C. C. potici*. Kit* ogni giavefi metti na.
»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra» va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni» štvo in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/HI; te* lefon št. 39*08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
Fosamatna itavllka »tot, star* 59 »fot.
Novi list
Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po* slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
ŠTEV. 31.
V GORICI, ČETRTEK 24. OKTOBRA 1933.
LETO I.
Tedenski koledarček.
25. oktobra, petek; Krizant in Ma* ri ja; Krišpin. — 26., sobota: Evarist, papež, mučenec; Amadej (Bogoljub).
—	27., nedelja: 23. pobinkoštna. Kri* stus Kralj. Frumencij, škof. — 28., ponedeljek: Simon in Juda, apostola.
—	29., torek: Narcis, škof; Ida, devi? ca. — 30., sreda: Alfonz Rodriguez; Angelus. — 31., četrtek: Volbenk (Volkoslav), škof; Krištof;. Lucila.
V petek, dne 25. oktobra je zadnji krajec; vreme spremenljivo.
Novice.
Obletnica rimskega pohoda.
Kot smo že poročali se bo prihod* njo nedeljo 27. t. m. obhajala obletni; ca pohoda na Rim. Zjutraj bodo zbo* rovanja, v katerih bodo nastopili vlad; ni govorniki. V Trstu bo govoril ko* Ioni j alni minister De Bono, v Gorici Ricci, podminister za narodno vzgo* jo. Popoldne bo slovesna otvoritev javnih naprav, zvečer pa prireditve po fašistovskih krožkih.
Na ta dan se bodo tudi otvorile cer; kve v Št. Petru pri Gorici, Vojščici in Sesljanu.
Vodja fašizma bo ob začetku osme* ga leta fašistovske dobe izdal velik proglas na fašiste, v katerem jim bo določil nove naloge.
Papeški konzistorij.
V	Rimu se govori, da bo sv. oče sklical na dan 28. oktobra tajni kon* zistorij. Za kardinala bo povišan nad; škof iz Toleda na Španskem. Pred ne; davnim je papež^ sprejel v avdijenci skupino katoličanov iz Švice. Ti so ga prosili, naj bi bil imenovan za kardi; naia tudi kdo izmed švicarskih cer; kvenih dostojanstvenikov. Izza leta 1892. Švica ni več zastopana v kardi* nalskem zboru.
Tržaški vodovod.
Dne 28. t. m. bodo slovesno odprli novi tržaški vodovod iz Timava. Vo* da je vzeta blizu Sardočevega mlina za Sv. Ivanom. Pet električnih sesalk potiska vodo v bližnje filtre, ki kra* ško vodo izčistijo. Odtod teče 90 cm v premeru debela cev po sesljanski in potem po novi cesti do zbiralnika na Greti, odtod v mesto. Cevi so iz jekla ter prevlečene s cementom; debele so komaj 7 do 14 cm. Novi vodovod bo dovajal Trstu dnevno okoli 20.000 kubičnih metrov vode v začetku, po dokončanih delih pa 55.000. To je vse* kakor lep uspeh, ako pomislimo, da je mesto razpolagalo do zdaj s komaj
28.000	kub. metrov vode.
Strašen vihar nad Puljem.
V	nedeljo je nad Puljem in okolico zadivjal silen vihar s ploho v potokih. Vihar je povzročil znatno škodo na
javnih in zasebnih poslopjih. V mno* gih hišah je voda vdrla v kleti in skla; dišča. Štirje otroci, ki so spali v pri* tlični sobici bi se bili, ko je cel potok vode vdrl s ceste v sobo, kmalu uto* pili.
Iz goriškega fašija.
Pretekli teden je imelo vodstvo go* riškega fašija svojo sejo. Prerešeta* vali so politični položaj in določili za 17. novembra zvečer občni zbor stranke. Domenili so se, da je treba agitirati za mestni fašistovski list; dalje se je sklenilo, da je treba pove* čati propagando za spremembo pri* imkov.
Diplomatski korak.
Uradni dopisni urad Stefani poroča o demonstracijah, ki so se vršile po raznih mestih jugoslovanske države radi smrtne obsodbe Vladimirja Gor* tana v Pulju. 19. t. m. so v Gružu pre* tepli dva italijanska mornarja; nasled* nji dan v Karlovcu nekega itali j. tr* govca; »Jadranska straža« je imela spominsko sejo za Vladimirja Gorta* na; v Nišu so nazvali eno ulico po njem; »Stefani« poroča nadalje o de* monstracijah v Zagrebu, Belgradu, Sušaku, Ljubljani in po drugih mestih; radi tega in radi ostrega pisanja ju* goslovanskega tiska je italijanski mi* nister Galli v Belgradu stopil v zuna* nje ministrstvo in protestiral. Tam so mu zagotovili, da bo vlada preprečila nadaljne demonstracije in krivce ka* znovala.
Rimski ostanki v Trstu.
Tržačani se močno zajemajo za de* la na hribu Sv. Justa. Tja gor so na* peljali nOvo cesto mimo kapucinske cerkve na Montuci in skozi spominski park pod grajskimi zidovi vse gor na trg pred cerkev sv. Justa. Delo še ni končano; stalo bo poldrugi milijon. Pri kopanju na vrhu ravnice Sv. Ju* sta so našli v tleh sledove stavb iz rimske dobe. Izkopavanje se bo nada* ljevalo. Na tistem kraju bo stal ka* sne j e spomenik padlim tržaškim bo* jevnikom.
Banditova smrt.
Pred štirimi'leti. se je vsa Istra od* dahnila, ko so vjeli zloglasnega tolo* vaja Ivana Kolariča. Umorov, ubojev, ropov in tatvin je imel toliko na ve* sti, da so ga obsodili na dosmrtno je* čo s poostritvijo, da mora 11 let pre* sedeti v samotni celici. Bandit je kljub grozni obsodbi ostal mirnodušen in je obljubljal, da bo ušel. Toda vštel se je. Štiri leta samotne temnice na otoku Véntotenne so trmastega tolo* vaja strla. Oni dan je umrl.
Jubilejne znamke.
V spomin na tisočletnico hrvaškega kraljestva so izdali v Jugoslaviji juhi* lejne znamke. Dobiček bo služil za zgradbo spominske cerkve na Du* vanjskom polju.
Težka obtožba.
Bivši poslanec Maiorana in njegova žena sta obtožena, da sta na zavraten način usmrtila svojega 2 letnega vnu* ka Franca Amato. Zagovorniki obto* žencevi so pri kasači j skem dvoru vlo* žili prošnjo, naj bi se obravnava ne vršila v Kataniji na Siciliji, kjer Maio* rana biva, temveč v kakem drugem mestu. Kasacijskò sodišče je predlog zagovornikov zavrnilo. Maiorana, ki je bil znan član prejšnje zbornice, bo tedaj sojen v Kataniji.
Albanci pri papežu.
V	samostanu Grottaferrata je ita* lijansko * albansko semenišče. Pred dnevi so bili pri sv. očetu v posebni avdijenci predstojniki tega samostana z gojenci. Papež je v svojem nagovo* ru poudarjal, da zelo ceni samostan Grottaferrata, ker predstavlja zlat prstan, ki veže sv. stolico z daljnim vzhodom.
3 milijoni sužnjev.
Na svetu je še danes tri milijone sužnjev. So še v mohamedanskih de* zelali, kjer jih bo najtežje iztrebiti, v osrednji Afriki in ob Rdečem morju. Dolgih tisoč let se svet trudi, da bi iz* trebil zlorabo človeka po človeku. Pri nas so zadnje ostanke suženjstva iz* trebili komaj sredi polovice pretekle* ga stoletja. Koliko časa je treba pre* den se iztrebi stara miselnost. V sred* njem veku je n. pr. veljal rek: cuius regio, illius religio. Če je bil deželni knez jud, so morali vsi podložniki biti j udje, če, je bil naslednik kristjan, je dal kar vse krstiti. Danes bi se takim načelom smejali.
Izpred sodišča.
Dne 21. oktobra popoldne se je vr* šila pri prizivni sodniji v Gorici pri* zivna kazenska razprava proti Ignaci* ju Pisku s Pečin št. 60. Tolminski pretor ga je namreč obsodil na mesec dni zapora radi čl. 112. zakona o javni varnosti, češ da je Pisk širil tednik »Domoljub«, ki da je proti državne* mu redù. Na prizivni razpravi je bil obtoženec radi pomanjkanja dokazov popolnoma oproščen. Obtoženca je branil odvetnik dr. Brajša.
H Kristusovi cerkvi!
V	četrtek 17. oktobra smo v Rojanu imeli priliko vidčtT kako se krščuje* jo odrasli. —Po ^končanem večernem rožnem vencu in blagoslovu je rojan* ski župnik mons. Jurizza slovesno kr* stil dva čvrsta mladeniča, sinova tu* kajšnjega zdravnika dr j a Guastalla. Rodbina je judovskega pokolenja; oče je zdravnik bolniške blagajne. Si* nova sta iz proste volje in s privolje* njem staršev prestopila v katoliško vero in se dala krstiti. Kumoval je od* ličen doktor iz Trsta. Navzoči verni* ki so pozorno sledili svetemu obredu ter se priznalno izražali o obeh novih kristjanih.
NOVI list
1929
Osebna vest.
Naš rojak iz Rihenberka g. Tone Sever je v juniju položil profesorske izpite iz glasbe, in sicer na visoki šo* li v Zagrebu. Študiral je na raznih vi* šokih šolah v inozemstvu. Te dni se je novi profesor glasbe podal na pot v inozemstvo, da se izpopolni v orglah.
Smrt.
Po daljšem bolehanju je umrl g. Anton Malnič, hotelir pri »Treh kronah« v Gorici. Preostalim naše soža* Ije, njemu večni mir!
* * *
Dne 18. t. m. je v tržaški mestni bolnišnici umrla ga. Marija Ažmano* va. Blagi slovenski ženi trajen spomin!
Brezplačni nasveti.
Zavod za pospeševanje male obrti je otvoril pisarno za brezplačne pravne nasvete. Obrtniki zveste lahko kaj več o tem pri goriški podružnici v Morellijevi ulici št. 37.
Tržaški tramvaj.
Tržaška družba za gradnjo majhnih železnic (Società anonima delle pic* cole Ferrovie) je bila pooblaščena s kr. odlokom od 9. avgusta 1929. štev. 1761, da lahko izda za 2,372.000 obli* gacij, ki se bodo obrestovale po osem od sto. Obligacije bodo po 500 lir. Ta denar bo družba uporabila za izbolj« sanje tramvaja, ki vozi iz Trsta na Opčine.
Za ljudsko izobrazbo.
V glavnem mestu Saške v Draždanih je mestni svet vpeljal »leteče knjižni« ce«. Do 3000 knjig spravijo na tovorni avto, ki vozi v vsa mestna pred« mestja in za mal denar izposojuje knjige ljudem, ki bi sicer ne šli v, knjižnice.
Ugotovitev.
Na drugem mestu priobčujemo »Poslano« g. poslanca Cacceseja, ki kot novoimenovani predsednik gori« ške »Zadružne zveze« skuša pobiti dokaze, s katerimi smo mi v številki od 1. avgusta zavrnili neopravičene napade na bivše Zvezino načelstvo. Obenem ugotavljamo;
Prvič:	S priobčitvijo smo v polni
meri zadostili svoji časnikarski dolž« nosti, da damo tudi nasprotniku bese« do. Pričakujemo, da bo tudi »L’ Ison« zo« tako korekten, da bo objavil naš odgovor, ki ga bomo dali na to »Posla* no« v prihodnji številki.
Drugič: Ker smo morali Čakati na odgovor dva meseca, zato nismo za* grešili nobene nedostojnosti, ako smo objavo odgovora nekoliko odložili. Tozadevna očitanja v »L’ Isonzo« so bila zato skrajno neumestna in kri* vična.
Še nekaj: Ton, ki ga rabi ravnatelj »L’ Isonza« nasproti svojim časnikar* skim tovarišem, je tako neprimeren, da bi z nepriobčitvijo njegovega »Po* slanega« ne zagrešili nobene kolegijal* ne nedostojnosti.Tudi očitek, da odgo* vor v »Novem listu« ni bil podpisan, ne drži. Če ni podpisa, odgovarja za članke uredništvo, ki gotovo zaleže več ko posamezen podpis.
Poštni nabiralniki v Trstu.
Vprašanje, kdo naj postavi v trža* ških hišnih vežah poštne nabiralnike, gospodar ali hišni najemnik, je zdaj rešeno. Mestna družba I. C. A. M. je namreč sklenila, da bo postavila nabi* ralnike v svojih hišah na lastne stroš* ke. Družba je dala dober zgled dru* gim gospodarjem. Pq novi naredbi ni* so tržaški pismonoše dolžni nesti pi* sem v posamezna stanovanja, temveč jih samo položijo v veži v poštne na* biralnike.; če pa teh ni, jih izročijo hišnim vratarjem.
Brezposelnost.
Po vesteh, ki krožijo po nemških listih, bo brezposelnost v Nemčiji največja v januarju in februarju. Boje se, da bo tedaj_ do 2 milijona ljudi brezposelnih. Zg. državo in za vse go* spodarstvo je ta brezposelnost zelo težko breme.
Izpremembe pri Kozuliču.
Delnice tržaške paroplovne družbe Kozulič so že delj časa šepale, dokler niso v zadnjem času padle od nomi* rialne vrednosti 200 na okoli 85 lir. Za delnico, ki si zanjo plačaj prvotno 200 lir, si zdaj prejel 85 lir. Družba si je počasi nakopala dolg 300 milijonov lir. Lansko leto je Kozulič prevzel še »Tržaški Loj d«. Ta kupčija pa ni kaj prida zboljšala položaja družbe. V Rimu so se delj časa vršila pogajanja za ureditev družbe in tudi ministrski predsednik Mussolini se je zanimal za usodo velikega tržaškega podjetja. Te dni je bil dosežen ta*le sporazum: Delniška glavnica se zniža od 250 mi* lijonov na 100, to se pravi, družba pri* znava odslej ne več 250 milijonov dol* ga napram svojim delničarjem, tem* več samo 10Ò. V istem času se dvigne delniški kapital na 400 milijonov lir z razpisom novih delnic. Kozuliča podprejo Tržaška trgovska banka (Banca Commerciale Triestina), Itali* janska trgovska banka (Banca Com* merciale Italiana) in paroplovna druž« ba »Lloyd Sabaudo« iz Genove. Via* da je zagotovila Kozuliču razne de* name olajšave in večjo podporo. No* vega sporazuma so deležna vsa Kozu* ličeva podjetja, in sicer: Paroplovni družbi Kozulič in Adria, Tržaške lad* jedelnice, Tržaška tovarna strojev in zrakoplovna družba »S. I. S. A.« S tem je to znamenito podjetje prešlo iz rok Kozuličevih družin in ozkega kroga tržaških kapitalistov v široko itali jan* sko gospodarsko obiležje.
Osemdesetletnica.
Ko je vsemogočni avstrijski mini* ster Metternich, zatiralec vsake svo* bode, 1. 1848. odnesel pete, je zasijalo solnce demokracije in državljanskih svoboščin. Takrat so se začeli snovati časopisi tudi med Slovenci. Do tedaj so' bile na vsem Slovenskem ene same »Kmetiske in rokodelske Novice«. Že 1. 1849. v aprilu so pa tržaški Slo* venci začeli izdajati svoj list »Sla* vjanski Rodoljub« enkrat na mesec. Sicer je kmalu prenehal, toda sledili so mu drugi. Zdaj je torej minilo 80 let, odkar je bilo seme časnikarstva zanešeno na naša tla.
Nova lahka kovina.
V Nemčiji so iznašli in sestavili no* vo kovino, katero imenujejo gluci* nium. Nova kovina je lažja od alumi* ni j a in bolj trda kot železo. Zaenkrat še ni znana cena nove kovine, a če bo po ceni — in zatrjujejo da bo —- po* tem bo nova iznajdba velikanske važ* nosti za letala, pa tudi za drugo indù* strijo.
Zaključiti puljske obravnave.
16. t. m. se je zaključila obravnava proti peterim istrskim obtožencem, o katerih smo pisali že v zadnji šte* Vilki.
Državni pravdnik je za vseh pet ob* tožencev zahteval smrtno kazen. Po govorih uradnih zagovornikov se je sodni dvor posvetoval in razglasil obsodbo:
»V imenu N j. V. Viktorja Emanue* la III. po milosti božji in volji naroda kralja Italije, izjavlja posebno sodi* šče za obrambo države v obravnavi proti Vladimirju Gortanu, Bačacu Viktorju, Ladavcu Dušanu, Ladavcu Alojzu in Gortanu Živku, ki so obto* ženi kakor izvira iz zapisnikov in s tem v zvezi krivde proti zakonu o var* stvu države, da so obtoženi Gortan Vladimir, Bačac Viktor, Ladavac Du* šan, Ladavac Alojzij in Gortan Živ* ko krivi vseh zločinov, katerih so ob* dolženi. Obsoja Vladimirja Gortana, poveljnika tolpe, na smrt s strelja* njem v hrbet, Bačaca Viktorja, Ladav* ca Dušana, Ladavca Alojza in Gorta* na Viktorja pa vpoštevaje čl. 6 izred* nega zakona o zaščiti države na '30 let ječe z vsemi postavnimi posledicami, zaplembo orožja, stroški in civilno odgovornostjo ter določuje, naj se izvleček te obsodbe z omembo iz« vedbe nabije po vseh občinah države.«
Kako so na smrt obsojenega Gorta* na ustrelili naslednji dan 16. t. m. ob 6. uri zjutraj, poroča dopisni urad Ste* fani:
»Danes zjutraj ob šestih se je v bli* žini Pulja s streljanjem v hrbet izvr* šila obsodba poglavarja teroristične tolpe Vladimirja Gortana, po lastni izpovedi povzročitelja klanja pri Pa* zinu, ki ga je posebno sodišče za obrambo države obsodilo na smrt
Eksekucija se je izvršila na prosto* ru poleg vojaškega strelišča, okoli ka* terega je bila razmeščena v kvadratu, odprtem na eni strani, ena kohorta 60. legije fašistovske milice pod po* veljstvom konzula De Turrisa.
Obsojenec, ki se je med procesom cinično obnašal, se je spričo smrti zgu* bil ter je prosil in prejel verska tola* žila.
Smrt je nastopila takoj po prvih strelih oddelka sestavljenega iz milič* nikov 60. legije. Truplo je bilo brž po* kopano na bližnjem pokopališču.
Vest o ustrelitvi, ki se je v mestu hi* tro razvedela, je naredila na meščane najboljši vtis, saj so smrt Vladimirja Gortana, poglavarja tolpe, smatrali za pravično kazen divjega teroristič* nega dejanja z dne 24. marca.
Kako je s politiko.
Madjarsko kraljestvo.
V osrčju ozemlja, kjer so po sve* tovni vojni vstale mlade narodnostne države, leži Madjarska. Že ves čas po vojni se leto za letom, teden za ted* nom razlega iz te države krik, da se je madjarskemu narodu zgodila pri skle* panju miru velika krivica, ker so se odtrgale od stare ogrske države Hr* vatska, bogata Sedmograška, rudo* nosna Slovaška in pa Vojvodinja, velika žitnica podonavskih ljudstev. Ker hoče Madjarska, naj se pogodbe, ki se ji zde krivične, popravijo, naj se vsaj del teh dežel odvzame Romuniji, Češkoslovaški, Jugoslaviji in Avstriji, jo seveda vse štiri sosede resno gle* dajo in stražijo, da bi se besede ne spremenile v dejanja. Vsekakor je Madjarska v sestavu podonavskih dr* žav radi tega nemirnega stremljenja pažnje vreden političen činitelj.
Dežela in nje prebivalci.
Sedanja madjarska država meri 92.916 štirijaških kilometrov, komaj dobro četrtino površine starega ogr* skega kraljestva. V njenih mejah živi
8,300.000	ljudi. Po narodnosti so Madjari, zraven njih pa so močne na* rodne manjšine, in sicer 500.000 Nem« cev, 200.000 Slovakov, okoli 100.000 Srbohrvatov ter 560.000 Židov. 68% prebivalcev je katoliške vere, 24% jih pripada raznim protestantskim loči* nam, dobrih 7% je pa židovske vere. Nova država obsega skoraj le ravni* no, in sicer Zgornje* in Spodnjeogrsko nižavo, ki je pokrita z rodovitno zem* ljo, med rekama Tiso in Donavo se pa razprostira Pusta, z mršavimi paš* niki pokrita dežela, ki jo zalivajo po* vodnji.
Podlaga vsemu madjarskemu go* spodarstvu je kmetijstvo. Tri petine dežele pokrivajo oranice, 18% je paš* nikov, 11% gozda. Izvrstno uspevajo pšenica, turšica, rž, ječmen, ki tvorijo ob dobrih žetvah poglavitno bogastvo dežele. Madjarski veleposestniki sadi* jo tudi obilo krmske pese in v neka* terih predelih tudi sladkorno peso. Na severu so obširni tobačni nasadi, ki obsegajo 16.000 hektarjev; ta tobak je pa slabše vrste, kot se naši stari ka* dilci še spominjajo. Sadijo tudi mno* go krompirja, ki ga letno pridelajo 13 do 20 milijonov kvintalov.
Tudi vina, med katerim je plemeni* ta vrsta tokajca, imajo precej, po 3—4 milijone hektov na leto.
Važna je tudi živinoreja. Tostran Donave gojijo živino po hlevih, še precej umno in napredno, onstran te reke pa, na velikanski suhi Pusti, se pase živina na prostem, iščoč po izžga* nih tleh grižljaj trave. Krasni in slo* veči so ogrski konji, ki jih je 900.000 in jih svetovne konjarne hodijo iskat za izboljšanje plemena. Goveje živine je precej, ^900.000 glav. Naj* več pa je nrešičev, in sicer okoli tri milijone glav. Izvoz živih prešičev, masti in prešičjih izdelkov je zelo ve* lik. Budimpešta je priznan trg za svi*
n j ino, salame in klobase. Marsikateri naš star vojak še zna pohvaliti ogrsko gnjat in papricirano slanino. Ovc so našteli okoli 1,900.000, pa njih število pada, ker volna nima prave cene radi preostre konkurence, ki jo delati av* stralska in argentinska ovčjereja.
Industrije je v deželi malo in še ta je zvezana s kmetijstvom. Madjarska ima velikanske mline, mnogo tvornic za pivo, špirit, mesne konserve in to* bak. Nekaj železolivarn je v okolici Budimpešte. Črnega premoga nakop* ljejo pri mestu Peči letno 600—700.000 ton, rjavega premoga pa, ki je slabše vrste, pridobijo letno 5—6 milijonov ton. Na splošno velja, da mora Ma* djarska veliko večino industrijskih iz* delkov uvažati iz drugih držav.
Glavno mesto države je Budimpe* šta; Budim leži na desnem, Pešta na levem bregu Donave; ima 1 milijon, prebivalcev. Je lepo in razkošno me* sto, v katerem vlada bogato ogrsko zemljiško plemstvo, ki tu použiva do*, nos svojih veleposestev. V mestu je tudi židovstvo -zelo močno in vplivno. V državi sta samo dve mesti, ki imata nad 100.000 prebivalcev, Segedin m Debrečin. Posebnost madjarske po* krajine so velika kmečka selišča, ki štejejo po več tisoč prebivalcev; tako si je razlagati, da bivata dve petini prebivalcev v mestih z nad 10.000 ljudmi.
Politično življenje v najnovejši dobi.
Dežela, ki smo jo opisali, ni bila vedno tako majhna in šibka kot je danes. Do leta 1918. je ogrsko kralje* stvo obsegalo na trikrat večjem oženi* lju 18 in pol milijonov ljudi, od kate* rih je pa bilo le osem milijonov Ma* djarov. Madjarska gospoda je brezob* zirno zatirala narodne naanjšine v dr* žavi. Zato so, se te, čim je prišla ob polomu avstro * ogrske monarhije ugodna prilika, odtrgale od ogrskega kraljestva in se združile z novimi dr* žavami, ki so nastajale ob mejah. Ob polomu so v okrnjeni Madjarski za* vladale radikalne stranke, ki so 11. novembra 1918. proglasile republiko, kateri je predsedoval grof Karolyi. Ta je obljubil, da bo grofovsko zem* ljo razdelil med male kmete in kmet* ske delavce: pa ni imel več časa to iz* vršiti. Zakaj ob začetku pomladi 21. marca 1919. so prišli na vrh komuni* sti, ki! so razglasili sovjetsko republi* ko, katero je z diktatorsko močjo vo* dii znani Bela Kun. Ta je takoj razla* stil zemljišča, hiš^, tvornice, banke, železnice itd., kar je vse postalo dr* žavna lastnina. Obenem se je stvorila rdeča vojska; ječe so se napolnile s političnimi nasprotniki komunizma in mnogo madjarskih razumnikov je pa* dio pod streli rdečih čet. Toda komu* nistična vlada se je zamajala, ko so rumunske vojske vdrle črez Sedmo* graško proti Budimpešti. Sovjetska-vlada je zbežala in Rumuni so vkora* kali v Budimpešto, ki so jo držali-šest tednov. Dežela ponositih plemenita* šev je bila strašno ponižana. Dva dni
po odhodu Rumundv, 16 novembra, so v prestolico vkorakale »bele čete« pod poveljstvom admirala Horthy*ja in vse meščanske stranke so stvorile narodno vlado. Po deželi pa so beli od* delki vršili hudo maščevanje nad ko* munističnimi pristaši. Spomladi leta 1920. se je sestala narodna skupščina, ki je proglasila Madjarsko za kralje* vino. Madjari bi bili najraje postavili na kraljevski prestol kakega habsbur* škega nadvojvodo. Vedeli so pa, da to zmagovalcem ne bo všeč, in so se morali celo obvezati, da tega ne sto* rijo. Zato so izvolili admirala Hor* thy*ja za »oskrbnika države« — za čas dokler ne bo mogoče izvoliti kra* Ija. Tako je prišlo, da je Madjarska sicer kraljevina, a brez kralja. Zadnji avstrijski cesar in ogrski kralj Karel IV. je dvakrat v 1. 1921. poskušal vdre* ti na Madjarsko in se polastiti krone, pa zaman. Pri drugem poskusu so ga Madjari ujeli in ga izročili zmago* valcem.
Politični režim v Madjarski.
Že 1. 1921. je bil izvoljen za načelni* ka vlade grof Štefan Bethlen, ki od* tedaj vodi madjarsko državno politi* ko. V Madjarski dejansko vlada ten* ka plast plemstva, veleposestnikov in meščanstva., Volilna pravica v narod* no zbornico je zelo omejena. Široke ljudske množice v državnem življe* nju nimajo besede. Tudi ni prave svo* bode tiska, zborovanja in združeva* nja. Značilno za sedanji politični re* žim v Madjarski je, da vlada tam oli* garbi j a, t. j..,razmeroma majhna sku* pina izbranih mož.
Glavno pažnj;Q: obračajo madjarski državniki zunanji politiki. Spet in spet slovesno ugovarjajo mirovnim pogodbam, ki so zelo zmanjšale in okrnile obseg in moč stare ogrske kra* Ijevine. Ves njihov napor gre za tem, da bi se mirovne pogodbe spremeni* le. Zahtevajo, naj jim Češkoslovaška odstopi slovaške dežele, Rumunija del Sedmograške, Jugoslavija Vojvo* dinjo, Avstrija pa gradiščansko deže* lo. Pod krono svetega Štefana naj se spet v največji mogoči meri in slavi obnovi ogrsko kraljestvo.
Velikih uspehov Madjari s to poli* tiko niso želi. Vendar se jim je posre* čilo, pridobiti za svoje načrte lorda Rothemerja, angleškega politika, ki vlada nad nekaterimi angleškimi listi. Lord Rothemer je začel v svojih listih odločno zagovarjati madjarske zahte* ve po popravi mirovnih pogodb.
Države, na katerih račun bi se Ma* djarska rada povečala, ji seveda niso prijazne. Madjarska se je zato našlo* nila na Italijo; s katero jo vežejo to* pie simpatije, posebno še od časa, ko je zavladal fašizem. Brez dVoma je pomembno delo fašizma, da je Ma* djarsko pritegnil na stran Italije.
V borbi proti mirovnim pogodbam so vse madjarske stranke edine. V notranji politiki pa ne. Tiste stranke, ki zastopajo demokratska načela in interese malih kmetov ter delavcev, so z Bethlenovo plemiško samovlado zelo nezadovoljne. Ta odpor se je žar* ko pokazal v zadnjih tednih.
Za demokracijo v državi.
Ko je v Angliji prišla na krmilo de* lavska stranka, so demokratske sku* pine v Madjarski dobile novega po* guma. V Angliji, Franciji, Nemčiji in Ameriki so na vladi odločno demo* kratske stranke. Če hočemo še te via* de prepričati, naj Madjarom vrnejo vzete dežele — se mora naša kralje* vina preurediti v duhu ljudske demo* krači j e. Tako trdijo madjarski demo* krati vseh barv.
Začetkom oktobra je vstal ugledni politik dr. Balthasar, kalvinski škof, in je v časopisju pozval ministrskega predsednika Bethlena, naj da ljudstvu več političnih pravic. Bethlen je sicer to odklonil, a je namignil, da bo režim polagoma razširil volilno pravico. Obenem je vlada izdala odlok, s ka* terim je pomilostila socialnodemo* kratske voditelje, ki so bili obsojeni na težko ječo. Bethlen namerava te pomiloščene politike porabiti za to, da bi pri sorodni angleški delavski stranki nabrali simpatij za Madjar* sko.
V to zadevo pa je sedaj posegel ve* liki prijatelj Madjarske, lord Rothe* mer sam. Brzojavil je poslanico ma* djarskemu narodu, v kateri pravi: »Že pred dvema letoma sem napovedal, da bo konservativna vlada, ki je tedaj vladala Anglijo, pri prihodnjih sploš* nih volitvah poražena. Imel sem prav. Sedaj napovedujem to*le: Sedanja de* lavska vlada se bo obdržala dolgo, morda deset let. Nenavadno narašča* nje moči skrajno demokratskih strank v Evropi meni samemu ni všeč. Toda ne morem zapirati oči pred dejstvom, da bodo za vrsto let skoro vse velike vlade v Evropi v rokah mož, ki so skrajni demokrati. Zato menim, da Madjarska, majhna dežela, ne sme uganjati nazadnjaške politike. Ko bi jaz stal na mestu grofa Bethlena, bi prevzel nekaj od politike kneza Bis* marcka. Dal bi deželi splošno in tajno volilno pravico. S tem nasvetom se prijateljsko obračam na vladnega na* čelnika.«
E. A. Poe:
ZLATI HROŠČ.
»Hm, vendar ne vem,« je rekel ne* koliko razdražen, »rišem za silo — ali bi vsaj moral — imel sem dobre uči* telje in laskam si, da nisem čisto za* bit.«
»Toda, dragi dečko, potem si si pa dovolil šalo,« sem rekel, »to je čisto lepa lobanja — rečem lahko celo, da je čisto izvrstna lobanja po navadnih predstavah takih anatomskih stvari — in tvoj skarabej je gotovo najčudo* vitejši skarabej na svetu, ako mu je podoben. No, na ta migljaj lahko ustvariva zelo grozen kos prazne vere. Sodim, da boš hrošča imenoval »Sca* rabaeus caput hominis« (hrošč s člo* veško glavo, op. prev.) ali tako po* dobno — v prirodopis ju je mnogo slič* riih imen. Toda kje so pa tipalke, o katerih si govoril?«
To pismo je napravila na madjar* sko javnost zelo močan vtis. Vse ka* že, da bo ministrski predsednik Ma* djarske polagoma .in previdno zaobr*
»Tipalke?« je rekel Legrand, ki je začel postajati nepojmljivo razburjen, »prepričan sem, da moraš videti tipal* ke. Naredil sem jih pravtako jasno kot jih je videti pri resnični žuželki, in mislim, da zadostuje.«
»Lepo, lepo,« sem. rekel, »mogoče si to naredil — kljub temu jih ne vi* dim,« in mu podal papir, ne da bi na* redil kako drugo opazko, ker nisem hotel dražiti njegove slabe volje, bil pa -sem radi zasuka stvari zelo izne* naden, njegova slaba volja se mi je zdela čudna — in kar zadeva risbo hrošča, ni bilo prav zatrdno videti no* benih tipalk in vse je bilo resnično čisto tako kot navadni lesorezi kake mrtvaške glave.
Ozlovoljen je vzel papir in ga hotel zmečkati, da bi ga vrgel v ogenj, ko je slučajni, bežni pogled na risbo nena* doma zgrabil njegovo pozornost. Nje* gov obraz je hipoma postal silno rdeč — v prihodnjem trenutku pa pravtako
nil državno ladjo v novo smer, in si* cer tako, da si pridobi še novih pri* j atelje v pri svojem delu za popravo mirovnih pogodb.
izredno bled. Nekaj minut je risbo na* tančno pregledoval na svojem mestu. Končno je vstal, vzel z mize luč in se* del na pomorski zaboj v najbolj od* daljenem kotu sobe. Tamkaj je papir še enkrat natančno pregledal in ga na vse strani obračal. Medtem pa ni nič rekel. Njegovo vedenje se mi je zdelo zelo čudno; smatral sem pa za pametno, da nisem njegove rastoče slabe volje poostril še s kakršnokoli opazko. Takoj je vzel iz žepa v suknji listnico, vtaknil skrbno papir vanjo in položil oboje v pisalno mizo, katero je zaprl. Njegovo vedenje je postalo mirnejše, toda njegov prvotni navdu* šeni obraz je čisto izginil. Zdel se je pa bolj raztresen kot godrnjav. Ko je mineval večer, se je vedno bolj iz* gubljal v sanjarijah, iz katerih ga no* ben mojih ogovorov ni mogel, zbuditi. Prej sem nameraval prenočiti v koči, kar sem že do takrat dostikrat storil, ko sem pa videl, da je moj gostitelj
Okno v svet.
Pirotske dogovore
med Jugoslavijo in Bolgarijo je bol* gar&ka vlada potrdila. Te dni jih bo še belgrajska. O vsebini dogovorov, ki so tudi važne politične narave, smo pisali v eni prejšnjih številk Novega lista.
Med Albanijo in Grčijo.
Te dni sta bila izgnana z grškega ozemlja dva Albanca, ki nista hotela postati grška državljana. Ker ta izgon ni prvi, je sklenilo albansko notranje ministrstvo, da bo ravnotako posto* palo z grškimi državljani, bivajočimi v Albaniji in vrnilo milo za drago.
Hugenbergova gonja.
V Nemčiji se te tedne bije ljut boj med monarhično navdahnjenimi na? cionalisti in ostalimi republikanskimi strankami. Komaj je zunanji minister Stresemann zatisnil oči, je predsednik šovinističnih nemških nacionalcev mi* lijonar Hugenberg začel ostro gonjo proti spravljivi politiki, ki jo je nem* ški zunanji minister zadnja leta, tako uspešno vodil.
Hugenberg s svojimi pristaši se po* sebno zaganja v Joungov načrt o voj* nih izplačilih in zahteva, naj vsi mi* nistri, ki ga odobre, pridejo pred sodišče in v ječo. Nacionalisti zvito uporabljajo nemško narodno samoza* vest trdeč, da so vs'e povojne pogod* be z Joungovim načrtom vred oslo* njene na 231. člen mirovnih pogodb, ki vali vso krivdo za svetovno vojno na Nemčijo. »In nemški narod naj še da* lje trpi ta očitek?«, vzklikajo nacio* nalisti po svojih shodih. »Če se vladni možje ne zganejo, naj pa ljudstvo od* loči!« Zato so nacionalisti sklenili, da bodo izsilili z vsemi postavnimi in dvomljivimi sredstvi agitacije ljudsko glasovanje o sedanji vladni politiki.
V nemški ustavi določuje namreč paragraf 4., da sme, ko gre za važne odločitve, 10 odstotkov volivnih upra* vičencev zahtevati, naj se razpiše ljud* sko glasovanje. Za prvi zahtevek, ta* kozvani Vdlksbegehren je treba 10% glasov volivcev, torej 4 milijone; za ljudsko odločitev Volksentscheidung pa 50% oddanih glasov in 1.
Setev pa nacionalistom nikakor no* če v klasje. Zbrali so komaj V2 mili* jona glasov za Volksbegehren. Posta* vili so se po robu nacionalistom, ki bi radi znova ogražali svetovni mir, saj na zgolj nemško vojno krivdo itak nihče razen francoskih nacionalistov ne verjame, vsi pametno misleči Nem* ci s Hindenburgom na čelu.
Ta hudi politični boj pa še ni kon* čan in bomo o njem še pisali.
Nova velesila.
Londonska in poljska vlada sta pri* stali, naj se poljsko poslaništvo v Londonu in angleško v Varšavi iz* premenita v veleposlaništvi. To je viden znak, da Anglija priznava Polj* sko kot velesilo. Italija, Francija in Združene države so jo že priznale kot velesilo.
Poljska republika meri 388,270 kva* dratnih kilometrov in ima 27,185.000 prebivalcev. Po velikosti je torej za
70.000	kvadratnih kilometrov večja od Italije, a ima za skoro 13 milijonov prebivalcev manj.
Listnica uprave.
Vovk Anton, Rim: Vaše pismo prejeli!
Darovi.
Za Sirotišče: Ppav srčna hvala vsem posest* | ni kom v Biljah, Orehovljah, v Vrtojbi in v | Št. Petru, ki so darovali krompir. — Bog sto* ! tero poplačaj !
Kaj nam z dežele pišejo?
S Krasa.
Cabro vica pri Proseku, — Letina je bita srednje dobra. Grozdje je prav lepo dozorelo, satno tnalo ga je bilo, Nekaj naših zidarjev je zaposlenih pri novem tržaškem vodovodu, drugi išče* jo kruha tu pa tam in le težko najde» jo kaj stalnega.
Štorje pri Sežani. — Malo se ogla» šitmp. Pa saj so slabe novice. Letina jg bila za naš slaba, Vodo smo morali voziti iz Sežane. Občinski načelnik je obljubil, da borriti imeli vodo V Vaši, če bomo skopali jarek na roboto. To» tla težko Bò kaj, ker zdaj ko ne manj» ka vode, trde nekateri, da vodovoda sploh ni treba. — Električno Ilič ima» mo, pa je že dvakrat ugasnila. — Pie» sov tudi ne manjka. Posebno 16=letne so v tem izvežbane.
Ma vitto je,	v nedeljo dne 27. t.
to. tia praznik Kristusa Kralja bo v Mavhinjah slovesno biagoslovljcnje novega kipa presi-, Srca Jezusovega in slovesna posvetitev cele dtihovnije presv. Srcu Jez. Kdt priprava na to' iz» redno slavnost bo tridnevnica: v če» trtek, petek in soboto zvečer spove» dtivanjc — pridiga in sv. blagoslov. V nedeljo zjutraj skupno sv, obhajilo in sv. maša. Ob KP/2 uri slovesna sV. ma» ša. Govorili bodo različni gOvdrniki.
Popoldne bo pa na prostem postav» ljen kip Srca Jezusovega na okraše» nem prostoru. Ob 2. bo govor in med govorom bo preč. g. dekan blagoslo» vil kip. Po pridigi slovesna procesija s kipom, ki ga bodo nosili domači mladeniči. Ob koncu procesije slo» vesna posvetitev presv. Srcu Jez. in blagoslov z Najsvetejšim.
Vabijo se vljudno bližnje duhovni» je, da se v velikem številu udeleže s cerkvenimi zastavami. — Odbor.
Dane pri Sežani, — Ko sem pred kratkim pohajkoval po Krasu, sem prištorkljal rta predvečer danske ben» dime v Dane. Ker je bilo že pozno, ni» sem »fehtal« po Danah za »jempergo«, ampak zaril sem se v Kariževo kolibo,
ki je sedaj last občine ter sladko za» spal. Da bi ne zapel na kolibi rdeči pe» telin — kar Bog ne daj in sv. Florijan! — sem spravil tobak, »fajercajh« in fajfo v neko špranjo. Davno so že od» peli danski petelini, ko sem se zbudil. Hotel sem napraviti par dimov na te» šeg, pa, sé mi je godilo kakor svoj čas v Orleku: tobaka ni bilo nikjer. Naj» brže so mi ga miši odnesle, ali pa so ga pouzmali cigani, ki so isti večer ta» borili na »Hrbčiču«. Šel sem jih sicer iskat, pa jih nisem dobil, ker so že po» brali šila in kopita.
Ž6 V zgodnjih jutranjih urah so za» čeli Danci fogliati s čebri in brentami, tu pa tam se ie ža&tla tudi kaka pe» sem, ki je značila, da sO »bendimači« dobre volje. Iz vaških dimnikov se je valil siv dim; pridne danske mamice so kuhale običajni »kofe«. Pohajkova» je po danski vasici sem opazil marši» kaj zanimivega. Najbolj me j e zani» malo novo zgrajeno napajališče, ki ima to napako, da je slučajno brez vode. —, Slišal sem, da bodo tudi Danci v kratkem dobili električno razsvetlja» vo.. Danske mamice menijo, da je to potfeBrto', posebno pozimi, ko se dan» ska inteligenca vrača pozno zvečer s plesov in raznih zabav. —- Sredi vasi sem dobil nekaj stricev, katerih ni no» beden povabil v »bendimo«. Šteli so petične kraške tetke, pri katerih so že baje' Snubili, — Kakor iz drugih kra» ških vasi, tako se je tudi iz Dan pre» cej domačinov izselilo, največ seveda čez »lužo«. Pravijo, da bodo nekateri v kratkem prišli nazaj, seveda s tem pogojem, če dobijo ha loteriji, kakor orleški milijonar!
Iz Istre.
Hrušica v Istri. — Pod tem našlo» vom je zadnjič nekdo pisal o cerkve» nem petju. Škoda, da je ta dopisnik samo začel obdelovati ta predmet, po»
1 tem pa je kar brž pretrgal stavek, j Zato se mi zdi primerno dodati ! sledeče: Res je, da-so se ljudje bali,
1 kaj bo z našim cerkvenim petjem po * 1
v takem razpoloženju, se mi je zdelo primerno, da se poslovim. Ni me za» drževal, toda ko sem odhajal, mi je stresel roko še prisrčneje kot sicer.
Približno štiri tedne pozneje (med» tem nisem o Legrandu nič slišal ne vi» del) me je njegov sluga Jupiter obiskal v Charlestonu. Starega, dobrega za» morca nisem še nikdar videl tako po» trtega in bal sem se, da je mojega pri» jatelja zadela kaka huda nesreča.
»No, Jup, sem rekel, »kaj pa je? — Kako gre tvojemu gospodu?«
»Oh, gospod, da govorim resnico, to ne gre tako dobro, kot bi moralo.«
»Kaj? Ali je bolan? To mi je zelo žal. O čem pa toži?«
»Saj to je; o ničemer ne toži — in vendar je zelo bolan.«
»Zelo bolan, Jupiter? — Zakaj pa nisi tega takoj povedal? Ali leži v postelji?«
»Ne, to ne; prav nič ne leži — saj to je tisto — in jaz sem tako žalosten
radi ubogega gospoda Viljema.«
»Jupiter, vendar bi rad vedel, o čem pravzaprav govoriš. Praviš, da je tvoj gospod bolan. Ali ti ni nič rekel, kaj mu manjka?«
»Oh, gospod, vse zastonj! Gospod Viljem ne reče nič. Toda zakaj poveša glavo med ramena kot kaka gos? In zakaj piše vedno same številke?«
»Kaj piše, Jupiter?«
»Številke z znamenji na mizo — s-tako čudnimi znamenji, da jih nisem še nikdar videl. Meni se že vrti v glavi. In paziti moram, da se mu nič ne zgodi. Ohi dan mi je ušel pred solnčnim vzhodbm in ves dan ga ni bilo domov. Pripravil sem gorjačo, da bi ga dobro pretepel, kadar se vrne; pa sem tak tepec, da nisem imel po» guma, ker je bil videti tako nesrečen,«
»Kaj? — Kako? — A tako! — Hm, zdi se mi, da bi ne smel biti tako strog z ubogim človekom — rajši ga ne tepi, Jupiter — ne bi mogel prene»
odhodu vrlega organista. Bil je pač ta gospod toliko časa med nami, da se nam je zdelo skoraj nemogoče, da bi moglo cerkveno petje obstojati brez njega. In res je bila par nedelj sveta maša brez petja. Omeniti je treba, da so bile vse knijge in note last bivšega organista in so, po njegovem odhodu, naši pevci ostali brez not. Kljub temu so se kmalu ojunačili. Ganljivo je bi» lo videti, kako so priprosta kmečka dekleta pisala in pripravljala note, kako so se pevci, brez voditelja, prid» no shajali k pevskim vajam, in tako pripomogli, da se maša vrši bolj slo» vesno. Hvaležni smo jim za trud.
Škofije. — (O letini — nesre» e a). — Iz naših krajev se že dolgo nismo oglasili. Vina smo spravili v kleti več kot smo pričakovali. Letos se gibljejo cene okoli 1.50 do 1.70. Ne» kateri so prodali grozdje po 90 sto» tink. Pšenica je tudi dobro obrodila. V občini je dobil nagrado 300 lir za žitno bitko posestnik g. Babič Boni» faci j. — V Spbdnjih Škofijah se je preteklo nedeljo zvečer pripetila smrtna nesreča. 71 letna Marija Ku» retava je šla domov od obiska pri hčeri. Na ovinku pridrči avto, zgrabi nesrečnico z blatniki in jo vleče ka» kih 5 metrov s seboj. Naslednje jutro je reva v tržaški bolnišnici izdihnila. » Predelujejo nam občinsko hišo. Stalo bo okoli 90.000 lir. Potem bodo pri» pravili dom za ballilo.
Korte. — Po 25. letih smo pri nas zopet imeli sv. misijon. Le prehitro je potekel teden od 6. do 13. oktobra. Na sklepno nedeljo je prišel mons. Krazig iz Trsta, ki je prinesel škofov pozdrav in blagoslov. Vseh obhajil je bilo 2500. Sklepna procesija je bila nad vse veličastna. Še danes je vsa fara pod vtisom resnih dni. Hvala vsem, ki so nam pripomogli do misijona.
Šmarje. — (H u d a ženka). —■ V Nosedu se je 50-letna vdova Ivana Ba» ruco sprla radi družinskih zadev z mo» že m, s katerim živi v divjem zakonu. Ta ji je prislonil zaušnico, divja žen» ska pa je stekla v kuhinjo po nož in zabodla moža v trebuh. Sosedje so pritekli hitro na pomoč in spravili
sti — toda ali ši ne moreš misliti, kje tiči vzrok te bolezni oziroma temu spremenjenemu vedenju? Ali se je zgodilo kaj neprijetnega, odkar sem bil tam?«
»Ne, gospod, od takrat se ni zgodi» lo nič neprijetnega — prej pač, se mi zdi — isti dan, ko ste bili tam.«
»Kako? Kaj hočeš reči?«
Da, gospod, hrošč — to je tisto.«
»Kaj?«
»Hrošč! — Prepričan sem, da je zlati hrošč pičil gospoda Viljema v glavo.
»Kako boš to dokazal, Jup?«
»Saj zato ima ščipalke, gospod, in gobec. Še nikdar v svojem življenju nisem videl tako vražjega hrošča; vsakega vščipne, kdor se mu približa. Gospod Viljem ga je prijel z rokami, pa bi ga bil moral hitro spustiti, vam rečem; in brez dvoma ga je takrat pi» čil. Hrošč mi ni prav nič ugajal in zato ga nisem hotel prijeti z rokami; vzel sem kos papirja, ga zavil vanj in mu
Maršica v Piran k zdravniku. Splošne? mu pohujšanju je tako sledil žalosten konec.
Iz Vipavske doline.
Ajdovščina. — Čudno se zdi nam Ajdovcem, da ni v »Novem listu« sko? ro nič poročil iz našega vipavskega središča. Saj se toliko da pisati. (Pa gre Ajdovcem ta reč menda bolj tež? ko izpod rok. Op. uredništva.)
Ker je na tem svetu vse tako izpre? menljivo, se spreminjajo pri nas tudi poklici. Marsikateri delavec je moral prijeti za kuhalnico, ker ga žena kot cenejša moč nadomestuje v tovarni. — Imamo novo igrišče za žogobrc. Hu? dobni jeziki ga imenujejo žepobrc. — Ker se zrakoplovni promet zelo raz? vij a, zato stavijo Ajdovščini priklju? čene občine dosti nade vanj, ker so občinske poti neporabne. — V Palah se bo menda začelo novo življenje. Lastnik Guyer misli napraviti papir? nico. — Prihodnjič se bomo še kaj oglasili s kako »kroftno«.
Osek. — (Tatvina.) — V noči' med 17. in 18. okt. so psi zelo močno lajali po vsej vasi. Zjutraj v petek pa pride neki fantič v trgovino g. Jožefa Gleščiča in zavpije: »Nuna, daste ci? garete?« Vsa prestrašena prihitita go? spodar in gospodinja iz spalnice ter vidita v veliko začudenje vrata odprta in predale v trgovini izpraznjene. Go? spodinja se spusti v jok, ker takoj uvidi, da so bili ponoči neljubi gostje v hiši, ki so izpraznili vso zalogo to? baka, v vrednosti 400 lir, žveplenic, sveč, kave in pa sira. Zunaj vasi so na? šli dopoldne vrečo, kamor so spravili pri odhodu tobak in drugo drobnarijo in pa eno toškano. Čudno je samo to, da se domači pes ni čisto nič oglasil. Bliža se sezona tatvin, radi tega ne pretrdno spati!
Pri nas je vodovod ob času suše in pri splošnem pomanjkanju vode več? krat nagajal v večno jezo naših gospo? dinj. Razni nepoklicanci so ga hodili regulirat, a je sedaj na enem, sedaj na drugem kraju voda zmanjkovala. Naj bi se pri izvirku napaka popravila in potem ne bo jeze ne na eni, ne na
tudi v usta dal kos papirja — da tako sem naredil.«
»In ti misliš torej, da je hrošč res? nično pičil tvojega gospoda in da je bolan radi pika?«
»Prav nič ne mislim, vem; zakaj pa sanja vedno o zlatu, ako ga ni pičil zlati hrošč? Že prej sem slišal govo? riti o takih zlatih skarabejih.«
»Kako pa veš, da sanja o zlatu?«
»Kako bi ne vedel; saj še v spanju govori o tem; zato vem.«
»Lepo, Jup, morebiti imaš prav; to? da kateri srečni okolnosti naj se za? hvalim za čast tvojega obiska?«
(Dalje.)
Dajemo nasvet dekletom: »Zvesta bodi »PEKATETOM«! Kdor drugačne ti vsiljuje, naj jih le on sam kupuje.
Ti pa vzemi »PEKATETE«, ki zavite so v pakete.«
drugi strani! Prosimo g. obč. načelni? ka, da bi enkrat to stvar uredil!
Lokavec. — (Redek slučaj.) — Redki so pri nas slučaji, da bi kar dva farana ležala v enem dnevu na mrt? vaškem odru. V ponedeljek 7. t. m. je umrla v starosti 71 let Frančiška Žigo? nova. 57 let je bivala v Trstu. — Na? slednji dan zjutraj je pa umrl naš bivši župan Andrej Lokar. Prejšnji večer je še bil vesel in zdrav. Ob zori je že ležal na mrtvaškem odru. N. p. v m.!
Podraga. — (Tudi mi smo na svetu.) — Odkar je začel izhajati »Novi list«, ni bilo še nikakega glasu o naši ljubljeni, toda preprosti krneč? ki vasici. Sedaj pa, ko zahaja v našo vas že sedem mesecev, bi bilo dobro, da se tudi mi oglasimo v njem. Polj? ske pridelke so naši kmetje po večini že spravili pod streho. Naši vinograd? niki pa so presneto dobre volje; tako ga srkajo ob nedeljah in se sprehajajo od ene kleti do druge, vsi veseli, ker jih je letos Bog oblagodaril z boljšo letino kot lani. — Ta dobra vinska le? tina je pa tudi prvi povod, da so se naši zaljubljeni pari pričeli spravljati v zakon, ki je križ z medom namazan. V soboto dne 5. t. m. sta se pri nas poročila Anton Mislej iz Št. Vida in Alojzija Lozejeva iz Podrage. Obilo sreče jima želimo! — Pričakujemo v kratkem času še par porok.
Štjak. — (Žalosten dogo? d ek.) — V noči od 13. na 14. t. m. so pili v kleti posestnika Josipa La? panja v vasici Poljane. Med pitjem je prišlo do nekega prepira, ker je bil posestnik pred kratkim okraden za 500 lir in za orožni list. Prepir je tako žalostno končal, da je obležal mrtev 23?letni fant Franc Čehovin.
Iz gorigke okolice.
Rupa pri Mirnu. — (Novi z v o ? novi. — Opomin.) — Z veseljem pričakujemo tudi mi »Novi list«. Z zanimanjem ga čitamo, zato se tudi mi oglašamo. Marsikaj novega se zgodi pri nas, pa sporočati nima kdo, ker smo zaposleni s čevljarskm in krneč? kim delom. Tukaj smo po večini čev? ljarji, ki smo zaposleni pri domačih gospodarjih. Dela imamo v izobilju, a obogateli pa še ne bomo, ker zaslužek ni velik. Z letino, hvala Bogu, smo pre? cej zadovoljni; tudi jesenski pridelki kažejo dobro. Pričakali smo tudi nove zvonove, ki se začasno nahajajo še v Mirnu, dokler se hiša božja ne popra? vi. — Pri nas ne grešimo s plesom, je pa drugih napak dovolj. V našem selu so tudi opravljivke, ki zgubljajo zlati čas z obrekovanjem. Odsvetujemo jim to navado. Za prvič naj bo, pa drugič še kaj več.
Podgora. — Roženvensko nedeljo je praznovala Podgora tudi letos dokaj slovesno. Popoldne se je med prijaz? nim pritrkovanjem in zvonenjem, raz? vila procesija, katero je vodil ob asi« stenci drugih duhovnikov g. župnik Abram. Lepi Marijin kip so spremljala skoro vsa podgorska dekleta in dekli? ce. Podobo roženvenske Marije pa je obdajala truma angelov. Godba, če
tudi malo preživa, je spolnila svojo na? logo. — Čudno, da ni tovarna dala svoje številne godbe? Ne sme se po? zabiti, da so bila vsa okna in hiše do? mačinov lepo ozaljšana. Zlasti dole? nji konec, moramo v tem oziru po? sebno pohvaliti. »Tu so dokazi, da ljudje znajo tu Marijo častiti, kakor malokje!« Med procesijo je vladal vzoren red. Za varstvo so pa skrbeli orožniki, mestni stražniki in policijski agenti.
Iz Gor. * V
Kobarid. — (Kostišče. — Z a k r u h o m.) — Pri Sv. Antonu nad Kobaridom bo zidala vojaška uprava kostnico (ossario) vseh padlih voj a? kov iz cele doline. Poprej namerjajo podreti staro, obokano in poslikano cerkev (sodni dan), katera se je ravno lani popravila. Načrt namreč zahteva* ; manjšo, z rezanim kamnom sezidano cerkev. Delo je preračunjeno na dva milijona lir. K stroškom za cesto naj bi prispevala občina. — Iz Drežniče so se nekateri zopet peljali v južno Ameriko s trebuhom za kruhom. Dru? gi iz Kobarida, z Iderskega, z Svinega, iz Sežida in od drugod mislijo tudi na izselitev — tudi ženski svet. Same mlade moči! Srečno! — Pridelkov smo imeli še precej, hvala Bogu!
Tolmin in okolica. — (Vodovod. — Poroka. — Poti. — Novi grobovi.) — Delo pri vodovodu se še naglo razvija. Povsod so že razko? pali cesto in stavili cevi, tako da lahko upamo, da bomo vodo že v kratkem imeli. Saj bi bil res že zadnji čas. —
V sredo 23. t. m. se je poročila g.čna Mimi Rutarjeva, šivilja, z g. J. Sai? vanijem, uradnikom. — Pot z glavne ceste na pokopališče je tako slaba, da bi bila res potrebna popravila. — Pre? tekli četrtek je umrl v Tolminu Josip Obleščak (p. d. Mikar), ki je bil že delj časa bolan. — V nedeljo pa je umrl Andrej Rutar iz Čadrga. N. v m. p.
Kanal. — Kot vsako leto tako bomo tudi letos imeli dne 5. nov., tedaj pred sv. Martinom svoj semanji dan. Va? bimo !
Zatolmin. — (Smrt.) — V petek 18. t. m. je po dolgi in mučni bolezni umrl v najlepši fantovski1 dobi 25 let Jakob Ferdih. Pogreba se je udeležilo mnogo pokojnikovih prijateljev. Naj počiva v miru! Vsa čast nekaterim fantom in dekletom, ki so lajšali raj? niku težke ure bolezni. To leto so iz vrst mladih padle že tri žrtve.
Ajba pri Kanalu. — (Prošnja občanov.) — Prosimo gospoda ob? činskega načelnika v Kanalu, naj po? skrbi, da se popravi most črez Idrijo na cesti iz Čedada na Kambreško. Most je zdaj tako slab, da niti s praz? nim vozom ni mogoče črez. Zgodilo se je, da se je celo konj z nogo vdrl v most. Ta cesta je za naše kraje zelo važna, ker Vozimo po njej v Čedad drva in pridelke. To velja za vse vasi v pogorju ob Idriji. To zadevo pripo?
naklonjenosti gospoda
ročamo tudi S prefekta.
Bovec. — Letos so bili poljski pri» delki bolj pičli, zlasti otava je radi suše skoraj popolnoma odpovedala. Letos je že drugo leto, ko imamo le malo krme, radi tega se pa tudi krči živina v hlevu. Vrhu tega je veliko travnikov postalo popolnoma nerodo» vitnih, prizadeti bodo morali oddati zadnji rep iz hleva. — Dosti najboljših moči je zapustilo dom; eni so šli črez lužo, drugi pa v druge kraje. Doma je ostala le drobljad in suhljad, krep» ke veje so zginile. Tudi dekleta so z lastovicami vred odšla v južne kraje. — Do sedaj še vedno gazimo po uli» cah razsvetljenih z leščerbami. Včasih pride tudi luna na pomoč, pa upamo da je to zadnja zima ter da se bo tudi pri nas ne preveč nova iznajdba — elek» trika — konečno udomačila. Če ne o božiču pa za veliko noč bo tudi pri nas svetila ta luč. Takrat se pa hočemo odškodovati za vse temne noči. Cer» kveno oskrbništvo v Bovcu se najto» pleje zahvaljuje možem in fantom, zlasti pa nabirateljici, bivajočim v Buenos Airesu za poslani znesek 272 lir za župno cerkev. Bog plačaj! Ob tej priliki prosi tudi druge domačine, bivajoče v tujini, da bi se spomnili domačega patrona. Saj jim bo on pa na drugi dačin povrnil. Ura cerkvene» ga stolpa nam že bije, sedaj se pri» pravlja notranja razsvetljava cerkve.
Sv. Lucija. — (Nove orgle. — Vahtni semenj. — Prerani grob. — Naborniki.) — V ne» deljo 27. t. m. se bodo v naši farni cerkvi prvič oglasile težko pričakova» ne orgle. Isti dan popoldne bodo slo» vesno blagoslovljene. Vsa čast tistim, ki so pomagali s prostovoljnim pri» spevkom, da smo dobili tako lepe in velike orgle.
Drugo nedeljo 3. nov. bo pri nas običajni »vahtni semenj«, ki je bil navadno zelo živahen. Želeti bi bilo, da bi prišli le oni trgovci, ki imajo res dobro Blago, da bi ne bilo onega godrnjanja kupcev, kakor žalibog prej vsaki semenj. Špekulantom z raz» ličnimi sleparskimi igrami naj bi pa kratkomalo ne dali prostora.
14. t. m. je odpeljal »Zeleni križ« v bolnišnico v Gorico 20 letnega mlade» niča Kovačiča Franca iz Bače pri Sv. Luciji. Radi prehlada je imel hudo vročinsko bolezen, kateri je nepriča» kovano podlegel. Pokojnik je bil vse» skozi miroljuben, delaven in zaveden fant in so ga vsi radi imeli. Naj mu bo Bog milostljiv sodnik! Žalujočim staršem naše iskreno sožalje!
Tukajšnji fantje naborniki in tudi oni iz drugih vasi občine so se ob na» boru precej dostojno obnašali, neka» teri prav vzgledno. Tako je prav! Ne pa ono divje kričanje, šemi jen je in pijančevanje, ki ni za olikanega fanta.
Dol — Otlica. — (Družinsko slavje — in še kaj.) — Iz vseh vasi dežele prihajajo poročila v naš priljubljeni »Novi list«, samo iz Dola» Otlice ni nobenega. Ker nam je g. urednik dal zagotovilo, da se smemo oglasiti, hočemo malo povedati, kako živimo.
19. m. m. je obhajala družina Vid» mar jeva desetletnico posvetitve presv.
Srcu Jezusovemu. Izredno lep prizor je bil, ko se je zbrala vsa družina pri angelski mizi, spominjajoč se dveh umrlih članov in onih štirih, ki so v daljni Ameriki. Po sv. opravilu se je podala vsa družina v domačo hišo, kjer je bila ob navzočnosti č. g. mi» sijonarja Klančnika slovesna obnovi» tev posvetitve, katero je poveličeval zbor tamburic, ki je kaj ljubko sprem» Ijal vso slovesnost. Družine z Dola, Otlice, ali ni to posnemanja vredno? — Ker je bila naša cerkev že v skraj» no slabem stan ju. no se odločili naši dobri farani in sklenili, da jo hočejo popraviti in olepšati. To so tudi storili po svojih močeh. Samo tista čudna zvezda, ki je naslikana v kaj čudnih marvičnih barvah, ne dela posebnega okrasja hiši božji.
Nagle smrti je umrl Andrej Kra» pež; sredi dela ga je poklical Sodnik na račun. Pogreb dragega pokojnika se je vršil v Podkraju. Družini naše sožalje!
Šentviška gora. — Pred 14. dnevi so našli v Idrijci utopljenega Tomaža Črva. Imel je komaj devetnajst let. Fant ni poprej kazal kakih znakov sla» boumnja. Kako je prišlo do tega ža» lostnega slučaja, se ne ve.
Drežnica. Ganljivo slovesnost smo obhajali preteklo nedeljo. Prvič je pristopilo k mizi Gospodovi 45 otrok; lepo je bilo slišati, ko so med sv. ma» šo sami otroci peli in molili, še lepši so bili krasni govori otrokom in vsem pričujočim. Daj Bog, da ostanejo sklepi in obljube trajni! — Poljske pridelke smo spravili in smo hvala Bogu zadovoljni.
Obloke. — Kakor je že znano smo letos popravili cerkveni zvonik. Ves potrebni denar je ljudstvo požrtvo» vaino nabralo in delo je šlo hitro od rok. Delo sta zadovoljivo izvršila g. Bravničar iz Tolmina in g. Golja s Kneže. — Pretekli mesec smo dobili vojnoodškodninske zvonove. Blago» slovili so se že v livarni Vittorio Ve» neto — De Poli; Imajo zelo lepo obli» ko. Obesili smo jih dne 17. t. m. — Ze» lo potrebno bi bilo, da bi se prebelila cerkev in uredilo pokopališče. Tudi cesta iz Huda južne v Obloke potrebu» je novega cestarja.	•
Iz idrijskega kotla
in okolice.
Strašna nesreča. — Iz Mari» bora je prišlo poročilo o strašni ne» sreči, ki se je pripetila v soboto 11. t. m. ob 10. uri zvečer in katere žrtev je postala poleg treh Mariborčanov tudi našg rojakinja 48 letna gospa Anica Pirnatova. Pokojna je soproga prof. Maksa, enega prvih /profesorjev bivše realke in sestra tuk. trgovca g. Pavleta Lapajne. Do grozne nesreče, kakor» šne Maribor že davno ne pomni, je prišlo na _sledeči način:	Ob
omenjeni uri je privozil na državni most nad Dravo osebni avto, katerega je vodil lastnik trgovec Vrbanc. Vo» zil je z brzino 80 km na uro. Na sredi» ni mosta poči pnevmatika in avto je zdrknil na desno stran mosta, nato zo» pet nazaj na levo. Šofer je zgubil
oblast nad avtom in le ta je z grozno silo udaril ob železne ograje mosta. G.e Pirnatova in Cerkovnikova sta bliskoma zleteli črez ograjo v 21 m globok prepad, kjer sta ostali na me» stu mrtvi in nepopisno razdejani. Šofer in soprog Cerkovnikove sta pa' ostala na razbitem avtu in sta bila težko rdnjena prepeljana v bolnišni» co, kjer sta kmalu nato umrla.
Vrnitev. — V zadnji številki smo poročali o odhodu naših fantov v Belgijo. Trije med njimi so bili za» vrnjeni in se jim ni dovolil prehod preko meje z razlogom, ker so stro» kovno izučeni v raznih delih. Pro» simo pa merodajne gospode, da take in podobne zadržke javijo priglašencem pravočasno, ne pa še» le ob odhodu, kar povzroča že itak revnim fantom par sto lir stroškov. Ta slučaj pa naj si vsi naši in oko» liski fantje, ki se v zadnjem času tako številno pripravljajo za odhod, ne» koliko premislijo in spoznali bodo, da tujina grabi in izmozgava le naše telesne moči, ljudi, ki bi bili zmožni boljšega kruha — pa se otresa.
Semenj. — Semenj sv. Terezije je bil dobro obiskan, kramarije obilo, kmetskih pridelkov malenkost, živine 10 glav.
Porok e. — Poročil se je pi s mòno» ša Feliks Čuk z Anico Bezeljakov« s Črnega vrha in Jakob Jurjavčič, ru» dar, z Va letino Poženelovo. Obilo sreče.
Nov grob. — Umrla je 48 letna Antonija Podgornikova, vdova gozd. čuvaja. N. v m. p.!
Sp, Idrija. — (Tečaj. — Semenj.
—	Elektrika. — Beg z doma.
—	Most.) — Tečaj za umetno veze» nje se je zaključil z iskrenim zado» voljstvom vseh udeleženk, ki se zato g.čni Demšarjevi toplo zahvaljujejo. Semenj na roženvenski ponedeljek je bil radi slabega vremena precej pi» člo obiskan. Prignanih je bilo 20 glav živine. — Napredujemo pa tudi pri nas! Do sedaj smo imeli rud. električ» no centralo, s katero pa nismo bili vaščani nič bolj »svetli«, ker gre ves tok v Idrijo. Iz te zagate nas je rešil podjeten idrijski rudar Franc Čar, ki je zgradil električno centralo in žago. V nedeljo 13. t. m. je na centrali prvič zagorela električna luč. Do pozne je» seni, upamo, da bodo tudi naše »smrd» Ijivke« zamenjane s to novostjo. Do» bili jo bomo baje tudi v cerkev, samo če bo že itak obremenjena cerkvena uprava to zmogla. Potrebno bi bilo, da župljani za izvedbo tega načrta nekaj prispevamo. — V soboto 12. t. m. je zopet odšlo 7 fantov v Belgijo in precej se jih še odpravlja. — Dela pri novem velikem mostu gredo h koncu. Najbrž bo že 28. t. m. otvorjen. Delo je izvršeno solidno, močno in lepo, tako da je v kras vasi.
Ledine. — Pri gradnji ceste v Špe» hovi grapi je močno poškodovalo ro» ko 19 letnemu Ivanu Vončini iz Idri» je. Prepeljan je bil k zdravniku, ki mu je zašil razmesarjeno roko.
Vrsnik. — Poročil se je F. Bernik, idrijski rudar s Frančiško Kavčičevo, hčerko posestnika. Bog daj srečo!
Poglejmo na krščanski vzhod!
En hlev in en pastir.
Zborovanje za zedinjenje cerkva v Pragi, ki se je pričelo 11. avgusta in je trajalo par dni, je končalo z veli» kimi upi.
Sv. oče je ob začetku zborovanj po» slal praškemu nadškofu Kordaču pre» lepo pismo. V njem pravi:
»Nj. Em. kardinal Sincerò Nas je opozoril, da se bo v najkrajšem času v prekrasnem mestu Tvoje škofijske prestolice vršil pod Tvojim predsed* stvom na pobudo tajništva družbe sv. Cirila in Metoda kongres za vzhodna vprašanja. Naša navada je, da damo tem zborovanjem, ki so se že parkrat vršila na Velehradu in potem v Ljub» Ijani in Chicagu, premišljeno in z ve» selim srcem Svoje odobren je, ne le za» to, ker preko njih zamorejo vsi kat o: ličani natančno spoznati koliko do» brega in prelepega ima v sebi krščan» ski vzhod, marveč tudi zato, da spo= znamo', kakšni so vzroki in pripravna sredstva da ločene brate zopet priva» bimo v naročje matere Cerkve...«
Nato papež nadaljuje, da je pomen» ljivo, ker zborujejo ravno ob tisoč» letnici sv. Vaclava ter upa, da se bo zborovanje vršilo z uspehom in po» deljuje svoj apostolski blagoslov.
Treba je poudariti dvoje misli, ki jih je Vatikan sam neprikrito izrazil. Ciril » metodijska ideja o združitvi vzhodnih cerkva z rimsko cerkvijo je vzniknila na Velehradu, na slovanskih tleh. Oče te širokozasnovane misli, ki utegne celo politično cerkveno zgrad» ho vzhodne Evrope preosnovati, je olomuški nadškof Antonin Ciril Sto» jan. Iz te ideje se je razvil Apostolat sy. Cirila in Metoda, ki dela in moli za združenje po vseh deželah; celo Nemci ga imajo. Sv. stolica, je spozna» la, kako ogromnega pomena je to delo za Cerkev. Zato je to gibanje, ki je izključno slovanskega izvora, podre» dila kongregaciji za vzhodno cerkev. Torišče temu gibanju so pa prav slo» vanske katoliške dežele, ki mejijo s slovanskimi pravoslavnimi kraji. De» lo rodi že lepe uspehe. Vatikan je s svojo ^nano velikopotezno spretnost» jo uvidel, da je božja previdnost do» ločila vzhod Evrope za važne naloge pri zedinjenju .cerkva.
II- vserusko zborovanje brezbožnikov.
se je vršilo sredi junija t. 1. v Moskvi. Najprej so ugotovili, da je v teku dveh let članstvo Zveze brezbožnikov na» rastlo od 200.000 na 450.000. Nastopili so boljševiški voditelji. Buh ar in je go» vor il »o dobi obnovljeni a in o proti» verskem boju, o protiverskem delu ministrstva za prosveto«. Sjemaško, komisar za zdravstvo pa »o higijeni in boju proti veri«. Znani predsèdnik Zveze brezbožnikov, Jaroglavskij, je očrtal dosedanje delo zveze in naloge za bodočnost. Buharin je govoril: »Če bi imeli pri nas le dva, tri vernike, ne bi bilo težko. Nesreča je v tem, da na enega delavnega brezbožnika pridejo stotine prepričanih vernikov. Zato je
naša naloga: ne pritiskati, ampak pre» pričevati«!« — Znano pa je, da boljše» viti že danes vsako versko gibanje su» rovo pritiskajo. Buharin je hotel le re< či, da je proti temu, da bi se začelo odprto preganjanje krščanskih mno» žic.
Delegat Buharcev pa je bil drugega mnenja. »Ni mogoče se bojevati proti verskemu strupu, če ne bomo dovolj močno "udarili po cerkvah. Mi smo za popolno uničenje vere, kot nas je Le» n in učil.« Toda ni prodrl. Voditelji so že spoznali, da s preganjanjem nič ne opravijo; veri mnogo bolj nevarni so agitatorji, ki mirno prihajajo med kmete in jim pod- plaščem neke lažni» ve »znanstvenosti« razlagajo, da ni Boga ne duše, da je človek le brihtna žival.
Brezbožniki so na zborovanju skle» nili načrt za petletno delo: Naskočimo vero vasi! Število visokih šol za proti» verski boj, ki jih je zdaj 40, se mora zvišati na par sto! Vzgojimo trume agitatorjev za pobijanje vere! Navzo» či komisar (minister) za prosveto je obljubil, da bo vlada brezbožnike pri njih delu na vse moči podpirala.
Tako boljševizem z nekim zagrize» nim fanatizmom skuša zastrupiti ver» no dušo ruskega naroda. Boljševizem se je pokazal za najbolj surovega in divjega preganjavca vere in cerkve.
Rušit o ljudstvo brani svoje otroke.
V	decemberski številki boljševiške» ga lista »Revolucija i kultura« (Mo» skva 1928., št. 23»24) čitamo članek z naslovom; »Brezverska ali protiver» ska vzgoja«, ki pravi:
Kakšne sadove je rodila sovjetska šola? Ali si vzgajamo bojevit mate» rialističen naraščaj brezbožnikov?
V	Moskvi smo preiskali deset se» dem razrednih šol Sokolnikovega pred» mestja in smo našli, da je od 100 otrok 40 vernih, v Samoskvoreckem predmestju pa 50. »Vzorna komuni» stična šola« pa je imela jeseni 1928. ce» lo 92% vernih otrok! Ali si je mogoče misliti za nas slabša dejstva?
V	Permu ima 70% otrok doma iko» ne (svete podóbe), 28% jih moli, 27% jih obiskuje \erkev, 18% jih prejema obhajilo, 38% jih dobiva doma "verski pouk od duhovnikov. In da te trditve še podpričamo, naj povemo, da se otroci pogostofna še krščujejo. Ta dejstva je mogoče povsod opazovati.
Šolarji se zelo zanimajo za verska vprašanja. Tako n. pr. piše mala pio» nirka (članica boljševiške zveze za otroke): »Kot pionirka ne verujem v predsodke; meni ni nič mar, ali je Bog ali ga ni.« In vendar, tudi če se zdi, da je dosedaj vse dobro šlo, kar pristav»
1 j a : »In vendar čutim v svojem srcu, da imamo Boga, in bom to vedno ču» tila.« — In to piše naša pionirka! Kaj pa naj potem pričakujemo od »ne» strankarskih« otrok? »Nestrankarski« šolarji pišejo v svojih nalogah: »Veru» jem v Boga, moja duša hrepeni po ra»
ju,« ali pa: »Verujem samo v dušo. V raj ali pekel verjamem bolj slabo.«
In take reči se godijo v šolah, kjer so vsi učitelji prepričani in delavni brezbožniki! Sistem brezverske vzgo» je je tu doživel popolen neuspeh. —
Verni krogi zdaj javno priznavajo, da je njih glavna opora pri obdelova» nju otroških duš — žena. Tako je n. pr. zbor pravoslavne duhovščine ust» juškega okrožja sklenil: »Verska čuv» stva naj se mladini vcepljajo s po» močjo žene, matere, ki je verski pro» pagandi bolj dostopna. Mnogi šolarji tožijo, da jih starši tepejo, če ne izvr» suje j o verskih predpisov. Žene jih doma silijo poklekniti, moliti in se učiti molitev na pamet. In v Moskvi se je zgodilo, da so cele skupine star» šev najele duhovnike ali redovnice za poučevanje veronauka. Sploh družina oddaja šoli otroke, ki so že prepojem z verskim duhom.
Pristaši verskih ločin pa sploh ne pošiljajo otrok v šolo, če pa jih po» sijejo, jim strogo zabičajo, da se ra» zen računstva in ruščine ne smejo nič učiti! Prepovedujejo jim, peti v šoli revolucionarne pesmi, ali pa vsaj, da morajo iz boljševiške himne izpustiti besede: »Nihče nam ne bo prinesel odrešenja, ne Bog ne car ne junak ...«
Verniki tudi ustanavljajo tajne ver» ske šole po vsej državi. Krščanski strup je še globoko v ljudstvu. —«
Tako piše Kosticin, odličen boljše» viški poglavar. Ali nam te njegove sr» dite besede ne kažejo, kako verno rusko ljudstvo junaško brani svoje otroke pred brezbožnostjo? Slovan» ska duša Rusije hoče svobode, hoče svobodno k Bogu in zato je boljše vi» ška preganjanja ne bodo skvarila in uničila.
Katoličani v Rusiji.
Divja protiverska gonja boljševi» kov je naperjena proti vsem veram in je zadela tudi katoličane. Katoliški duhovščini nalagajo silno visoke dav» ke; če jih duhovnik ne plača, ga tirajo pred sodišče radi »gospodarskega pro» tire voltici j onarnega delovanja«. Letos so boljševiki zaprli več katoliških cer» kva, med njimi kapelo v Leningradu. V Odesi so zaprli tajno katoliško šolo in nje voditelje postavili pred so» dišče.
Po poročilih škofa D’ Herbigny»ja, ki je 1. 1927. potoval po Rusiji in ima stalne zveze s tamošnjimi katoličani, je v ujetniških taboriščih na Solovec» kih otokih 18 katoliških duhovnov in nad 200 lajikov, ki jih je boljševiška vlada pregnala tja radi katoliškega delovanja. Ti ruski možje so pravi mučeniki za sv. vero. Delati morajo v rudnikih, v strašnem mrazu, ki doseže tudi 50 stopinj pod ničlo in zelo trpi» jo, ker nimajo tople obleke in ker je hrana slaba. Obleke, ki so jim jo po» siali, niso prejeli. Na Soloveckih oto» kih je zaprtih tudi 12 pravoslavnih škofov in mnogo pravoslavnih duhov» nikov. Vsi živijo v skupni bratski lju» bežni, si pomagajo med seboj in vda»
no trpijo, z upanjem, da bo iz teh muk vstala nova krščanska Rusija.
Sv. stolica In boljševiki.
Sovjetska republika je v zadnjih le* tih večkrat potipala pri Vatikanu, ali bi mogla doseči, da jo sv. stolica prh zna. Letos po veliki noči je sv. stolica, kot poroča »Osservatore Romano«, po resnem preudarku odklonila prh znati boljševiški režim, ki je po svo? jih glavnih načelih in po svojem delu sovražen krščanstvu. List pravi, da so vse vesti o pogajanjih za sporazum
Kaj se sliši po
Muzej »glasov«.
V Parizu imajo svojevrsten muzej, »muzej človeških glasov«. V tem mu* zeju hranijo nad 6000 gramofonskih plošč; na katere so v j eli glasove raz* n ih govornikov in znamenitih moz. Maršal Foch sc je do zadnjega branil priti v ta muzej. Starega demence? aua pa upajo, da bodo pregovorili, naj odda svoj »glas« v muzej.
Vzrok meščanske vojne.
Na otoku Ambrymec v skupini No? vib Llehridov v Tihem oceanu je iz? bruhnilo divje klanje med domačimi plemeni. Vzrok je pa izbruh enega ognjenika. Lava je skoraj vse pokon? čala. Misijonske ladje so rešile prebi? valce na sosedne otoke. Ko so se vr? nili domov, so pa plemena zvračala krivdo drugo na drugo, češ, da so se bogovi na tisto jezili. Več škode in mrtvih je radi vojne kot pa radi vul? kanovega izbruha.
»Rajski mir«.
Nemško mesto Essen v Porurju se lahko postavi, da je eno izmed evrop? s k ih mest, kjer je največ trušča. Saj ima nič manj ko 34 železniških postaj. To je brlizganja in žvižganja, da bi bilo primerno prav za tiste, ki imajo slabe živce. Lansko leto sta v Essenu
Carska „ O hrana"
V vseh državah Evrope je bila že davno pred vojno močno razvita po? litična policija. Najbolj se je izpopol? nila na Ruskem »Obrana«, tajna poli? tična policija, ki je imela kot povsod drugod nalogo nadzorovati in loviti državi nevarne osebe. Politično poli? cijo je ustanovil že Peter Veliki. V 19. stoletju pa se je ustanovil takozvani »tretji oddelek« zunanjega ministr? stva, iz katerega se je razvila »Obrana«.
Glavni njen namen je bila borba proti nasprotnikom carskega režima. Služba »Obrane« se je delila v »zuna? nje opazovanje« in v »notranjo agen? turo«. »Zunanje opazovanje« je ob? s tajalo v nadziranju vseh sumljivih oseb. Šef »Obrane« je vsak mesec se? stavil seznam takih državljanov, ki so jih celo do stranišča in zakonske postelje nadzirali tajni carski vohuni. Ti so si zapisali in poročali dnevno svojim šefom o vseh potankostih nad?
med boljševiško vlado in katoliško cerkvijo prazne. Pri tem spominja na nepretrgana preganjanja, katera so spet začela ruske katoličane na le? tošnjo veliko noč. Boljševiki so pred par tedni izgnali 82?letnega katoliške? ga škofa v Vladivostoku Slivovskega. V Moskvi so brez vzroka in sodbe zaprli enega izmed dveh tam bivajo? čih katoliških duhovnov. Samo v Po? dol ju so v teku marca 1929. zaprli 14 katoliških duhovnikov in to se godi po vsej sovjetski državni zvezi. Sv. stolica moli za številne katoliške in pravoslavne žrtve boljševizma.
svetu.
železnica in tramvaj prepeljala 90 mi? lijonov potnikov.
London — Belgija.
Po zadnjem ljudskem štetju ima London 7,805.870 prebivalcev. An? gleška prestolnica ima torej komaj 10.000 prebivalcev manj kot celo bel? gijsko kraljestvo. Je pa tudi življenje kot v kaki državi. Samo lansko leto je radi cestnih nesreč zgubilo življenje 49.105 oseb. Več kot v kaki veliki bitki!
Svoje vrste blagajna.
Na španskem otoku Malorci v Sre? dozemskem morju je umrl oni dan n ehi grbavec. Ko so ga pokopavali, so pogrebci opazili, da je njegova grba nekam čudno mehka. Pogledajo in se prepričajo, da je grba umetno iz usnja napravljena. V njej je pa bilo skritih 10.000 dolarjev v bankovcih.
Fant ali dekle?
Evgen Proserpio v vasi Meda blizu mesta Desio v Gornji Italiji ni dobil vpoklica k naboru. Gre na županstvo in se temu čudi. Toda tam mu pove? do, da Evgena Proserpia sploh ni, pač pa da biva v Medi 19?letno dekle Ev? genija Proserpio. Mladenič je šel do? mov in premišlja ali je fant ali dekle. Uradni »šimelj« pa že ve svojo.
ziranih oseb. Včasih so imeli ogledu? hi, čeprav redko, srečo.
Usodni papirčki in sprehodi.
V zapiskih »Obrane« se bere, kako je vohun z dobrim nosom izvohal ta j? no tiskarno. Hodil je za človekom, ki se mu je zdel sumljiv. Na nekem skrivnem kraju vrže zasledovanec od sebe nekaj zmečkanih papirčkov. Vo? hun jih brž pobere in nese na policijo, kjer so sestavili iz papirčkov pismo, ki je izdalo cplo protidržavno družbo.
Drugi slučaj: V nekem parku je pa? del vohunu v oči mlad delavec, ki se je stalno hodil sprehajat in je globo? ko vdihaval zrak. Vohun je brž zavo? hal, da delavec hodi na sprehod, ker potrebuje dosti zraku. Zrak vdihava, ker ima opraviti v kaki kemični to? varni s slabim zrakom. Na podlagi teh sklepov je »Obrana« res odkrila skrivno tovarno za razstrelivo.
Dvojna igra.
Več uspehov kot »zunanje opazova? nje« je prinesla Ohrani »tajna agen? tura«. Carska policija je namreč poši? ljala svoje plačance med protidržavne elemente, da so tam izzivali, skupno delovali in celo vodilna revolucio? narna mesta zavzemali. Seveda so plačanci igrali dvojno igro: na videz so bili goreči revolucionarji, v resnici pa plačani Ohranini vohuni!
Najbolj znana vohunka te vrste je bila študentka Šučenkova. Dosti so? cialnih revolucionarjev je padlo z njeno pomočjo policiji v roke. Dekle si je pa pri revolucionarjih pridobilo celo zaupanje za najbolj tajne načrte. Določili so jo kar za glavno atenta? torko na policijskega ministra Kur? lova. Ona sprejme nalogo, da bo vrgla nanj bombo, istočasno pa je hi? tela h Kurlovu vse povedat. Zmenila sta se, naj res zaluča bombo, a prazno, obenem naj pa da znamenje, kod so razmeščeni revolucijonarji, ki naj ji pri atentatu pomagajo. Na ta način je bila cela družba izdana.
Sučenkovi so izdani revolucionarji prisegli smrt. A zvito dekle, ki si je prislužilo že dokaj carskih rubljev, se je vselej izmotalo iz nastavljenih mrež. Nazadnje pa je le iz strahu pred maščevanjem zblaznela in spila strup.
Trojna igra.
Včasih pa policiji tudi ta »tajna agentura« ali dvojna igra njenih pia? čancev ni prinesla uspeha. Da se je rešila zelo vztrajnih in premetenih nasprotnikov, se je morala poslužiti celo trojne igre.
Neko spomlad je »Obrana« zvedela nekaj o atentatu na carja. Revolucio? nar Zletov s tovariši je bil določen, naj gre preoblečen v izvoščeka pred carjevo zimsko palačo v Petrograd in naj si natančno zapomni, kdaj gre car ven. Drugi revolucionarji so, oblečeni v potepuhe, elegantne gospode in da? me, tramvajske izvoščeke in podobno, imeli pa nalogo streljati na carja. Zletov se je vsak dan postavil s svo? jim vozom na trg pred palačo. Od vhoda palače je bil v zvezi z nekim Židom zlatarjem onkraj ceste, ki naj bi brž telefoniral o carjevem izhodu v revolucionarni glavni stan. Ni pa vedel Zletov, da je stari žid, njegov re? volucionarni drug, tudi agent Obrane, ki je ves načrt izdal generalu Kurlovu. Obrana po svoji strani, kljub dobre? mu Židovemu nosu, ni mogla zvedeti, kako daleč je zarota razpletena. Raču? naia je, čeprav se Zletova iznebi, bo pa kdo drugi, morda kak tramvajski izvošček, ki slučajno mimo privozi, a je v resnici član zarote, izpeljal atentat do konca. Carju pa je bilo treba rešiti življenje na vsak način. r Ni preostajalo drugega kot da se je Kurlov odločil — pomagati zarotni? kom. Pisal jim je odkrito, da ve na? tančno, kdo je izvošček Zletov in kaj nameravajo on in tovariši, a ker ne ve, kako daleč je mreža zarote raz? pletena, predlaga, naj zarotniki svoj načrt opus te, on pa preskrbi glavnim krivcem denar in potne liste za ino? zemstvo.
Naslednji dan je Zletov prišel na policijsko ministrstvo po potne liste...
Za umnega gospodarja.
Trg kmečkih pridelkov.
TRST, 21. okt.:
Grozdja je vedno manj na trgu. Cena mu je od 120 — 240.
Češplje: 120 — 130.
Jabolka: 170 — 280.
Smokve: 90 — 100.
Kostanj: domači okoli 80, pristni italijanski 120.
Paradižniki: 100 — 105.
Fižol v stročju: Iz Istre ga ni, gori* ški 220 — 240.
Krompir istrski: 50.
GORICA, 23. okt.:	__
Grozdje: rebuli je cena poskočila na 180 — 220, črno (izabela) 130.
Hruške: drobne vahtence 100 — 120, debele in lepe so po 200 — 300.
Jabolka: (iz Reške doline) 110 — 200. Žalibog so vsa jabolka zelo otok čena, ker jih še vedno klatijo, in pa prav nič sortirana. Najžlahtnejše vrste so pomešane z malovrednimi.
Breskev, češpelj in smokev ni sko? ro nobenih.
Kostanja je mnogo. Drobni 50 — 70, maron 100 — 110. V Benečiji (Čedad? ski) je kostanjeva letina zelo dobra.
Krompir gre po 35 — 40.
Zelenjava: Repa 15 — 20, kapusne glave 30 — 40, vrzote 40 — 50, so? lata endivja 60 — 80, špinača 40 — 50, paradižniki 100.
Umetna gnojil« in trto.
Tudi trta potrebuje hrane, če ho? čemo, da nam bo dajala obilo slad? kega grozdja.
Navadno gnoje naši vinogradniki svoje vinograde vsako tretje leto s hlevskim gnojem. Večkrat pa je to gnojenje prepičlo, ker nam primanj? kuje gnoj za njive, večkrat pa leže vinogradi v tako strmi legi, da je spravljanje gnoja v nje zelo zamudno in trudapolno. V tem slučaju je ume? stno gnojenje z umetnimi gnojili.
Naši kmetovalci vedo, da razloču? jemo predvsem trojno vrsto umetnih gnojil: prva vsebuje dušik, druga fo? sforovo kislino, tretja pa kalij. Vse te tri snovi so zemlji potrebne, in jih morajo vsrkavati trtne korenine, če hočemo, da se bo trta bujno razvijala in dala lep pridelek.
Dušik vpliva pri trti predvsem na dolgost poganjkov ter na obilico li? stov. Fosforova kislina in kalij vpli? vata na zdravje in jedrčatost lesa in listov ter na debelost jagod in njih sladkost.
Dušika je v naših zemljah redno premalo. Isto velja tudi za fosforovo kislino. Kalija je v naših ilovnatih in lapornatih zemljah navadno do? volj in zato ni ravno nujno take zem? lje gnojiti s kalijevim umetnim gno? jilom; vendar pa trta obilo poplača tudi kalijevo umetno gnojilo, radi če? sar priporočamo gnojenje tudi s tem gnojilom vsaj v mali meri. Na vsak način pa moramo trtam gnojiti s ka»
lijem povsod tam, kjer ne raste trta na ilovnatih, oziroma lapornatih tleh.
Torej bomo gnojili trti redno in obilno z dušikom in fosforovo kisli? no, s kalijem pa obilo samo na nela? pornatih tleh; na lapornatih in ilov? natih v manjši meri.
Dušičnih umetnih gnojil poznamo celo vrsto (čilski soliter, apneni nitrat, žveplenokisli nitrat, amonijev nitrat, žveplenokisli amonijak, apneni cija? namid itd.), a naš kmetovalec naj se v prvi vrsti drži obeh najbolj znanih, to sta čilski soliter in žveplenokisli amonijak( amonijev sulfat). S čilskim solitrom gnojimo trtam od marca do maja in to dvakrat. Na vsakih 10 trt, vzamemo vsakokrat po četrt kg čil? skega solitra, katerega dobro zdro? bimo in raztrosimo okoli njih. Naj? boljše je, če trosimo čilski soliter ne? posredno pred dežjem, ker se potem kmalu raztopi in pride h koreninam. Namesto čilskega solitra vzamemo kot dušičnato umetno gnojilo žveple? nokisli amonijak, in sicer na vsakih 10 trt po pol kg. To gnojilo enako? merno raztrosimo okoli trt.
Za gnojenje trtam s fosforovo ki? slino prideta v poštev dve umetni gnojili:	superfosfat in Thomasova
žlindra. S superfosfatom gnojimo spomladi, z žlindro v jeseni. Za težke, bolj vlažne lege kakor tudi za ilovico je vedno boljša žlindra, za lažje, pe? skovite zemlje pa superfosfat. Na vsakih 10 trt vzamemo 2 kg žlindre ali pa ravnotoliko seperfosfata, katej rega potrosimo okoli trt.
S kalijevo soljo gnojimo ravnotako kot s superfosfatom, na vsakih 10 trt v vinogradu pa vzamemo do pol kg 40% kalijeve soli.
Pri trošenju umetnih gnojil okoli trt ne smemo pozabiti, da nimajo trte v bližini stebla (štora) nobenih takih korenin, ki bi lahko srkale hrano. To lahko srkajo le tanke koreninice, ki so najbolj oddaljene od stebla. Zato nima nobenega smisla, oziroma je zametavanje denarja, trositi gnojilo prav blizu stebla. Gnojilo naj bo raz? trošeno vsaj dobro ped od trt. V vi? nogradih, kjer rastejo trte v 1.30 m oddaljenih vrstah je gnojenje prav lahko, ker potrosimo gnojilo po sredi med obema vrstama.
Gospodinje!
Predno kupite kakršnokoli blago, obiščite mojo trgovino, kjer dobite- Fr Stanj tiskan po L 1.95; flanela barvana 70 cm visoka po L 2.50; volnen muslin 90 cm visok po L 9.90; madapo? lam 75 cm po L 1.95; platno za rjuhe 150 cm po L 4.50; trliš 120 cm po L 5.50; bopgo Cor? mans po L 2.90. Ugodna prilika:	sivi zefir
80 cm po L 2.90; laneno' platno 80 cm po L 5.90; saten 120 cm p/> L 3.90.
Odeje, preproge, volnena ogrinjala, srajce, spodnje hlače, nogavice itd. itd. po zeloi pri? mernih cenah.
MARIJA ACCERBONI,
TRST — via Genova 21 — TRST
S	......... v
«
N
1
ZDRAVNIK
Br. ireste Adalberto
sira po domače mladi *
sprejema vedno v svojem g ambuiatoriju	”
v «ORICI,	H
na Travniku (Piazze Vittoria) št. 14/1. N
nad lekarno Cristofoletti.	u
Samo
sli,’ Economia fameibhe
Trst - Piazza Ponterosso N. 5
boste radi vedno novih prihodov Impili po NIZKIH CENAH prvovrstno inlzbrano blago. Nekatere cene.
Lavvn Tenis	od Lit. 2.30 naprej
Frštanj za halje	„	„	1.90	„
„	dvojno lice	„	„	3.90	„
„	za srajce	„	„	2-70	„
„	za srajce križan	„	„	3.70	„
„	rdeč in moder,	križan „	3.70	„
Zamet fantazija za halje „	„	6.50	„
Flavina „Rè dei blù“ „	„	3.90	„
Volneno blago za suknje 150 c	„	18.50	„
Muslin, volnen vseh barv „	„	10.50
Volneno blago zamoškeobleke„ 29.50 Pullower	„	„	18 50	„
Tople otroške majice	„	„	3.90	,.
Jajčna koža (pelle ovo)	„	„	2.85	„
Platno Madonna	„	„	2.50	„
„	„ za rjuhe 150 c, „ 4.50	„
Površniki (ugodna prilika),, „ 75.—	„
Prtenina bela in barvana „	„ 4.50	„
Saten črni, dvojna širokost „ 3.90	„
„ barvan	„	„	3.50	„
VELIKA IZBERA nogavic za moške, ženske In otroke odej, pokrival, blazin, žepnihtt"rut, lanenega platna poljubne širokosti, čipk, vezenin, itd. itd. Proučite naše cene in prepričani boste da ni nižjih -v Trstu.
Dflpojùabirino
izredno nizke cene, velika izbera samo v
ZLATARNI F. BUBA
T85T - [orso Saribaldi 35
Pozor na cene!
pri ivrčlki
S. LEVI
TRST - via S. Lazzaro št. 9 - TRIESTE
Vedno novi dohodi po najugodnejših cenah-
Frštanji,	od L. 1.80 naprej
Lawntenis v vseh	barvah	po	„	2.40
„ črtan	po	„	2.70
Frštanj za srajce	od	„	3,30	„
Flanela težka	po	„	5.50
Volneno blago za	obleke	od	„	5.50	„
Žamet za obleke	„	„	5 50	„
„ za moške hlače	„	„	7.—	„
Podvleke svilene	„	„	3.—	„
Blago za zimske suknje 140 c.„ „12.—	„
Ca j h za hlače	po	,,	6. t—	,.
Blago za hlače	po	,.	11.—	„
Moške nogavice	po	„	1.50	.,
Ženske nogavice močne na prav in narobe.
Veliki popusti ua bombaževim (kotoninah) za srajce in za rjuhe. - Velika zaloga maj za otroke in otroških spodnjih hlač, nogavic, i. t. d,
Vsa gnojila, razen čilskega solitra morajo priti v zemljo, zato bo umetna gnojila v vinogradu najbolje uporabil tisti, ki bo postopal tako»le: V jeseni, v novembru bi morali biti vsi vinogra* di okopani, zemlja pa bi morala ostati, kot je bila razkopana, četudi v ve* likih grudah. Vrhu grud raztrosimo takoj Thomasovo žlindro, februarja meseca pa žveplenokisli amonijak in kalijevo sol ter superfosfat, če nismo gnojili z žlindro. Spomladi vinograd narahlo okopljemo, s čemur spravi* mo gnojilo v zemljo in pri tem uni* čimo tudi marsikateri plevel. Kdor bi hotel gnojiti s čilskim solitrom, bi v jeseni raztrosil žlindro in kalijevo sol, spomladi pa potem čilski soliter, kot je zgoraj rečeno.
Še na eno stvar ne smemo pozabiti pri gnojenju vinogradov z umetnimi gnojili, in sicer na lastnost umetnih gnojil, da delajo zemljo težko, skor* jasto. V tako zemljo nima zrak lahke* ga dostopa. Hlevski gnoj namreč tudi rahlja zemljo, če pa hlevskega gnoja ni, potem je treba za rahljanje poskr* beti na drug način. Zato bi bilo po* trebno v vinogradu najprej na kratko zrezati — ped na dolgo — in potem podkopati vse one poganjke, ka* tere odrežemo od trt pri obrezovanju (rožje). Na ta način bi bilo dovolj poskrbljeno za prezračenje zemlje in bi lahko potem gnojili vse vinograde v strmih legah samo z umetnimi gno* jili. Gnojiti pa je treba vsaj vsako tretje leto.
»Družina" je izšla!
Nove
postave.
Pravica do užitka. (Usufrutto.)
Kdor ima pravico do užitka stvari, ki je lastnina drugega, jo lahko uživa ravno tako kot lastnik; užitkar pa mora stvar ohraniti po vsebini in obli» ki ter jo vrniti lastniku, ko preneha užitek v istem stanju, kot jo je pre» vzel. Užitkar postane lastnik vseh sa= dov stvari, ki jo uživa; lastnik ne dobi od stvari, dokler traja užitek, ničesar. Tako ima n. pr. užitkar, ki ima pravi* co, da uživa kravo, pravico do mleka in telet.
Na katerih stvareh je mogoč užitek.
Užitek je mogoč na premičninah in nepremičninah. Užitkar mora stvar, kot smo že poudarili, ohraniti in jo ob koncu užitka vrniti lastniku.
Če ima kdo pravico do uživanja stvari, ki se polagoma obrabijo, ko n. pr. obleka in perilo, jih mora vrniti ob koncu užitka v stanju, v katerem se ravnokar nahajajo; če so se te stvari popolnoma izrabile, užitkar ni dolžan plačati odškodnine, če se je to zgodi* lo brez njegove krivde. %
Kako lahko prideš do užitka?
1. Po zakonu: starši imajo po zakonu pravico do užitka premoženja svojih

Zalivala.
Ob nenadni izgubi našega nad vse dragega
Jožefa Otolešcalco.
izrekamo toplo zahvalo za darovane vence in šopke vsem prijateljem in znancem in na splošno vsemu domačemu ljudstvu za spremstvo vzlic slabemu vremenu.
Tolmin, 21. oktobra 1929.
: v;;	//'v	:■ .
Žalujoča soproga JULIJA in sorodniki.
. ■

Zahvala.
Globoko ginjene se podpisane najtopleje zahvaljujemo vsem blagim osebam, ki so na katerikoli način iskazale čast spominu blagopokojnega
Antona Malnig-a.
Gorica, 16. oktobra 1929.
Soproga ANA
in sorodne družine.
• -. ,'i;>
Avtomobilna mehanična šola, državni patent zajamčen. Vedno odprti tečaji.
Popolni tečaj
h od L. 150 — naprej
«
«
rt t»
*3
>n>
C
S
0)
PN
6)
H
TRST,
Kdor pošlje 2 L v znamkah, prejme knjižico z vsemi navodili za dosego patenta in popravila pri motorju
1
V dobro znanih zalogah sukna, blaga in moških oblek
„ALLE GRANDI FABBRICHE"
TRST — CORSO GARIBALDI ŠT. 10 - TELEF. 79-35 - TRIESTE
dobite vsled vsakodnevnih novih dohodov veliko izbcro vsakovrstnih oblek po tovarniških cenah. — NA PRIMER :
Izgotov/jene moške obleke iz volnenega blaga	.	.	.	od	L	110 dalje
Izgotovljene obleke za dečke iz volnenega blaga	.	.	„	„	78'
Športne in mornarske obleke	za	otroke	.	.	.	„	„	36
Zimski »Raglan",	dvojno	lice	za	moške	.	*	.	„	„	88
,,	,,	,,	,,	za	mladeniče .	.	.	„	„	70
,,	„	,,	,,	za	otroke	.	.	.	„	„	58
»Paleiots" zimski iz težkega sukna za moške	.	.	»	„	145
Površniki »Gabarden" in „Cowercoats“ impregnirani	.	„	„	125
„ v v	„	„	„	za mladeniče „	„	83
Dežni plašči gumasti za moške......... „	„	76
Moderne posamezne jope za moške.............„	„	58
Moderne jope, črne in plave.................. „ 94
Hlače posamezne črtane iz volnenega blaga	.	.	*	„	26'
Razen tega dobite po najnižjih cenah velikansko izbero podlag iz kameline dlake, volnenih telovnikov, maj „Spencer“, nadalje obleke in hlače iz platna za delavce, halje ter jope za trgovine. Sprejmejo se tudi naročila na mero, katere izvršuje LASTNA KR0JACNICA.
Vsi morajo vede/i, da so čevlji
FORCESSIM
najboljši in najcenejši.
Samo i USTO
eia Capita 5 (Se. Jakob)
Cevljarnica FORCESSIN
Govorimo
slovenski!
mladoletnih otrok. Soprog ima praviš co do užitka na določenem delu za= puščine umrle žene in narobe.
2.	Potom pogodbe.
3.	Po priposestvovanju.
Užitkarjeve dolžnosti.
Užitkar je dolžan napraviti inven= tar premičnin in popis nepremičnin. Če užitkar ne napravi inventarja, ga lahko lastnik prisili k temu s pomočjo sodnije. Če pa lastnik ne zahteva im vcntarja, ga ni treba napraviti. Užit* kar je dolžan tudi položiti primerno jamstvo (kavcijo). Namen kavcije je, da bo užitkar s stvarjo ravnal kot do* ber gospodar. Kavcija pa ni vedno potrebna. Starši, ki po zakonu uživajo premoženje svojih otrok, niso dolžni polagati kavcije. Kdor prepušča kos mu stvar v užitek, lahko užitkarja vpdno oprosti dolžnosti, da bi položil kavcijo. Istotako nista dolžna polagati kavcije prodajalec in darovalec, ko sta si pri pogodbi pridržala pravico do užitka.
Užitkar mora stvar uživati tako, kot se spodobi poštenemu in skrbnemu gospodarju. On mora skrbeti za vsa potrebna redna popravila. Če je užits kar izvršil na stvari, ki jo uživa, izs redna popravila, mu mora lastnik ob koncu užitka povrniti troške, v kolis kor koristijo njegove poprave tudi še ob koncu užitka. Če bi ne hotel užits kar izvršiti izrednih popravil in je lastnik pripravljen jih izvršiti na lasts ne troške, mu mora užitkar med užits kom plačevati obresti od kapitala, ki ga je lastnik porabil za izredna popraš vila.
Užitkar mora plačevati med užits kom od stvari, ki jo uživa, vse davs ščine.
Užitkar, ki uživa celotno premožes nje ali pa določeni del celotnega preš moženja (eno tretjino, polovico itd.) in ne samo posameznih kosov zems | ljišča, mora plačevati obresti od dols I gov in terjatev, ki bremenijo užitkars j sko premoženje. Če uživa pa le posas { mczne kose zemljišča, mora plačevati ! obresti lastnik. Užitkar pa ni nikdar j dolžan plačevati dolgov, ki obremes | njujejo stvari, ki jih uživa.
Dolžnosti užitkarjeve ob koncu užitka, j
Ko preneha pravica do užitka, mora i užitkar vrniti stvar lastniku v takem j stanju, v kakršnem jo je prevzel. Če • se je stvar obrabila med užitkom brez | užitkarjeve krivde, užitkar ni dolžan j plačati nobene odškodnine. Če je užits j kar stvar zboljšal, ima pravico zahtes vati odškodnino.
Kdaj preneha užitek?
Užitek preneha:
1.	Ko je pretekla doba, za katero je bil določen;
2.	ko užitkar umre;
3 če ne izvršuje užitkar svoje pras j vice 30 let;
4.	ko se združi pravica do užitka s | pravico do lastnine v eni osebi;
5.	če se stvar, ki jo kdo uživa, vniči; !
6.	radi zlorabe užitkarjeve. Tako užitek preneha, če hoče užitkar stvar, ki jo uživa, prodati, če jo vničuje ali če, užitkar ne poskrbi za redna pos
[ O H L E R]
NADALJUJE SE RADI
ZAČASNE SPLOŠNE LIKVIDACIJE
pozornost vzbujajoča
razprodaja
po znatno znižanih cenah.
Deliki novi dohodi suknenega in svilenega blaga.
Vsi, ki nas bodo počastili s cenjenim obiskom, se bodo prav lahko prepričali o resničnosti naših znižanj ter o res bogati izberi našega
blaga.
HLER
Poslano.
Gospod urednik!
»Novi list« z dne 1. avgusta t. 1. je objavil dolg članek »O Zadružni zvezi v Gorici« kot odgovor na poročilo, ki ga je podal na občnem zboru dne 14. julija t. 1. izreden zvezin komis sar komendator Petrella.
Ker vsebuje ta članek velike pogreške in znatne netočnosti, katere bi vtegnile vzbuditi pri ljudstvu nevaren odmev, smatram kot pred« sednik Zadružne zveze za svojo dolžnost, od govoriti točko za točko na izvajanja Vašega li« sta, v prepričanju, da objavite moj dopisi do« besedno, ker ni anonimen, kot članek v Vašem listu, in za katerega prevzemam popolno od« govornost.
Nepozabna zasluga.
Skriti člankar se pritožuje, da je komisar Pe« trella samo grajal bivše člane načelstva, ni pa našel niti besede pohvale za iste.
Neumestna zahteva!
Potem, ko so privedli zavod na rob propada, zahtevajo še pohvale; zakaj ne tudi nagrade?
Toda vrnimo se k nepozabnim zaslugam biv« ših članov načelstva.
Člankar trdi, da je imela Zveza po dokonča« ni vojni, naloženih pri zavodih onstran meje, okroglih osem in pol milijonov kron, in da je zamenjava teh naložb v italijansko valuto po« vzročila Zvezi občutno škodo.
Predvsem je treba ločiti zvezine naložbe od onih njenih članic.
Zadružna zveza je imela naloženih dne 31. decembra 1921. pri zavodih preko meje le 890 tisoč kron, in le te prihajajo neposred« no v poštev za Zvezo. Ostale naložbe se tiče« jo zadrug, ki so včlanjene pri Zvezi, katere pa so imele in imajo še danes lastno avtonomno upravo, jih torej ne smemo zamenjati za Zve« zo. — Obstaja torej dozdevna zguba v znesku
350.000.— lir (v italijanskem originalu se glasi to mesto: 350.000 lir letnih, op. uredništva), za obresti, ki da jih je plačala Zveza vlagateljem teh naložb, le v razgreti fantaziji skritega člankarja.
Vsa obrestna zguba zvezine naložbe v kro« n ah, v kolikor spada v dobo razpuščenega na« čelstva, ui znašala za čas od 1. januarja 1923 do julija 1924, ker takrat je bila izmenjana tu« di zgornja svota v italijanske lire, le L. 41.533 in ne L. 350.000.—> kakor je hotel dati razu« meti skriti člankar. —
Nadalje se pritožuje člankar, da je bilo eno prvih dejanj komendatorja Petrella ono, da je zatrl »Gospodarski list« — Komendator Pe« trella je prav storil, ker je stal ta list Zvezo okroglih 20.000.—■ lir na leto, medtem ko je ob« stajal drug list »Gospodarski Vestnik« ki bi bil po vsebini lahko popolnoma nadomestil »Gospodarski list« brez sleherne zgube za Zvezo. —
To se je pozneje tudi v resnici zgodilo, ker so vsi naročniki »Gospodarskega lista« dobili v zameno »Gospodarski vestnik«. —■
Dejanje komendatorja Petrella je torej pri« neslo Zvezi le dobiček, ne da bi bilo sočasno niti najmanje oškodovalo kmetijstvo. —
Tri tvrdke.
Člankar se nato bavi s tremi zadrugami in« dustrijskega značaja, ki jih je Zveza — kršeč svoja pravila — financirala z visokimi zneski, namreč Katoliško tiskovno društvo v Gorici, Čevljarsko zadrugo v Mirnu in tvrdko Comi« notti & C. v Trstu.
Pričnimo s Katoliškim tiskovnim društvom v Gorici. Do časa, ko je prevzel posle Zveze komisar, je prejelo omenjeno društvo od Zve« ze — proti določilom zvezinih pravil — na po«
sojilih L. 784.800.— katere so bile izplačane, ne samo brez slehernega jamstva, marveč tudi brez slehernega dokumenta, na podlagi katere« ga bi bilo omogočeno Zvezi uveljavljati obstoj in višino svoje obsežne terjatve, ali zahtevati povračilo iste. —
Po dolgih in napornih pogajanjih se je posre« čilo Komendatorju Petrella doseči od društva toliko, da je priznalo z notarskim spisom ob« stoj in višino terjatve, da je dovolilo vknjižbo na tiskarno in stroje in da je izročilo Zvezi za delni znesek menico, za katere plačilo jamčijo premožni poroki. — Samo na ta način je bilo mogoče urediti položaj društva in sočasno za« jamčiti Zvezi izterljivost njene terjatve na« pram temu društvu. —
Temu nasproti bivši člani načelstva niso imeli drugih skrbi, nego to, kako bodo nepre« trgoma zalagali društvo z denarjem. —
V kake svrhe? —
Toda pojdimo dalje!
Mlekarska organizacija.
Člankar potrjuje — dobrohotno — da je bi« la organizacija mlekarn v Trstu — tvrdka Co« annotti & C. — res v krizi. On pravi, »Tako je poletje 1927. prineslo tudi nam krizo, ki je pa bila ravno na tem, da se premaga, ko je bil imenovan za komisarja Zveze g. Komendator Petrella« Čuden slučaj, toda tudi glede tega predmeta je dobro da navedemo z vso natanč« nostjo številke, ki rezultirajo iz spisov Zadruž« ne zveze.
Posojila, ki jih je dala Zveza organizaciji mlekarn v Trstu do dneva, ko je prevzel posle Zveze komisar, so znašala na ime Commetti & C.	L. 112.320.—
delež zveze pri Cominottiju L. 55.000.— na ime Podružnice v Trstu L. 108.509,—
skupaj torej L. 275.829.—-in ne samo L. 127.000,— kakor trdi člankar. — Toda tudi to ni res, da bi se bila pojavila kriza samo v letu 1927, v katerem je znašala zguba mlekarske kupčije celih 88.667.— lir; tu« di v letu 1926. je zgubila zveza pri tej kupčiji znaten znesek L. 60.323.—
Ni moj namen tu preiskovati krivde in od« govornosti ljudi in sistemov, niti dajati kakih pojasnil glede zgoraj označenih številk, katere —• žalibog — v svoji odkriti in kristalnočisti zgovornosti vse povejo, hočem samo povedati skritemu člankarju, da je posojilo dano tvrdki Cominotti & C. popolnoma izgubljeno, ono pri Podružnici v Trstu pa po pretežni večini. — To je bridka resnica o tem poglavju o kateri
ne smem molčati ako nočem postati sokrivec prevar, ki so se toliko časa dogajale. — Mislim, da tudi k tej točki ni treba ničesar več do« dajati. —
Hočem govoriti sedaj o Čevljarski zadrugi v Mirnu.
Čevljarska zadruga v Mirnu.
Ta zadruga je najbolj skeleč trn, zadrt v telo Zadružne zveze. — Kakor je obstajala za Ka« to lisko tiskovno društvo glavna krivda bivših članov načelstva v tem, da je dovoljevalo vi« soka posojila industrijskemu podjetju v po« polnem nasprotju z določili pravil — tako se je poso j evalo tudi tej zadrugi popolnoma pròti pravilom.
Člankar potrjuje, da je bila Čevljarska za» druga v krizi, toda otresa odgovornost na stva« ri, ki imajo in nimajo zveze z zadrugo in ki vtegnejo biti resnične in zlagane ob enim, ka« terc pa niti z daleka ne pobijejo resnice, ki jo je izustil komendator Petrella. —
Toda zatecimo se tudi v tem slučaju k šte« vilkam. —
Člankar trdi, da je smatrati od posojila L. 1,189.000.—, ki je obstajalo ob času, ko- je
Zobozdravniški
ambulatori]
TRST - - Via delle Sette Fontane 6.
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. Našim ljudem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovenski. — Delo
zajamčeno ! — Odprto od 9,—13. in od 15,—19. Ob nedeljah od 10,—12.
JI buon mercato"
TRST — Via Arcata 16 — TRST
Velika zaloga moških in deških oblek - Štajerske jope z navadnim in kožuhovinastim ovratnikom. Suknje, površniki, delavske obleke, posamezne hlače in jopiči.
Govorimo slovenski. Cene zelo ugodne.
,4A-*A«,AA.>.A»A,*.»A*,A2,AA<
i	ZDRAVNICA	|
\ dr. VILMA DOMINGO, ;
4 bivša asistentinja kr. klinike za porodništvo , <	in ženske bolezni v Firenc!	>
i	sprejema	►
J od IO. - 12. in 15. - 16. ure ► | < GORICA, Corso Viti Em. III. štev. 59. \
I »sr-v V'V'-v -w V W v 1•
Zahvala.
Podpisani,izrekamo najtoplejšo zahvalo «Zavarovalnici L’Union“ in g. Avgustu Ravniku v Gorici, via Barzellini 2 za najboljše cenjeno in takoj, na licu mesta izplačano odškodnino naših pogorelih poslopij in premičnin. Srčna hvala.
Franc Šajn, Juršice 39 — Helena Šajn, Juršice 17 Anton Zadel, „	26 — Anton Žužek, „	11
Odlikovana tovarna
Anton Breščak, Gorica
via Carducci št 14
Največja zaloga pohištva na Goriškem. — Velikanska izbera postelnjakov po ceni od 100 L naprej. Cene zelo zmerne! Solidna in skrbna izdelava.
LASTNA DELAVNICA
v via Carlo Favetti št. 1 (prej via Vetturini št. 1)
prevzel zvezine posle komisar, samo znesek L. 132.000.— za izgubljen. —
Dal Bog, da bi bilo res tako! Toda resnica je čisto druga, je mnogo bolj žalostna!
Sledimo člankarju v njegovih razmotrivanjih, da jih spodbijemo točko za točko.
Za enkrat ga opozarjam na dejstvo, da re* zultira iz bilance za leto 1927, ki so jo sestav« Ijali isti bivši člani načelstva, zguba v znesku L. 291.221.09 Tudi se mi zdi umestno opozoriti skritega člankarja na drugo dejstvo namreč, da je isto bivše načelstvo zveze imenovalo v letu 1927 posebno komisijo v osebah Dr. Bi« težnika in Dr. Glaserja, katere naloga je bila točno proučiti gospodarsko stanje Čevljarske zadruge, in katera je ugotovila, kakor sledi iz tozadevnega zapisnika, ki se nahaja pri Zvezi, pri Čevljarski zadrugi zgubo znašajočo L.
494.000.— torej okroglega pol milijona!!
Kako si upa člankar trditi, da je znašala zguba samo L. 132.000.—?
Znano je, da se je položaj Čevljarske zadru« ge v drugi polovici leta 1927 do dneva, ko je prevzel zvezine posle komisar, še znatno poslabšal, zato je komisar komendator Petrella opravičeno rekel, da sc mora smatrati zvezino posojilo Čevljarski zadrugi v pretežni višini za izgubljeno. —
Člankar, kateremu resnični položaj zadruge ni bil neznan, samo v svrho, da za vsako ceno vzdrži svoje trditve, ne samo, da pobija to, kar so potrdili isti bivši člani načelstva, mar« več navaja v svoj zagovor tudi stvari, ki za« htevajo, naj se natančneje preišče poslovanje bivših voditeljev Čevljarske zadruge.
On trdi, da je imela Čevljarska zadruga v zalogi za 400.000.— lir čevljev, medtem ko sledi iz inventarja, sestavljenega ob nastopu ko« mendatorja Petrella, da je bilo v delu in v za« logi le za 334.000,— lir čevljev.
Kje je našlo svoj konec za 66.000.— lir čev« ljev? ...
Nadalje trdi, da je bilo vredno pohištvo po« družnice Čevljarske zadruge v Gorici 30.000.— Tir, medtem ko je* vredno v resnici le 9.884. lir, kakor sledi iz zadnje bilance. Tudi isti biv« ši člani načelstva so postavili v bilanco za leto 1927 njegovo vrednost le v znesku 10.982 lir.
Gotovo, ako bi postavili v bilanco obstoječe predmete po umetno zvišani ceni, bi prišli do zaključka, da je bilanca Čevljarske zadruge ne samo v ravnovesju, marveč da skazuje še dobiček. Toda v kak namen? Za goljufati ljud« stvo in one, ki so vdeleženi pri podjetju, k a« kor se je to žalibog godilo v preteklosti.
Resnica je le ena, ki jo ne more zanikati no« beden vseznalec: Ta je potrjena po komenda« tor ju Petrella in po spisih, ki se nahajajo pri Zvezi. In sicer po onih iz novejše dobe, o ka« torih pristnosti bi zamogel dvomiti člankar sa« mo vedoma, in po onih iz prošle dobe, nana« šajočih se na poslovanje bivših upraviteljev, o katerih pristnosti pričakujemo, da si člankar ne bo* upal dvomiti. —
Zahvaljujem člankarja, da je v svoji dobroti priznal, da »je danes zadruga v polnem obratu, izdeljuje nad 200 parov čevljev dnevno in s tem so dobili vsi gori omenjeni predmeti svo« jo pravo vrednost« Toda po čegavi zaslugi. Gotovo ne po zaslugi bivših članov načelstva, ki so vodili podjetje v propast, ker mu niso znali preskrbeti potrebnega dela. Danes je drugače: podjetje je* zaposleno z delom tako, da obstaja upanje, da se je bo dalo rešiti. — Konec leta 1929, ko sc sestavi bilanca, se de« finitivno odloči njegova usoda. —
Položaj leta 1928.
Skriti čankar trdi, da je vzbudilo imenova« nje komisarja, nezaupnost v ljudstvu, ki je
prihajalo dvigavati svoje vloge pri Zvezi. Vse to je netočno, ker ljudstvo, ki ni imelo zau« panja v bivše člane načelstva, je že v prejšnjih letih pričelo dvigati svoje vloge. V resnici se je dvignilo pri Zvezi
v letu	1925	.....	L.	706.000,—
v letu	1926	...........L.	1,521.000.—
v letu	1927	...........L.	488.000,—
Današnji položaj je ravno nasproten. Ne sa« mo, da ljudstvo ne dviga več vlog, jih še celo prinaša. Od 1. junija t. 1. pa do danes se jena« lužilo pri Zvezi dobrega pol milijona novih vlog!! Je to znamenje neoporečnega zaupanja, ki bogato plačuje trud sedanjemu načelstvu za njegovo trudapolno in odgovorno delo. —
.	Varčnost v zadružništvu.
Člankar povdarja »Da je denar ljudstva svet« bolje bi bilo rečeno »nedotakljiv«. — Soglašam, toda fraza ni nova, sem bil ravno jaz, ki sem jo ponovil na okrožnici, ki sem jo poslal 13 julija t. 1. včlanjenim zadrugam. — Fraza je duhovita, toda vse kaže, da jo bivši člani na« čelstva niso poznali, morda radi nezadostnega znanja italijanskega jezika...
Člankar trdi »Častno spričevalo bo ostalo za vselej starim načelnikom, da je vsakdo od njih za borih 300 lir vršil odgovorno in težko delo pri Zvezi« Prav! toda sedanji člani načelstva ne prejmejo niti teh! —*
Ali je prav tako?
Višek neumnosti pa dosega skriti čankar s podtikanjem na naslov komendator j a Petrella. Vsi včlanjeni zavodi bi morali biti hvaležni možu visokih duševnih zmožnosti in pravič« uosti, prof. komendator ju Petrella, da je hotel za 3.000.— lir mesečnih, v katerih so vključeni tudi potovalni stroški, zapustiti četudi le za« časno, mesto glavnega ravnatelja tako velikega zavoda kakor je Mestna hranilnica v Parmi in posvetiti svoje dragocene duševne moči nam. — Tudi tu nimam za dostaviti ničesar več!
Zlagana je tudi trditev, da so se po razpustu bivšega načelstva zvišali upravni stroški Zveze za 100.000.— lir na leto.
Naj pride resnica na dan!
V letu 1928. so znašali redni in izredni uprav« ni stroški 133.165,— lir. Če od teh odštejemo izredne stroške za komisarja v znesku L. 34.000 in odškodnino odpuščenim uradnikom v zne« sku L. 12.044,— ostane na breme rednih uprav« nih stroškov znesek L. 87.121.—
Ta potrošek je nižji nego oni prejšnjih let, kajti upravni stroški zveze so znašali v letih
1925	.............L. 92.593.—
1926	.............L. 103.093.—
1927	. . . • ' ■ • L. 88.634,—
Za tekoče leto se bodo upravni stroški še znižali, kljub temu da se delo pri Zvezi vedno množi.
Glede števila uradništva pripominjam, da jih je bilo preje pri Zvezi 5, t. j. Doktorič, Rustja, Bajec, Fegic, in Abramič, medtem ko so danes samo 4, t. j. Bajec, Fegic, Abramič in Tomini. —
Pri Čevljarski zadrugi se je število uradni« štva še radikalnejše znižalo, ostal je od štirih lo eden t. j. Kerpan. Ali hoče poslati člankar tudi tega proč?
Na kak način torej hoče prihraniti onih
20.000.— lip, o katerih govori?
Izražam konečno izredno zahvalo skritemu člankarju za voščilo, naslovljeno na novo na« čelstvo, katero stremi za tem, da se mu posre« či namen, ki si ga je začrtalo — kateri ne ob« staja samo v modremu in varčnemu gospodar« stvu, marveč tudi v tem, da z umnim gospo« darstvom popravi grehe preteklosti. —
Predsednik Zadružne zveze Francesco Caccese
A TOLMIN k
Zdravnik - kiruo - zobni zdravnik
dr. P. Ugo Netzbandt
izvežban na klinikah naDunajuin v Monakovem (na Bavarskem)
sprejema
v Tolminu vsako soboto in nedeljo (pri drju Bussiju),
Gorici druge dneve v tednu (via Dante 10)^
LLOyD LATINO
IN
SOC. GEN. DI TRASPORTI MARITTIMI A VAPORE Agencija Gorizia, Corso Viti. Em. 5.
Hitre vožnje v Južno Ameriko Odhodi iz Genove:
9. novembra 1929. s parnikom
ALSINA
v Rio Janeiro in Santos	L 1800
v Montevideo in Buenos Aires L 1850 Prvo potovanje 19. novembra 1929. s parnikom
FLORIDA
v Rio Janeiro in Santos	L. 2100
v Montevideo in Buenos Aires L. 2150
Vožnja traja v Rio Janeiro 15 dni, Santos 16 dni, Montevideo 18 in Bue» nos Aires 19 dni.
Prava domača hrana in postrežba 1
Dott. GIUS. [OMEL
specialist za bolezni v
ušesih, nosu in grlu,
bivši operator na univ. klinikah prof. Neu-mann-a in Hajek-a na Dunaju in asistent prof.Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah. Sprejema od 9.-11. predp. in od 3.-4. pop.
Gorica, Via Garibaldi 11 (prej Teatro)
MODNI SALON
Velika izbera jesenskih in zimskih klobukov zadnjih novosti, po zmernih cenah.
Preoblikovanje in po= pravila po naročilu.
Borica, via Mazzini 6 (ex via Municipio)
Petra Mozetičeva.
Izšel je
Vedež
splošni žepni koledar za leto 1930. tO)
Vprašanja in odgovopi.
Vprašanje št. 231: Sem gostilničar in imam nekoliko mošta tepkovca za svojo domačo po« rabo. Ali sem dolžan plačati od njega užitni« no (dac) in koliko od hektolitra?
Odgovor: Ker ste gostilničar, morate plačati užitnino, plačati pa je treba 60% od užitninc na vino.
Vprašanje št. 232: Italijanska državljanka ima pravico na pokojnino, a biva že tri leta v Jugoslaviji. Kaj naj naredi, da bo dobivala po« kojnino v Jugoslavijo in da dobi tudi pokojni« no za dotična tri leta, odkar je tam?
Odgovor: Italijanski državljan(ka), ki hoče dobivati pokojnino v Jugoslavijo (ali tudi dru« go državo), mora napraviti prošnjo na pristoj« no ministrstvo. Če gre za vojno pokojnino, je treba vložiti prošnjo na ta=le naslov: Ministero delle Finanze, Direzione Generale delle pen« sioni di guerra, Ufficio Terre Redente, Roma. V isti prošnji se prosi za izplačilo zastankov.
Vprašanje št. 233: Sem prvorojenec matere vdove, ki se je drugič poročila in nimam nad 16 let starega brata. Ali imam pravico do skrajšane vojaške službe?
Odgovor:	Pravico do skrajšane vojaške
službe ima samo sin matere, ki je še vedno vdova. Čc se je mati- drugič poročila, iz« gubi sin to pravico.
Vprašanje št. 234: V 19. številki ste pisali o novi postavi glede vidiranja trgovskih in za« družnih knjig. Kdaj stopi ta zakon v veljavo?
Odgovor: Dotični zakon stopi v veljavo 1. julija 1930. Takrat bodo morale biti knjige vi« dirane od sodnije, do takrat pa lahko rabite še stare — od sodnije nevidirane — knjige.
Vprašanje št. 235: Ali je v Gorici šola, kjer bi se izučil za šoferja?
Odgovor:	Je ni, pač pa je na obrtni šoli
(scuola industriale) poseben mehanični oddelek.
Vprašanje št. 236: Kupil sem kravo, ki žre cunje. Pojedla je v hlevu pol odeje in je potem zgubila 3 litre mleka, katerega ni več pridobila. Bojim se, da bi krava poginila. Je li kakšna pomoč?
Odgovor: Krava je pojedla odejo, ker je imela navado žreti cunje; do navade pa je prišla, ker je potrebovala soli, katere ni dobila dovolj v krmi. Potrebno bi bilo dajati ji klaj« nega apna. Da pa Vam je pojedla pol odeje, ste sami krivi, ker ste dali kravi priliko.
Težje pa je vprašanje glede izgube mleka, posebno če je izgubila naenkrat kar tri litpe, kar je mnogo. Za ta slučaj Vam nujno svetu« jemo, da pokličete živinozdravnika, ter potem sledite njegovemu nasvetu.
Vprašanje št. 237; Imam kravo; kadar pije vodo, se v zadnjem koncu bolestno trese; tudi težko hodi, posebno vkreber. Ali ima krava revmatizem? Morda je v notranjosti pokvarje« na? V zadnjem času je začela postajati bolj suha. Ali naj jo oddam?
Odgovor: Podatki niso zadbstni, da bi mo« gli dognati, kaj povzroča bolestno tresenje nog. Z verjetnostjo sklepamo, da trpi krava na kostolomnici. V tem slučaju bo služilo naj« bolje klajno apno in dobra tečna krma. Tudi drgnenje (masiranje) zadnjih nog priporoča« mo. Paša bi ji koristila, toda zdaj ni mogoča. Če bi v teku 2 mesecev ne bilo povoljnega uspeha, je bolje kravo prodati.
Vprašanje št. 238: Kje bi bilo mogoče dobiti pletarsko orodje in ključavnice za pletene roč« ne kovčege?
Odgovor: Na ta način ne moremo delati reklame za tvrdke.
Vprašanje št. 239:	Imam nekaj semena od
solnčnic. Kako se dela iz tega jedilno olje?
Odgovor: V Rusiji, kjer predvsem priprav« ljajo olje iz solnčnic, solnčnice najprej zmelje« jo, potem pa stisnejo v posebni stiskalnici; se« veda mora biti pritisk velik. Olje prodajajo, ostale tropine (pogače) pa pokrmijo živini. Iz male količine solnčnic se ne izplača delati olja.
Vprašanje št. 240: Sme podjetnik svojevolj« no pobirati pri delavcih prispevke za sindikat, razen že predpisanega sindikalnega davka?
Odgovor: Ne sme.
Vprašanje št. 241: Kako dobim dovoljenje za v Avstrijo ali Belgijo?
Odgovor: Preko županstva morate vložiti prošnjo za potni list.
Vprašanje št. 242: Ali mora hišni gospodar plačati samski davek za »stare strice« v hiši, tudi če so invalidi?
Odgovor:	Mora, razen če so invalidi prve
skupine.
Vprašanje št. 243: Si lahko tu (v Romuniji) izposlujem državljanstvo in lahko prodam do« ma posestvo?
Odgovor: Oboje lahko storite; ni zakona, ki bi to branil.
Vprašanje št. 244: Kako bo z gnojiščem, ki je bilo zidano 2 metra proč od Stale, preden so izšle nove postave?
Odgovor: Zavisi od zdravstvenega pravilni« k a, katerega ima občina.
Vprašanje št. 245: Ali je dobro dajati koko« šim klajno apno in koliko na 10 glav?
Odgovor: Seveda je dobro. Posebno pozimi in če so zaprte. Na 10 glav pa le eno čajno žličko.
Vprašanje št. 246:	Pred dvema mesecema
sem kupil prav dober j-efošk. Prvi sod je bil prav dober, pri drugemu je prišlo na koncu
na kislo, tretji sod je že kisel in ga ljudje no« čejo piti. Imam še dva soda polna, ki sta pa tudi že okužena. Kaj bi napravil?
Odgovor: Če je vino le preveč kislo, tega ni mogoče več popraviti. V malem poskušajte to: v 10 litrov vina denite 20 gpamov sode (bi« karbonat) in vse dobro pomešajte. Če bo kaj pomagalo, potem primešajte vinu odgovarja« jočo količino sode. Če to ne pomaga, potem je vino le za kis.
Mogoče bi sicer še bilo vino rešiti s pasteri« ziranjem (popolnoma razkužiti s posebnim aparatom — pasterizatorjem) in ga potem premešati z drugim ali pa še enkrat prevreti na tropinah, a je težko dobiti odgovarjajočo pripravo, ki tudi mnogo stane.
Tukaj gre za škodo, ki gre v tisoče. V ta« kem slučaju, posebno če je slučaj še zelo nu« jen, je treba hitro skočiti z vzorcem k stro« kovnjaku in ne še le pisati na Novi list. Če ne poznaš nobenega strokovnjaka, obrni se na Kmetijski upad « Cattedra ambulante).
Odgovor na vprašanje št. 247: čač Marija, Trst « Sv. Marija M. spodnja: Radi tega, ker imate 6 nedoraslih otrok pač ne morete pre« jeti nikakšne popore.
K
XI
KABINET ROENTGEN
primarija
dr. DE FIORI AUGUSTO
je odprt vsaki dan v Gorici Corso Vittorio Emanuele III it. 14
od 9. — 12. in od 2. — 4.
V juliju in avgustu ob nedeljah zaprt.
Kmetovalci zapomnite si s
Kakor je potrebno zavarovati hišo pred ognjem, tako je tudi potrebno zavarovati vsako jesen drevje pred pedicem. To storite najceneje in najbolje z lepilnim pasom
FIX-FERTIG"
katerega prodaja in razpošilja po pošti tvrdka
wVmoagrar!aw v Gorici
po 9 L škatla, ki zadostuje za 15 - 30 dreves.
Dobi se tudi pri .FEDERAZIONE AGRARIA GIULIANA-' v Krminu in * Trstu (Via Raffino. ____________ria štet, 7) ter » Idriji pri.Vrtnarskem društvu.
Josip Kerševani, Gorica
Piazza Cavour štev. 9
Zaloga šivalnih strojev, dvokoles, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestnih delov imenovanih predmetov.
SHehanična delavnica
Gorica - Piazza Cavour štev' 5
W* Bertelo „Lampo“ "1
Telefon št. 415,-Brzojavke: K ERSE VANI, GORIZIA. CICLI E MACCHINE
Hissass8BiS8»fi«sBe«eeeeìS50B@B®ay9Bì8siBis
| Tvrdka Teod. Hribar - Gorica §
H	CORSO G. VERDI št. 32	jg
gl« priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh ® gg, vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in platno znanih tovarn Regenhart & Ravmann za cerkvene prte, v» Perilo za neveste od najnavadnejših do na {finejših vrst in ]S gS potrebno za njihovo popolno opremo.	Eg
BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE, g
sgaMBMs^eaaoMeeeeBtoMHBaaeaaMsis
Valuta — tuji denar.
Dne 23. okt. si dal ali dobil za
1 dolar 1 angl. funt 100 dinarjev 100 šilingov (avstr.) 100 čeških kron 100 nemških mark 100 švic. frankov 100 franc, frankov 100 belg. frankov
19.06 lir 93.13 lir 3.78 lir 268.60 lir 56.52 lir 456.50 lir
369.75	lir 75.16 lir
266.75	lir
Beneške obveznice 71.—; obveznice »Consolidato« 77.95.
Loterijske številke
od 19. oktobra 1929.
Bari	31	56	81	20	8
Florenca	20	81	86	12	85
Milan	22	58	41	42	46
Neapolj	31	62	6	88	70
Palermo	56	81	17	46	62
Rim	15	13	56	17	41
Turin	50	67	70	71	85
Benetke	87	63	89	18	73
Semnji v prihodnjem tednu.
Nedelja 27. okt.: Nabrežina. Ponedeljek 28. okt.: Tolmin, Prem, Roč, Nabor j et.
Torek 29. okt.: Buje.
Četrtek 31. okt.: Gorica, Višnjan. Petek 1. nov.: Postojna, Karojba. Sobota 2. nov. Vodnjan, Herpelje.
TOVARNIŠKE CENE!
POTREBŠČINE
Kovače, mehanike in mizatfe »
samo pri
PELLER, KAHAN & C
Zobni zdravnik
dr. Robert Hlauaty
sprejema
od 9. do 13. in od 16. do 19. ure
v TRSTU
via S. Lazzaro št. 23-II.
Ob sredah in sobotah ordinila
v POSTOJNI
Odgovorni urednik: dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici. Riva Piazzutta Si«v. 18.
mali oglasi,
Vsaka deserta stane 50 stot., debelo tiskana 1 liro, na manj 5 lir. — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo Če je navedeno posebno geslo, pošljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitku, na katerem je navedeno geslo.
Starejša ženska, vešča vseh hišnih in vsaj deloma kmetskih opravil, se išče za stalno služ« bo k starima zakoncema na deželo (Ronchi). Ponudbe na odvetnika drja Josipa Ferfoljo, Trst, via Fabio Filzi 17.
15sleten fant, zdrav in krepak, bi se rad izučil za elektrotehnika. Naslov pove uprava.
Gospodična s 4 razredno meščansko šolo, vešča strojepisja, močna, zdrava, išče primer» ne službe kot blagajničarka ali pomoč v pisar» ni. Naslov pove uprava.
Krone, srebro in zlato, kakor tudi staro zlato kupujem vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. — Birmska, poročna in krstna darila. — Moderna zlatarna, Corso Verdi štev. 13 (Gorica, nasproti novemu Z e» lenjadnemu trgu).
Tropinovec pristni dobite vedno v vsaki množini pri »Zadružni žganjekuhi« v Dorn« bergu.
Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan
280. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilikel
DqjjujqjI yin3, namizna in sortirana, od» ddja po ugodnih cenah Kmetijsko društvo v Vipavi (Vipacco). Podružnica v Idriji.
Smilajod zdravi naduho, poapnenje žil, od» pravlja težko dihanje, kašelj in čisti kri. Pri» poroči j ivo predvsem za nad 50 let stare ljudi. Prodaja lekarna Castellano, lastnik F. Bo« laffio, Trst, via C. Belli, ogel via dell’Istria 7. Pazite na novi naslovi
Stružni stol (torno) skoraj nov, prodam. Alojzij Žerjal, mizar, Solkan.
Mlekarne! Proda se iz proste roke mie» karsko orodje (hladilnik, bazeni, tehtnica za mleko, stiskalnica za sir, razni vozovi, aparati za mleko in druge mlekarske potrebščine) ter večje število transportnih vrčev, vse še v po« polnoma dobrem stanju. Možina Alojzij, C e« sta — Sv. Križ pri Ajdovščini.
Ivan Kacin, Gorica, P. Tommaseo 29 (Piacuta), tovarna orgel, harmonijev in glaso» virjev, je najstarejša in najzanesljivejša to« varna. Ker so padle cene kositru (činu), izde« lujem nove orgle po 2500 lir od registra. Plača se po kolavdaciji, tudi na obroke.
Klavir«K°ncert5Plugel je na prodaj. Naslov pove uprava.
Pšenico za drva dam. Kaplanija Solkan (Salcano).
Vsem ljubiteljem prekrasnega zimskega cvetja naznanjam, da so mi dospele iz Holan« dije čebule in gomolji hijacint, tulipanov cesarskih kron, frezij, anemon in narcizov. — Zahtevajte cenik! — Just Ušaj (Vinoagraria) Gorica.
Upravo hiš v mestu in okolici sprejme po ugodnih pogojih uprava hiš J. Čehovin, Trst, Ventisettembre 65, Tel. 83—34.
Poročne sobe, zelo močne, masivne po 1400.— lir, iz češnjevega lesa 1500.— lir, iz ma« hagonija 1600.— lir. Pohištvo je iz posušenega lesa, najboljše izdelano in po tovarniških ce« nah. Tiirk — Tj-st, via Battisti 12, vogal via Palestina.
Kupujem prage, bukove, hrastove in do»
bove, izgotovljene; pa tudi sam prevzamem sekanje. Naslov pove uprava.
V NAJEM SE ODDA s 1. novem« brom večja trgovina z mešanim blas goin na zelo prometnem kraju Sloves ni je z zalogo ali brez iste. Za slučaj sprejema zaloge so pogoji povoljni. Trgovina se nahaja na glavnem kris žišču cest, kolodvor in državna cesta. Najemnina po dogovoru. Za pojasnila se obrnite na: Postojna 256.
HromatiČna harmonika malo rabljena in nemška 3 vrstna se prodati za polovično ceno. Sv. Peter na Krasu št. 81.
Oglase za vse italijanske, jugoslovanske, avstrijske in druge inozemske liste sprejema oglasni zavod G. Čehovin, Trst, Ventisettem» bre 65, Tel. 83—34. Nabira tudi oglase za »No» vi list« in »Istarski list«.
Brivec Andrej Rojic v Gorici; se je prese» lil v via Arcivescovado, vogel via Stretta. Se priporoča.
Kmetovalci! Menična posojila daje banka. Pojasnila daje G. Weiss, Gorica, via Bar« zellini 20.
Mlad trgovec v dobrem trgovskem polo« žaju išče v svrho ženitve 20—28=letno gospo« dično z neomadeževano preteklostjo, iz dobre družine, zdravo in pošteno. Želi se dota v go« tovini ali premoženju 80—100.000 lir radi iz« boljšanja lastne trgovine. Pri ponudbi se pposi omenitev let in priložitev slike. Zajamčena taj« nost. Pisati: Ferma posta, Torrenova (Villa del Nevoso), tessera frontiera 4505.
Brivec v Šempetru pri Gorici je otvoril po« seben kabinet za žensko onduliranje. Se ppi« poroča.
25AHVALA.
Ob nenadomestljivi izgubi naše nadvse ljubljene
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so nam na katerikoli način lajšali veliko bol.
soprog Armani-Ažman, otroci : Lavo, Marija, Panica, Rado. družini Gruden in Pertot, svakinja Marija Ažman, svaka Leopold in Ivan Ažman.
Trst, 23. oktobra 1929.
NOVI listo 1929
070(450.36=163.6)