Swizec išče službo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 14.45 Express; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Botrstvo; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo Top 30; 19.00 Dnevnik; 19.30 Dogajanje na gledaliških odrih ter zanimive filmske napovedi in rokomet, Constanta : Celje, liga prvakov, 4.krog; 21.00 Galerija; 21.30 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Koncert; 22.05 Radijska igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
V
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20
Četrtek, 18. oktobra 2012
VREME, AVTOMOBILI
jasno
rN zmerno oblačno
oblačno
Ô
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
ôVr
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
močan
sneg

topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona
VREMENSKA SLIKA a
1020
C ^
1020
MOSKVA
11/14 0
1010
LIZBONA
O 13/21
BEOGRAD
O 9/19
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
SKOPJE O
9/25 JR
\\
v .ATENE "
O KIJEV
9/17
A
o SOFIJA
7/23
n
Še vedno precej vlažen zrak teče v nižjih plasteh. Od jugozahoda, dohiteva v našo deželo, hiter anticiklon iz severne afrike, ki bo omogočila za več dni z zelo vročim in suhim zrakom v gorah.
Nad osrednjim Sredozemljem in Balkanom je območje visokega zračnega tlaka. V višinah priteka k nam od jugozahoda toplejši in postopno bolj suh zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.26 in zatone ob 18.14
Dolžina dneva 10.48
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 11.00 in zatone ob 20.21
BIOPROGNOZA Vreme večini ljudi ne bo povzročalo opaznih težav, pri najbolj občutljivih pa se bodo še pojavljale manjše težave.

PLIMOVANJE
Danes: ob 5.40 najnižje -12 cm, ob 11.54 najvišje 41 cm, ob 18.53 najnižje -43 cm.
Jutri: ob 1.41 najvišje 10 cm, ob 6.02 najnižje 0 cm, ob 12.21 najvišje 30 cm, ob 19.55 najnižje -33 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........18 2000 m ..........11
1000 m ..........15 2500 m............9
1500 m ..........13 2864 m............4
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 3,5 in v visokogorju 4.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
5/18
¿5 * ^
TCLMIEČO Cf TRN20 0 6/13 4/17 KRANJSKA G.
/ü edadL ^
ČEDAD O VIDEM O 9/20 8/21
GRADEC
4/20 ¿Š

CELOVEC
O 5/14
O /v
TRŽIČ C
8/17 _ O
KRANJ
o 5/17
S. GRADEC
CELJE 9/19 O
MARIBOR
o 10/20
PTUJ
O
M. SOBOTA 011/20
11/21
12/18
O^	N
LJUBLJANA
fiORira rt O N. GORICA	10/19 N. MESTO 8/18
995'. O	POSTOJNA	o ^
O 8/16	^ —----
, ^ v KOČEVJE	v,
PORTORC- ,	---- ČRNOMELJ
10/20 ,
UMAG	REKA 11/18
UMAG	OPATIJA .
ZAGREB 8/20
O
v
PAZIN O
(^NAPOVED ZA DANES
Po vsej deželi bo vreme spremenljivo, več sonca bo v popoldanskih urah. Ponoči se bosta v nižinskem svetu pojavila nizka oblačnost in megla. Na Trbiškem bo jasno do spremenljivo. Nad 2000 m se bodo temperature povišale.

Ponoči in jutri bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, predvsem na Primorskem in Notranjskem sprva še pretežno oblačno. Pihal bo jugozahodni veter. Po neprevetrenih dolinah bo zjutraj megla.
Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 9, ob morju okoli 12, najvišje dnevne od 17 do 23 stopinj C.
TOLMEČ O
6/23

O
GRADEC
6/20
TRBIŽ O
5/22
o 7/15 KRANJSKA G.
¿S
5-"-! VIDEM O
= 8/21 O PORDENON
9/20
<3*
ČEDAD O
9/20
CELOVEC O 5/20
O
TRŽIČ
10/19
o 6/19 S. GRADEC
MARIBOR
O 9/22
M. SOBOTA
O 10/22

PTUJ
O
O
KRANJ

GORICA O
inl-hi
N. GORICA
11/1Ä
r,
CELJE W20
o w ^
LJUBLJANA
10/21 N. MESTO 6/23 POSTOJNA	O ^^
O 8/17	---
KOČEVJE
-N° - o"
ČRNOMELJ
ZAGREB 9/21 O
REKA 13/19
(NAPOVED ZAJUTRI
V alpskem svetu bo bo jasno in toplo, z ničto izoterme nad 4000 m. Od obale do Predalp bo rahlo do spremenljivo oblačno z nizko oblačnostjo. V nočnih urah se bo v nižini pojavila megla.
V petek in soboto bo jasno in čez dan zelo toplo za ta letni čas. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Jugozahodni veter bo slabel.
VOLKSWAGEN - Ikona je dosegla že sedmo generacijo
Novi golf se lahko meri z veliko bolj prestižnimi avtomobili
Ko govorimo o golfu nekako nehote zapademo v presežnike, ne samo mi, ki o avtomobilih pišemo, temveč tudi tisti, ki avto izdelujejo. To velja tudi za povsem novi rod, že sedmi po vrsti, VW golfa. Golf je sam po sebi že postal avtomobilska ikona, saj sodi med najbolj prodane avtomobile vseh časov.
Oblikovno novi golf ne prinaša odločnih sprememb, avto pa se le precej razlikuje od predhodnika. Golf sedme generacije je zaradi tehničnih sprememb zasnovan povsem na novo, nekatere so bolj poudarjene, žarometi so drugače oblikovani, zadnje luči so velike, zašiljene proti sredini avta, zadnji del avta s širokim C stebričkom je odločno bolj masiven.
Golf sedme generacije pa ni dobil le nove oblike, temveč se je spremenila tudi njegova velikost zaradi tehničnih sprememb, ki jih je povzročila uporaba nove modularne zasnove avtomobila, na kateri bodo temeljili številni avtomobili kon-cerna Volkswagen v prihodnosti, golf pa bo njen najmnožičnejši uporabnik. S svojo notranjo opremljenostjo se golf nedvomno lahko meri - ali jih celo prekaša -
s prestižnimi avtomobili. Prav tako to velja za varnostno opremo (sedem varnostnih mehov) in razne elektronske pripomočke - tako bosta za doplačilo na voljo tudi radarski tempomat in sistem za samodejno zaviranje pri majhnih hitrostih.
Novi golf bo sprva na voljo z že znanimi bencinskimi in dizelskimi mo-
torji (najšibkejši je 1,2-litrski TSI bencinski s 85 KM), že prihodnje leto bo na voljo tudi s pogonom na zemeljski plin, s hibridnim pogonom in tudi z električnim motorjem.
Stran pripravil Ivan Fischer
Hibridni volvo V60 vnaprej razprodan
Na avtomobilskem salonu v Parizu je Volvo Car Corporation poleg predstavitve povsem novih različic V40 cross country in R-Design, razkril dodatne vznemirljive novice. Ena izmed njih je, da je prva serija priključnih hibridov volva V60 že razprodana, še preden je vozilo prišlo v razstavne salone. 2013 bo eno najbolj intenzivnih let v zgodovini podjetja, saj bodo poleg povsem novih različic V40, v prihodnjih dveh letih prenovili več ali manj celotno ponudbo modelov, pravi Doug Speck, višji podpredsednik marketinga, prodaje in storitev strank pri Volvo Car Corporation.
Priključni hibrid V60 (Plug-in Hybrid), je prvi dizelski priključni hibrid na svetu in še en pomemben del Volvove transformacije in Doug Speck ni presenečen nad navdušenjem strank. Nihče od Volvove konkurence namreč ne ponuja strankam podobnega avtomobila. Gre za nov pristop do okolja, kar dviguje hibridno tehnologijo na povsem novo raven, pravijo Švedi.
Prvih 1.000 priključnih hibridov V60 bo na voljo samo v različici »Pure Limited«. Električni dizelski avtomobil bo imel aerodinamična 17'' kolesa, vgrajeno izpušno cev in mnoge elemente v sijoči črni barvi. Po prvih 1.000 avtomobilih za modelno leto 2013 bo produkcija priključnih hibridov V60 v modelnem letu 2014 narastla na 5.000 vozil. Voznik lahko s pritiskom na gumb izbira med tremi različnimi načini vožnje: Pure, Hybrid in Power. V načinu Hybrid je poraba goriva le 1,8 l/100 km (48 g CO2/km). Z električno močjo se lahko prevozi 50 kilometrov, seveda brez emisij. Združita se lahko tudi dizelski in električni motor in ustvarjata 215+70 KM ter 440+200 Nm navora in pospešek od 0-100 km v 6,1 sekunde. Nova, grafična in interaktivna armaturna plošča z personalizirano postavitvijo in informacijami izboljša intuitivno in nezapleteno voznikovo izkušnjo. Pri Volvu pravijo, da je to tisto kar imenujejo »oblikovan okoli vas«: prisluhnili so svojim strankam in zasnovali edinstven, v voznika usmerjen avtomobil, ki po njihovem združuje čisti vozni užitek z izjemnimi okoljskimi odgovornostmi.
Nadvse uspešno Chevroletovo leto
Chevrolet Europe je v zahodni in srednji Evropi od januarja do septembra 2012 prodal 157.000 avtomobilov, kar je za 2,3 odstotka (oziroma 3.500 vozil) več kot lani v istem obdobju, kljub splošnemu padcu v panogi za 8%. Chevroletov tržni delež v Evropi je, na podlagi rasti na trgih 19 evropskih držav, zrasel za 0,13 odstotne točke, in sicer na 1,34 odstotka. V zahodni Evropi je Chevrolet prodal 122.300 avtomobilov, kar je za 3.650 avtomobilov oziroma 3,1 odstotka več kot lani. »V trenutnih gospodarskih razmerah je Chevrolet dosegel rekorden delež in rast prodaje, saj evropski kupci vrednost za ceno upoštevajo bolj kot kadarkoli prej. Kupci izbirajo nove Chevroletove modele, ker jim nudimo, kar potrebujejo: prepoznavno obliko in vso opremo, ki jo zahtevajo, po ceni, ki si jo lahko privoščijo,« pravi Susan Docherty, predsednica Chevrolet Europe, ki dodaja, da je Chevrolet z uvedbo desetih novih modelov v zadnjem letu in pol ter avtomobilov, kot je cruze SW, postal resna izbira za evropske kupce.
Chevrolet je v obdobju od januarja do septembra zabeležil svoj največji tržni delež doslej v naslednjih sedmih državah: na Poljskem (3,37 %), v Sloveniji (2,91 %), Turčiji (2,61 %), Estoniji (1,75 %), Avstriji (1,27 %), Franciji (1,11 %) in Nemčiji (0,90 %). V petih državah je bila Chevroletova prodaja je v obdobju od januarja do septembra bila rekordna: v Franciji (19.490 avtomobilov), na Nizozemskem (8.390 avtomobilov), Poljskem (8.340 avtomobilov), v Avstriji (3.790 avtomobilov) in Švici (2.940 avtomobilov).
Chevroletovo najbolje prodajano vozilo v Evropi v prvih devetih mesecih leta 2012 je bil mestni avtomobil Chevrolet aveo, s 45.650 prodanimi enotami. Modelu aveo je sledil mali avtomobil Chevrolet spark, s 40.370 prodanimi enotami. Chevrolet je v zahodni in srednji Evropi prodal 29.620 vozil modela cruze (limuzine, kombi limuzine in različice SW). Cruze še vedno ostaja Chevroletov najbolje prodajani model na svetu, pričakujejo pa, da se bo prodaja še povečala, saj je sedaj v evropske prodajne salone prispel še novi model cruze SW. Chevrolet je prodal 18.950 SUV vozil captiva in 18.780 enoprostorcev orlando. Športnih avtomobilov Chevrolet camaro je bilo v Evropi prodanih 1.800.