117. številka. Ljubljana, četrtek 23. maja. XII. leto, 1879. .OVENSKSKAROD. Izhaja vsak dan, izvzetnši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejetnan za avstro-ogerske dežele za celo leto lfi gld., za pol l ta 8 jrL, la četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. JO kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih "šolah in aa dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta I gld. 50 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če ae tri- ali večkrat thka. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 »gledališka stolba". O pravni Št vo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne reči, je t „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši. ^^T* Zaradi dcna&njcga praznika izide prihodnji list v soboto. Dober svet. Glasilo Štajerskih ustavovercev graška „To gespost" priobčuje v svojem listu od vtorka dva dopisa iz Ljubljane. V prvem pripoveduje, da Brno Slovenci Bložni pred volitvami. V drugem pa se ozira na znani dopis „Sloven-£§vu (kateri dopis je pa uredništvo rečenega lista predvčeranjem uže samo preklicalo, rekoč, da ga ne priznava in ne jemlje za svojega) in na naš odgovor v nedelja kej številki, ter meni, da fie je pri nas Slovencih zopet vzbudila mejsobojna sumnost in tekmečavost mej „mladinu" in „starinu" — kakor so nas nemški listi jedenkrat označevali in ločeval'. Vendar uže ta drugi dopisnik nTagespostinu daje svojcem dober svet, da oni (nemskutarji) VBakako „dobro stoie, ta domač prepir mej Slovenci ne v poštev jemati, ker v zadnjem trenotku bode mej starimi in mladimi Slovenci uže spet kompromis naredil se." Dober svet je to, kajti tem meuj je potrebno, da bi Nemci ali nemškutarji v pošttv jemali ,domač prepir mej Slovenci", ker — tega prepira sploh ni j. Tisti faktorji ki imajo pri nas res kaj odločevati so popolnem jedini in složni, da malokedaj prej tako. Narodno in politično zavestni volila naši pak imajo uze dovolj izkustva in dovolj domoljubne discipline, da se ne bodo dali kacemu posameznemu intrigantu na led zapeljati tujcem in sovražnikom naše slovanske stvari na veselje. In ker je uže sam dopisnik dal svoj.m rojakom ali gospodarjem nemškim tak dober svet glede nas, naj de mi jeden dober s <• """ Ittetfek. Josip Ogrinec. t i. Ćrnoobrobljen list prinesla nt m je v soboto popoludne brza pošta iz bratovske ni* lje hrvatske v belo Ljublji.no, list, ki nam s kratkimi besedami o/iiauja tragično novico, da bq je v hladno zemljo k večnemu pokoju vle gel Josip Ogrinec, jeden oajprJ inejših pisateljev slovenskih! Iloka se mi je tresla in solza mi je igrala v očesu, ko sem čital oznanilo o nepričakovauej smrti dra/.ega prijateljak; dvakrat, trikrat vzel stm v roke list, ki govori tuko: „Javljamo tužnu viest, da nam jo mili drug Josip Ogrinec, c. kr. ginmazijalui učitelj, rodoui iz Podgorja a Kranjskoj, u 3G. godini života »i danas u pol 8. ura dopodno providjon svetimi otajstvi osuuo u Gospodu. in nauk „Tagesposti" damo za nameček. Ta list namrtč piše kot dosta vek k prveu.u dopisu: „Bili so časi, koje narodna stranka na Kranjsktm posnemala vse politične neumnosti (?), katere so federalisti na Češkem delali. Z laj ko se ti vračajo k političnoj pameti, naj jih tudi (Slovenci) posnemajo. Čehi iščejo z Nemci porazumljenja in se jim zdi nespametno Nemcem nemškutarijo očitati. Mar se hoče Slovencem jednako očitati njih narodni čut? Ta naj ostane v spoštovanji in časti, dokler ostane v mejah pa me t no s t i.1' To beroči, moramo gospodom ustavover-nim štajerskim Nemcem le h ve to vati, naj ae prej dobro in prav dobro poduče o naših narodnih razmerah, potlej nam naj še le svete in nauke dajejo. Qui bene distin^uit bene docet. Razmere na Češkem so čisto dru gače, mnogo boljše, nrgo naše slovenske. Čebi imajo narodno • češke gimnazije, mi nobene. Čehi imajo narodne ljudske šole, mi ponem-čene. Čehom se pri sodnijah uraduje v njihovem narodnem jeziku, nam Slovencem se ura duje v nam tujem jeziku nemškem. Mar „Ta-gespost" tega ne \6? In če \6, kako more reči, da ostaje naš „narodni čut v spoštovanji in časti V'* Kar Be tiče onega »dobrega sveta" graške tetke, naj Slovenci posnemamo Čehe tudi glede sporazumijenja z Nemci, rečemo radi in naravnost, da to hočemo! Čehi terjajo od Nemcev, da se jim zakonito zagotovi popolna narodna ravnopravnost v vseh zadevah. Oni terjajo, da se § 19. državnih osnovnih postav v vseh ozirih izvrši. Oni hote, da U3tava in nj ^ u i obeti iz papirja v življenje stopijo. Mi Slovenci težko pričakujemo, kedaj Čehi to dosežejo, ker upamo, da potlej Be tudi nam Sprovod pokojnikov biti če sutra dno 14. svibnja u 4. uro popodne. Zadušnice obavit če se preksutra dno 15. svibnja u 9. ura dopodne. U Vinkove ili dne 13. svibnja 1879. I čiteljski sbur velikoga gimnazija viukovačkoga." Tedaj tuA ti, predragi veseli prijatelj, estavil si nas za vselej, ostavil buŠ zdaj, ko si prebivši tol ko truda, toliko tugu, toliko britkostij, jedva priboril si samostalnost, jedva začel brez bkrbij uživati življenje, katero si tolikanj ljubil! Kako ničevo je vendar to življenje Človeško, kako tužna nam u^oda! . . . . II. JoBip Ogrinec porodil se je 5. aprila 1. 1844. „pri Medvedovih" v Podgorji, v prekrasne) okolici prijaznega mesteca Kame-nika na Goreu skem. Oče mu je bil imovit metski posestnik, ki je p >sial svojega su a v ljubljanske šole z določnim namenom, da bi študiral za „gospoda". Josip Ogrinec vstopil je v gimnazijo jeseni leta 185G. ter prvo šolo Slovencem logično ne bode moglo odrekati tiste pravice, katero Čebi zadobodo. Ako bode veljala nova postava za Čehe, da v narodnostnih vprašaajih odločujejo samo narodne kurije kakor Čehi terjajo, e dobro, to bomo terjali tudi mi. Mi hočemo Čehe tudi glede sporazumljenja z Nemci posnemati, samo naj se tudi Slovencem sosednji Nemci pripravijo, da h >lo posnemali Čehom sosednje Nemce. Če Nemci na Češkem priznavajo ravnopravnost Slovanom v njih deželi, dosledno jo morajo tuli Nemci na Štajerskem in Koroškem priznati Slovencem. (Na Kranskem Nemcev razen komaj 20.000 Kočevarjev, katerim pa mi vsemogoče narodne garancije za njih nemštvo privoščimo, itak ni j.) Siimo da mora ta narodna ravnopravnost, t. j. dejansko spoštovanje narodnega našega slovanskega jezika v šoli, uradu in javnem življenji sploh, biti faktična a ne prazna in frazna ter papirnata. No, in Če vas naše „kraljestvo Slovenija" tako teži in jezi, pa če Be Čehi pogodu z Nemci tako, da popuste svoje historično pravo ter dozdanje državopravno stališče in če Čehi na u sta v ne j podlogi dosezajo le narodno ravnopravnost, potem vum tudi mi obl.iubiuio ustavno pustiti terjatev zjedinjenja Slovenije, pa se za enkrat zadovoliti z narodnimi kuri-jami, katere naj odločujejo o vseh jezikovih in narodnih vprašanjih, tako, da ne bode mogoče, da bi bil Nemec od Slovenca, niti ne Slovenec od Nemca majoriziran. To je sporazum, kakor ga Čehi hote in mi tudi. dovršil leta 1857., osmo leta 1864. Bd je pr.den, a ne posebno odličen dijak. Nekoliko let je bival tudi v Volfovem Alojzijtvišči, v tem i/.boruem semenišči slovenske inteligencije, osobito slovenskih pisateljev, in tukaj uže vadil se je v pisateljevanji pod vodstvom modrega in literaruo omikanega prefekta in kameje direktorja J u r i j a Grabnarja, Preši ruovt ga prijatelja in čestitelja, ki je alojzi« jeviškim pitomcem rad pripovedoval, da so njegove pesni v „Kranjskoj Čebelici" precej poleg Preširnovih natisneue. Zvršivši leta 18G4. maturo, izpolni go-reče želje svojih roditeljev ter gre v bogo-slovnico ljubljansko. Toda da-si je bil Odrini c iz prepričanja \eren človek iu strogo moralen, nepokvarjen mladenič, nij mogel prebiti v bogoslovji. Kakor mi je večkrat sam pravil, nij se mogel videti mej ozkimi belimi zidovi, v črnej ludini; „srce mu je bilo" in bal se je, da mu poči; pogrešal je svobode in zraka — a kratka, spomladi 1. 18GG. dade bogoslovju Politični razgled. Not run f <» dežele. V Ljubljani 21. maja. < Predvčeranjem je bil tni»tisters/ci . svet, ki je posvetoval se, ke laj se državni zbor, kateri se je itak uže razšel, tudi for- 1 malno razpusti, in se nove volitve razpišejo, j Včeraj je cesar na Dunaj vrnil se, in bode I potrdil kar so ministri sklenili. I Z poroča telegram, da je bol- j garski knez princ Battenberg 20. maja tja prišel O i tam pojde tudi na druge evropske dvore predstavit Ee. ' Vit ta ii Je il riuvo. 1 Iz štfttffarije, poročajo Slovanom sov- y razni časniki o kakovih napadih na Muha- i medance. To je pa vse zlagano z namenom E idejo o „ mešane j okupaciji" zopet oživiti. Bil-L gari bedo zdaj, ko je veliki car osvoboditelj tako željo izrekel, mirni ostali, dokler bode treba, a vzeli potlej 6no, kar jim gre, a kar I jim je na berlinskem kongresu zavistna za- j padna Evropa odtegnila. i V francoske j zbornici je 20. maja predložil naučni minister postavo o sposobnosti za podučavanje v elementarnih predmetih. Ta ( postava odpravlja dozdaj veljavno določbo, ki i je Členom kongregacij (šolskim bratom, klo i šterskim šolam) dajala pooblaščen je za učenje. . Konservativci so močno zoper to postavo, češ, da se obrača zoper verstvo. Dopisi. S Prliliorftkeffa 19. maja. [Izvir. | dop.] Kamer pogledamo po našem cesarstvu, povsod bodemo našli, da se učitelji zbirajo v , zbore — snujoči si učiteljska društva. — Tako na primer imajo učitelji spodnje in zgornje Avstrijske, Moravske, Gališke, Štajerske, i Koroške, Kranjske itd. različna učiteljska dru- i štva, kjer se perijodično zbirajo in tako v duhu časa napredovati žele. — Le pri nas na Primorskem meni nij nobeno učiteljsko društvo znano in menim, da tudi — vsaj slovensko — ne obstoji. — Pred nekoliko leti bo je snovalo neko učiteljsko društvo v Gorici, a bilo je le „mrtvo rojeno dete". Upam 8e pa trditi, da bi bilo slovensko učiteljsko dru-fitvo na Primorskem prav potrebno in kori-Btno. Slavni pedagog Diestenveg pravi: „die lehrervereine sind das erste, lebenslang vor-haltende, dauernde mittel zu unserer veredlung, zur hebung unseres gescblifteB und unseres Btandes". — „V društvu je moč, osamoti se, in Šibek postaneš, če si še tako krepak" — pravi nemški pedagog. — Tedaj čestiti gg. tovariši, kaj pravite vi k temu? slovo ter otide v Zagreb na pravoslovno aka demijo. A sedaj godilo se je ubogemu Ogrincu kakor Preširnovej „Nezakonskej materi" — „Oča bo kleli, tepli me, Mati nail mimo jokali se; Moji so meno sram1 vali so 1'tiiji za mano kazali so." Tako mogel bi bil tudi Ogrinec p6*ti o samem sebi. Oče je bil hud in jezen nanj, mati je jokala in molila. Izneverjenemu, izgubljenemu Binu odrekli bo imoviti roditelji s konca vsako podporo. Izstopivšemu iz bogo-slovnice začenja se našemu Ogrincu žalostna doba večletnega — stradanja. V Zagrebu OBtal je Ogrinec Bamo pol leta. Corpus juris romani in raznih pravo slovnih knjig paragrafi se mu nejso mogli priljubiti, a priala so mu toliko bolje izvrBtna predavanja profesorja MeBiča o avstrijskej, osobito o brvatskej zgodovini. Jeseni 1. 18GG. prišel je Ogrinec na Du- Domače stvari, 8 ...........,____„_____—* — (Strela.) Pripovedovali smo včerai 0 nevihti in o treskanji, ki je bilo vtorek po- j poludne v Ljubljani. Denes smo zvedeli po drobneje, da je na več krajih strela udarila. Na sv. Petra predmestji je strela ubila konja „Jarnejevega Pepeta" (Josipa Černeta). J tllapec njegov se je peljal na polje, od Ško-fove pristave proč proti Šmartnemu, ko tre^kne blizu znamenja v konja, kateri je na mestu 1 mrtev ostal, a hlapec je od strele bil tako omamljen, da včeraj nij bil še k sebi prišel. J V zidanem „znamenji" blizu tam pak je bilo 1 nekoliko otrok, ki so v dežji vedrili; te je ' strelni piih zadel, da so nekateri popadali, 1 vendar nij nobenemu nič hudega zgodilo se. ' - Na dunajskej cesti je pri Dežjem gradu j poleg bv. Krištcfa pokopališča strela udarila v * jagnjetovo drevo in ga razcepila. — Dalje je 5 strela udarila tudi v hišo „Korenove Neže" ' na Poljanah. — Pripovedovali bo nam tudi, 1 da je mej tem viharjem po ljubljanskem polji jezdil neki kmet, strela je udarila v konja in 1 ga ubila, a jezdec, pravijo, da je nepoškodo- 1 van OBtal. — (Državni poslanci) so se te dni ' z Dunaja vrnili. G. dr. Vošnjak je prišel 1 vtorek v Ljubljano, isto tako sta Be vrnila 1 gg. Pfeifer in Nabergoj na svoj dom. Gg. Dež- I mana in Supana Brno uže predsinočnjem v 1 ljubljanskem mestnem zboru videli. G. dr. SchafTer pak Be zdravi v južnejem podnebji. < — (Vojaško.) Fcm. baron Kuhn je bil ( te dni tukaj in v Kameniku na vojaških raz- ; gledih. — (Ljubljanski mestni zbor) je imel včeraj sejo. Z* podžupana ie voljen g. Biirger z 18 glasi. V odseke pa: magi-stratni: načelnik župan, udje: Doberlet, Lisnik, Petričič, dr. Pfefferer in Ziegler. Personalni in pravni odsek: načelnik dr. vitez Kaltenegger, namestnik pl. Zbuber, udje: dr. Ahačič, Franc vit. Gariboldi, dr. Pfefferer, dr. Supan, dr. Zu-pantschitsch. Finančni odsek: načelnik dr. Supan, namestnik dr. pl. Schrev, udje: BUrger, Dežman, Dreo, Anton vit. Gariboldi, Leskovic, Lukman in dr. Zarnik. Stavbeni odsek: načelnik Ziegler, namestnik BUrger, udje: Potočnik, Doberlet, dr. Keesbacher, Lasnik, Leskovic, Lukman, dr. Schrev. Odsek za uboge: načelnik župan, udje: Dežman, Dreo, Goršič, IIo-rak, Lasnik, Leskovic, Pirker. Policijski od- naj, kjer je na vseučilišči do spomladi 1. 1870 poslušal p r i r o d o p is j e. Kako Be mu je godilo, lehko si mislimo. Ako je pisal očetu po novce, prejel je za odgovor pismo polno budovanja; ako se je obrnil na mater, pisala mu je, da je uže v Kameniku plačala toliko in toliko maš zanj, da bi se poboljšal in spo-koril. Poboljšal in spokoril on, ki je vedno 1 živel vzgledno krščanskil Univerzitatne , maše v jezuvitskej cerkvi, kamor je od 3000 na vseučilišči vpisanih dijakov bojevalo jih i jedva 30, naš Ogrinec nobedno nedeljo nij zamudil; velikonočno in adventno spoved je i redno opravljal, in sploh kazal se nam je vselej in povsod vernega Slovenca. A rodi-I teljem bil je izgubljen sin, in pošiljali so mu po dolgem moledovanji toliko podpore, da je - bilo preveč za umreti, premalo za živeti. Za-t tegadelj je „Jože", kakor smo ga sploh ime-, novali, navadno v MoriČevem „hotelu" obedoval, in v biblijoteki večerjal, ali pa namesto - obeda po mestnem parku in namesto večerje sek: načelnik dr. Keesbacher, namestnik pl. Zhuber, udje: dr. Bleivveis, Doberlet, Anton vit Gariboldi, Franc vit Gariboldi, Leskovic, Pirker, dr. Schaffer. Šolski odsek: načelnik Pirker, namestnik dr Supan, udje: Dežman, Horak, dr. vit. Kaltenegger, dr. keesbacher, dr. SchafTer, pl. Zbuber. Odsek za Tivoli: načelnik dr. pl. Schrey, namestnik Lesnik, ud^e: Lukman, Potočnik in Ziegler. — Poročilo o obravnavah prinesemo prihodnjič. — ( P o m i 1 o š č e n j e.) Cesar je z odlokom 9. maja 1879 št. 7886 nasledne jetnike pomilostil: Matijo GaberSeka, ki je obsojen zarad poboja, Antona Omalina, ofj-Bojen bil zarad poboja in prestopa § 431. kaz. pOBt, Primoža Zavrla, ki je obsojen ta-rad poboja in teškega telesnega poškodovanja, Josipa Aleša, ki je ravno zarad tega obsojen bil, Jarneja Petriča, obsojen zarad teško telesnega poškodovanja. Odpuščena je vsem tem še ostala kazen. — (Koze) razsajajo, kakor Be nam poroča epidemično v Poljanskej dolini na Gorenjskem. Nad 20 ljudij je baje bolnih. — (Napad.) V Hrastniku bo trije lopovi, ki so imeli obraz črno pomazan, v njegovem domu prijeli 72 letnega starca Kožuha po noči ob Va2 in hoteli denar od njega imeti. Ker je dejal, da nema nič, obstrelili so ga s pištolo in otšli. — (Iz Zgonika) se nam piše: Vabi Be k beFedi, katero napravi (zaradi prej neugodnega vremena) bralno društvo v Zgoniku v spomin srebrne poroke Njiju Veličanstev dne" 25. maja 1879 b Bledečim programom: 1. Slavnostni govor. 2 Petje. 3. Deklamacija: „Nuna in ptica". 4 Dvogovor. 5. Deklamacija: .Slepec". 6. Petje. 7 Deklamacija: „D»tetua. 8. »Bog vas sprimi! Kdaj pojdete domov?" Vesela igra v 1 dejanji. 9. Tombola. 10. Društvena zabava, ples. — (Banka „Slavija,u) je izdala ravnokar svoje računsko sporočilo za leto 1878, katero nam jaBno dokazuje, kaj premore marljivost, poštenje in strokovpjaštvo. Naj posnamemo iz letnega sporočila glavne številke, ki bodo gotovo zanimale naše občinstvo, katero je zavodu takoj od začetka njegovega poslovanja po slovenskih deželah, bilo naklonjeno. Premoženja je imela koncem 1878. leta banka „Slavija" — katera je 1869. leta s tremi tisoč goldinarjev poslovati začela — gld. 4.198.702 —; njene poroštvene in rezervne po Praterji ogledaval lepe Dunaj čanke, katerim je jako ugajal rudečelični, visokostasni, zgovorni mladenič slovenski v svojej črnej surki z živimi očmi in malimi brkami, vedno poln dovtipne šale in medenih besed; kajti zidane volje bil je vedno naš Ogrinec. Nobedna skrb, nobedno pomanjkanje, nobeđna tuga nej mu mogla trajno skaliti njegovega veselega značaja, ubiti mu njegovega prirojenega humorja. Ako se je tudi časi primerilo, da niti svojega stanovanja nej imel, in da je po tri štiri dni o samih „pentametrih" živel, vedno je i kazal vesel obraz in kadar je prišel na vse-s učilišče ali v družbo, bila je takoj gnječa tovarišev okrog njega, kajti izvrstno je znal za-i bavljati svoje pos'u^alce. Govoril je navadno ■ v hiperbolab. Zdaj je pravil, da ima jedno - tako čisto „novo", tako „fino", tako „gospo- - sko" novelo slovensko v delu, da take še no- - beden živ krst pred njim nej pisal; zdaj spet ) je v najvišjem superlativu hvalil svojega „de-$ kleta", ter pripovedoval nam, da jej je pisal glavnice pa so iznašale gld. 4.083.405 99 kr. V desetih letih svojega obstanka plačala je banka 20.383 škod v skupnem znesku gld. 3,846.454. 82 kr. ter razdelila na podlagi § 5 svojih pravil odd. IV. takovim občinam, ki imajo pri njej vsaj po 10 hiš za najmarjs< znesek gld. 5000. — zavarovanih, 122 štirikolesnih gasilnih brizgalnic in mej temi b e-dem na Slovenskem. Letos se bode razdelilo zopet devet brizgalnic, od katerih dobi eno, kakor vidimo iz računskega sporočila, tudi celjski okraj. Različnim založnicam je vlansko leto posodila banka goldinarjev 569.647. in 44 kr., na zemljišča in menj»ce pa črez poldrugi milijon. — Tem številkam nij treba komentarja, vsaj same dosti glasno govore; zato se nadejamo, da bode naše občinstvo čedalje bolje pristopalo k temu zavodu, ki je vedno in povsodi poudarjal svoj narodni značaj. — (Dunajsko zavarovalno društvo „Donau",) katero se je na Kranjskem udomačilo še le poslednja leta, kar mu je gospod Peter G r a s s e 11 i zastopnik za našo deželo, je vlani vsega skupaj 286.219 gold. 27 kr. dobička imelo. Redni občni zbor je ■društvenemu vodstvu za ta sijajni vspeh toplo zahvalo in priznanje izrekel, ter sklenil, da delničarji od tega dobička dobodo po 30 if za vsako delnico ali po 15 od sto; za reservni fond se je odločilo 58.619 gold. 64 kr., za druge namene v smislu društvenih pravil 35,171 gold. 79 kr., ostanek pa t. j. 42,427 gold. 84 kr. je prihranjen za tekoče leto. — O prilici bodemo društveni letni račun bolj na drobno ponesli, pa uže iz tega kar Brno denes tu na kratko navelli se razvidi, da je društvo „Donau" jedna prvih in najtrdnejših zavarovalnic, katera popolnem vse zaupanje zasluži. — (V deželnem gledališču ljubljanskem) bode denes dal g Caperta zadnji dve predstavi, in sicer jedno popoludne ob 4. uri, jedno pak zvečer ob 8. uri. Kazal bode svoj „fotograf velikan", nov aparat, ki vsako fotografijo pokaže v veli kej velikosti. — (Pri Giontiniju) se prodaje od nas uže naznanjena nabožna slov. knjiga „Pot v večnost" poslovenjena po nemškej škofa Zwer-gerja, za 36 kr., vezana pa za 60 kr. Izpred novomeških porot. (Izvirno poročilo „Slovenskomu Narodu".) 1. 12. maja t. 1. dopoludne. (Da ne bom zastonj zaprt.) Rajmud H. 27letni uradniški sin, rojen v Metliki, je dovršil 4 razrede ljubljanske realke, a mož je nepridiprav, — z očetom se nijsta nič prav razumela, zato se je jel po svetu klatiti in osoda ga je pripeljala tudi uže v ječe. Zaprt je bil 14 dni zarad tatvine, 6 mesecev in pozneje ie 15 mesecev zarad hudodelstva javne sile in goljufi'e. Ko ?e je zadnjič ločil od jetni-carja, šel je na Srbsko mej prostovoljce, a tudi tu mu nij usamlo, prišel je nazaj v svoj rojstnj kraj, in 17. februarja t. 1. zažgal je — kakor pravi 8amo iz tega uzroka, da ne bo zastonj zaprt, kakor prejšnje čase — Jurij Orličevo zidanico pri Metliki tik ceste v No-vomesto ter ovadil ae sam žandarjem. Zidanica je zgorela. Porotniki bo ga Bpoznali jednoglasno krivega in sodni dvor ga je obsodil zavoljo hudodelstva zažigania za osem let v teško ječo, — po dostanej kazni pa pride pod policiJBko nadzorovanje. 2. 12. maja t 1. popoludne. (Voglarji.) V Urbančevej hiši v Mraševera je bilo pred pustom ženitovanje. Vaški faatje bo prišli vo glarit in pri tej zabavi je Anton Jurešič Janeza Packa s kolom dvakrat tako po glavi mahnil, da je Pacek pri tej priči mrtev obležal. Zdravniki, ki so mrtveca pregledali, rekli so, da je bila čelna kost vsa razbita, tako, da se je v črepino notri videlo in da so možjani na dan prišli. Obsojen je bil zarad hudodelstva uboja na dve in pol leta v teško ječo. 3 13. maja t 1. je imela biti obravnava zoper Wenzel Pollaka zavoljo hudodelstva goljufijo po krivej prisegi v pravdi zavoljo pri-poznanja očetovstva, — a Bvedokom se poziv k obravnavi nij mogel vročiti, zarad Česar je stvar preložena v prihodnje porotniško zase danje. — 4. 14 in 15. maja t. 1. (Morilec, ki še Doga preklinja.) Anton Ajster iz Krške vasi je 35 let star, d osi uže n vojak, posestnik vinograda v Peklu, on sedi mej dvema Žandar-jema na zatožnej klopi. Postave je srednje, bolj slaboten, nego močan, obraz mu je špi-čast, bled, iz oči in iz potez okrog ust je so diti, da v tem možu biva energičen duh. Za tožba mu očita, da je zadavil na gomili poleg BorSta Martina Vidmarja iz Krške vasi, ter da je v ječi Boga klel. Stvar je po zatožbi in po resultatih naslednja: Anton Ajster je bil 1872. leta zavoljo hudodelstva udeležbe pri ponarejanji javnih upnih papirjev obsojen za 2 leti v teško ječo, katero kazen je tudi prestal. V preiskovalnem zaporu je sedel ravno tako dolgo. V tej pravdi ie bil Martin Vidmar tudi zapopaden, a krivda se mu nii mogla dokazati, — njegova Ajstru neugodna izpnvedba pa bo je pri dotičnej razpravi čitala. Sodi se tedaj, da je bil Aister na Vidmarja zavoljo te izpovedbe jezen. Dne 14. oktobri 1877 je bila nedelja. Ajster je šel zjutraj zgodaj v svoj vinogradski hram v Peklu, ter je pil tam v družbi druzik cel dan, deloma v svojem hramu, deloma T tujih hramih. Popoludne je šel tudi v gorico Stmkovo. Somkaj pa je bil prišel tudi Martia Vidmar v Zelnikov hram in sumi se, da je Ajster o Vidmarjevej navzočnosti na Stankovem kakoraibodi zvedeti utegnil. Aister gre zvečer po potu skozi Milnice na desnem bregu Krke v Krško vas domov, a videli so ga po 8. uri zopet s pu^ko na rami iti po potu ob levem bregu Krko nazaj proti Borštu, kjer je črez Krko brod in zopet se sodi, da je Ajster kakoraibodi zvedel, da se bode Martin Vidmar vračajoč se iz Stankovega prepeljal pri Borštu, črez Krko in Šel po levem bregu Krke, kjer je pot bližja, v Krško vas domov. Ajster e šel tedaj Vidmarja čakat. Anton KerkoviC ga je res videl pri gomili poleg Boršta sedeti, dal mu je še ognja za tabak in Ajster mu je rekel: „nocoj bom nekaj naredil". VBled izpovedbe J. Zelnika je Vidmar S njim prepeljal se pri Borštu črez Krko po 8. uri in v Borštu sta se ločila, gredoč na nasprotne strani in sicer Vidmar po potu proti Krškej vasi, oziroma proti gomili, kjer ga je Aister čakal. Prej omenjeni K-rkovič, ki je Aistra pri gomili sedeti videl, pravi, da je črez nekoliko časa pozneje Aistra zopet pri svojem plotu v BorštH videl, ko je slučajno po potrebi iz svoje hiše prišel, Ajster zagledavši ga, da je pre-denj stopil in mu zagrozil: Enega sem zadavil, tebe bom pa ubil, če boš povedal, da si me nocoj tukaj videl, — potem da mu je ukazal prepeljati ga črez Krko, kar je iz strahu storil in, da je Ajster pri vodi roke pral. Drugi dan je našel oče Martina Vidmarja ob gomili mrtvega. Zdravniki, ki so ga prst gledali, bo rekli, da je zadavljen, — na glavi je imel dve teški rani. Ajstra bo zaprli in videlo ae je, da ima desno roko opraskano. Ajster se ve, da vse taji, tudi to, da je šel po 8. uri proti borštu, — praske na roki je dobil, pravi, ko je 15. oktobra t. 1. iz pekla grede padel. takovo pismo, da se mora jokati kakor dete itd. Kedar je bil take, izredno dobre volje in dobrega humorja, — zdel Be mi je čisto naiven sin priproste prirode in take srečne ttenotke govoril je navadno čisti gorenjski bistriško-dolinski dijalekt, kar se nikomur nej tako podajalo kakor baš njemu, ki je najrajši slišal ime Ogrinčev ali Medvedov „Joža". Samo kedar mu je B8rce preveč bilo" (imel je namreč srčno napako) hodil je klavern in molčeč okrog nas. In v turih trenotkih povedal je rad, da ne bode — dolgo živel. Vendar smo nrslili, da Bi bolezen samo domišlja, ker je bil navadno vesel. Z Dunaja odšel je bil po leti 1870. najprej v Gradec, potem v Ljubljano, kjer je bil privatni učitelj v Mahrovem zavodu leta 1871. Leto 1872. prebil je večjidel v Ljubljani, kjer je pisal za dramatiško društvo; potem je bival šest tednov pri župniku in znanem pisatelji Davorinu Trstenjaku, kateremu je pisal za „Zoro". Od oktobra 1872. do avgusta 1873. bil je suplent na gimnaziji novomeške j, in jeseni 1. 1873. preselil se je za snplenta v Vinko vce v Vojno Krajino. Vedua skrb in borba za vsakdanji kruh odvračala ga je uze na Dunaji in tudi pozneje od vztrajnega učenja, poleg tega imel je pa tudi v istini srčno napako, da nej smel dolgo pri knjigab ticati. To je bilo uzrok, da je se svojim profesorskim izpitom vedno odlašal. Po dolgih naporih prebil ga je minulo zimo na vseučilišči v Pešti, bil je potrjen iz prirodopisa za vso, iz prirodoslovja in matematike za pol gimnazija in vojni minister je pred dobrimi tremi meseci Ogrinca imenoval za pravega e. kr. gimn. profesorja v Vinkovcih. Sploh začelo se mu je lansko leto življenje jasniti na vse strani. Tudi z domačimi se je spravil in po očetovej Bmrti ponujala mu je mati svoje veliko in lepo posestvo. In letos, ko je jeseni iz domovine odhajal v Krajino, povedal mi je zaupno, da, ako ne prebije preskušuje, potem popusti uči- teljevanje, ter otide domov v Podgorje, kjer hoče kmetovati, pisariti in bučelariti, da bode veselje! In ko sem pred pustom novo imenovanemu profesorju čestital, odgovoril mi je 15. svečana t. 1. v dolzem pismu, kako se zdaj veseli življenja! Pripoveduje mi, da piše dve noveli, dalje dramatiški prizor in grozozgodno povest iz Meksike; da si je kupil nekaj panjev b u čel, da bi imel z njimi kakšno zabavo; da se meni ženiti i. t. d. „ Ali letos, če Bog da, prišel bom še tako sam — na vakance, ter Be jih prav pošteno slobodno navžil, potlej bom gledal za kakšno domačo „Miciko", Ali morala bi mi dopasti in jaz njej; morala bi hoteti iti tudi doli z manoj. Če veš za katero tako in mlado — kar vzamem jol* Tako se še norčuje 15. svečana 1879. Stari, pošteni veseljak „Jože", mislil sem si, Bog ti daj srečo in zdravje, a žene ti jaz pač ne bodem iskal. Toda niti sanjalo se mi nej ti-stikrat, da bodem dražemu prijatelju tako hitro pisal — nekrolog. (Konec prih.) V ječi na Krškem je Ajster Boga klel, ko so drugi sozaprti molili, in ravno ko je bila zatožba zoper njega pravomočna, ušel je iz ječe skozi dimnik. Neki Jazbec in še dva druga : o mu pomagali, da je ušel, in &o zarad tega po 15 mesecev zaprti. Jazbec, katerega so z ljubljanskega grada za pričo pripeljali, pravi, da mu je Ajster po srečntm btgu iz ječe obljubil, da mu bo zato dal DO gold. in Buknjo, ki je le malo krvava od takrat, „ko stiii unega zatečkal". Na ubeglega Ajstra je bila razpisana na grada 200 gld., kedor ga zasači. Zgodilo Be je to pred dvema mesecema v nekej šupi pri Brežicah po žandarjih, katerim je povedal kmet, da Ajster notri leži. Ajster pravi, da je mej tem hodil po Bosni, a se vrnil zarad fcolehnosti in pomanjkanja dela. Porotniki so ga spoznali jednoglasno krivega, in obsojen je bil zarad zločinov umora in motenja vere k smrti na vešalah. (Konec prihodnjič.) •jjiurll v Mutoljieiil. 18. maja: Janez Mele, strešni krovce, SOL star, v dež. bol. vsled pieinije. 10. maja: lviidolf Kebolj, zavarovalnični uradnik, 21 let star, v dež. bol., vsled pljučne tuberkulozo. Marija Seliškar, 8 let stara zidarja hči, na karlovskcj cesti št. 22., vsled božjasti. Dunajska borza 21. maja. Enotni dri. dolg v baukove: h . . 68 gld. 65 ki Enotni dri. dolg v srebru ... ^ 9 „ 35 a Zlata renta.........80 „ 45 , 1860 dri. posojilo......186 , - , Akcijo narodne banko .... 8š0 „ — , Kreditne akcije....... 266 . 90 , London..........117 n 50 , Srebro..........— „ — , Napol...........9 „ -'IV C. kr. cekini........5 n 54 „ Driavne mark*.......57 -85 Razglas. Podpisano županstvo dajo s tem na znanje, da je visoka c. kr. deželna vlada v Ljubljani, na našo prošnjo po dopisu dne 28. svečana 187!) št. 1543 nam dovolila, da smemo v Ilotederšiei napraviti novi semenj in sicer II. roiuiku vMiikt'gi* l»-lit z /lun« in % blagom, iu ta semenj bo namesto onega, kateri Je bil do zdaj 10. oktobra vsakega leta. Ker stoji naša vas prav v pripravnem kraju za živino skupaj nagnati, torej 8e občinski zastop prav uljudno priporoči vsem tistim, kateri imajo živino M Srodati, da bi jo v obilnem številu skupaj prignali, vo leti se no bo nič plačila od živine pni tiralo. Tudi se priporoči kupcem, da bi nas ravno tako v obilnem številu obiskali. Ob onem eo naznanja, da se bo ta semenj uže leto* začel dne 11. rožuiku in onega dne 10. oktobra no bo več. Županstvo v Hotederšici, dne 1!>. maja 187'.». (243—2) KorČe* župan. Za čiščenje in izboljšanje vina najboljše, najhitrejše in najcenejšo sredstvo je a*w prava francoska žolča. -w To, kakor tudi prosti navod, kako so rabi, dobi se '/.unrom l osobnim ali poštnim naročilom pri A. Ilartiiiiinnu v l. j uMjitui, v Luka Tavčarje vej Mil. —13) Najsiiajmjši vspeh zagotovljaino. Troški za čiščenje znas.ijo za vsak hektoliter 4 '/» kr. > JvVienerberg , . solile Firmen als Vertreter Bnmudit iy.»—248 Elegantna spomladanska obleka 18 gold. Praktična spomladanska zgornja suknja 10 gold. Ti-ti ne spomladanske hlače 5 gold. in v primerji najfinejše obleke za gospode in dečke; po naj ni/je j ceni obleke za Otroke od dveh let naprej. HT Spalne suknje "VI za gospođe in gospe. priporoča M. Neumann, krojaški mojster, v Ljubljani, v slonov,h ulicah št. 11, v Lukmanovej hiši. Jji^" Vnanje narocbe se proti po* vzetju urno izvrM in nepristojno brez ugovora nazaj vzame. (115—15) Naznanilo. Na deželnej poljedelskej šoli v Grotten-hofu poleg Gradca ho bodo s početkom prihodnjega šolskega leta, t. j. pričenši s 1. oktobrom 1879, podelile tri štipendije po 12U gld. in pot štipendij po HjO gld. Prosilci -/a to štipendije niorajo ob času svojega vstopa v deželno poljedelsko šolo biti stari nnjiiienj lh let, zdravi, neoženjeni, pošteni, morajo iuieti kozč stavlj ne, in vse znanosti iz onih predmetov, katero se predava na ljudskih šolali. Prošnje morajo prosilci oddati osobno vodji deželno poljedelsko šole najdolj do 1. avg-UMt« 1n71>, ter jim morajo pridodati: Krstni list, zdravniško spričalo, v katerem je potrjeno, da jo prosilec zdrav in ima koze stavljene, šolska spričevala in občinsko uradno potrjilo, dajo doma na Štajerskem, o obnašanji, in o razmerah premoženja. Zneski štipendijo sn štipendistom ne bodo v gotovem izplačali, ampak so bode zanjo dajalo stanovanje in hrana ter poduk brez družili stroškov. V Gradci, dne 3. maja 1879. (240) Od deželnega odbora štajerskega. Nj. veličanstvo kralj danski objavil je fabrikautu gospodu Lanu llojfu. p<> svojem adjutantu, da ceni on vrednost njegovega sladnega ekstrakta jako visoko. „Opazil sem," tako glasi so kraljeva izjava, „z veseljem lloffovega sladnega izlečka »plivanje na zdravje pri sebi, in pri več udih tnoje rodbine." (211—1) Hoffovi sladni bonboni Prvi, pravi, slea ra/pustajo. i IvauIIotfovi sladni bonboni za prsi so v plavom papirju. Mej 30 leti svojega poslovnega obstanka bo bili 51krat odličeni. mm prsi. Zdravstveno poročilo pri boleznih na pljucah in obfcej telesnej slabosti. C kr. dvorni fabrikant sladuih izdelkov, c. kr. svetovalec iu dvorni zakladavec skoraj vseh vladarjev evropskih, gospod Ivan 1/off, lastnik zlatega križeca s krono za zasluge, vitez visokih pruskih in nemških redov, na Dnnaji, (irahen, lirt'iunevstrasse Nr. 8. Nemce, pošta Orolik. V svojoj visokoj starosti, 73 let namreč, som pri splošnej telesnej slabosti, slabem probavljanju, gnjusu do jedi in jako hudem kašju, ki mo jo tri polna leta po zimi moril In slabil na tolosu, izkasif tolažljivo uplivanje na zdrarji- onih sladnih izdelkov, kojo sto mi mmoiega meseca poslali, sladno ekstraktno pivo, čokolada in bonboni, ter vas prosim, upošljite mi šo 28 sklenic sladnoga ekstraktnega piva za zdravje in 5 un.šnjičkov Hladnih bonbonov. Anton Vradisavlievie, župnik v Nomcah. Dobiva so v Ljubljani pri lekarju C*. MBi€'€'lj: i 11 i. jo preselil svojo pisarno v Eecherjevo hišo št. 4, zraven starih Križank (v sprednjih pritličnih sobah). (229-2) i L Deželno gledišče v Ljubljani. Teatro-Caperta. Denes v četrtek 22. maja 1870 2 veliki briljantni predstavi v slovo. Početek prve ob 4. popoludne. — Početek drugo ob 8. zvečt»r. Magija, elektrika, optika. Nuvo fi^T* Fotogratrellkan. *"^LJ P. n. občinstvu mij blagovoli soboj prinesti fotografijo (doprsno sliko, villtnl format), in videle se bodo v orjaškoj velikosti. Vso natančneje na plakatih. (245) Gostilna pri avstrijskem cesarji, (Gasthof zum Kaiser von Osterreich.) Sv. Petra cesta št. 5, blizu post je južne železnice. jo notranjo popolnem novo in okusno popravljena, in priporoča svojo sobo po ui/.kej ««ni p. u. slav. potovalnemu občinstvu, sosebuo pročustitej duhovščini za mnogobrojni obisk. Restavraoija je floi»ro oskrbljena, Isvrstno dolenjslco vino. dobro -^"a-erjcT7-o pivo, ceno l^oollo in -ve&erja. je slav. občinstvu na razpolaganje. (181—4) ».iu*w.j m uituum Jbr.ip Jurcic. I Oclpretje vrta * l v Gekinovem gradu (Leopoldsrulf). j ^ Zihvaljajoč so za dano mi zaupanje od prečestitih p. n. gostov £ :V zimskih prostoriščih, prosim ob jednom, nuj mi ono še na daljo v + istej meri izkazujo, ter bodem kakor doslej tudi v bodočo svojo p. h. ♦ J gosto z najboljšo jedjo in pijačo zadovoljevala. J * Spoštovano 4> j (237-2) Terezija, Ta.n.oIg^a.j, t Lastnina m tisk .Naroau« L>skarnea.