Št. 187» Trs«, v torek 8. julija 1918. Tečaj XXXVII«. IZHAJA VSAK DAN »b nedeljah in praznikih ob 5., tb ponedeljkih ob 9. zjutraj. ?«»Kilčne Ster. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih lobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Seiani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolininu, Ajdov-Ići»i, Dorabergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.) 9SLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v žirokosti 1 ieiene. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. amrtnice, zahvale, poslanice, opJa.-i denarnih zavodov po i® st. Pim. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsak« a&i&ljna vrsta K 2. Alali oglasi po A- stot. beseda, naj-sttsj pa 40 stot. O^la^e sprejema Tnaeratni oddelek uprav. »jfe&uoBti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". PIa?Jjivo In tozljivo v Trstu. 'tmiim* mmi.r Tu- i m ■ - r raar n---r~ -Tj^aaggBiBBB NAROČNINA ZNAŠA PINOST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. , V edmotH je wfil* U celo leto 34 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne oziife. IftNiilu u n*4*lJako letanj« „EBZHOSTI" ttut: o*lo leto Kron S-ao, u pol l«u Kron 3 .O. Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraatoi^ ▼asa piama a« sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list*. UREDNIŠTVO: uiioa Siorgio Galatti 20 (Narodal da«) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. X.a*r*ik konsorcij lista „Edinost*. - Natisnila Tiskarna »fcdinort". ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti Stev. 20. Poltno-hranllnlfnl ralun Stev. 841-652. TELEFON St. 11-57. Pašič dementira bolgarske vesti. Srbi zopet zaaedli ak. Pašieevo uradno poročilo o polo-j Žaju na bojišču. i DUNAJ 7. (Izv.) Tukajšnje srbsko po-j slanlštvo je dobilo danes zvečer uradno ob- j vestllo srbskega ministrskega predsednika j Pašlća samega, ki Izjavlja, da so bolgarske vesti deloma popolnoma izmišljene deloma silno pretirane. Na Ovčjem polju Bolgari že tri dni niso dosegli niti najmanjšega vspeha. Narobel Bolgarske čete so se morale pred Srbi umakniti na levi breg Bregatnlce. Pašič dalje konstatira, da so bolgarske uradne vesti o srbskem porazu pri Krlvolaku silno pretirane. Res je sicer, da je bila tlmoška divizija po silno krvavem boju prisiljena, da se je umaknila na desni breg Vardarja, pri čemer so Bolgari vjell precej vojakov In zaplenili eno baterijo, a ravno ista tlmoška divizija je potem, ko je dobila ojačenje, zopet pregnala Bolgare čez Vardar In zasedla Krlvolak. Pašlč v svojem poročilu konečno poudarja, da je vojaška situacija srbske armade dobra. Bolgari lažejo. DUNAJ 7. (I iv.) Bolgari lažejo. To dejstvo je v objektivnih Internacionalnih krogih danes ugotovljeno in uradnim vestem !i Scfije ni več pripisovati one važnosti, katera se je dosedaj polagala nanje. Bolgarska uradna poročila so v mnogem 02iru popolnoma izmišljena, deloma zelo pretirana. Namen, ki ga zasledujejo Bolgari s takim poročanjem je ta, da hočejo vzbuditi na zunaj vtis o neodoljivosti bolgarske armade, kar naj bi zlasti Rumune prestrašilo. V mednarodnih krogih se poudarja, da so šanse obeh armad popolnoma enakovredne. Bolgarski sunek na srbsko desno krilo se je prvotno zdel sicer vspešen in Bolgari so v resnici zajeli del timoške divizije pri Krivolaku, a ta bolgarski uspeh so Srbi zopet uničili. Pregnali so namreč Bolgare zopet na levi breg in zasedli Kri volak. Zdi se celo, da postaja srbski sunek: v bolgarski centrum med Štlpom in Kočano zelo nevaren in zvečer se v informiranih vojaških krogih zatrjuje, da je general Ivanov, komandant južne armade, ki operira proti Grkom, odredi?, da mora 35.000 vojakov v brzih pohodih oditi z grškega bojišča na sever in ojačiti bolgarski centrum. Bolgari nadaljujejo svoje poskuse, da bi obkolili srbsko armado. — Poroča se namreč, da je poskusil del bolgarske kju-stendilske armade prodirati proti dolini Mora vice in ločiti glavno srbsko armado od Srbije same. V koliko se Bolgarom ta načrt posreči, je negotovo. Vojaški krogi so mnenja, da se bodo srbski vojskovodje odločili dobro utrditi svoje pozicije na vzhodni sirani Otrčjega polja in pripravili vse potrebno za odločilno bitko. Politični položaj Bolgarske je še vedno PODLISTEK. Izobčenka. Kriminalni roman. Iz angleščine prevel Ivan Dolenec. — Meni se pa tudi zdi mnego bolj, da jo imate vi. Toda ne govoriva več o tem; ni to prijeten predmet za pogovor. Želim vam iz vsega srca, da bi bil srečen, dasiravno ne morem verjeti, da bo tako. — Jaz se ne bojim ničesar; toda prosil bi vas še za neko uslugo. — Za kako ? — Će mi že nočete pomagati, ne de-lajte mi vsa] nikakih neprilik. Molčite o stvari. — Molčal sem doslej in bom molčal tudi še dalje. Bodite v tem pogledu popolnoma mirni. — Hvala vam. Dori bo zelo žal, da ste mi odbil mojo prošnjo. — Ne vem, aH ste si to vljudno laž izmislili zase ali zaejo — je rekel dr. Courtaey čemerno; — vem pa prav dobro, da me vaša izvoljena nevesta nikakor ne ljubi. brezupen. Rumunija hoče na vsak način poseči v tok dogodkov i a govori se, da stopijo že v četrtek ali petek prvi rumunski voji na bolgarska tla. Pogajanja z Bolgarsko so porušena. Rumun ja noče koncesij, amptk hoče le obvarovati prinđp ravnotežja na Balkanu. Zdi se tudi, da imajo za svoi cilj: ustanovitev avtonomne Macedonlje. — Zadnji čas je, da se zavezniki mirnim potom pobotajo. DUNAJ 7. (Izv.) Dunajski listi so danes polni alarmujočih vesti o velikih bolgarskih vspehih, ki ba|e ogrožajo obstoj cele srbske armade. Zlasti „N. Fr. Presse", katere porodila izhajajo skoro vsa z bolgarskega dunajskega poslaništva, je polna bolgarskih zmag. Med drugim poroča, da se |e Bolgarom posrečilo moravsko srbsko divizi|o, ki se nahaja med Kumanovom In Krivolakom obkoliti in deci-mirati. „Relchspost" poroča, da so Bolgari ob Bregalnici popolnoma uničili tri srbske regimente in da s severa ogrožujejo even-tuelno umikanje srbske armade. Glasilo vojnega ministrstva , Milil arisehe Rundschau*4 pa celo poroča, da Je 14.000 Bolgarov prodrlo iz Krive Palanke na srbsko ozemlje in zasedlo Vranjo. Če bi bila to resnica, potem bi bila srbska armada že izgubljena in vsi stiki z Belgrr.dom pretrgani. Prekinjenje diplomatičnih odnoša-jev med zavezniki. BELGRAD 7. (Kor.) Bolgarski poslanik Tošev |e danes opoldne s svojo družino in poslaniškim 030bjem odšel iz Belgrada. Podal se le na neko ladjo v Zemun, odkoder odpotuje v Sofijo. Pri poslovit vi sta bila navzoča ruski poslanik Hartwjg z družino in belgijski poslanik Michotte. Hartwig je Toševa pri odhodu poljubil. SOFIJA 7. (Kor.) „Agence telegraphi-que bulgare" poroča: Odpoklic bolgarskega poslanika iz Belgrada Je bila posledica srbske verbalne note, v kateri {e Srbija naznanila bolgarski vladi, da ustavlja vse diplo-matične stike z Bolgarsko in odpokliče svojega poslanika h Sofije. Z macedonskega bojišča. Bolgarska poročila. DUNAJ 7. (Kor.) „MMlariscke Rundschau" poroča, da se |e neki približno 20 tisoč mož močni bolgarski koloni posrečilo prodreti iz okolice Krive Palanke do Vranje. SOFIJA 7. (Izv.) Bolgarsko vojno ministrstvo poroča, da so včeraj Srbi napadli bolgarske čete okolu KoČane. Bolgari so bili v začetku prisiljeni, da so se morali umakniti, a v kritičnem trenotku |e došla sedma divizija na pomoč, kateri se Je po več-urnem boju posrečilo vreči Srbe nazaj. SOFIJA 7. (Kor.) „Agence telegraph'que bulgare" je pooblaščena izjaviti, da so srbska poročila o porazu desnega bolgarskega kiila in o porazu sedme divizije, neresnične. Šestnajsto poglavje. Lucijin snubec. Stotnik Challis je šel prihodn|e Jutro z Doro poiskat drugega stanovanja, kjer naj bi ostala do poroke. Dora ni imela dosti časa za svoje priprave, kajti stotnik Challis Je pospešil stvar, kolikor je le mogel, ker (e hotel prej odpotovati, preden bi ljudje začeli govoriti o stvari. Presenetila ga je skromnost njenih priprav in veselil se Je, ko je videl, da noče vzeti s seboj veiiko prtljage. — Ko ne bi se poročila skrivaj — Je rekla smehljaje — bi bilo nekaj drugega, toda do Pariza vsaj nočem Jemati dosti s seboj. In tako so minevali dnevi. Na predvečer svoje poroke pa Je šel stotnik Challis k svoji materi, da bi se poslovil od nje. — Ali bo že Jutri, Pavel? — Je vprašala. — Da, mati. — In kfe vaju poroče, sin moj? Ne vprašujem iz radovednosti. Toda preveč skrivanja bi moglo dati povod za razne govorice, in hotela bi, da Jih morem potem ovreči. — Ti bojazljiva, mala moja mamica I Tajno hočem varovati le do tedaj, da bo poroka pri kraju; ko pa odpotu|em, potem lahko poveš vsemu svetu, če hočeš. Prinesel sem ti nekaj, mati, in upam, da ti bo ugajalo. Faktum |e, da so Srbi včeraj neki macedon-ski prostovoljski kor z vso silo naskočili, a so bili z velikimi izgubami odbiti. Istočasno |e naskočila sedma divizija Srbe ob boku in |ih pognala nazaj na prejšnje pozicije. Srbske vesti, ki govore, da je bilo vjetih več bolgarskih generalov in zaplenjen velik plen, imajo le namen oslabiti deprlmuloči vtis srbskih porazov pri Krivolaku, Kiselici in Sv. Nikolaju. Srbska poročila. BELGRAD 7. (Kor.) Srbske čete so zopet osvojile Krivolak in vrgle Bolgare iz mesta. Sovražnik se ie moral umakniti. BELGRAD 7. (Uradno ) Uradno se poroča : Naše čete so zasedle Kočano in vse ozemlje do reke Bregainice, k|er se Je vršil hud boj z ostanki desnega bolgarskega krita, ki Je krilo umikanje sedme rilske in četrte preslavske divizije, ki sta bili popolnoma poraženi. Po tilno krvavem bo|u je bil sovražnik na vsej Črti odbit. Umaknil se je med neprestanim zasledovanjem naših čet v smeri proti Selu in pustil na begu rellko zalogo orožja in municije. BELGRAD 7. (Kor,) Vojni dopisniki so odpotovali v Skoplje. Po sporočilu armad-nega poveljstva Jim bo dovoljen vstop na bojišče. Grška poročila. ATENE 7. (Kor.) »Agence d'Athenes" poroča: Po bitki pri Kllkisu Je naša divizija, ki je operirala na skrajnem desnem krilu po hudem boju pregnala sovražnika na drugi breg Strumice. Na levem krilu stoječa divi-zia Je napadla sovražnika pri Dojranu in zaplenila 12 topov In veliko množino orožja. Skupne grške izgube od začetka vojne znašajo okoli 10 000 mrttih in ranjenih. Naše izgube v bitki pri Dojranu so zelo velike. Boji na stari meji. Bolgarska poročila. SOFIJA 7. (Izv.) Srbi so včera| pri Pa-lerevici prekoračili bolgarsko mejo, najbrže v namenu, da se polaste železniške proge. Bolgarom se (e posrečilo vreči Srbe nazaj. Srbi so pustili na bojišču 200 mrtvih in ranjenih. Srb5ka poročila. BELGRAD 7. (Kor.) Srbski tiskovni urad poroča: Vsa bolgarska poročila o srbskih napadih na bolgarsko mejo imajo samo namen, maskirati bolgarske napadena našo mejo. Bolgari so napadli našo staro mejo na dveh točkah: pri Sv. Nikolaju z eno divizijo in artilerljo in pri Kadi Bogaju z dvema polkoma in artilerijo. Mi smo odbili oba napada. Kar se tiče vesti, da so naše čete stopile pri Krivi Palanki na bolgarska tla, so vse te obdolžitve neutemeljene, pač pa so Bolgari napadli naše čete pri Krivi Palanki, a so bi!i cdbiti. Najnovejše vesti zatrjujejo, da so Bolgari zopet napadli našo mejo in napadli naše čete pri Decanu in Kladencu. Mobilizacija v Rumuniji in Bolgarska. BUKAREŠT 7. (Izv.) Danes se Je pričela efektivna mobilizacija in sta bila naj-prej poklicana pod orožje letnika 1893 in — Kaj Je, ljubi moj ? Namesto odgovora je vzel iz žepa tok in ga jej položil v roke. V njem je bila Do-rina slika, delo umetnika, ki je bil med najboljšimi v Londonu, in stara gospa Je pogledala sliko z lahnim vzdihom. — To Je tvoja bodoča hči, mati, je rekel stotnik. — Zelo Je ljubka — Je rekla gospa Challisova skoraj nehote; ka|ti nihče ni mogel zreti v ta duhoviti, dražestnl obrazek, da ne bi ga očaral njegov izraz nedolžne ljubkosti. Niti sledu hudobnosti ni bilo v teh krotkih, sijajnih očeh in gospa Challisova je bila nehote očarana. — Oh, ljubi mo| sin — Je rekla — zaradi tebe se bom prizadevala, da Jo vzljubim. Morda se dotedaj, do tvoje vrnitve otresera onega neprijetnega občutka zaradi Eize. — Ne govori o njej — je odgovoril in zmignll z rameni. — Nisem |ej storil nič žalega, da bi |o bilo zabolelo. Tu |e napisano ime cerkve, mati — je rekel izročajoč jej listek papirja. — Jutri, preden pozajtrku-ješ, bova Dora in jaz mož in žena. Toda sedaj moram oditi. K|e Je Lucy? Posloviti se moram od nje. Pri banldr|u sem vse uredil zate. — Najboljši mi si — |e rekla gospa Challisova in mu cvila roke okoli vratu. — Toda ne odidi še, Pavel. Lucy in Jaz ti morave še povedati neke|. — Res? Ali |e kaka skrivnost. 1895. Kralj odide v glavni stan. Kralj je po-milostii vse begunce aktivne armade la vse vojaške obvezance. BUKAREŠT 6 (Kor.) Krslj je nrispel semkaj iz Konstance. PARIZ 7. (Izv.) „Matln" poroča iz Bukarešta, da se Rumunija nikakor noče zadovoljiti z novim odstopom bolgarskega ozemlja, ampak se heče z vsemi svojimi močmi upreti vsakemu nadaljnemu naraščanju bolgarske moči. Turčija. CARIGRAD 7. (Kor.) Vsled zahtev gotovih krogov, da naj Turčija izrabi sedanji položaj na Balkanu, je vlada začela resno premišljevati, kako st3liŠče naj zavzame Turčija. Vendar pa so vesti, da |e Turč!Ja sklenila pozvati Bolgarsko, naj resignira na vojno odškodnino aH pa privoli v novo mejo, neresnične. Kakor se zatrjuje, bo ministrski svet sklepal o stališču Turčije jutri ali pa pojutršnjem. Velikega vezirja Je sprejel danes sultan v daljši avdijenci. Veliki vezir mu Je poročal o položaju. CARIGRAD 7. (Kor.) Pisemski oromet z Evropo se bo vršil sedaj preko Evrope. Grobokopi Jugoslovanstva. Niti še ni napovedana vojna in že štejejo izgube Srbov in Bolgarov nad 35 000 mrtvih in ranjencev. Strahovite žrtve so to in kar je najhujše, da so to žrtve ne na oltar Jugoslovanske domovine, temveč žrtve nenasitnemu molohu — Germanstvu v njegovem pohlepnem „Drangu nach Siiden und Osten". Namesto da bi bili po hudih in j vročih bojih, v katerih si je jugoslovanski narod na Balkanu s potoui svoje krvi priboril odrešenje iz petstoletnega robstva in zlato svobodo, zasijali osvobojenemu narodu in njegovim osvoboditeljem dnevi sreče In blagostanja, je dvignil brat, nahujskan po tujcih, oboroženo roko preti bratu in tam, kjer se je šele včeraj končal sveti boj za krst Častni in svobodo ilato, besni sedaj naiijutejša borba zavistne samogoltnosti, se vrši sedaj pravcato mesarsko klanje za tisto zemljo, ki |e vendar skupna domovina tistih, ki nabadajo drug drugega na bajonete, ki kakor divje zverire trgajo drug drugega. Če je bila kedaj kaka vo]na vredna vse obsodbe, če je btl keda| kak boj naravnost samomorilen, je to vojna, je to boj, ki sedaj besni po jugoslovanskih balkanskih zemljah, in gotovo ga ni Slovana, ki res čuti slovansko, zlasti pa ne Jugoslovana, ki mu Jugoslovanstvo ni le prazra beseda, da bi se mu ne gousilo to klanje bratov med seboj. Groza izpreletava človeka, ko čita poročila z bojnega polja, in ogorčenje mu napolnjuje srce nad slepoto, ki Je zakrita cči bratom, da so posmehljivo se v ozadju re-žečemu tujcu v korist dvignili orož|e proti lastnim bratom in proti — samim sebi. 35.000 krepkih, nadepolnih in nadebudnih mož je že moralo plačati to slepoto s svojo srčno krvjo, 35 000 človeških življen| |e že dosedaj padlo kot žrtev germanske pohlepnosti po jugoslovanskih zemljah, a še ni dovolj. Oslabeti mora Jugoslovan na Balkanu popolaoma, poteči mora zadnja kaplja — Ni skrivnost, dragi moj; lord Allar-dyce je zaprosil Lucijino roko. — To je v resnici novost, mati. Vedno sem mislil, da |e zaljubljen v sestro Leo-narda Hastingsa. — Pa si se motil. Lord je dobra partija za Lucy in mislim, da |ej ugaja. — Pavel Challis se je zadovol|no po-smejal, ko Je vzel materi pismo iz roke in rekel: — AJ, Allardyce je gotovo najboljša partija v tej sezoni. Našo malo punčko bodo zavidale vse njene neomožene prijateljice in polovica njih Jo bo gotovo celo sovražilo. In kaj si odgovorila na pismo, mati? — je vprašal Pavel, ko Je prečital pismo. — Brez tebe nisem mogla odločiti ničesar. — Saj se menda ne boste hotela poročiti takoj. Ko odidem jaz, bcš imela dovolj časa, da vidiš, kako ti bo ugajal, in ga lahko izpoznaŠ popolnoma. Ce boš tudi še potem zadovoljna s stvarjo, gotovo ne po-rečem ne. Lucy ne bi mogla napraviti boljše partije. Poklicala sta Lucy, da bi se mogel Pavel posloviti od nje, In prišla Je s smehom na ustih in vsa zardela. Rekla Je, da ni vedela sicer, kako |e prišlo, toda da ima lorda Allardyca precej rada. Brat Jo Je poljubil in se Je potem poslovil od matere In sestre ter odšel, da se ne povrne prej, dokler ne bi smel pripeljati Dore kot hčere svoji materi. (Dal|e.) D jl ± 187 8 julija njegove krvi: tedaj se nasiti germanski rco- »je pozival na združen bo{ proti narodnemu loh, tedaj lahko pogoltne svoj plen. Ni nam na tem, da bi nadalje razlska-vali, kdo je kriv te moritve, saj vsakdanja poročila govore le prejasno besedo; izreči pa smo hoteli ponovno, da obsojamo, iz dna svojega srca obsojamo bratomorni boj na Balkanu, ker vemo le predobro, da ta boj požre vse uspehe, ki jih je doslej doseglo v časti in sla?i jugoslovansko crožje, in mora priti za njim prokletstvo, ki je zadelo Kajna, ker je dv'giil roko na svojega brata 1 Tisti, ki so komaj oživili jugoslovansko rajo, |ej sami zopet kopljejo in izkopljejo grob ! V sledečem naj podamo k včerajšnjim vestem z bojišča še poročilo srbskega tiskovnega urada, ki uradno potrjuje vse grozote tega strahovitega boja. BELGRAD 6. ob 9 zvečer. Sofijske ve3ti o porazu Srbov ter o razvitju in ujetju limoike divizije pri Krivolaku so absolutno netočne in naravnost nemogoče pretirane. Boj je trajal celih pet dni in na srbski strani so stale v boju le manjše moči in sicer en sam regularni polk in pet tisoč prostovoljcev, večinoma Turkov in Arnavtov. Te čete so potem Bolgari, ki so prodirali s celo divizijo v smeri od Stipa, naskočili in potisnili iz njihovih pozicij; to pa samo Šest kilometrov daleč. Kakor hitro d-jbe te srbske čete ojačenja, se morajo 3oig^ri urnekn?!i, ker se potem nikakor ne morejo vidrž iti na novih pozicijah. Danes dopoldne ob 10 50 so srbske čete, pe5cf in konjica, zasedli samo me3to Kočane, k so ga z utrjenih pozicij pred mestom samim branile bolgarske čete, ki so krile umikanje ostankov rilske in prešla vske divizije. Sedaj je vse ozemlje od Kočane pa d) Bregalnice v srbskih rokah. Včerajšnji bolgarski naskok s trem! pehotnimi polki in artiljerijo na Sv. Nikola ter z dvemi pešpolki ia Šestimi baterijami na Kadi Bogar ob srbsko-bolgarski meji, ki so Jo Bolgari prekoračili za par kilometrov, ie bil odbit. Pri Krivi Palanki Srbi še niso prekoračili meje, temveč so samo odbili bolgarski napad. Danes zjutraj so Bolgari Izvršili nov naskok pri Bosgani Kladencu. Iz vrhovnega poveljništva javljajo danes zvečer, da fe splošni položaj na vseh važnih bojnih črtah izboren. Operacije napredujejo povoljno, a ker so podrobnosti šele v raz volu, se iz razumljivih razlogov Še ne priobčujejo javnosti. Bolgarski naskoki na Krivolak imajo, kakor izjavljajo tu, edino le sekundaren, postranski namen poizkusov ia poceni reklamnih uspehov, ki pa nikakor ne izpre-mlnjajo splošne situacije. Naskoki bolgarskih sovražniku. V enakem zmislu je govoril tudi Viktor Sirca iz OodenJ, in poudarjal, da je ljudstvo ie sito strankarstva, ter da zahteva od svojih .poslancev uspešnega, združenega dela. Da se to zgodi, oddaj na dan volitev vsak volilec svoj glas samostojnim in neodvisnim kandidatom, ki naj kot poslanci zlasti delajo nato, da bo deželni odbor pravično in nepristransko delil podpore in da se olajšajo bremena, ki tarejo kmeta, kakor n. pr. šolske doklade, ki znašajo na slovenskem Goriškem od 120 do 150%. Oglasil se je nato za besedo jurist Za-vadlai iz Vel. Dola, ki je že prej skušal z medklici motiti shod. Skušal je braniti politiko SLS; a klici: „Proč s strankarstvoml* .Nočemo strankarske politike 1« so mu onemogočili nadaljevanje. Kmet Cigoj z Rihenberka se je odločno Izjavil proti klerikalni in tudi liberalni politiki ter živo priporočal samosto|ne kandidate. Nato je burno pozdravljen izpregovoril g. državni poslanec dr. Gustav Gregorin. Najprej se Je zahvalil za izkazano zaupanje ter obljubil, da hoče kot zvest sin Krasa posvetiti vse svoje moči koristim svojih vo-lilcev in sicer v zmislu idej, kakor so jih izrazi i njegovi predgovornlki. Nato 'je ob širno razpravljal o vzrokih neudeležbe v deželnem zboru in o krivdi, ki ne zadeva n ii njega, niti njegovih tovariše/ s katerimi je hotel delovati, temveč ediao Gregorčičevo stranko, ki je s svojim brezobzirnim postopanjem onemogočila skupno delo. V nenaravni zvezi z italijanskimi liberalci je ta stranka zakrivila, da ima dežela danes nad deset milijonov dolga, da so slovenski urad niki v deželni upravi povsod zapostavljeni, da iz deželnega denarja prejemajo Italijani ki so v manjšini več, nego slovenska skoraj dvetretjinska večina. Zato proč z nenaravnimi zvezami, proč s strankarsko politiko! Združimo vse svoje moči proti Italijanom. Govornik je nato podal kratko sliko o položaju v državnem zboru, ki tudi ne deluje, kakor bi moral in to po krivdi vlade, ki se boji kontrole poslancev, kar se je zlasti pokazalo o priliki balkanskih dogodkov. Protislovanski sistem vlade je kriv, da |e danes Avstrija popolnoma osamljena, da si je zapravila simpatije slovanskih držav in da razen Nemčije, ne šteje med drugimi državami prav nobenih prijateljev. S tako politiko Je vlada neznansko oškodovala naše gospodarsko stanje in posledice bomo občutili še dolgo. G. poslanec je obljubil, da skliče v jeseni po svojem volilnem okraju vrsto shodov, na katerih misli obširneje razmotri vati ^ •M'!? J°JKIpolagati položaj v držaine« zboru. sebno p i Pfrotu in Zaječarja so popoinoma brezuspešni zaradi močne obrambe in trdnjav. Zavzetje Dojrana po Grkih in njihovo napredovanje znatno pogorčuje položaj južne bolgarske armade. Uradno se javlja, da Imajo Srbi 12.000, Bolgari pa 22 000 do 25.000 ranjencev. Tako uradno poročilo. In to še ni dovolj, kajti glavna bitka Šele pride. Volitve na Goriškem Shod neodvisnih volilcev v Štanjelu. Kakor smo včeraj na kratko poročali, se je vršil rainolo nedeljo v Štanjelu pri Starcu izborno uspeli shod neodvisnih volilcev, na katerem so bili proglašeni za de-želnozborske kandidate možje, ki jim ni za strankarsko korist, temveč ki so si postavili za edini cilj: združenje narodnih sil na Goriškem preti ikjonemu sovražniku Italijanu, ki irna dar es kljub temu, da je večina prebivalstva v deželi slovenska, vso moč v rokah, katera moč in nadvladje se ie v zadnjih letih vs.ed raznih nesrečnih zvez med dežel- nozborsklmi strankami še bolj utrdilo. Od-prav ljenje teh razmer In združeno delo na narodnem in gospodarskem polju: to je tvorilo Jedro izvajanj vseh govornikov. Shod je s presrčniiui in temperamentnimi besedami otvoril g. župan Vran, ki je bli tudi izvoljen za predsednika. Z ostrimi besedami je bičal dosedanje deželno gospodarstvo in politiko Gregorčičeve stranke, ki Je s svojo nasilnostjo preprečila vsako koristno skupno delo, stranke, med katero danes divja najhujši razkol, dokaz, da taka stranka absolutno ni zmožna, da bi zastopala slovenskega kmeta in njego/e težnje. Prišlo je že tako daleč, da se novo- in sta-rostrujarji zmerjajo med seboj z liberalci in da od takih ljudi ni pričakovati rešitve, je samo po sebi umevno. Govornik Je pozival navzoče, naj se ne dajo premotiti od nikogar, ki nastopa pod strankarsko firmo, ter da naj volijo le samostojne kandidate, ki so za splošno kurijo Poleg gg. Miklaviča in Kovača, dr. Gustav Gregorin, in za kraške kmečke občine dr. G. Gregorin in sodni svetnik v Komnu, Fr. Domiako. Te kandidature so bile sprejete soglasno in z burnim odobravanjem. Nato se Je priglasil za besedi kmet Brajnik Iz Dornberga, ki |e priporočal gg. kandidatoma, da se če bosta izvoljena, z vsemi močmi zavzameta za izpreraembo sedanjega krivičnega volilnega reda, ki daje Italijanom vso moč, dasiravno so v manjšini. Tudi on G. kandidat, sodni svetnik Domlnko je v kratkih besedah izjavil, da hoče skupno s svojim predgovornikom kolikor je v njegovih močeh, delovati za koristi voiilcev. Nato se |e oglasil za besedo pristal SLS, Jurist Koruza iz G3brij, ki mu zborovale! kot nevolilcu niso pustili do besede. G. vseučitlŠki docent dr. Bogumil VoŠ-njak je na podlagi volilnega rada dokazoval, da so goriški Italijani dvakrat več vredni nego Slovencf, da je v mestni kuriji glas italijanskega volilca Šestkrat več vreden, nego slovenskega. Temu je krivo to, ker so goriški Slovenci doslej mislili bolj na strankarske kakor pa na narodne interese. Svoj položaj lahko zboljšamo samo z odtočno narodno politiko. V smislu svojih predgovornikov je še govoril g. Grbec, nakar Je predsednik Vran zaključil shod s toplim apelom, naj prihodnjo nedeljo vsi neodvisni voliici izvršijo svojo dolžnost nakar so se zborovale!, katerih Je bilo na shodu najmanj 300, mirno razšli. Ta shod je |asno dokazal, da narodna ideja na Goriškem ni še izumrla, da je ljudstvo sito strankarskih fraz, ter da hoče resnega, narodnega in gospodarskega dela, ki edino more privesti goriško slovensko ljudstvo do lepše bodočnosti. Doma&e veatL Odlikovanje. G. Ivan Furlani, učitelj državne ljudske in meščanske šole v Trstu, je bil ob priliki svoje stalne upokojitve odlikovan z zlatnim zaslužaim križcem. Socijalnodemokrat ska perfidnost se Je zopet enkrat pokazala v vsej svoji grdobi v zadnji petkovi številki ljubljanske „Zarje*. Na vse mogoče načine so se širokoustiii socijalni demokratje takoj po končanih občinskih volitvah, kako je njihovih sedem kandidatov bilo izvoljenih brez premoči slovenske narodne stranke. Odgovorili smo jim na to samohvalo s številkami, in omolknili so, kajti številke so jim zaprle usta. Trsjato Je potem dolgo časa, da so zopet prišli d • sape, in prva njihova je bila, kakor vedno — laž in obrekovanje. Mi smo v svojih izvajanjih odločno vedno poudarjali, da gre pri občinskih volitvah nam Slovencem za d.ojno stvar: za pravice našega naroda na hulturnem, so-djalnem in gospodarskem potju na eni strani, na drugi pa za na|strožjo kontrolo korupt-nega gospodarstva kamoraške većine v občini, torej za čimboljšo utrditev opozicije, pa če je tudi del te opozici|e v marsičem na- sv. Katarini za pravi um in pamet, kijsi s svojim berskanjem po izventržaških listih kežejo edino le, da vsega tega manjka le njim. ____________Obenem Jim pa sporočamo tudi, da mi lilcl oddali prf ožjjlh ^voUtvalT svoje glasove Škedenjcl nekoliko dručače pojmimo boj za socljalnodemokratskim kandidatom in jim pravice slovenskega nareds, kakor pa oni, tako pripomogli do zmage. Imeli smo nekaj i In da je ta naš bo] tudi dosegal uspehe skupnega s socijalnimi demokrati kot opo-j Seveda pa mi starokopitnežl ne udrihamo sproten našim lastuim težnjam. Boj za naše narodne pravice in boj kamori, to Je bilo naše geslo za občinske volitve in po tem geslu smo tudi uravnali svoje postopanje. To Je tudi bil edini povod, da so naši vo- zicijonalno stranko, kar je ne samo opravičevalo, temveč nam naravnost nalagalo sicer ločeno maršira nje, a skupni udarec. Kako neskončno otročje, obenem pa ob vsaki priliki po naših narodnih prvakih, kakor delajo gospodje raladokitneži in se ce baharao s svojim ' socljalnodemokratskim prepričanjem*, temveč delamo kot polteni zlobno obrekljivo Je potem od socijalnih de-. Slovenci pošteno za svoj narod in zlasti ne mokratov, če sedaj pravijo, da so na isti j uganjamo hlnavščine, kakor jo uganjajo tisti, način, ne morda toliko naši stranki, temveč ki govore o »energičnem boju za pravice prav g. dr. Pertotu samemu pomagali laški i naroda*, a obenem prodajajo s?o|e socijali-liberalcl do zmage, kakor smo ml socijalnim ' stične (?) neslanosti in so poleg tega tudi še demokratom, češ ker niso glasovali pri ožji I taki hinavci, da hodijo potem navdušeno volltvi proti njemu za socljalnega demokrata,1 govorit na naše shode, ker so na shodih temveč so glasovali z belimi glasovnicam^ . tisti prvaki, proti Katerim sicer zabavljajo na In da smo mi postavili gosp. dr. Pertota le t vse pretege, a vendar iščejo od njih zaščite, zato za kandidata v II. okoličanskem volilnem okraju, „ker ga Imajo italijanski nacijonalci radi zaradi njegovega sovraStva do socija-listov in zaradi njegovihsim-pa t ii, ki Jih goji d o i t a I i j a n s k e nacijonaine večine." Mislimo, da nam nikakor ni treba braniti g. poslanca dr. Pertota pred nesram in to zabavljajo celo v pričo drugorodce>, naiih nejljutejših sovražnikov. Da, gospodje dopisniki ,Dneva", tak »napredek" pač res sovraži vsak pošten slovenski Š^edeujc, kajti pošienjak ne bo nikdar hotel imeti nič skupnega s takirr ostudnim hinavstvom. Proti takim „izpre membam In reformam* bomo vedno, če tudi smo zsto starokopftneži, kakor nas utkl ^ ■ ^/UVIUIIV 1 U \ • * IV/ IU VM M «#» »M I " ---- --i * nostjo te zlobne sođjaiistične insinuacije, | zmerjata gospoda, katerih mlajšega konec je rai-tisti na- začetek starejšega. Ne, po takih zvenze-nih kopit'h ne bomo merili mi narodni Ške-denjci svojih črevije /; ost-meiTio pri svojih starih. Upamo, da se razumemo. Škedenjnki starokopltneži. „Vsa slavna društva prosimo, da n3r» naznanjajo svoje prireditve, občne zbore, seje itd. popolnoma kratko. Društvene vesti so za iist balast, ki ga nihče ne čita, jemlje pa mnogo prostora drugim vestem. Zato bomo poslej vse sporede in programe črtati In naznanjali jamo čas In prostor priredite/. Naj cen j. društva upoštevajo, da imamo malo prostora, cen}. drušUenfki pa naj pomislijo, da tudi oni rajši saj drugega čitajo nego dru5tvene vesti. — Prosimo, da se peslej vsi društva po tem ravnajo". Za božjo voljo, prosim'?, nikar ne slite, da piše teko .Edinost", temveč „Dan", v katerem no nas tako zlobno padali, ker smo omejili društveni — balast. Dobro plačana tablica. Iz Lonjerja nari pišejo: Lonjerska zavarovalnica go/eje živine Je z ozirom na nevarnost, da bi se mogle kužne živinske bolezni, ki vladajo v najbližji bližin; Lonjerja, zanesti tudi v neokuženi Lonjer, sklenila napraviti na Rešil cest', ki pelje v Ricmanie in zgornjo okolico, tablico z napisom: „Prepovedan vhod Iz okuženih knjev v vas Lonjer*, In je tudi napravila tako tablico. Pripetilo pa j j prošlo sredo, da Je priroraal do te tablice neki tržaški „moreUoM s svojo „morožo" ali marogo ii sloveask« napis na tabli g je tako bodel v oči, da Je skočil tjakaj, izruval kol, na katerem je bila pritrjena tablica, ia ga vrgel po tleh. Velikansko Junaštvo Je storil s tem, a dobil Je tak j zanje tud! pošteno p'ač'lc. V bližini se je namreč nahajal neki odbornik ionjerske zavarovalnice goveje živine, ki Je takoj sto; ii še bliže in povprašal gospodlča, kaj mu Je storila tablica, da Jo je vrgel ca tla. MožiČek se je izgovarjal, č^š, zakaj pa ni tudi italijanskega napisa, kakor po gozdih, teŠ, on je Tržačan in da na Tržaškem moraju biti povsod italijanski napisi. No, Lonjerc pa je bil drugega mnenja in mu je pojasnil, da so Lonjerci boljši Tržsčani kakor pa taki moretki, kakor je on, a dal mu Je za to in?, kateremu očita, da je i tudi zelo veljavno potrdilo — od obeh strani »vraži napredek ia za ka-|ps eno. „Tfžačsnu" in njegovi „raoroži* je kajti njegovo delovanje je tako jasno in čisto, da noben socijalni demokrat ni niti vreden, da bi mu v tem oziru odvezal črevlje; pač pa bi radi vedeli, kaj neki naj bj bilo z ono kamoro, ki je nas Slovence vedno proglašala za svoje nsjljutejše ?n najnevarnejše nasprotnike, s katerimi neče Imeti absolutno ničesar skupnega, katerim odreka vsako eksistenčno pravico, dovedio do tega, da bi pomagala nam do zmage nad njo? Menda v znamenje hvaležnosti, da smo spravili proti njej socijalistično opozicijo v mestni svet ? P/earaešno! In da zo oddajali kamoraši pri ožji volltvi bele glasovnice nam v korist ? Oddanih je bilo 143 belih glasovnic, in če bi bil dobil vse te glasove socijalist, ki je dobii 818 glasov, bi mu biio Še vedno manjkalo 317 glasov do 1278, kolikor jih |e dobii nai kandidat. Sicer ps, n a J b i I e b i 11 v s \ kamoraši glasovali za socijalista, kakor jfh je najmanj onih 164, za katere so se pomnožili glasovi, oddani za socijalista pri ožji volitvi, in zmagal bi bil vzlic temu naš kandidat! Socialist je dobil v prvi volitvi 654, komora* pa 536 glasov. Če bi bili »Zsrjini* lažnivci Ia cbrekovalci tudi taki umetniki v čisto navadnem seštevanju In odštevanju, kakor so v laži in obrekovanju, bi mogli zračunatl. da bi bilo to skupaj 1180 glasov, d očim pajedobil siovenski kandidat g. dr. Pertot pri ožji volitvi 1278 glasov in bi imel tudi proti združeni socijalnodemokratskl ia ško liberalni Kamori še vedno 88 glasov večinel »Zarja* sama Je pisala, kako so socijalisti agitirali pri volitvah v I. okoličanskem volilskem razredu proti slovenskima kandidatoma za kamoro. To je bilo menda v zahvalo za onih 164 kamoraških glasov, ki jih je dobii Kopač pri ožji volitvi od kamo-rale v. Torej kdo se je imei komu zah7alje-vdii? Ali mi, ki smo zmagali s svojo lastno močjo, allsoclja-listi, ko so propadli vziic kamo-r?Ški pomoči? In kdojezopet nesramno lagai in obrekovai? Socijalisti in nj hova omazana »Zarja"! Mladokopitnežem I Pod tem naslovom nam pišejo iz Skednja: V nedeljskem »Dnevu* se Je spravil nekdo na našega deželnega poslanca ia mestnega občinskega svetovalca g. Sanc starokopltnež, ki sov terega nI dosti upanja, d i bi se spametoval, j ta dokaz tako imponira!, da sta |o popihala, In čemu vse te nesramnosti? Zet o, ker i kakor bi Ju nesla najprlstnejša tržaška bur|a, in prav zdi se nam, da ne bodeta nlkdur |l toD aicarni !" ;več hodila stresat svoje laške kulture po Ne vemo, če je resnica, da bi gosp.! Lonjerju ia lonjerski okolici. Sancln tako sovražil »časopise*, ki z vso j Cene kruhu za mesec Julij. Komisija energijo vodijo boj za pravice slovenskega Iza ugotovitev cene fcruhu je določila z ozi-naroda* in ki so baje tudi pripomogli doj^*11 na to, da je srednja cena moki št. 0 zmage slovenskim kandidatom pri letošnjih!K 34-40, K 33 25 št. 2 In K 32-— št. 4, da volitvah s svojo agitacijo; vemo pa na-;se more kruh v štrucah prodajati kilogram sprotno, da so slovenski kandidatje zmago- ;'oo 37 vin. iz moke št. 0 ia 2 in po 36 vi i. vali pri volitvah v Trstu, ko ni bilo tafc'h iiz moke $t. 4. »energičnih* časopisov, kakor tudi vemo, | Predavanje o konzerviranju sadja In da so časopisi, ki baje s tako energijo vc- • ^sskojake po^rtnfne priredi »KmetJska dijo boj za pravice slovenskega narcia, ns!družt,3 Trst i n okolico* v soboto dne najnevarnejši način napadali tržaško sioven-j 12. t. m. ob 8 36 zv^c v orostorlh »Nar. sko politično vodstvo, katerega član je tudi jd :ma". Na to preda vanje posebno opozarja-g. Sancin kot deželni poslanec, da nho našli Iaaše gospodine. na tržaški slovenski politiki niti trohice j Pozor reklamanti! Vsi oni, ki dosedaj dobrega in da Je potemtakem popolnoma Še niso prišli oo svoje dokumente, so na-umljlvo, da morda g. Sancin res ne mara! prešenf, da store to'v najkraćem času do prodajati v svojem lokalu take »bojne ener-14 tekočega meseca, da se izognejo more-g!ieV bitnim nepriiikam. Zglasitl se je v Siov. pa tudi mi narodni Skedenjci, Ut^inlci v »Narodnem domu* od 5 do 7 1U WV.uu iw liirOioiuuuau « L, t- tu, R. C I I" baje g. Sancin ne mara prodajati!" .Dneva* v svoji tobakarnil" J v Sicer se prav čisto n<č ne sramujemo povedati, da smo vsi taki starokopitnežl, kakor Je naš poslanec g. Sancin, in da prav nič ne potrebujemo nikogar, ki bi n^m delal zgago pri našem narodnem de!ur In Če gospocl'e dopisniki omenjenega lista mislijo, da obstoji ves narodni naoredek v tem, da napiše kdo za par grošev reklamno vest za list, ki ga mi ne maramo, Jim prav radi privoščamo to nedolžno veseije, želimo jim pa !e> da bi se sami prav toplo priporočali popoidne. Poročilo o javni produkciji gojencev »Glasbene Mstlce* smo zaradi preobilice drugega gradiva morali odložtii za lutršnjo Številke. _ Tržaške mala kronika. Trst 7. julija. Toča. Danes nekako okrog 8 zvečer se Je nenadoma sied precej hudim nalivom 1 Trstu, du, 8. julija 191 .JSDISOb 187 vsula nad Trstom toča, ki {e bila debela po lešniku. Upamo, da pogubonosni obtafc ni b!l raztegnjen preveč na široko in da toča ni napravila prevelike Škode. Pričakujemo tozadevnih poročil. Poizkušen umcr ali samomor? — Davi so pripeljali s parnikom parobrodae družbe „Istria—Trieste"—.Arsa" v Trst 25letsega kmeta Martina Dojtsenika, ki je bil na spodnjem telesu težko obstreljen. Domenlk je zatrjeval, da ga ga je ob-strelil nekdo drug, toda kakor se zdi. ni izključeno, da gre pri stvari za samo-umor. — Domenik je že umri za poškodbo. Tržaška „mularija" Ima danes na svoji vesti človeško življenje. V soboto zve čer Je namreč nekaj pobalinov v svoji objestnosti v ul. Remota izpodmekniio izpod kole3 voziča, na katerem je sedel 67ietni sodar Josip Kavčič, polena, ki so bila podložena, da vozlč ni zdrknil po klancu, kar pa se je nato zgodilo s tako hitrostjo, da je Kavčič odletei z voziča in se težko poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer Je danes umrl, žrtev pobalinstva tržaške mularije. Roparski napad. — Trgovec Hektor Butti, kl ima svojo manufakturno trgovi io na vogalu ulice Sv. Antona in Nove ulice, je poslal danes dopoldne ob poli 12 svojega 7ietuega vajenca Oresta Bilucaiia, ki je rodom iz Vodnjana, z ovitkom, v katerem |e bilo 6()0 kron v papirju, k trgovcu Antonu Tozziju v ul. Torre bianca št. 29. Deček je odšel, ne da bi bil vedel, koliko je denarja v ovitku, a tudi ni vedel prav, kam naj nese „obmo". Po naslovu, nsplsanem na ovitku, je iskal naslovljeaca, a je zašel namesto v ul. Torre bianca v Macchlavellljevo uiico št. 1. Na stopo j'cah v prvem nadstropju je zopet izvlekel pismo iz žepa in čital naslov. Tu pa je stopil k njemu neki možak, ki je bil po njegovem opisu srednje postave in oblečen precej slabo, mu pritisnil eno roko na usta, z drugo mu pa iztrgal pismo iz roke in nato pobegnil. Deček se je tako prestrašil, da nI mogel niti zakHčćiti; le jokati {e začel. Oištl Je cato zopet po stcpnjlcah nizdol in na ulico hoteč na policijo, za katero pa ni vedel, kje se nahaja. Sile neki ribič ga je popeljal tjakaj. Deček je videti nekoliko slabe pameti. Je že poldrugo leto pri Butliju. Kričal na stopnjic£h gotovo ni, ko ga je pograbil ropar, ker se je Isti čss n^hajsia na stopnji-cah neka žen3ka, ki Je čistila obleko, pa ni čula nikakega krika. Najbrž pa Bilucalia niti ne ve prav, v katero hišo je zašel in kje ga je napadel oni neznanec. Polic.ja Je zaslišala več prič, a kolikor je dosedaj znano, Še nima sledu za roparjem. Poznejša poizvedovanja so dognala, da deček ni ravno preslabe pameti. Fantiček (e denar sam pobasal in potem rop na prebrisan način simuliral. Internacionalni sleparski tiček. Pariška policija (e obvestila tukajšnjo policijo, da je bil v Parizu pred kratkim aretiran znani internacionalni slepar Salomon Berger, ki Je hodil naokoli z raznimi imeni. V Trstu n. pr. Je iivršil pod imenom p! Vukić lepo vrsto sleparij. V Parizu je pred kratkim osleparil avstrijskega konzula za 120 K} a goljufija Je bila razkrita in |e bil Berger zato obsojen na ieto dni |*če. Ker pa ima Berger še precej drugih računov na vesti, pride po prestani pariški kazni sedet še v naše zapore. Oh te kartel 261etni brezposelni natakar Henrik Tiimphe iz Wolkhausna na Wis!falskem, stanujoč v Gisoare Gozzi, br» v~ec Gvido Rencattl in Julij Klej so igrali včeraj popoldce v neki gostilni v ul. Pon-dares karte. Med Igro je nastal prepir, tekom katerega je Tiimphe skočil z nožem na Kleja in ga občutno ranil na de ini roki. Klela so morali prepeljati v bolnišnico, Tiiuphe pa je btl aretiran. Renjikola napadla Hrvata. Ko se je včeraj zvečer vračal 3lietai Ivan Marinčič s Hrvaškega, domov, sta ga nenadoma napadla, brez vsakega vzroka, d7a renjikola in mu prizadejala več poškkcdb. Napadalca sta bila takoj aretirana. Junaka sta 2lietai Ernesto Darich iz Trevlz? v Italiji, torej Daro sangue italiano — in 26!etnl Siivio Baccetto iz Colenaga na Beneškem. Oba sedita že v luknji in upamo, da Ju kmalu odpošljejo, kamor spadata, kjer lahko mirno razvijata svoje talente. Društvene vesti* Telovadno društvo ,Sokol' v Trsta. Danes ob osmih in pol zvečer odborova seja v društvenih prostorih. Na zdar 1 Starosta. Pevsko društvo »Danica* na Konto-ve ja priredi v ned-ljo, dne 13. julija, javen ples na dvorišču „Gospodarskega društva" v korist društveni javni knjižnici. Kmetijska družba za Trst in okolico naznanja gg. odbornikom, da ima Jutri, v sredo, ob 4 popoldne v svojih prostorih odborovo sejo; vsled važnosti dnevnega j reda naj se Je vsi odborniki gotovo ude-j leže. organazasija. Shod NDO v Gorjanskem. Sccijalno-demokratični izzivači pogoreli. V nedeljo popoldne Je priredila .Narodna delavska organizacija" dobro obiskan javni shod na dvorišču gostilne pri g. Blažiču št. 92 v Gorjanskem. Shodu je predsedoval tovariš Josip P a n g o s, poročal p3 je strokovnl tajnik tov. Brandner iz Trsta. Govornik je temeijito razjasnil pomen NDO in je s primernimi besedami ožigosal nenarodno in nesocijalno postopanje socijalne demokracije. Našteval |e, kaka krumir3tva je socijalna demokracija že zagrešita na škodo slovenskih delavcev in je izpodbil vsak neupravičen napad na NDO s strani socijalnih demokratov. Ko je govornik ravno hotel končati 370j poldrugournl govor, ki so mu številni zborovale! sledili z velikim zanimanjem, se je zaslišal naenkrat glas, ki je prihajal iz ceste, kjer je bila zbrana gruča socijalnih demokratov. Kar naenkrat pa sta se pokazala na dvorišču Marica iz Nabrežlne in t-žaški Regent z desetorico svojih pristašev. Videlo se Je na njih, da so močno Jezni, to pa bržkone zato, ker se njihov volilni shod v Komnu zaradi premajhne udeležbe ni mogel vršiti. Regent Je takoj začel kazati svojo kulturo z medklici ; posnemali so ga Marica in drugI Najbolj pa so bili razkačeni takrat, ko jim Je začel brati tov. Brandner levite o renegat stvu socijalnih demokratov, da pošiljajo voditelji socijalnih demokratov svo|e otroke v šole »Lege Nazhnale". Regent in Marica sta zarjula: „To ni res 1 Z dokazi na dan 1" Tisti hip pa je skočil po koncu predsednik podružnice NDO v Vižovljah, tov. Pernarčič, ia je sodrugom povedal imena vseh tistih sodrugov, ki stoje na čelu socijalne demokracije v N a b r e ž i n i in ki pošiliajo kot Slovenci svoje otroke v „Le-g i u e" šole. Sodrugu Marici pa je zaluča! v obraz: WV i ste tisti človek, ki celo svojo soprogo zmerjate z „brutta sciaval" Marico je oblila rdečica sramu, istotako tudi druge sodruge. Marrca Je zato iepo molča', sarao Regent ni imel miru. Ko je Brandner nsglasil, kaka italijanska nacionalistična štafaža je socijalna demokracija, kar dokazuje že dejstvo, da je socijalno-demokratični deželni poslanec dr. Pu^cher glasoval v tržaškem mestnem svetu za podporo raznarodovalni družbi „Lega Nazionale" — tisti hip se Je Regent straho vito razburil. kejti resnica pač močno boli, in v svoji jezi [e začel vpiti: „Govorite naprej, naprej! Ce ksj takega spravljate na dan, ste iump. lump, !ump itd.** To besedico le Regeut zavpii najmanj dvajsetkrat, in še bi vpil, če bi to?. Brandner oe dejal: »Vidite g*, laja kakor pes, ker drugih argumentov nima. Taki ljudje spadajo v tisto mestno poslopje, ki je 10 minut oddaljeno od Trsta". Ko je bil konec tega smešno-žalostnega prizora, je sledil drugi. Regent je namreč zrekei neko nesramno besedo, hi pač karakterizira njegovo duševno stanje, in ljudstvo — posebno pa mlade gospodične — se je n3d nesramnostjo Regentovo kar zgražalo n ga Je hotelo postaviii pod kap. Toda, ker je se Brandnerju posrečilo pomiriti razburjeno maso, se to ni zgodilo. Ko Je shod končal, je bil Regent tako predrzen, da je kar brez vollive predsednika otvorii v istem kraju voUui shod in hotel poročati o volitvah. Toda razjarjeno ljudstvo si tega ni pustilo dopasti in je kričače zapodilo in ori tem navdušeno klicalo: „Ž'veia NDO!* Tov. Brandner In Pregarc sta Izprego-voriJa nato še par besed, ter poudarjala, da so imeli Gorjančani pač lepo priliko videti, kake surovine so socijalni demokrati, la ljudje so se pogovarjali med seboj, da so do danes mislili, da so samo socljalno-demckratlčni delavci take surovine, a sedaj vidijo, da so njihovi voditelji še mnego slabši in s studom se mora človek obračati od njih. Ta shod je pokazal, da so t a za NDO tudi v Gorjanskem. Pravična pot, na kateri stoji NDO, je sicer trnjeva, a prodreti mora na vsej črti! Posredovalnica dela NDO. Službe išče uradnik, ki Je vešč slovenskega, hrvatskega, italijanskega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter strojepisja. SOLIDNO: ta : ELEGANTNO PO ZMMMIH CIMAN RAFAELE ITAUA TRST - VIA MALCANTON - TVISV Mnenje gosp. dr.a Fr. Sorge-ja zdrsvalks stajerske deželne bolnišnice v Feldhofa. Gosp. J. SERRAVALLO Trst. V odgovor na Vaše cenjeno pismo meseca maja 1911 Vam odgo-vrrjam, da je vspeh Vašega železnatega Kina - vino Serravallo izborno služIl kakor okrepčilo za želodec in oslabelost sploh. FELDHOF; dne 6. junija 1911. Dr. FR. SORGER. flovo: trgovino jestvin in kolonijalnega blaga sem otvorii in se vljudno priporočam Slovanom, posebno pa onim, ki stanujejo v bližini. Potrudil se bom, da zadovoljim v vsakem oziru. Benjamin Žerjal,Trst ulica Cecilia, vogal ulice Rug - gero Manna St. 3. Jo$ipGi*ižon Tr»t ulica Belvcdore 2 Prodajalna čevljev finih in preprostih za moške, ženske in otroke vseh vrat. — Sprejemajo se naročila po meri in popravki. CENE ZMERNE. Zalogu izdelanih oblek Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. Specijaliteta v veznji. — Izbera volnenega blaga. ♦ NA OBfiOKK ! i!| proti takojšnjemu S plačilu. Cene zmerne 1 Adolf Kostoris Trst, ulica S. Giovann! št. 16, L nad. zraven „Buffet Autom.*. — Telefon 251, Rim. D. :: Pozor I Skladišče se nahaja v I. nid. :: 73 Prvo kranjska mizarska zadruga v Št Vidu nad Ljubljano vpisana zadruga z omejenim jamstvom nasproti postaje Vižmarje Mizarska delavnica s strojnim obratom ===== na električno silo. ===== Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od preprostih do najnovejših. Nizke cene, brez konkurence 1 izdeluje vsa pohištvena in stavbena dela, oprave za hotele san&torje in druge javne zgradba. Zaloga v Št. Vidu nad Ljubljano Filijalka v Ljubljani, Dunajska c. 28. Ceniki na razpolago. — Proračuni in načrti --— — — brezplačno. — — —-- UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. zdiraiije zobov brez vsake bolečine Z Dr. J. Cermak V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik TRST • jlloo de!l& Caserma it. 13, il. nadet. Josip Visnovic Zaloga ulica Dante Alighieri št. 3. Peki in slaščičarji! Lopate male in velike, lopate v obliki vesla, vedno na izbero. Zajamčena kakovost. Cena od 4--6 krcn. Koncipijenta sprejme pisarna Dr. Ferdinanda Černeta Nastop I. septembra 1.1. SSBBBBiaSB odpravlja prhljaj, zabranjuje izpadanje las, pospešuje rast las ter jih napravlja svetle in voljne. Prodaja se v dobrih lekarnah in drogerijah po K 120 steklenica. Restavracija „Rila bella Trieste" (Karel in Veronika Tusehak) ulica Kolin g^ande št. 4 (Ljudski vrt). Vedno mrzla in topla jedila. — Dobri obedi in večerje. — Dunajska kuhinja. — Izborna štajerska, istrska vina, teran. — Razua vina v steklenicah. — Prvovrstno puntigamsko pivo iz soda. — Zmerne cene. Skrbna postrežba. — Vsako soboto ob 8 zvečer koncert na citre, ¥esti iz Goriške, Cvetlični večer možke in ženske podružnice CMD v Gorici. Moška ia ženska podružnica CMD v Gorici sta se odloČil), radi lokalnih razmer namesto cvetličnega dneva prirediti cvetlični večer. Ta cvetlični večer se |e vršil dne 5 t. m. v prestolih hotela „Zlati jelen" v Gorici v vsakem oziru v ponos podružnicama naše prepotrebne Družbe. Program je bil primerno prireditvi naravnost uzoren. Ljudstvo se je do proti ]utru neprisiljeno in živahno zabavalo; podružnici kakor tudi hotelirka, gospa Korenova, ki je vse storita v dosego splošnega zadovoljstva in zabave, so tudi dosegli zaželjeni uspeh. Vojaška godba iz Odlikovana to- ^I^DI Sv- IVan varna sodaviee C® W*YI«J pri Trstu, Vla S Cilino št. 541 (edina slovanska in izven kartela) Tel. 56«. ■e priporoča najtopleje slovanskim gostilničarjem, kavarn ar Jem in dragim odjemalcem sodavičarskih izdelkov v mesta in okolloi. Aristiđe Gfcmleo - Trst vla S. Servolo 2. — Telefon MilRaaaa tessrna ( svetinjo ) cevi m cementarn :: M, tenisu la msetn^s Kamna, • i • • Tiftk*vntu d® U ▼ •Btl. Ose merse, i »Is teli«. Stran IV. „EDINOST" St. 187. V Trstn, dne 8. julija 1913. Tolmina Je izvrSevala svojo koncertno nalogo k&kor tudi pozneje pri plesu povsem ek-saktno in v splošno zadovoljstvo občinstva. Višek užitka so nam pa podali naši dičoi pevci pod vodstvom gospoda kapelnika Eomelja z lepimi narodnimi pesmimi. Vsa čast našim požrtvovalnim odbornlcam In vsem drugim damam, ki so tudi takrat pokazala, kako visoko cenijo družbo-zaŠčitnico našega vsestransko ogroženega naroda, a sram pa bodi vsa one, katerih možje In očetje živa izključno od slovenskih žuljev in ki n« masjkajo pri nobeni cf drski promenadi ia italijanski prireditvi, a se zde prežlahtn«, da bi posetlle tako elitne večere, kakor je bil ta. Žalostno Je tudi to, da najdeš slovenska uradnike, — seveda so tudi izjeme —, v nemških In italijanskih hotelih, nikoli pa pri slovenskih prireditvah. Kako naj se razvijamo in si zaslguramo obstaaafc, ko nas poznajo samo takrat, kadar je treba dajati. Socijalni demokrat je mednsrodea, ne potrebuje slovenske šole, uradnik je nemško državni, Je tudi ne po-trebaje več in živi bolj za službeno prag-matifco, klerikalaa organizacija novejšega tipa Je samo za rimsko nadvlado, jej Je slovenska Šolska družba tudi postranska stvar, in na ta načia ostajajo osamljeni le oni Slovenci še, ki goje narodne ideale in ljubijo cdkrito in nesebično slovensko grudo. Vprašanje nastaja: zakaj oni, ki smo Jim premalo imenitni, ne odklanjajo naših ljudi, kadar jim donaSajo denar? Zakaj mednarodal socijalni demokrati sprejemajo in žive od naših narodnih kronlc, zakaj jih ne odklaajajo? Zakaj neki klerikalci sovražijo CMD ? Zato ker ta nabira in Izroča denar za skupno narodno šolo, ne pa za strankarske namene (.Slovenska straža" za „Novi Čas", — glej »Gorico" z dne 5. t. m.) Slovenskim uradnikom pa kličemo: »Ljubite mater, ki va3 je rodila, da se ne bodete nekega dne kesali, posnemajte uradnike nemške narodnosti !* Vodstva »Sudmarke* in „Schulvereina" so skoro izključno v naprednih rokah, ali kadar priredi ena ali druga imenovanih družb veselico, je vse pri delu in žrtvuje vsak po svoji moči gori od mlnhtrskega predsednika grofa Siiirgkha doli do zadnjega delavca. Vsak prinese svoj obulus na oltar, da s tem povzdigne narodni praznik in gmotni cilj teh bojnih društev. Družba sv. Cirila In Metoda je narodni ideal in ne pozna ne liberalne ne klerikalne struje; tu gre edino za slovenski narod in nič drugega. Kdcr hoče od našega naroda živeti, mu mora pomagati v obrambi njegovega obstanka, ki ga v največji meri ščiti CMD. Vsem našim ljudem pa kličemo: Zapomnite si vse one, ki so preti naši CMD in našemu obstanku. Prihodnjič jih bomo klicali po imenu, da se spoznamo ! _ Vesti iz Istre. Iz Rakitovca. (Konec.) Vasi Hrastovlje, Dol, Kubed. Gracišče, Pavletiče, Movraž, Smokvica, Crnica itd., skoraj ves buzetski okra| ter daje vasi Truške, Lopar, Trbeže, Topolovec, Ždrenje, OprtalJ itd., ko gredo v Trst, se poslužujejo ceste ob Rižanl, a Če bi bila cesta iz Loke na Katinaro in Gabrovico, bi se raje posluževali poslednja, ker bi Imeli 2 uri manj hoda in bi Jim odpadel škofijski klanec. Kolikim vasem bi koristila ta cesta, ker bi bila položuejša ? Zato je Jasno, da dekanski občinski odbor nI glasoval za boljšo cesto, ampak le za ono, od katere bi imeli le nekateri korist. Pripomniti moramo, da Je dekanski občinski odbor sklenil že pred 6 leti, da pripušča deželnemu odboru, na| on odloči, kod se napravi ta cesta, vsled česar Je sedanji sklep nekaj neumilivga. Črnlkalskl občan trdi, da bi šla cesta Iz Loke na Katinaro čez potoke in prepade, a kdcr pozna svet od Loke do Katinare ali Kalužce, ve, da so za oba načrta isti pote ki, a prepadov pa nI. Mnogo večje težave ne bodo, ako se premoste ti potoki par metrov nižje. Občan trdi, da Je predlagano izvedenje ceste iz Loke na Kalužfco od c. kr. vlade, od deželnega odbora, od občinskega odbora v Dekanih in cd občinskega odbora v Buzetu. Nasprotni so samo oni malkontentl, ki ostanejo izven črte. Ta trditev je popolnoma neresnična. C. kr. vlada In deželni cdbor še nista iirekla svoje odločbe, ako tudi ne upoštevamo načrta, ki ga Je izdelal od deželnega odbora pošteni geometer. Tudi n e moremo verjeti, da bi biia c. kr. vlada in istrski deželni odbor potrosila za regulacijo Osapskega potoka okroglo 300.000 K samo radi Ospa, pač pa smo mnenja, da se |e mislilo že oni čas na cesto, ki bi vezala vse vasi od Ospa tja gor do Sluma. Za cesto čez Ka-lužico se |e izrekel le občinski odbor v Da-kanih, a še ta ne da bi ie prepričal na licu meita, kod bi bila cesta res boljša. Če se je izrekel za to tudi državni inženir Zechini, se Je izrekel tudi on, ne da bi se o tem prepričal, samo da se Je odkrižal nekaterih aadležnežev, ki trkajo premnogokrat od vrat do vrat, samo da bi dosegli svoje osebne koristi In to tem lažje, ker vse to delajo na občinske stroške. Nam ni za ŠiškoviČa in ne za AndrijE-šiča; nam je le za to, kod bomo imeli bolj položno in zato tudi bol|Šo cesto. Vsjed tega je bila pravočasno vložena pritožba preti sklepu občinskega odbera v Dekanih. Ta pritožba nI še rešena, zato ni sklep občinskega odbora pravomočen. Podpisi »a pritožbi že sami kaže|o, da niso nasprotniki le oni malkontentl, ki ostanejo izven čtte, a koliko bi jih šele bilo, ako bi nam občina plačevala za vsako pot v Trst po 10 K1 Vemo, da se podtika, da Je to le radi g. Šiškoviča, ker, češ, če bi šla cesta čez Katinaro, bi bile to le njegove osebne koristi, a tem lažje trdimo mi, če bi šla cesta čez Kalužfco, bi bile osebne koristi Andrljaličeve. Prepričani smo, če bi imel g. Andrijašič svojo hišo na Katinarl, da bi se potezal za cesto čez Katinaro, in če bi bila njegova hiša še nižje, potezal bi se za to, da bi šla cesta še nižje in ker ima sedal hišo na Kalužici, se poteza za to črto. Vse to nirra za nas pomena in oblasti bi ne smele upoštevati tega. Za nas Ima pomen le to, da dobimo po'ožnejšo in vsled tega tudi boljšo cesto, in če se g. Š škovič slučajno poteza za to in če bo mogoče imel pri tem osebne koristi, mu nihče ne more šteti v zlo; kajti te njegove koristi se krijejo s koristmi toliko in toliko vasi, ki smo J!h poprej navedli, in zato lahko rečemo, da so te koristi splošne koristi. Gotova resnica Je, da vsak tak vaščan ne hodi radi tega ne v Koper, ne v Trst in tudi ne v Podgrad, ker nihče mu ne plača ni 10 ia ne 12 K za pot. Prepričanja je, da je pokazal že oni čas svoje mnenje, ko |e oddal svo| glas za onega kandidata, ki mu je obljubil, da se bo potezal za cesto iz Loke čez Katinaro v Gabrovico, in to, če tudi je vedel, da drugod ne bo ta kandidat voljen. Če upošteva črni kalski občan to, se prepriča, da je večina malkontentov in ne manjšina. Mi ne rečemo drugega, kot ponovimo zopet: oni, ki imate ka| odločevati radi te ceste, pridite na lice mesta, preglejte sami, kod bo cesta položnejša In radi tega boljia, pa določite Jo tod, ker bo koristila vseni onim vasem, ki smo jih že večkrat navedli. Vse druge osebne koristi morajo pedleči spiošnosti in rsvno tako mora podleči oni oz Odvetniška pisarna škega praktikanta. Predstaviti se je v ulici Nuova štv. 7, 1». nadstr. 1492 VT^jA,. (Mrcfalcone) 10 minut od mesta I rZlbll je na prodaj navadna hiša. Pnbiši 10.000 □ m. remljišča. Hiša je pripravna za vsako obrt, ker ima napeljano vodo. Zahteva se nekaj na rt čun, drugo pa t obrestmi v nekoliko letih. — N aslov pove Inesratni oddelek Edinosti.______1492 Trgovina jestvin ex Pofkaj se priporoča bL občinstvu v mestu in na deželi. Postrežba na dom Cene nizke Za mnogo-brojen obisk se priporoča Peter Bradelj, trgovec Podružnica Kolonja 2S5 1411 |M4.1iriAntfln m učen> Priden in pošten dr-mieiigeniUH žavni uradnik v pokoju, popolnoma ve5č srbsko-hrvaSkega jezika v govoru in pisavi, tudi ciriliee, išča službo kot dopi?nis, knjigovodja ali slično v Trstu ali zunaj Trma. Govori in p Se tudi laSsi, nemški in angleški. Na zahteva velike plače. V Trstu prevzame tudi poldnevno službo, ali službo ca ure. Ima dobra spričevala in reference. Prijazne ponudbe pod .Uradnik v pokoju štev. 1422". Naslov pove Inseratni cddelek Ediae-DOBti ped isto Btevilko- 1422 DMinnainno 8®» Pod novim vodstvom, na nove rnporuua urejeni hotel rPri zlatem Jelenn* v Gorici. Cene zmerne, _ l-5- F0t0yrsf3 Antona JeriiČr- naslov : Trot, u ulica 7 delie Foste 10 ; Gorfes, Godposk> 4444 Pnfrnnfli^iio govori italijanski in neoa-UUSpOUlUlla, ški ter poena lahko kontoirna dela se sprejme takoj kot kasirka. — S. H Danou_ ulica Vincenzo Bellini l. _1*85 linHfli calnn krfi9n0 garniran - klobuki in IflUUni odlUII forme po tvcrniSkih cenah. - Ulica Nnova 45. I. n. _1*31 fjJ Jj, eo čsta tobica. evtntueluo soba z 2 UUUd Ou postel'aica slovenskim delavcem. — Ulica Sv. Marka 37, IV. nad. 14S3 Odvetniška pisarna dr. Gustava Gregcrina in dr. Edvarda Slavika sprejme takoj pisarja. = Plača po dogovoru. Nova zaloga šip, posodja In fiuhinlsklh Trs% Istrska cesta (Via cleiristrta) štev. 67. Namešča osebno stekla in brezplačno. Velika izber za gostilne in krčme, (ene zmerne. "Tranjc^S^ Trst - ulioa Medta št. 3 7 - Trst priporoča svojo trgovino jest vin in kolonijalnoga blaga katera je vedno oskrbljena s svežim in prvovrstnim blagom T V R D K A Francesco Bednar TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST je preložila svojo trgovino šivalnih strojev blcikljev In pridevkov t mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso Ste.. 4 v ulico Campanile štev. 19. ČevSjarnica „Rila Sartorella" ■m se je preselila Iz ulice Barrlera vecchla št. 15 v til 4reaita5 v isti hiši. 1k tm Preselitev trgovine! Naznanjam slavnemu občinstvu in ce-njenim odjemalcem v mestu in na deželi, da sem preselil svojo trgovino jestvin iz ulice Petronio v ulico Media Štv. 8 in se priporočam uljudno za nadaljni obi ————