Slav. 143 V Trsta, v torek 27. mala 1919 -etnfk XLIV Ub*U vsak dan, udi ob nedeljah In praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica «v. Fia.:iika Aslškega Štev. 20. L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredi cistvu. — Neiranklrana pisma »e ne sprejemajo, rokopisi se ne vraf.ajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štelan Godina. — Ustnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaSa na mesec L 3 —, pol Icu L 18 — in celo leto L 35 —. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računa]o v firokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnlftov mm po 20 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 stot, oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L 1*~. Oglase sprejema inseratnl oddelek Edinosti. Naročnini in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseiatni oddelek se nahajata v Trstu, ui. sv. Fuučiika A* 23. Wilson za l|udako daoovaala m ML elgrajsVa »Pravda*, vladno glasilo, piše 20. t »Poroča se nam. da »e v Parizu Se ni nič sklenilo glede us^e Reke. Wilson vzKala še vedno na svojem starem stališču. ki je v nasprotju z Ita-tirnskim. Po SVilsonovl misli hi se trrlpadnost Rek« morala določiti z ljudskim glasovanjem. C* bi brl izid glasovanja nam v prid, bi Reka postala juzoslovanska, v nasprotnem slučaju pa italijanska. Italija bi se v tem slučaju morala zavezati, da nam zsradt v bližini drugo pristanišče, primerno našim potrebam. Dokler bi Italija ne izpolnita te obveze, bi bila Reka na razpolago nam. Dalmatinska obal, ki°r prebivajo JucosJovani, bi ostala Ju-goslavij:. Italija bi obcržala zase samo otoka Lošinj in H var. Mi se ne moremo zadovoljiti s to rešitvijo, ki nas oropa otokov, na katerMi prebivajo naši iorojaki.« (>£ra NuovaO Orlandovo glasilo o reškem vprašaš)«. Glasilo Italijanskega ministrskega predsednika. »Epoca«, je objavila 23. t m. naslednjo zasebno brzojavko iz Parita: »Rešitev jadranskega vprašanja: Reka samostojno suvereno) mesto. Italija se odreka celemu kninskemu kraru (v Dalmaciji)- Zader In Šibenik pod posebno vladavino.« »Epoca« začrtava navadno v kratkih besedah ta čelu lista najvažnejši dogodek vsakega dne in tako se čita v omenjeni številki na čelu lista: »Reka. največia skrb italijanske duše. Reka je reše-nal« Kakor se poroča iz Rima, Je ta vest Orlando-veza glasila napravila precej velik vtlsk v Rimu In se ie mnogo razpravljalo o njej, vendar pa v poslanskih krosih ni vedel nihče, kaj naj v resnici pomeni. Nadaljnih pojasnil ni Mlo, in kakor pravijo rimska poročila, se sodi v rimskih krogih, da je izključeno tolmačenje, kakor da bi bila Reka zagotovljena Italijanski vrhovni obiastL Zagrebški • Obzor« o vprašanju meja Jugoslavije. Z Reke se poroča: Zagrebški »Obzor« se bavi vsak dan v posebnem članku s političnim položa Jem. V svoji številki od 20. t m. piše list glede meia J.-goslavije: .Dasiravno naše meje Še niso končno določene, so vendar znane v velikih obri sito, ter si dovoljujemo reči. da dobimo manjše ozemlje kot smo upali in smo imeli pravico pričakovati. Priznavamo, da zemlja ni vse in da je tre-ha upoštevati tudi narod, ki prebiva na njej, zato ne žalujemo za onimi ozemlji, ki ne tvore izgube v narodnem pogledu; toda izgubimo tudi svoje soro-jake in bomo morali imeti v mejah kraljestva okoli dva milijona drugih narodnosti Z ene strani nam daje razsežnost našega ozemlja, na katerem bi moglo Živeti trikrat toliko prebivalstva, možnost da bomo absorbirali dva milijona tujcev, z druge strani pa nas tembolj boli izguba onifc pokrajin, ki so nam po svojem položaju najdragocenejše. Reško vprašanje še ni rešeno in moremo zagotoviti, da Reka ne bo italijanska, pač pa so mo*oče vse druge doslej začratne rešitve: pomednarodltev. avtonomija, priklopite* k naši državi potom teh kombiiracij. Najde se pač rešitev, ki ne zadovolji ne nas »e Italijanov^ Podlaca za pogajanja. Rimska »Tribuna« meni v smislu dobljenih informacij. da se pogajanja o jadranskem vprašanju vrše na naslednji podlagi: Italija bi bila pripravljena popustiti v Dalmaciji, sprejeti posebno vladavino za reško pristanišče, toda s pogojem, da se italijanska vrhovna oblast zavar je treba žrtvovati nekoliko pravic, izviralotih iz londonske pogodbe. 2. Kompenzacije v Mali A'ziji za izpremembe v po sodbi, sklenjeni v San Giovanni di Mcriana. 3. Poprava meja v Eritreji, Libiji in Tripolitanlji kot kompenzacija za povečanje francoske in angleške kolo-I nijalne posesti. S Hrvatsko časopisje o Jadranskem vprašanja. 1 Z Reke poročajo 24. t. m. tukajšnji »Bri Nuovi«: > Vse zagrebško časopisje se bavi z rešitvijo ja-! dranskega vprašanja in je po njihovem mnenju ve-! dno WUson tisti, kateremu naj bi v tem perečem vprašanju pripadala zadnja beseda. »Obzor« poroča iz Be'grada z datumom 21. t. m.: »Naš dopisnik doznava iz najpristojnejšega vira, da rešitev reškega vprašanja še ni ostvarje-na. Tu se meni, da bo prevladalo Wilsonovo mnenje in da se v vseh pokrajinah, zasedenih po Italiji, izvede ljudsko glasovanje. Italiji se zagotovita samo otoka Lošinj in Hvar.« Isti list v svojem uvodniku ostro kritizira italijanske zahteve in pravi, da amerikanski polkovnik House in zvede-nec Johnson napeto delata na to. da bi se našla rešitev, kl bi zadovoljila i Jugoslovane i Italijane. Italijani s svoje strani pa prihajajo s proti predlogi. katerim je namen, da bi se Reka zagotovila Italiji. Zadnji amerikanski predlog da zahteva, da naj bi bua Reka mednarodno mesto dotlej, da se Jugoslaviji zgradi reškemu pristanišču enakovte-dno pristanišče v bližini Reke. Nekateri inženirji da so predlagali Bakar. List pravi, da Je nemogoče preuredi! Bakar v pristanišče, ki bi bilo i glede razsežnosti i glede železniških zvez enakovredno reškemu. List pravi, da bi Jugoslavija, če bi Reka postala jugoslovanska, podala reškim Italijanom poroštvo za svoboden narodni razvoj. Končno navaja list. pobijaje pravico Reke. da bi pripadla Italiji, besede, ki jih )e izrekel Wilson Bissolatiju: »Italija pač ne bo zahtevala, da se jI pridodeli Netr York, ki Šteje več Italijanov kot največje mesto v Italiji!« — in odobrava predlog na ljudsko glasovanje. »Jutranjemu Listu« poroča njegov pariški dopisnik. da Wi!son neumorno dela na to, da bi se dosegel sporazum med Italijo in Jugoslavijo z mfmim kompromisnim načrtom, na čigar podlagi bi se dosegla hitra rešitev vseh spornih vprašanj. Wilson začrtava naslednjo mejo med Italijo in Jugoslavijo: Predelski in tnbiški prelaz. Od tega prelaza dalje bi šla meja preko Cola nad Vipavo do Divače in po desni strani južno Učke, tako da bi Železnica St. Peter—Reka ostala Jugoslaviji. Reka svobodno pristanišče pod jugoslovansko vrfiovno oblastjo. Italija bi dobila otoke Lošinj, Hvar In Pe-lagruž. Italiji se kot odškodnina prizna Vallona. Italijanski odposlanci tudi napram tem predlogom vztrajajo na svojem maksimalnem programu. »Narodna Politika« ni zadovoljna z amerikanskim načrtom in pravi: Ko se razpravlja v Parizu o politični pripadnosti Lošinja, opominjamo naše odposlanci, da naj zahtevajo ljudsko glasovanje v vsakem kraju na otoku. Ne moremo nikakor pripustiti. da bi Lošinj pripadel Italiji, ker bi bila tako naša Istra zaprta z morske strani in gospodarski uničena. »•Riječ« obiavtja dolgo spomenico, ki jo Je 5e-tvorica jugoslovanskih politikov iz Dalmacije Izročila Wilsonu. L!oyd Oeorgeu in Clemenoeauju. Spomenica je sestavljena v srbsko-hrvatskem jeziku in ima ob strani angleški prevod. Spomenica vsebuje statistične podatke, nabrane za časa italijanske zasedbe in dokazuje, da je 34 od 35 po Italijanih v Dalmaciji zasednih občin hrvatskih, ki žele biti zedmjene z državo SMS. Prošnjam občin se pridružujejo tudi prošnje kmetskih zadrug. Položa) v Rimu. Tukajšnji »Eri Nuovi« poročajo iz Rima 24. t. m.: Vlada je prepovedala spominske shode, nana- šajoče se na 24. majnika. za katere so bili med drugimi napovedani govori d* Annunzija in drugih govornikov, za katere se ie predvidevalo, da bodo naperjeni proti zaveznikom S pristojne strani se zagotavlja, da se je sklenila ta prepoved na podlagi boljših vesti iz Parica in manifestacije v obeh zbornicah francoskega parlamenta v prid sporazumu In prijateljstvu med Italijo in Francosko. Naslednjega dne, 25. t ne. pa se je poročalo: Zaznamovati ni važnejšJk dogodkov tekom zadnjih štiriindvajset ur, ker je vse pričakovanje osredo-" točeno na reško vprašanje* Cigar rešitev se priča • kuje od ure do ure. Nocoj se Je govorilo, da je italijansko odposlanstvo pristalo na ponovno odgodite v. Sodbe, ki so se izrekale o stvari, so bile različne, toda vse proti odgoditvi, ker te neprestane odgoditve ne obetajo nič dobrega, v kolikor razkrivajo ovire, ki se neprestano ustvarjajo proti pravični rešitvi reškega vprašanja. Prepoved d' Annunzijevega govora ni pobudila protestov, pač pa se Je, kakor se more reči. splošno odobravala. Skleafla se je v predvčerajšnjem ministrskem svetu. fcer se je bilo bati, da bi b'lo preveliko razburjenje, ki bi bilo gotovo ni-stalo v javnem mnenju, moglo v škodo Italije motiti pogajanja v Parizu. RIM. 26. Oabriete d' Annunzio je dobil ukaz, da nai se vrne v svoje vojaško nastanišče. Z ozlrom na ta ukaz je d' Annunzio zahteval, naj ga nemudoma odpuste Iz vojaške službe. PODLISTEK ii j i bi n\nm Ha Mesa. Spisal: Stanko Kelćmen. LOČITEV OD DOMA. Srce trepeče Od hrepenenja, v silne valove Sili življenja. Stopil n3 ladil tudi bi eno. jadral za srečo nerazjašnjeno . . . . S. Jenko. Tri tedne pozneje, v nedeljo popoldne. Pri Vršeckovih so komaj prebili bridko bol. Okoli mize sede otroci, pa tudi mati se je za silo o-pravila. Da razpravljajo imenitne reči, jim je brali na obrazih. Njih pogovori se gotovo sučejo o vsebini nekega pisma, ki leži pred njimi na mizi. Naj nam čitatelji dovolijo, da apeliramo na njih spomin; naj si torej zopet predočijo ono poglavje, kjer smo v genealogiji Ksenilo-veag rodu v dolgi vrsti ujcev in stricev opozorili posebno na strica Matjaža« župnika itd. itd. Ravno ta stric je pisal: »Ljuba Elezal Ker ti je Bog odvzel glavno podporo, gotovo ne veš kam z otrocL Jaz bi prevzel enega v oskrbovanje in sicer najmlajšega, Ksenila. Ako ti je torej prav, pošlji mi ga za tri tedne ... Ako bom videl, da ima fant bistro glavo, bomo že še videli, kako in kaj se da narediti iz njega. Ce pa ne, pa ti ga lahko pošljem nazaj, da bo v goricah koš nosil... Naslednji dan je bil določen za odhocL V kotu je že stal kovček, natlačen s perilom. Ločitev od doma, kedo se je ne spominja z nekakim trpkim čustvom. Kje ste časi, ko smo se prvič nevedni, neizkušeni podali izpod krova domače hiše v tujino . ..? Toda, Ksenil se ni čutil žalostnega. Res, mu je bilo nekako teško, da odsedaj zanaprej ne bo imel v bližini dobre mamike, in brata in sestrice, a kaj je bila ta žalost v primeri z mislijo; odslej bom živel v farovžu pri stricu ... Kirovno konferenco. Živahno urejevanje mirovne pogodbe. PARIZ, 25. Dokler se mirovna pogodba z Nemčijo revidira in kritizira, se živahno dela na tem, da se sestavi avstrijska pogodba. Naloga ni lahka, ker se morajo prebroditi velikanske težave, posebno pa velikanski kontrast interesov, ki se Se povečujejo vsled abnormalnega položaja, v katerem se nahajajo nove države na bivšem avstro-ogrskem ozemlju ena proti drugi in proti zaveznikom. Znano je, da se Cehoslovaki in Jugoslovani medtem, ko se je dosegel sporazum glede razdelitve predvojnih dolgov med naslednike bivše monarhije, upirajo proti temu, da bi morali prevzeti tudi del vojnih stroškov in obnovitev škode, ki io je avstro-ogrska vojska pro-vzročila v Italiji. Diskusija se je šele začela, a jutri bo preslušala komisija za obnovitev čeho-slovaške, jugoslovanske, poljske in romunske zastopnike. »Daily Mail« misli, da bodo nasledniki avstro-ogrske monarhije morali prevzeti tudi stroške za obnovitve. Francoski listi se nadejajo pravične rešitve težkega vprašanja, pri kateremu je francoski kapital direktno prizadeL Pred vojno je namreč Francija vložila okoli 3 milijarde v avstro-ogrske vrednote. Gotovo je da se mirovna pogodba bržkone ne izroči nemškim delegatom pred koncem drugega tedna. Nova formula ga odkop nanklh mdnikov. PARIZ, 25. Včeraj popoldne ie svet četvorice proučeval dve Brockdorffovi noti o saarskih rudnikih in Je sklenil da sestavi splošen odgovor, ki se izroči nemški delegaciji jutri zjutraj. Glavne določbe prvotnega tekata so ostale neizpremenjene; edina nova formula« ki se še doda, se nanaSa na morebiten odkup rudnikov s strani Nemcev v slučaju, če K« po 15 letni zasedbi, izpadel plebiscit za nfih ugodno. V tem slučaju bi Francija uporabila nekakšen hipotekami sistem na Nemčijo. Amerika odklanja mandat and Carigradom, Armenijo ia Aaatoiijo. PARIZ, 25. PariSka izdaja »New York He ralda« misli, da lahko trdi, da je predsednik Wilson opozoril svoje kolege, naj bodo pripravljeni na slučaj, da ameriški kongres odklone predlog, da se Ameriki izroči mandat nad Carigradom, Armenijo ia Anatolijo. Zopet not«. VERSAILLES, 25. Nova Clemenceauova nota je bila danes zjutraj izročena nemški delegaciji, ki je tudi s svoje strani oddala eno noto konferenčnemu predsedniku. — Nota. izročena od zaveznikov nemški delegaciji, vsebuje odgovor na dve nemški noti glede saarskih rudnikov. Nota, ki jo je nemška delegacija izročila konferenčnemu predsedniku, vsebuje protiodgovor na ententni odgovor glede vprašanja vojne odgovornosti DernbttfT |e ostal v Spa. BA^EL 24. Iz Berolina javljajo: Minister Dern-burj? Te ostal v Spa s speciiaKsti za linančne stvari z ozirom na nova pogajanja. Pričakujejo bankirja Dardourja in ravnatelja Uzbiga. Radi važnosti finančnih vprašani - pravi O-okalanz^ger« - uredi minister Dernburz definitivno nemški odgovor, tako, da se bo mogel izročiti v treh dneh. Na sestanka v Spa ie bite popolno soglasje. BASEU 24- Iz Spa poročajo: Minulega petka so se vršna v palači komisije za premirje konference med člani nemškega ministrstva s Schekic- mannom na čelu in nemško delegacijo v Versall-lesu. Na razgovoril Je bilo doseženo popolno soglasje glede besedila nemških protipredloROv. Delegatje v Versaillesu so postopno konfcrirali s finančnim ministrom glede predlogov finančne naravi. Protipredlogi, obsegajoči kakih 80 strani, pisanih na stroja, se izroče v kratkem. Grožnje nemškim delegatom. PARIZ, 25 »Echo de Pariš« poroča, da se je neki nemški pooblaščenec izjavil, da se Nemci odločijo za podpis mirovne pogodbe. Ako bi odklo-dfli, bi se zavezniške vojske — tako pravi rečeni list — začele takoj pomikati na desnem bregu Rena, in konferenca v Parizu bi nemudoma ukrenila odredbe, da se prično pogajanja za poseben mir z Bavarsko, Badensko in Virtemberško. Ola-som uvaževanja vrednih vesti bi se taka pogajanja razvijala s presenetljivo naglico. U ANGLIJE. Afganistanci siti vojne. LONDON, 25. Iz Simle poročajo 15. maj-nika: Vrhovni poveljnik afganistanskih čet je pisal angleškemu političnemu agentu Hy-berju pismo, v katerem prosi« da se ustavijo sovražnosti. Letalec Hawker rešeni LONDON, 25. Admiraliteta poroča, da je torpedovka »Vollston« srečala holandski par-nik »Maryter« in vzela na krov letalca Havv-kerja in Griesa. LONDON, 25. Letalec Hawker in poveljnik Gries sta se popoldne vkrcala na krov oklop-nice »Revanche«. Jutri se vkrcajo na neko torpedovko ter pridejo v London 27. t. m. ob 7 pop. — Vsled neke strojne napake sta se morala letalca spustiti na morje pri ladji, ki se je nahajala na točki 50 stopinj in 20 stotink severne širine in 29 stopinj in 30 zapadne dolžine. Oba letalca sta popolnoma zdrava. Njih zrakoplov se ni mogel rešiti; točka, kjer so se spustili, se nahaja 1240 km zapadno od Irske. IZ NEMČIJE. BASEL, 24. Iz Rudolfstadta javila jo: Deželni zber v Soh\varzburgu. kakor popred narodno predstavitriljstvo Turingije. hoče, da bodi Turingija edinstvena država. Socialistični poslanec Mart-mann je zvoljen predsednikom sveta. Davek na zabave. BASEL. 25. Iz Berolina javljajo: Listi poročajo, dfe je vlada odredila davek na zabave, ki stopi v veljavo z dnem L oktobra. Tudi domači iupnik je imel pri sebi dva nečaka: Alberta in Emo; ti moj Bog, kako se je tema godilo: kakor grofovski deci. »In meni bo tudi tako... In meato matere bom imel babico in teto.. Ksenil je napenjal vso «V0|0 fantazijo, da bi si naslikal svojo bodočnost t vsej lepoti; in še po noči so ga mučilo, bolje, naslajale sanje o prihodnjih rečeh. »Ksenil vstani, strie Mlhalj te «e čakajo.« Ksenil je skočil po ponen..nekoliko ga je bolela glava, ozrl se ie po materi; na njenem bledem, bolestnem obrazu ie bilo poznati, da je pretakala solze. Hotel jo je objeti, toda v tem hipu je zapazil strica Mahalja, ki ga je opazoval s prezirljivo zavestnim obrazom, ker se njegovemu sinu Tašeku ni pripetila enaka sreča. Nekako teško je bilo vendar Ksenilu, ko je srebal zadnjič iz skledice svoje mlečice, »Hodiva torej,« je opomnil stric. Mater so posilile solze. »Prosim te, Mihalj, pazi nanj, da se mu kaj ne zgodi,« je prosila z drhtavim glasom. »Bom žel« IZ NEMŠKE AVSTRIJE. Nemška Avstrija pošlje na mirovno konferenco delavskega zastopnika? BAZEL, 25. Poročajo z Dunaja: »Neue Fre-ie Presse« piše; V parlamentarnih krogih se govori, da pošlje Nemška Avstrija tudi delavskega zastopnika na mirovna pogajanja v St. Germainu, in sicer bo baje ta zastopnik tajnik osrednje komisije delavskih organizacij, poslanec Hubert. Enotna carinskn tarifa za nvoz v Avstrijo. CURIH, 25. Danes Je izšla na Dunaju naredba, ki uvaja enotno carinsko tarifo za uvoz v Nemško Avstrijo iz drugih držav bivše monarhije. — »Neue Freie Presse« pravi, da je to začetek carinske vojne in smatra ta ukrep za neprimeren sedai, ko se še ne poznajo mirovni pogoj*. Avstrijska delesac?|a hoče napraviti konec sporu na Koroškem. BASEL, 24. 2 Dunaja poročajo: Delegacija nemške Avstrije za mir je naslovila na tajništvo mirovne konference noto, tičočo se novih bojev na Koroškem. Nota prav: med drugim: Ne da bi se vnovič bavil! s potrebo ali željo ljudstva nemške Avstrije, d-a bi prišli čim najhitreje do kake sistemizacije slede vprašanj, ki vznemirjajo javno mnenje, smatra delegacija nemške Avstrije za svojo dolžnost, da obrne pozornost velevlasti na dejstvo, da se v središču Evrope vrše krvavi boji/ ki sta-vljajo v nevarnost življenje in obstanek mirnega ljudstva. Tem činom nasilja bi se rnoplo napraviti kraj z enostavno izjavo velevlasti vladi Nemške Avstrije, vladi jugoslovanski in njim, ki izvršujejo oblast v Ljubljani, opozorivši jih, da je vsaka vojna od-redba v direktnem nasprotstvu z nameni, prevladujočimi na mirovni konferenci, ter da uspe hi teh bojev ne morejo nikakor dovesti do kake iz premembe v deiinitivni sistenrzaciji teritorijalnih vprašanj v mirovni pogodbi. Da se spravijo na jasno razna vprašanja, ki ustvarjajo potrebo, da se napravi konec sovražnostim, ter da se uveljavijo tista razmišljanja, ki so narekovala naše predloge, orosi komisija Nemške Avstrije tajništvo mirovnega kongresa, naj izposlujf privolitev tega kongre sa, da bodo državni kancelar in dva člana delegacije mogli na konferenci, ki naj se skliče skoro, pred zastopniki, ki jih določijo velevlasti, obrazložiti pomembna dejstva tega vprašanja. (Čudno da se je sedaj kar iznenada zbudila v delegaciji Nemške Avstrije zavest, ali želja, da se bojem na Koroškem napravi kraj. Čudno se mora zdeti to po dogodkih, kakor smo jih na kratko označili v •Srečno mati?« »Srečno, dete, je velela mati v solzah, Bog te čuvaj! Pa lepo ubogaj strica in teto.. .1« »Trezika z Bogom.« Srečno Maksek!« se je poslavljal Ksenil na desno in levo. »Srečno,« mu je donelo nasproti... Urno sta vzela pot pod noge! Kmalu sta bila na vrhu hriba, ki deli njegov rojstni' kraj od Ormoža. »Tukaj si glej zdaj rojstno hišo; morda je ne boš videl nikoli več, je opomnil stric nekoliko šaljivo. » Ksenil se je obrnil proti domu. Med zadnjim drevjem stoji rojstna hiša; obdajajo jo gosti vinogradi. Tanek dim ostaja iz nje proti jutranjemu nebu. Na pragu stoji mati in zre za njim z nepremičnim očesam ... Biserno jutro vstaja irza gora. Ksenila pa je nekaj zbodlo v srcu; teške slutnje so mu vstajale v duši; nekaj mu je stiskalo grlo; okoli ust so se mu risale bridke poteze. Razjokahse je britko... Štiri ure pozneje je sedel Ksenil z Mihaljem nedeljskem izdanju. Čudno, da sc kar hkratu postali tako tankočutni in zaskrbljeni za »življenje in obstanek mirnega prebivalstva«. Mari pa jim ne gre kaj v račune? Frip. ured.) Nemška Avstrija noče plačati! BASEL. 24. Z Dunaja poročajo: Glede vesti, ki so jih prinesli pariški Usti o vojni odškodnini, ki naj bi se naložila Nemški Avstriji, kakor tudi o načinu. kako naf bi se vojni dote porazdelil med dr-žave-dediče Avstro-Ogrske, naglašajo listi, da so zahteve v tem pogledu za Nemško Avstrijo absto-lutno nesprejemljive. Ako bi se vojni dol* porazdeli! in bi se prisilila vsaka država v plačilo svot, določenih za njego ozemlje, bi pomenjalo to. da se Avstriji nalaga obveza, ki ogromno prekorača njene moč:. Zahteve te naravi so za Avstro-Ogr-sko nemoine in neizvedljive. IZ RUSUE. Poljaki zavzeli Vilno. — Židovski pogrom. CURIH, 25. Brzojavi iz Aje poročajo o po-gromih v Vilni. Mala četa poljskih legijonar-jev je po hudem boju pregnala malo boljSevi-ško posadko v Vilni ter zasedla mesto. Nato se je začelo preganjanje Židov. Veliko Židov je bilo ubitih, a vse njihove hiše so bile oropane. Židje baje ne dobijo od- Poljakov sploh nobene hrane. Mestno poveljstvo je prevzel Pilsudskijev brat, ki je izpustil iz zapora židovskega rabina Lčvvensteina, katerega so baje Poljaki zaprli, ker ni hotel pudpisati da so »pogrom« začeli boljševiki. Litavci niso zavzeli ne Rige in ne Dvinskega. CURIH, 25. Cicerin je postal Beli Khunu brzojav, v katerem pravi: Neka brzojavka iz Liona je razširila absurdno vest, da so Litavci zavzeli Rigo in Dvinsk. Ni si mogoče zamisliti neumnejše vesti. Riga je veliko, dobro zaščiteno mesto. Dvinsk je prvovrstna trdnjava in je razun tega daleč od fronte. Kdor bi mislil, da bi jo bila bela vojska kar tako zavzela, mora biti obdarjen s preccjšnjo dozo neumnosti. Energičen protest ukrajinske republike proti nemški vladi. CURIH, 25. Predsednik »veta ukrajinskih narodnih komisarjev, Rukovski, je brzojavil berolinskemu ministrstvu zunanjih zadev: »Navzlic našim protestom tekom 2 mesecev in pot drži nemška vlada še vedno v zaporu Karla Rodeka. našega zastopnika pri nemški republiki. Proti Radeku se ni mogla uveljaviti sploh nikakšna konkretna obtožba in njegovo aretiranje je politično nasilje. Zato je vlada u-krajinskih svetov odredila da se aretira nemški konzul v OdesL Opozarjamo neraiko vlado, da se konzul in drugi nemški podaniki, kt smo jih vzeli za talce, ne izpuste na svobodo« preden se ne osvobodi zastopnik ukrajinske republike, Karel Rodek. ProtibolJSeviškl boji. STOKHOLM, 25. Neko službeno litavsko poročilo od petka zjutraj pravi: V Pskovskem okraju živahen artilerijski boj ob železnici. Sovražni napadi v marienburšketn otrraju proti posestvoma blizu Lcniste in Saarnase, so bili odbiti. — Estonsko službeno poročilo iz Heisingforsa pravi: Rdeča vojska je v ruski Kareliji zopet zavzela Porojaevni. V ole-neški okolici vlada mir. Pohod združenih e-stonskih čet, ruskih in ishorskih prostovoljcev nadaljuje ob železnici. Iz Revala poročajo, da je ishorski zbor prispel v sredo v Gačino. List »Beising Samonat« javlja zavzetje Ga-čine. IZ POLJSKE. Angleži In Amerikanci protestirajo proti poljski olenzlvL BAZEU 25. Iz Varšave poročajo, da sta angleški in ameriški minister protestirala pri Paderevskemu proti poljski ofenzivi. Govor Paderevskega v zbornici. BAZEL, 25. (z Varšave poročajo: Včeraj je Paderevski držal v zbornici govor, v katerem je izjavil, da je nova nemško-poljska meja določena v spfošnem ugodno za Poljsko, izvzem-ši dva poljska okraja, za katere bo napela poljska delegacija vse sile. O tješinskem vprašanju bo Paderevski razpravljal, na željo konference, direktno z Masarykom. Glede dogodkov na vzhodu je Paderevski izjavil, da Poljska ni vo<}Ila in tudi noče voditi osvojevalne vojske. Ne bo ogrožena ne ukrajin ska in ne litavska neodvisnost. Paderevski je izjavil, da so boljševiške čete udrle v Galicijo pri Podvoloczyski in pri Husiatynu. Radi tega se bo morala boriti Hallerjeva vojska na u-krajinski fronti, toda ne proti Ukrajincem, temveč proti boljševikom. Paderevski je končno vprašal zbornico za dovoljenje, da odredi avtonomijo vzhodne Galicije, ter za pooblastitev, da začne mirovna pogajanja z ukrajinsko vlado, ki bo uživala poljsko zaupanje. v kuhinji Št. J. farovža in je motril vsa čudesa, ki so se odkrivala njegovemu očesu. Ce že ima stric tako lepo v kuhinji kakor njegovi starši niti v sobi, nekako bo še neki le v stričevih sobahl — In kuharica njegova teta sedi pred njim — druga mati, kakor je upal KseniL Varal se je kruto... Že vtis, ki ga je napravila teta nanj v prvih trenutkih — ni bil ugoden. Vprašala ga je s trdim glasom: koliko pa si star? • • • Ni se mu godilo dobro. Ni čul prijazne besede iz tetinih ust. Postajalo mu je mučneje in mučneje.. Pod gospodstvom tete je bil še le pravi sijpmak. Ni mu bilo več obstanka v hiši stričevi. Nekega dne je izginil in taval je po svetu, nadlegujoč ljudi in proseč jih miloščine. Pravi potepuh. Sreča je lepa, dokler si je želiš. A kmalu tz-poznavaš kako goljufiva je ...! In vendar je najlepše v hiši domači, četudi borni. Ljubimo hišo domačo ia ostajajmo zvesti, ker v njej je varno zavetje. (Konec ) Itraa ft »EDINOST« iter. 144. V Trstu, dne 27. maja 1919. IZ MADŽARSKE, Madžarski Nemci se branijo priklopitvi k Nemški Avstriji. CURIH, 25, V Oidenbergu se je vršilo, na inicijativo Bele Khuna, prvo zborovanje Nemcev iz zapadne Madžarske. Bela Khun je žel velikansko odobravanje, ko je protestiral proti tistim, ki bi hoteli iz Pariza postopati z za-padno-madžarskimi Nemci kot s šahovimi figurami, da jih hočejo priklopiti k Nemški Avstriji. Zborovalci so sklenili, da hočejo na vsak način ostati pod komunistično Madžarsko ter so izjavili, da so pripravljeni se z orožjem v roki zoprstaviti imperialističnim poizkusom, da se jih priklopi h kapitalistični in socijalno reakcijonarni državi. Zborovalci»so razun tega izjavili, da je aradska protivlada samo operetna vlada. Zapadnomadžarski Nemci da odklanjajo vsako skupnost s takšno vlado. Francoski general DTsperay prevzame poveljstvo nad romunskimi četami proti Madžarski. CURIH, 25. Francoski general D*Esperay je izjavil ✓načelniku madžarske reakcijonarne vlade, Karolyu, da je prišel na fronto da vodi romunske operacije za prehod čez Tiso. General D'Esperay misli, da bo mogel že v treh tednih vkorakati v Budimpešto. Medtem javlja neki belgrajski brzojav, da je ruraunsko napredovanje popolnoma ustavljeno. — • IZ OGRSKE, Simpatije italijanskih socijallstov. CURIH, 24. Oficijelna ogrska agencija ob'avl'a nekaj iz;av Morgarija, irahaiajočeKa se v Budimpešti. Tolmač je simpatij italijanskih sccfjalistov za komunistično republiko v Budmpeštf. Napoveduje, da bodo italijanski socijalisti javno protestirali proti vsakemu direktnemu ali indirektnemu posredovanju entente v notranj!h stvareh Ogrske. IZ SRBIJE. Tajen dogovor s ČehoslovaŠko republiko. BELGRAD, 24. V sredo so odpotovali v Prago jugoslovanski zastopniki, ki imajo nalogo da sklenejo tajen ofenzivni in defenzivni dogovor :«sd Jugoslovani in Čehi. užitninske Crte, da najdalje do 15. iuHja prijavijo to finančnemu inspektoratu v Trstu (Corso Ca-vour, bivša tri. Stazione št 6. III. nad, vrata 45), predloživši pogodbeni zapisnik iz leta 1918 ter označivši katastralno občino, v kateri se nahaja vinograd, kakor tudi številko dotične parcele. V ta namen je predložiti posestno poio. Bo tudi prijaviti poslopja in prostore, v katerih se bo vršilo maščenje grozdja, Mz-đelovanje mošta, kakor tudi kraje, kjer se bo vino hranilo, ter posodo, nahaja-jočo se v teh prostorih, namenjeno za hranjenje zmeščenesa grozdja, mošta ali vina. Obveza v tu gori označeno prijavo zadevlje tudi vsakogar, ki zbira »grozdje iz vinogradov, nahajajočih se tostran užitninske črte, za meščenje grozdja in izdelovanje vina. Ob enem so gori rečene osebe dolžne prijaviti vino, napravljeno in določeno za domačo rabo, ali pa za izvoz preko ožitniske črte. Slovensko gledališče. Nocoj ob 8 je premijera K. fSchonherrjeve drame v petih dejanjih »Zena vrag«. V četrtek popoklan ob tTeh se vprizori zadnjič v sezoni za okoličane L Cankarjeva drama »Lepa Vida», zvečer ae ponovi »2ena vrag«. V soboto, dne 31. t m. je zadnja predstava v sezonu Vprizori se kot zadnja noviteta in šesto delo oziroma XVI. predstava v ciklu izvirnih slovenskih del L Cankarjeva »Hlapci*. To Je ob enem IL benefična predstava angažiranega ansambla. — Nocoj se potrebuje pri predstavi za odrom sodeč na harmoniko. Kdor bi hotel sodelovati naj se oglasi zvečer med 7—8 uro v garderobi slovenskega gledališča. — Pri eHlapcih nastopi precej štatisterije, in prosim vse gdče. in gospode, ki so letos kdaj šta-tirali, da pridejo, jutri, v sredo ob 8 zvečer k vaji. Vse one, ki so že določeni za štatiranje ali ki imajo kakšne uloge, prosim, da prihajajo točno in redno k vajam. Ravnatelj. Tarita za vožnjo s kočijo. Kr. gubernator je iz-tfal nove tarife za vožn;o s kočijo. Te taerife se morajo v vsaki kočiji nahajati na vidljivem mestu. Pritožbe proti izvoščekom se lahko predlože civilnemu konrisarijatu (ul. 30. oktobra št. 7), mestnim stražam, kr. karabinlerjem in finančnim stražam, prideljenim k komisarijatu. Meso za bolnike se bo prodajalo (proti zdravniškemu spričevalu) v sredo, četrtek in petek v naslednjih mesnicah: Burba. A. Volta 2, Magazzin, Saniti 13, Cossich, Ugo Foscclo 2, Ccmisso, Gin-nastica 41, Tapazin, Centi 38, Moretti, Eeliini 7. Zgoraj označene mesnica bodo odprte od 7 do 10 in pol ćcp. Otvoritev trgovske šole v Gorici se odlaga na pcnodi;.2k, dne 2. junija t. 1.. ob 11. predp. — Ravnatelj: Viertlialler. Prodaja kuriva. Koks (20 kg na rdeče izkaznice) se bo prodajal po 16 lir. sto-tink kg, dne 27. V., v naslednjih okraitfi: Sv. Yid: 801—1050 (47) 5. Luda 2. — Sv. JakOb: 1301—1500 (50) P. Diaccno 6. — Rocol: 531—572 (21) Rccoi, MoJin a vento 4S, 1—50 (22) Rocol, Molin a vento 4S. — Skedenj: 101—285 (19) Skedenj 500. — Sladko oglje (10 kg na rdeče izkaznici po 52 lir. stotink kg. — S. Vid: 251—800 (47) Lucia 2. — Nova mitnica: 411—540 (57) Scussa 2: — Sv. Jakob 1101—1500 (50) P. Diacono 6,_ Coht se Je prevrnil včeraj ob 8.15 v Skednju. V čolnu se je nahajal Franc Keršovan -in še 4 drugi. Tri so rešili takoj, a Keršovan je ostal še precej časa v morju, preden so ga mogli spraviti na suho. Revež je dobil več ran po telesu in si je razun tega pretresel možgane. Zdravnik rešilne postaje ga je dal odpeljati v mestno bolnišnico. Tatvine. Na partriku »Carintia« so nekemu Potočniku ukradli iz jopiča listnico z 700 lir. — Neznani tatovi so udrli s ponarejenimi ključi v mesnico Julija Boserja, v ul. Tigor 9. Odnesli so 100 kg mesa. — Trgovino Silvija Marana, v ul. del Pano, so obiskaH tatovi. Nočni čuvaj je c!al znak alarma. Enega tatu so aretirali. — Ivan Bastianin je šel o polnoči po ulici Raifineria. Naenkrat sta se mu približala 2 neznanca, ki sta mu ukradla listnico s 600 lirami. Borzna poroCTa. Trst, dne 26. majnika 1919. Vsled nejasnega poHtičnega položaja trg popolnoma brez poslov. Tendenca neizraiena. Tečajr: Cosulich (Austroamericana) 700— 715 Dalmatia (Parob. dr.) 370— 390 Gerolimich . l'OO- 1740 Llovd 1°™- 1120 Lussino 1700- 1730 Martmolich 515 Navigazione Libera Triestina -1700— li60 Ocean:a — 575 Prsmuda Triocovicli 580— 620 Assicurazioni Generali '2SM2SS Riunicne Adriatica 3200- 34W Cement Dalmatia 280- 300 Cement Spalato 370— 380 Krka ^ . 4 380 Ladjedelnica v Tržiču (Cantiere ■Monfalcone) f™— 390 Tržaški Tramway ^^ . IVZ Tržaška tvornica olja (Oleiftel TriesU_62o— 650 Domače vesti. Važno za tiste, U Imajo vtožea denar pri pofctni hranilnici na Dunaju. Da se tistim, ki so hranil: svoj denar v poštni hranilnici, ki imajo čekovne račune, ali shranjeive vrednostne papirje, zagoto%e niih tirjatve, poživlja komisar za Julijsko Benečijo vse interesirance, naj takoj predlože poštnemu uradu svoiega bivališča hranilne knjižice in one vrednostnih papirjev; posestniki čekovnih računov pa izjavo, ki naj vsebuje številko, računa, ime. priimek, naslov imejiteija in približno svoto n egove tirjatve. Gori omenjene knjižice se ne pri-irže. ampak se povrnejo strankam potem, ko se posnamejo potrebne navedbe. Ta odredba se k ukrenila v interesu tistih, ki imajo zahteve in ki bi, ako bi opustili pravočasno prijavo, mogli izgubit: pravico do kakjršnjega sibodl povračila. Slednjič se opozarja, da morejo predložiti knjižice tudi druge osebe v interesu dotičnih upnikov. Te operacije se zaključijo z dnem 5. inati*. Erarična užitni na na grozdje in vino. Finančni ispektorat v Trstu nam javlja: V smislu § 57 izvršilne naredbe k zakonu v uvedbi erarične užitnine v mestu tržaškem in njega okolici se poživljajo vse osebe, ki ©boehi]ejo vinogra-uo tos:ran Poslano*) Javljam slavnemu občinstvu, da sem za prodajo in zalogo glasovi- tega vina CHIANTI izročil zastopstvo za Kras In Istro gospodu PETRU TAVČERJU v Her-p elj ah-Kozlnf (pri zalogi p.va Dreher.) V nadi, da ga bodo cenjeni odjemalci počaščali ft svojimi narocU, se beležim spoštovanjem vdani J. PARCiNA. Trst VIm Torrebi nca 20. Telet. 29-53. •) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor ara veleva zakon. t S trfnira srcem...... Iiinn nem »orodnikom ta nancem pretalostno vest da le naša Dobljena t čer k a, sestra, svakinja, teta ta sestrična Marija Zidari* stan 17 let po dolgi. Mfc» aaM bol« tal, p* e v klena s sveto-taistvi za umirajoče, 23. L ou mimo v Gospodu zaspala. SEMPOLAJ* 24. ■»!>! IfI«. ŽALUJOČE DRUŽINE. ZAHVALA. Vsem onim, ki so izkazali naši ljubljeni hčerki Mariji Zidarič zadnjo čast, se tem potom Iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo gdč. učiteljici Macaro-lovi za spremstvo z otroci, gdč. tovarišicam pokojnice ta mladeničem. SEMPOLAJ, 24. majnika 1919. 2ALUJOČE DRUŽINE. MALI OGLAS! se računajo po 10 stot. beseda. Najmanjša -pristojbina L 1'—. Debele črke 20 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 2*—. Dr. FRANZUTTI m ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Gioachfno S5S Rossini Stev. 12, vogal ul dellc Poste. Tehniški vodja A. Johnscher, ilolgotetni asislent Dr. J Č rmaka - izdiranje zob brez bolečfn. Plombiranja. Umetni zobje. dvakrat rafin rano, zmleto prve vrste se dobi pri 0. K0L9BIG & C., Ul. Malorca 4. PRODAM kuhinjsko onraro za 24 lir, voziček, sod in posteljo. Ul. Vittorio CoUona 6, V. 3713 KUHINJSKO pohištvo, novo, moferno, za 550 L se proda radi odpotovonja. Barriera 29, vr. 6. 1357 a KLAVIR, polukrilo, v popolnem redu »Schnabel« ee proda za 680 L radi odpotovanje. Barriera 29 vrata 6. 3715 b OBLEKA, svilnata, plava, moderna, druga iz modrega paj-čolana primerna za botre, pajčolanaste bluze, pralna obleka za deklico 8—10 kt, moške hlače se proda po ugodni ceni. Barriera št. 29, vrata 6. 3715 c OBIČAJNA PLESNA VAJA se bo vršila jutri, v sredo, v spod.;ji dvorani Narodnega doma. Začetek ob 9 zvečer. — Voditelj. 3716 URAR sprejema popravila ur vseh vrst. Delo točno, cene zmerne. Velkavrh, ul. Tigor 5. 111. FOTOGRAF A. JERKIC. Trst, ul. delle Poste št 10. Gorica, Corso št 36 na dvorišču. P 1233 KUPUJEM vsakovrstne vreče, Jakob Margon, ulica Solitaric 19. 3698 VREČE vsake vrste, kupuje Babič Fran, Molin grande 20. 3710 MIHO Tvrdka RACE & C. PiGzzo Venezfo 1 (Ginsepuina) Rfoo Cramula 2 obviš a svoje cenjene odjemalce v mestu in na leželi o novem dohodu prvovrstnih teranskih, Črnili in belih vin, rizlinga itd. Prodaja se po konkurenčnih cen h. Telefon 24-95. Telefon 24-95. ZLATARNICA G. PlilO, TRST M nat » a na Korzu Si. 15 (M»?a za Žarnica G. Z^OVITZ A FI3 L) Velika Ubira srebrnih in Siaiib tu, nfcaiotr, verižic itd. KIRIONA PRILIKA! Vino M rsala 17 stdp. L 4. 1. Vino Ve mouth 16 stop. L 4 I. Vino Chlami (211 trsk 1 steklenica) L 3.60. F na žganja in rum L 8 1. Konjak L 10 L Na debela ia drob j o prodaja USmUl m. Mre (h terma) is Kalfirira 34. Kisoua kiselina v velik ii in na adnih steklenicah se prodaja v skladišču RUGGERO GAMBEL Trst tli. Pier Luigi da Palestrina 2 rogal uL Coronflo. — Telefoa 21-03. JRVEli PLES se priredi v GORENJ! BRANICI 29. majnika. Ples se bo vršil ob vsakim vremenu, ker je prostor krit. K obi ni udeležbi vabi mladina. UMETNI ZOBJE « z in brez čeliusti, zlate krone In tudi obrobki B VEUiM TUSCHER^oK | J TRST, ul 30. oktobra (ex Casermai 13, Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. JA9SANSKA BANKA Deln. glav. K 30,000.000, Reservc K 8,0vK>.0»W Cer.tral3: TRST (la [assa ii Kisparmia 5 - Via S. Ricoll 9 Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljub» ljana, Metković, Opitiji Sp it. Šibeni*. 2adar Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v bančno stroko spadije?e posle. Sprejema vloge v Lirah na hranilne knjižice proti Hi/2°0 letnim obre-stlm v bancog ro-prometu proti 3«/o letnim o-brestirn. Na odpoved navezane zneske spre* jema po najugednejš h pogojih, hi se imajo pogoditi od slučaja do slučaja. Daji i najeni nmhz pr2Jjl3 (Sa!2s djjnitis). Blagajna posluje od 9 do li. ZOBOZDRAVNIK D". MRAČEK TRST Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop. SrezHolBStoo Izdiranje iti. plora';imj2 in omatni n)in Pc h štJo rabljeno! Cele opreme in posamezne kose, kakor tudi volno in žimo, kupujem in plačam dobro. Pisati na raslotf: 0IUAHTE, Stari trs 3 fcoial nI. Ponte) JAVEN PLES prirede mladeniči v Skopem dne 9. junija. — K obilni udeležbi uljudno vabi MLADINA. MllBOHINEC&C. naznanja, da se je izs lila Iz svojih prostorov, ter prosi dotične kateri Imajo te prevzeti ob e!te ali kaj plačati, naj • t zgluse v stanovanju ulita S. itlcold 11 9, 10. n. i v Trstu registrovana zadr, z ntomejeoim jamstvom ul. sv. Frančiška Aslšheia 20, I1, nad. sw.m hranilne uloge od L 1 dalje. Trgovcem otva-ja tekoč-s čekovne račune — Posoja hr nilne punice na dom. — Rentni davek plačuje U svojega. Dole posojila po najugodn jših pog jih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na xastave vrednostnih lisiio. Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1. Več vagonov vina pristnem itolifcnskesn, Urnega, Ucl Pollcella, U0!« Je m prida) pa konmrcolh cenah na debelo In na drtbno o douro znani trgovin! Jakob Perhauc, Trst ulica delle Acgue 6, - Telefon 2-86. Velika zaloga domačega tropinovca, ruma, konjaka, slivo«kef špirita 36 \„ vinskega kisa, sjarsa'.e in vermuta različnih vrsC.