Ugotovitve sveta za razvoj samoupravljanja
Temeljnim delegacijam več pomoči
Občinski sindikalni svet Ljubljana-Šiška vsa leta budno spremlja razvoj samouprav-ljanja na obinočju občine, v zadnjem letu pa mu posveča še posebno pozornost. kajti lan-ska analiza in razprava o razvoju samouprav-nih odnosov v združenem delu sta opozorili na marsikatero pomanjkljivost. Občasne ana-lize so sicer zelo koristne, vendar pa pogo-sto zapozncle za pravočasno ukrepanje. Da bi postalo razreševanje problemov naglo. in učinkovito, so se na občinskem sindikalnem svetu odločili ustanoviti stalno telo za sprem-ljanje razvoja samoupravljanja.
Kmalu se je izkazalo, da je bila ustano-vitev sveta za razvoj samoupravljanja popol-noma upravičena, saj je v kratkem času opravil celo vrsto uspešnih nalog. Izvirno obliko in uspešnost tega sveta je pozitivno ocenil tudi RS ZSS, s tem ko jo je priporočil tudi drugim občinskem sindikalnim svetom v Sloveniji.
Posredovanje je pomagalo
Svet za razvoj samoupravljanja se je ta-koj lotil odpravljanja vzrokov slabega delo-vanja nekaterih delegacij v združenem delu, zaradi katerih včasih tudi seje zbora združe-nega dela občinske skupščine niso bile sklepč-ne. O tem nam je predsednik sveta Franc Steiner povedal naslednje:
»Takoj, ko smo ugotovili, katere delega-cije slabo delujejo, smo jih obiskali in se skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami ter samoupravnimi organi o tem pogovorili. Iz teh pogovorov smo izluščili, da so bile delegacije večinoma prepuščene same sebi, slabo informirane in nepovezane s samo-upravnimi in družbenopolitičnimi struktura-mi v organizaciji združenega dela. Ko so bili vzroki ugotovljeni in vzpostavljene relacije, je bilo takoj opaziti večjo aktivnost delega-tov, odrazila pa se je tudi v vsebini in kva-liteti razprav v zboru združenega dela.«
Ob teh obiskih so člani sveta skoraj pov-sod ugotavljali, da delegati zelo slabo obvla-dujejo podi-očja in zadeve, o katerih morajo odločati.
»Mislim, da od delegatov ne moremo pri-čakovati aktivnega in resničnega odločanja vse dotlej, dokler jim ne bomo zagotovili zadostnih in poljubnih informacij ter jih na zanimiv način seznanjali z zadevami, o kate-rih morajo odločati,« je dejal tovariš Franc Steiner in nadaljeval: »Ni dovolj delegata izvoliti, potem ga pa pustiti, naj se z obšir-nim in zahtevnim gradivom sam ubada. Zal so delegatska gradiva kljub javnim zahte-vam še vedno preobširna. Tudi za izobraže-vanje delegatov smo doslej storili veliko pi-emalo. V združenem delu se te stvari po-časi premikajo na bolje, veliko slabše pa je še vedno z izobraževanjem delegatov v KS in SIS, ki namenjajo za to zelo malo sred-stev. Naš svet jim zato namerava v kratkem predlagati ureditev tega vprašanja.«
Delegati žele na vprašanja razumljive odgovore
V nadaljnjem. pogovoru, ki je preskako-val in se prepletal, je Franc Steiner med drugim spregovoril še o nekaterih pomanj-kljivostih in o tem, kako bi jih bilo mogoče odpraviti. Tako na primer svet ugotavlja, da bi morala biti uvodna poročila na sejah krajša; res samo kratka usmeritev za raz-pravo s ponujenimi alternativami in posle-dicami takšne ali drugačne odločitve. Stro-kovne službe naj bi razpravam prisostvovale samo zaradi dajanja pojasnil in odgovorov na delegatska vprašanja. Sploh pa se najbolj pogosto pritožujejo delegati iz raznih SIS, češ da ne dobe zadovoljivih in dovolj ra-zumljivih odgovorov na svoja vprašanja ter da jih zaradi tega obhaja občutek, kot da so izbrani za delegate samo zavoljo glasovanja, je dejal Franc Steiner, ko je razgrinjal nego-dovanja delegatov.
Svet za razvoj samoupravljanja si je že v začetku leta zastavil program dela, kate-rega težišče je v prizadevanjih za dosledno uveljavljanje delavske kontrole, v pomoči združenemu delu pri urejanju dohodkovnih odnosov, dalje samoupravnih sporazumov med TOZD, skupnimi službami ter trgovino in v vplivanju na pravočasno razreševanje raznih nasprotij v OZD, kjer prihaja do mo-tenj in ogrožanja normalnih razmerij v de-litvi dela, proizvodnih programov ali v do-hodkovni povezavi. Pratf v tem pogledu je svet za razvoj samoupravljanja že nekajkrat uspešno posredoval in koordiniral različne interese. Njegove »dobre usluge« vedno slone na sodelovanju z vsemi družbenopolitični-mi organizacijami in samoupravnimi organi, zato uspeh nikoli ne izostane.
Ivo Osolnik