ISKANJE KORENIN
KOT HOBI
Stran 6
VROČA IZSIL JEVALSKA
ZGODBA
Stran 7
GRIPA
PRED VRATI
Stran 3
NOVI TEDNIK
ŠT. 45 - LETO 57 - CELJE, 7.11.2002 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim
CESTA PO
VOLILNEM
PROGRAMU
Stran 4
SANACIJA
KUMROVEGA
PLAZU
Stran 5
BOMBA SE V
NOVI GORICI
Stran 21
ERAd.d.,
Trgovina z živilskimi in neživilskimi izdelki,
Prešernova 10, 3504 Velenje, vvww.efo.s/
2
DOGODKI
UVODNIK
Številke in imena
»Zame je številka pomembna, ker
ljudje obkrožijo številko,« je po žrebu
vrstnega reda na volilnih glasovnicah
dejal predsedniški kandidat Jure Ce-
kuta. Nam je še zaupal, da bo sam šte-
vilke obkroževal na domačem volišču
v Oazi na Prekorju v nedeljo, ž^ ob 8.
uri zjutraj.
Res je, da bomo obkroževali številke,
a izbirali in izbrali bomo imena, ki nam
bodo na občinski ravni krojila življenje
v naslednjih štirih, na državni ravni pa nas bo izbrani
predsednik (predsednica) zastopal(a) naslednjih pet let.
Kandidatov je veliko; med predsedniškimi je od prvotne
šestnajsterice na situ ostalo devet imen, za 193 županskih
stolčkov v slovenskih občinah se poteguje blizu tisoč mož in
žena. Med predsedniškimi kandidati jih bo na koncu od-
padlo osem, med županskimi bo izbran le vsak peti. Redki
bodo izbrani, za večino bo že ta nedelja usodna...
Volivci ne bomo sekali glav ali podtikali ognja pod grma-
do, kakor so boj proti čarovništvu in zlu slikovito ponazorili
med nedavno nočjo čarovnic. Res pa je, da bo nedeljska
odločitev že v prvem volilnem krogu za marsikoga pomeni-
la politično obglavljanje. Redki bodo izbrani, večina bo vsaj
začasno pristala na »smetišču zgodovine«. Od tega, kako
resno so se spustih v kandidiranje, bo tudi odvisna ta zača-
snost...
Če namreč te dni primerjamo volilne programe in oblju-
be, zlasti na občinski ravni, bo v nedeljo silno težko ločiti
zrnje od plev. Idej, obljub in napovedanih projektov je toli-
ko, da se človek med njimi kar težko znajde, še težje pa
presodi, kateri so tudi uresničljivi. Saj ne, da bi že vnaprej
vse povprek obsojali kandidate, da se za našo naklonjenost
potegujejo s figo v žepu, čeprav so med njimi zagotovo tudi
takšni...
■ Zato bomo morali zelo skrbno razmisliti in izbrati pravo
ime; da na koncu naslednja štiri leta sami ne bomo zgolj
številke.
IVANA
STAMEJČIČ
Predčasne
volitue še danes
v torek dopoldne so se po
Sloveniji odprla predčasna
volišča. Volivci, ki jih na
volilno nedeljo ne bo v kra-
ju stalnega bivališča ali pa
bodo kako drugače zadrža-
ni, lahko še danes, v četr-
tek, do 17. ure, oddajo svoj
glas za predsednika drža-
ve, župane občin, člane
mestnih oziroma občinskih
svetov ter svetov ožjih lo-
kalnih skupnosti.
Ker imamo letos prvič ta-
ko množične volitve - skup-
ne predsedniške in lokalne
volitve se bodo ponovile spet
čez dve desetletji - so na dr-
žavni ravni že za izvedbo
predčasnega glasovanja pred-
lagali odprtje dvojnih, tudi
prostorsko ločenih volišč. Ta-
ko so ponekod, tudi v Mest-
ni občini Celje, imeli skup-
no predčasno volišče, drugod
pa so priporočilo spoštovali
in volivcem omogočali gla-
sovanje za predsednika drža-
ve na sedežih okrajnih volil-
nih komisij (praviloma v pro-
storih upravnih enot), pred-
časne lokalne volitve pa na
sedežih občinskih volilnih
komisij (v prostorih občin-
skih stavb).
Še danes, v četrtek, lahko
volivci, ki se zaradi bolezni,
invalidnosti aH drugih opra-
vičljivih razlogov, v nedeljo
ne morejo oglasiti na voliš-
če, vložijo zahtevo, da želi-
jo glasovati na svojem domu.
Občinske volilne komisije
bodo njihove želje upoštevale
in v nedeljo med 7. in 19. uro
jih bodo z volilnimi glasov-
nicami na domu obiskali čla-
ni takoimenovanih letečih vo-
lilnih odborov.
V petek opolnoči, ko se bo
8. november prevesil v 9., bo
konec volilne kampanje; vsi
kandidati in njihovi predla-
gatelji morajo volivcem pri-
voščiti 24-urni volilni molk,
čas ža premislek do nedelj-
ske odločitve. Splošno gla-
sovanje za predsednika drža-
ve in lokalno oblast se bo v
nedeljo začelo ob 7., zaklju
čilo pa ob 19. uri. Nadzoro-
vali ga bodo volilni odbori
ki bodo letos zaradi tega, ke
so volitve dvojne, pa tudi za
to, ker so se v večini obči
odločili za združevanj
manjših volišč v takšna z ve
volilnimi upravičenci, števiK
no okrepljeni.
I. STAMEJČii
. ■■ . foto;, GREGOR KATU
PRin - iPNon
Maks Brečko
direktor Uniorjevega Turizma
Ker so mu na prsi pripeli po
dveh zelenih in štirih zlatih De-
lovih listih za Roglo-Terme Zreče
letos še dva zlata: posebej za
Roglo in posebej za Terme.
Katarina Kerk
Zavod za turizem Celeia Celje
Za pripravo in izvedbo najbolj
grozne noči čarovnic, ki je bi-
la na Starem gradu in na kate-
ri se je zabavalo več kot tri ti-
soč ljudi.
mag. Alenka Domjan
direktorica Zavoda za kultur-
ne prireditve
Ker je v Celje pripeljala prvo
slovensko razstavo sodobne ja-
ponske umetne obrti.
Ivan Grobler
direktor Izbire Laško
Ker bo sobotno odprtje Želez-
ninarja v Celju (kar je menda
plus) ozaljšal z županom, pa
predvolilni molk gor ali dol...
Maks Brečko
direktor Uniorjevega Turizma
Ker vam v zlatolistnih Termah
Zreče prodajo karte za bazen,
četudi je ta nabit kot konzer-
va sardin.
Janez Rutar
nekdanji Kompolčan
Ker je s trmastim vztrajanjem
v šolskem stanovanju v Kom-
polah zakuhal vaško vojno, na-
zadnje pa se je preselil v voj-
niško občino.
Prizidek januarja
čeprav so gradnjo prizid-
ka k Narodnemu domu v
Celju napovedovali že za
konec poletja, bodo pričeli
graditi šele januarja.
Prizidek naj bi rešil pro-
storske težave celjske uprav-
ne enote in občine, gradnjo
pa bosta v razmerju 63 : 37
odstotkov potrebnega denarja
gradili Mestna občine Celje
in Servis skupnih služb Re-
publike Slovenije. Po dogra-
ditvi prizidka se bo upravna
enota skoraj v celoti preseli-
la v prizidek in s tem spro-
stila precej prostora v občin-
ski stavbi. Tam naj bi prit-
lični del namenili mestni ka-
varni in se s tem na nek na-
čin vrnili k izvirni ponudbi
Narodnega doma. Precej pa
bo pridobila tudi dvorana Na-
rodnega doma sama, saj so
končno zanjo predvideli po-
trebne garderobe, sanitarije,
dvigalo in gostinsko ponud-
bo. Sprostili se bodo tudi
prostori v Prešernovi 27. Z iz-
gradnjo prizidka bo mestna
občina pridobila nekaj nad
1.900 kvadratnih metrov pro-
storov, upravna enota pa
1.250 kvadratnih metrov pro-
storov. Mestno občino bo na-
ložba stala dobrih 315 mili-
jonov tolarjev, državo pa 187
milijonov, pri čemer bo dr-
žava plačala še dobrih 37 mi-
lijonov tolarjev za komunal-
no opremljeno stavbno zem-
ljišče. BS
Križišče kot
gradbišče \
Da bi posodobili vstop v me
sto in občino, Slatinčani te dn
preurejajo križišče v Podpla
tu, ki naj bi bilo predvidoma
končano sredi prihodnjega \6
ta. Slatinska občina je v ta na
men letos zagotovila pet, pri
hodnje leto pa še nadaljnjil
15,2 milijona tolarjev. Pre(
križiščem je začasno urejei
obvoz, saj na trasi nekdanji
ceste gradijo nov most, ven
dar promet zato ni bistven
oviran. Bq
KRATKE-SLADKE
Ne levi ne
desni
Jure Cekuta je pokončno
prestal navzkrižno zasliševa-
nje Metke Lainšček na TV Slo-
venija. Ko je z občasnimi po-
kašljevanji le prišel do konca
vprašanj o svojih dolgovih, ne-
davnem rubežu, pozno pla-
čanem klavirju in marmorju,
je pravi zvezdni trenutek do-
čakal ob vprašanju, kam se
umešča - levo ali desno. »Ne
levo ne desno,« je pribil, kljub
temu, da so ga sprejeli v nek-
danjo ZK in ga tudi izstopili
in to zato, ker se je sekretarju
zdel hudo sumljiv daljinski
telefon, ki ga je takrat »pri-
tresel« iz sumljive Amerike.
Izbrana garda
Predsedniku stranke Na-
prej Slovenija Blažu Svetku
se ne glede na pritožbe in
možne tožbe ni treba bati pri-
hodnosti, saj ima v strankar-
skih vrstah že zbrano telesno
gardo. V prvih vrstah bosta
zagotovo korakali zgornjesa-
vinjski županski kandidati -
kako to gre, pa vedo poveda-
ti gostje iz okrepčevalnice Pri
Brezi na Ljubnem.
Zgledi vlečejo
Bojan Vivod, direktor Celj-
skih kinematografov, ki so v
lasti Engrotuša, je pred leti ku-
pil staro hišo na Okopih 4, ki
jo zdaj prenavlja. Vse lepo in
prav, a del stare hiše je podri,
še preden je minuli petek do-
bil gradbeno dovoljenje in vsa
potrebna soglasja. »Lovil sem
pač zadnje lepe dneve, ko se
še da kaj narediti,« je poja-
snil. Pa ne da vzgledi vleče-
jo? Engrotuš je svoj Planet Tuš
gradil na črno, Bojan Vivod
pa je na črno rušil.
Pametni pišejo
Občini Žalec se dobro pi-
še: vsi trije kandidati za žu-
pana znajo točke iz svojega
predvolilnega programa na
pamet. Preverjeno! Žalčani
lahko samo še upajo, da žu-
pan po izvolitvi ne bo poza-
bil katerega od programskih
izhodišč.
Vrabci v
trgovskem
centru
Ne vemo še, ali so vrabci,
ki so jih kupci lahko opazo-
vali pred dnevi med polica-
mi celjskega Interspara, tja
zašli po pomoti, ali pa so no-
vost v ponudbi. Ptiči so na-
mreč med gurmani zelo ce-
njeni, le da tako »svežih« ver-
jetno niso vajeni.
Klonirani
politiki
Celjska nestrankarska lisi
se je v pomanjkanju prime
nih kandidatov odločila z
kloniranje. Svojih pet na
boljših mož je na ta način rai
množila in nastala jih je ce
četica. Kar poglejte njihdj
plakat, če ne verjamete.
Bog in Brečko
Direktorja Uniorjevega TU
rizma Maksa Brečka je v t(
rek javno preplavila hvalei
nost do nadnaravnega: »D<
nes se nam je bog nasmehn
in poslal sneg!« Še dobro, d
je takoj dodal, kako bodo n
Rogli 20. novembra s stro
pričeli delati sneg (če ga sl»
čajno bog ne bi dal dovolj i
kakih starih zamer); drug^j
če bi nas še zaskrbelo.     *
St. 45 - 7. november 2002
DOGODKI
3
Kazniva
malomarnost?
Kriminalisti v celjski bolnišnici preverjajo, če so zdravniki storili kaznivo
dejanje malomarnega zdravljenja ali celo zakrivili smrt iz malomarnosti
Posledice več let nepregle-
danih 2500 vzorcev tkiv v
službi za patomorfologijo
in citologijo celjske bolni-
šnice še vedno preiskujejo,
poleg strokovno-medicin-
ske komisije zdravniške
zbornice Slovenije, ki prou-
čuje ustreznost zdravljenja
bolnikov, katerih vzorci
tkiv niso bili pregledani pra-
vočasno, kasneje pa so pri
njih odkrili rakavo obole-
nje, in komisije ministrstva
za zdravje, ki je odredilo
upravni nadzor v bolnišni-
ci, posledice preiskujejo tudi
kriminalisti.
Celjski kriminalisti so pre-
tekli teden zasegli (popisa-
li, ne pa tudi odnesli) obsež-
no zdravniško dokumenta-
cijo približno 1500 že pre-
gledanih vzorcev tkiv, ki so
bili deloma v celjski bolni-
šnici, deloma pri patologi-
nji v Ljubljani. Predkazen-
ski postopek usmerja vodja
okrožnega državnega tožils-
tva v Celju Ivan Žaberl. Sku-
pina, ki preiskuje in pregle-
duje dokumentacijo, bo v
naslednjih dneh oziroma
tednih poskušala odgovori-
ti na vprašanje, ali gre v pri-
meru zadnje afere, ki je pre-
tresla celjsko bolnišnico, re-
snično za kaznivo dejanje.
Obstaja možnost, da gre za
sum malomarnega zdravlje-
nja, če pa bi se ugotovilo, da
je kdo izmed pacientov za-
radi pomanjkljive diagnoze
umrl, bi šlo za sum kaznive-
ga dejanja povzročitve smrti
iz malomarnosti. Za prvo
kaznivo dejanje Kazenski za-
konik RS predvideva zapor-
no kazen do enega leta, za
povzročitev smrti iz malo-
marnosti pa od 6 mesecev do
5 let zaporne kazni. Ivan Ža-
berl pravi, da je o odgovor-
nosti še preuranjeno natanč-
no govoriti. Velika možnost
pa je, v kolikor bi se pokaza-
lo, da gre za kaznivo deja-
nje, da bosta odgovarjala ti-
sti, ki je vzorce tkiv pošiljal
v preiskavo, in tisti, ki bi vzor-
ce moral pregledati. Sicer pa
kriminalisti svoje delo oprav-
ljajo neodvisno od komisije
zdravniške zbornice. »Prei-
skava poteka in bo še naprej
potekala neodvisno od komi-
sije zdravniške zbornice,«
pravi Žaberl in dodaja, da bo
šlo za izmenjavo informacij,
potrebnih pri preiskavi. »To-
žilcu smo že predali vmesno
poročilo, nekaj dokumenta-
cije pa še vedno pregleduje-
mo,« je na ponedeljkovi no-
vinarski konferenci povedal
direktor celjske policijske
uprave Edvard Mlačnik in
ob tem dodal, da je nemogo-
če ugibati, kdaj bo preiska-
va končana.
Kljub temu je bilo slišati
oceno, da bo preiskava kri-
minalistov trajala vsaj 3 me-
sece. Nepravilnosti bodo ugo-
tavljali sodni izvedenci, ki
bodo dokumentacijo teme-
ljito pregledali in sodelovali
tudi s strokovno medicinsko
komisijo zdravniške zborni-
ce. Če bodo izvedenska mne-
nja kazala na sum storitve
kaznivih dejanj pri posamez-
nikih, bo tožilec zoper nje
vložil kazenske ovadbe.
Na rezultate preiskav ne ča-
kajo nestrpno samo v bolni-
šnici, temveč tudi v celotnem
celjskem in širšem sloven-
skem prostoru. Sumi, da so
bolniki zaradi nedopustnega
odlaganja pregleda tkiv utr-
peli škodo, se krepijo, pojav-
ljajo pa se tudi novi. Tudi ta,
da so v bolnišnici pred obi-
skom kriminalistov ponare-
dili del dokumentacije. Očit-
no bodo kriminalisti morali
preveriti tudi to. Medtem pa
je strokovno-medicinska ko-
misija zdravniške zbornice s
svojim delom na celjski pa-
tologiji resno pričela prejš-
nji teden, upravni nadzor mi-
nistrstva za zdravje pa je na-
povedan za prihodnji teden.
SŠ, MBP
Edvard Mlačnik
Ivan Žaberl
Zaprimo vrata
pred gripo
Na Celjskem bodo s cepljenjem proti gripi pričeli 11.
novembra
Približujejo se meseci, ko
se vsem drugim nadlogam
rada pridruži še gripa. Pred
ijo se sicer lahko zavaru-
jemo, če se izogibamo bi-
vanju v zaprtih prostorih,
vzdržujemo dobro telesno
pripravljenost in uživamo
zdravo prehrano, najučin-
l^ovitejše pa gripo prepreči-
jo s cepljenjem. V celjski
regiji se bo od 11. novem-
bra naprej mogoče cepiti na
Zavodu za zdravstveno
Varstvo v Celju, v zdravs-
tvenih domovih in pri iz-
branih zdravnikih.
V Sloveniji se je lani ce-
pilo proti gripi 158 tisoč Iju-
{med njimi 100 tisoč sta-
rejših od 65 let), od tega na
'celjskem območju 27 tisoč
(predlani 25 tisoč). Cene so
'etos enake lanskim. Mlajši
°d 18 let in starejši od 65
^t- ki imajo kronično obo-
'^nje, plačajo cepljenje proti
^■"'Pi tisoč tolarjev {za preo-
^t^li znesek je plačnik Za-
vod za zdravstveno zavaro-
vanje Slovenije). Vsi ostah
plačajo 2 tisoč tolarjev. Za
celjsko regijo so v Zavodu
za zdravstveno varstvo Ce-
lje naročili 30 tisoč doz ce-
piva proti gripi.
Cepljenje še posebej pri-
poročajo ljudem, pri katerih
bi gripa lahko povzročila huj-
še posledice. To so vsi sta-
rejši od 65 let, bolniki vseh
starosti s kroničnimi bolez-
nimi in osebe, ki so z njimi v
tesnejših stikih. Da bi prepre-
čili širjenje bolezni v kolek-
tivih, priporočajo cepljenje
tudi šolarjem, študentom in
zaposlenim. Odsvetujejo ga
le vsem tistim, ki imajo v ča-
su cepljenja povišano telesno
temperaturo ali še okrevajo
po bolezni, in ljudem, preob-
čutljivim na jajčne beljako-
vine in druge sestavine cepi-
va. Cepivo ni živo in ne mo-
re povzročiti gripe. Možni so-
pojavi cepljenja proti gripi z
mrtvim (inaktiviranim) ce-
pivom so izjemoma redki.
Prevladuje le rdečina in bo-
lečina na mestu cepljenja, ki
pa hitro izzveni. Če se pri
odraslem po cepljenju poja-
vi gripi podobna bolezen, je
to z veliko verjetnostjo po-
sledica okužbe z drugim vi-
rusom, ki je slučajno sovpa-
del s cepljenjem, a ne ved-
no: »Proti gripi nismo zašči-
teni takoj po cepljenju. Telo
potrebuje do tri tedne, da
zgradi ustrezno zaščito. Če
se v tem času srečamo z agre-
sivnim virusom gripe, lahko
kljub cepljenju zbolimo,«
opozarja na nujno pravoča-
snost cepljenja mag. Alen-
ka Skaza, dr. med., vodja
službe za epidemiologijo na
Zavodu za zdravstveno vars-
tvo Celje.
Hkrati s cepljenjem proti
gripi bodo cepili tudi proti
pnevmokokni pljučnici, bo-
lezni, ki se rada razvije, ka-
dar oslabi obrambna sposob-
nost organizma, hkrati pa so
Gripa je nalezljiva bole-
zen dihal, ki jo povzroča vi-
rus. Bolezen spremljajo po-
višana telesna temperatu-
ra, kašelj, suho grlo, nahod,
glavobol, bolečine v miši-
cah in pogosto huda utru-
jenost. Zapleti gripe so
pljučnica, ki jo povzroča
sam virus gripe, bakterijska
pljučnica po gripi, poslab-
šanje kronične obstruktiv-
ne pljučne bolezni, poslab-
šanje astme, vnetje mišic,
prizadetost centralnega
živčnega sistema in poslab-
šanje vseh že obstoječih
kroničnih bolezni.
prisotne bakterije, povzro-
čiteljice bolezni. Zdravstve-
ni strokovnjaki cepljenje pri-
poročajo predvsem tistim
ljudem, ki zaradi starosti ali
bolezni pogosteje zbolijo za
pljučnico (starejšim od 65
let ter vsem, ki imajo kate-
ro od kroničnih bolezni ozi-
roma oslabljen imunski si-
stem). Cena cepljenja proti
pnevmokokni pljučnici je 3
tisoč tolarjev,, zaščita pa je
praviloma trajna, saj je le v
redkih primerih potrebno
cepljenje ponoviti po petih
letih. Razveseljivo je, ugo-
tavlja mag. Skaza, da se zanj
odloča vse več prebivalcev
domov za starejše občane v
regiji.
MILENA B. POKLIC
IN PROTI
Privatizacija
železnic
šest sindikatov Slovenskih železnic (SŽ) je v državni
zbor vložilo pobudo za izvedbo predhodnega zakono-
dajnega referenduma. Namesto potrebnih 40 tisoč pod-
pisov so jih zbrali več kot 60 tisoč. Referendum bo, v
sindikatih napovedujejo, da konec decembra ali januar-
ja prihodnje leto.
Sindikalni cilj referenduma je, da zakona o reorganizaci-
ji in privatizaciji SŽ ne bi sprejeh po nujnem postopku,
temveč po rednem in da bi SŽ še naprej ostale enovito javno
podjetje. Če pa bi jih že privatiziraU, naj jih ne bi po dehh,
ampak kot celoto, država pa naj bi ostala večinski lastnik.
Država, seveda, razmišlja drugače.
Ministrstvo za promet:
Časa in tudi možnosti za učinkovito preoblikovanje SŽ je
vse manj. Prihodnje leto bo Slovenija že zagotavljala pri-
stop do železniške infrastrukture za storitve mednarodnega
kombiniranega prometa, ki po poročilu SŽ predstavlja tre-
nutno 17 odstotkov vsega tovornega prometa. V letu 2004
bomo zagotavljali pristop do železniškega omrežja za celo-
ten tovorni promet. Zaradi neučinkovitosti in nekonkurenčnih
storitev na tem področju je zelo verjetno, da bodo SŽ v
nekaj letih izgubile okoli 50 odstotkov svojega tovora. Na-
mesto da bi se preoblikovali in se s pomočjo države racio-
nalizirali v zaokroženih podjetjih v Holdingu, bo mogoče
samo pasivno opazovati upadanje obsega dela, ki mu bodo
sledili nenehni pritiski za zmanjševanje zaposlenih in za
povečanje prilivov iz proračuna.
Treba je opozoriti, da zakon govori samo o možni priva-
tizaciji podjetja za tovorni promet in podjetja za potniški
promet, pa še to samo do višine 49 odstotkov in nikakor ne
pred zaključkom sanacije, ki je predviden v letu 2005.
Ob vstopu v Evropsko unijo bo tudi na slovenskem že-
lezniškem omrežju tuja konkurenca. Zanimivo bo opazo-
vati, koliko od teh tako glasnih železničarjev bo takrat
zavrnilo ponudbe za zaposlitev pri tujih prevoznikih. Se-
veda bodo zaposlitev dobili le najboljši. Kaj pa preostala
večina, ki bo zaradi trenutnega zagotavljanja (tudi neu-
pravičenih) bonitet peščici, takrat socialno ogrožena? V
izogib takšni napovedi je potrebno razmišljati o nujnosti
sprejema zakona in preoblikovati ter usposobiti podjetja
v okviru Holdinga za konkurenco ter za čim večjo zaposli-
tev naših otrok in vnukov.
Sindikati Slovenskih železnic:
Zaposleni želimo, da bi tudi v prihodnje svoje delo oprav-
ljali v družbi, ki jim bo zagotavljala ekonomsko in socialno
varnost, normalne delovne razmere ter varno delo. Predlog
zakona o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja
Slovenske železnice bistveno posega v dosedanji status SŽ
in s tem v socialno ekonomski položaj zaposlenih, razbija
enotne SŽ na več samostojnih družb, ne zagotavlja enovito-
sti vodenja in upravljanja železniškega prometa in ne zago-
tavlja varnosti železniškega prometa. Zakon omogoča pri-
vatizacijo predvsem tistih delov transporta, ki danes ustvar-
jajo dobiček, ne vzpostavlja zdrave finančne strukture SŽ,
ki je temeljni pogoj za njihovo uspešno poslovanje in ena-
kopraven položaj z drugimi transportnimi prevozniki.
Zato predlagamo, da se pred obravnavo predloga zakona
opravi širša nacionalna razprava o prihodnji celoviti pro-
metni politiki v Sloveniji in statusu železniškega prometa v
njej ter da se pripravi temeljita analiza pravnega reda EU, ki
se nanaša na železniški promet. Ob tem naj se ugotovi, kate-
re so tiste nujne spremembe slovenskega pravnega reda, ki
bi bile potrebne, da bi dosegli harmonizacijo s pravnim
redom EU. Ne pa da se pod krinko te harmonizacije predla-
gajo in uveljavljajo rešitve v korist posameznih interesnih
skupin.
Zahtevamo, da SŽ še naprej delujejo kot enovito podjet-
je, da se v primeru privatizacije SŽ privatizirajo zgolj kot
celota, s tem da država tudi v prihodnje ohrani večinski
delež in s tem prevladujoč vpliv.
St. 45 - 7. november 2002
4
DOGODKI
Minister iz
radarsice
zgodbe
Radarja zaradi protesta
ljudi in lokalnih skupnosti
pred sedmimi leti niso po-
stavili na Menino planino,
smo lahko v minulem ted-
nu večkrat prebrali ali sli-
šali. Govorilo se je seveda
o radarskem mrku nad Slo-
venijo. Eno teh (»porednih«)
lokalnih skupnosti, Občino
Mozirje, je takrat kot župan
(v tistih časih so imeli še
malce drugačne vloge) fo-
dil Jakob Presečnik, ki bo
kot sedanji minister za pro-
met moral na nek način poi-
skati lokaciji za postavitiv
radarjev in izbrskati doda-
teivdenar.
ČIprav so menda televi-
zijci z obeh največjih TV po-
staj intenzivno iskali posnet-
ke, na katerih bi Presečnik
po možnosti korakal s trans-
parentom ali vsaj zastavo,
je že jasno, da je minister
iz županske radarske zgod-
be potegnil vsaj eden nauk
- da v ministrstvu ne bodo
ničesar odločali mimo lo-
kalnih skupnosti. Ne glede
na kravje kupčije, ki naj bi
se takrat dogajale v nekate-
rih zgornjesa-
vinjskih obči-
nah, kjer naj
bi v zamenja-
vo za postavi-
tev radarja na
Menini dobi-
li ceste, šole,
mostove... je
bilo v radar-
ski zgodbi
največkrat
poudarjeno
dejstvo, da
navadnim lju-
dem skoraj
tik pred izvr-
šenim deja-
njem ni nihče
nič povedal.
In zaradi tega se je, vključ-
no s tedanjim mozirskim žu-
panom, večina upirala, os-
tro protestirala in podpiso-
vala različne izjave. Mimo-
grede, iskanje televizijcev ni
obrodilo sadov.
Ne glede na to, kaj vse
očitajo najbolj pogosto od-
stavljanemu ministru Dr-
novškove vlade (zadnji se-
stop so mu napovedali še v
ponedeljkovi številki Mla-
dine), Presečnik premore
kar nekaj politične modro-
sti. In tudi zato verjetno ni
korakal s transparentom ali
zastavo. Kot ne vodi vojne
proti vsem novinarjem, ki
ga odstavljajo - kakor pa je
slišati, vodi tiho vojno z
mnogimi, ki so tako ali
drugače povezani z mini-
strstvom za promet. Zna-
no je, da je Presečnik ime-
novanje za ministra spre-
jel v dobri veri, da bo lah-
ko, če ne drugega, vplival
vsaj na gradnjo in popravi-
lo cest, če so mu že »zve-
ze« vzeli. Vendar se je zgod-
ba očitno drugače zasuka-
la - v zračnih, železarskih,
cestnih in predvsem avto-
cestnih luknjah se skrivaj
ogromno denarja, ki ga tak-j
šni in drugačni lobiji že nej
bodo dali iz rok. Tudi zatol
je Presečnik tako pogosto
odstavljan. Ministru malok-j
do oporeka delavoljnost, io^
da moč lobijev je velika. Šlol
je tako daleč, da je Preseč-j
nik že sam razmišljal o od-,
stopu, sploh po operaciji v
poletnih mesecih, vendar-
le se je očitno odločil, da-i
prepustil času čas. Po voli-;
tvah bo menda drugače - Ui-'
d i koalicija med Drnovško-
vo LDS in Butovo SLS, ka-
tere privrženec je Preseč-:
nik, bo menda doživela dru-
gačne razsežnosti.
Presečniku, ki je še v po-
slanskih časih Novemu
tedniku omilil kar nekaji
stresnih situacij (v parla-.
mentu so o novih občinah;
odločali v torkovih poznih;
popoldanskih urah, navad-
no po zaključku redakci-,
je, in poslanec Presečnik
je večkrat pomagal, da v če-
trtek pri delitvi občinskih
ozemeljskih pogač na Celj-
skem nismo izpadli kot po-:
polni neved-
neži), tudi
kot minister
ostaja »ljud-;
ski človek«.
To najbolje
vedo Zgor-
njesavinjča-
ni - tako tisti,
ki jim stisne
roko, kot oni,
ki se zateka-
jo k njemu
po pomoč. In
slednjih je ve-
liko, ne gle-
de na to, da je
že sam več-
krat pouda-i
ril, da je za
dolino lažje delal v času, ko
je bil poslanec. In ne glede
na to, da navadno za svoje
delo tudi v dolini ne dobi-
va papirnatih zahval.
Zaradi tega je včasih laž-,
je razumeti (vsaj) dva huda
politična poraza, ki ju je do-
živel. Prvi je bila neizvoli^
tev za župana občine Mozir-
je, kjer ga je pred štirimi le-
ti v drugem krogu premagal
takratni občinski tajnik Jo-
že Kramer. Zamenjavo ŽU'
pana mnogi razlagajo z dejs^
tvom, da Presečnikovi Mo^
zirjani niso volili, v nasprotji^
z njimi pa so Rečičani izvo-^
lili svojega sokrajana. Dru^
gi Presečnikov poraz, tudij
dokaj boleč in grenak, je bil^
neizvolitev za poslanca v dr-j
žavnem zboru, kjer ga je dvej
leti nazaj po številu glasovj
premagal SDS-ov Mirko Za-j
mernik, še danes politični
nasprotnik. Tako bomo (me-i
diji, seveda) lahko ministr^
Jakoba Presečnika še naprej
odstavljali, ceste pa se boi
do itak gradile naprej. In ra-
dar bodo zagotovo nekje po^
stavili. \
URŠA SELIŠNIK!
Jakob Presečnik
Tega kamnoloma v varovanem območju žal ne bo nikoli prerasla trava.
Cesta po volilnem
programu
Spora zaradi ceste skozi sotesko Zelenjak še ni konec - Bo občina Bistrica
izstopila iz Kozjanskega parka?
Pred dobrim mesecem so
se zaostrili odnosi med vods-
tvom Kozjanskega parka in
Občino Bistrica ob Sotli, ki
se je lotila obnove javne po-
ti, speljane skozi gozd v so-
teski Zelenjak od Kunšper-
ka do Orešja v skupni dol-
žini 4,806 metrov. Obnov-
ljeno cesto naj bi uporabljali
domačini za lažji dovoz do
svojih parcel in vinogradov.
Že pred posegom so med
vodstvom parka in pred-
stavniki občine potekali po-
govori, v katerih sta obe stra-
ni predstavili svoje argu-
mente. Obnovljena cesta naj
bi bila zaradi povečanja pro-
meta moteča za živelj in
rastlinsko kulturo v gozdu.
V Kozjanskem parku so se
strinjali z modernizacijo ce-
ste do gozda, ne pa tudi skozi
gozd, ki leži na območju iz-
jemnih kvalitet favne in flore
in katerega so v parku po za-
konu dolžni varovati. Pogo-
vori so bili neuspešni, še več,
zaostrili so se do meje, ko lah-
ko pričakujemo najhujše. To
je prekinitev sodelovanja,
morda celo izstop iz parka.
V Občini Bistrica ob Sotli
so se nemeneč za vse pripombe
vodstva Kozjanskega parka od-
ločili za drastičen poseg. Žu-
pan občine Bistrica ob Sotli
Jože Pregrad nam je ob obi-
sku pokazal svoj volilni pro-
gram izpred štirih let, ko je v
njem napovedal tudi »uspo-
sobitev ceste Kunšperk-Koz-
ja Peč-Orešje, kakor tudi ce-
ste okoli Sv. Križa...« Pove-
dal je, da gre za v dokumente
vrisano javno pot, ki je zago-
tovo stara nekaj stoletij, žal
pa je niso redno vzdrževali.
Pokazal nam je več pisem, ki
so jih od leta 1993 do letos
napisali krajani Kunšperka s
prošnjo za obnovo ceste. Pred
in v času del na cesti so imeli
na občini in cesti vsaj osem
različnih inšpekcij, župan Pre-
grad pa zatrjuje, da prav no-
bena ni imela nič proti pose-
gu. »Nujnih del na javni poti
prav nihče ne more prepreči-
ti,« je bil odločen.
Soglasje
zavoda
Celjska območna enota Za-
voda za varstvo kulturne de-
diščine je v dopisu, naslov-
ljenem na Inšpektorat RS za
področje kulturne dediščine,
med drugim zapisala, da »tra-
sa obravnavane ceste v rav-
ninskem delu pod naseljem
Kunšperk teče po varovanem
območju kulturne krajine
(od 2,2 do 3,8 km), v ostaH
dolžini pa izven varovanih ob-
močij kuhurne dediščine. Iz
načrta je bilo razvidno, da gre
za sanacijo obstoječe trase ce-
ste, zato smo menili, da ni
nikakršnega razloga za zavr-
nitev kulturnozgodovinske-
ga soglasja, katerega smo 19.
6. 2002 tudi izdali.«
Sporna cesta naj bi bila po-
sebej pomembna za varova-
nje državne meje, pri načr-
tovanem maloobmejnem
prehodu v Kunšperku in po-
dobnem. Ker so traso očisti-
li in razširili, so odstranili ve-
liko dreves, strma pobočja pa
so povsem gola. »To bo spom-
ladi zaraslo in nihče ne bo
vedel, kaj se je zgodilo. Lju-
dem je treba omogočiti boljše
pogoje za življenje,« je zatr-
jeval župan Pregrad.
Zaradi urejanja so odprii tudi
priročni kamnolom, ki ni v
okras pokrajini. Med vožnjo
smo opazili tudi dva plaza, ki
sta delno zaprla že prevozno
cesto. Trenutno je cesta pre-
vozna le s terencem ali trak-
torjem in še to ob maksimal-
ni zbranosti, saj lahko človek
kaj hitro zdrsne v dolino. Sre-
čevanje ali umikanje je prak-
tično nemogoče. Kaj bo s ta-
ko urejeno cesto čez zimo in
spomladi, ko bo zemlja namo-
čena, lahko samo predvideva-
mo. Država je obljubila okoli
32 milijonov tolarjev. Letos naj
bi občina dobila polovico, ven-
dar se to še ni zgodilo.
Neprijetna in večplastna
zgodba bo po volitvah prav
gotovo še odmevala, tudi za-
radi ankete, ki jo namerava-
jo v občini izvesti na dan vo-
litev. Občani naj bi poveda-
li, ali želijo živeti v Kozjan-
skem parku ali morda celo
izven njega, tako kot pred
skoraj dvajsetimi leti.
Ko medsebojni trezni po-
govori niso bili več možni in
ko so - po mišljenju Kozjan-
skega parka - odpovedale tu-
di nekatere za to odgovorne
inšpekcijske službe, je dva-
najst delavcev parka napisa-
lo obširno pismo županu. Ta
je nad pismom presenečen,
nekateri svetniki so menda od-
govarjali po svoje.
V parku so
zgolj
opozarjali
Direktor Kozjanskega par-
ka Franci Zidar je razočaran:
»Vse skupaj je prišlo tako da-
leč, da ni več problem v par-
ku, ampak v vodenju in di-
rektorju. Mi smo svoje delo
korektno opravili. Če ne bi
opozorili na problem, bi bi-
li prvi, ki bi kršili pravila svo-
jega dela. Zdaj so na potezi
drugi in upam, da bodo učin-
koviti, čeprav bo verjetno vse
skupaj glede na opravljeno
delo na terenu, prepozno.
Kdo je zdaj kriv za nastalo
situacijo: Upravna enota
Šmarje pri Jelšah, inšpekcij-
ske službe, MOP ali kdo drug?-
Mi smo opozarjali in nismo
bili proti. Zavzemali smo se
za pametno rešitev, pa se je
zgodilo to, kar ni dobro.«
Franci Zidar je v prvi polo-
vici novembra napovedal se-
jo sveta JZ Kozjanski park z
glavno točko »izvajanje jav-
nih pooblastil na posebej za-
varovanem območju parka in
odnos z lokalnimi skupnost-
mi« in zaključil: »Nič več ni
vredno - ne človek, ne nara-
va, ne odnosi. V igro smo odšli
z odprtimi kartami, povedali
smo, kaj mislimo o rešitvi
problema, občina pa se je, žal,
odločila drugače.«
Na območju parka, ki zara-
di svojega dela uživa medna-
rodni sloves in ugodne ocen|
ter se uspešno uvršča v evropi
ski prostor, vre. Velika škoda
bi bila, če bi bil zaradi javne
poti, ki bo prav gotovo rahlji
la živce marsikomu, ki se b
po njej peljal, ustavljen ra:
voj dela Slovenije, ki ima r(
zultate. Pa menda ne bo zrn«
gala spet naša tradicionalna
slovenska majhnost, čeprav ra-
zumemo tudi željo po izbolj;
šanju pogojev življenja ljudi
na območju ob meji z drugo
državo.        TONE VRABL
Radio Celje med najbolj poslušanimi
Po zadnji raziskavi podjetja CATI iz Ljubljane o po-
slušanosti radijskih postaj je Radio Celje po številu dnevnih
poslušalcev med najbolj poslušanimi radijskimi posta-
jami na Celjskem.
Po zadnjih meritvah, ki so jih opravljali od julija do sep-
tembra letos, nas dnevno posluša 33 tisoč poslušalcev, z
enako številko v celjski regiji pa se lahko pohvali le še radio
Štajerski val. Poslušanost Radia Celje je sicer od septembra
lani, ko smo v celoti spremenili in posodobili radijski pro-
gram, stalno naraščala. Zadnja raziskava poslušanosti ra-
dijskih postaj je dokaz, da smo na pravi poti. Radio Celje se
je torej vrnil med najboljše radijske postaje, kar si je pred
letom dni kot svoj cilj zastavila takrat nova radijska ekipa.
Uspehi so nam samo še dodatna motivacija za še boljše de-
lo, v prihodnosti pa imamo še velike načrte, ki bodo Radio
Celje samo še utrdili na mestu najboljših.
NATAŠA LESKOVŠEK,
odgovorna urednica RC
Št. 45 - 7. november 2002
AKTUALNO
5
Ko problemi (z)clrsijo
Končno se je pričela sanacija Kumrovega plazu - Arheologi našli pomembne ostaline
pred dobrim tednom dni so po-
i^šili poškodovano Kumrovo hi-
šo v Mestnem parku v Celju, po
dolgih letih ping-ponga med ob-
čino in državo pa se je tudi re-
sneje začel poskus sanacije pla-
2U, ki je zakoncema Kumer v mno-
gočem spremenil življenje, prine-
sel pa tudi več kot le koš skrbi
družinama Peer in Mlakar, ki ima-
ta svoji hiši tik nad plazom.
Letos pomladi sta občina in mi-
nistrstvo za okolje in prostor ozi-
roma njegova komisija za trajne
sanacije, ki je prispevala dobrih
/milijonov tolarjev, rešila stano-
vanjski problem zakoncev Kumer,
zato smo pričakovali hitrejše in
radikalnejše ukrepe za dokonč-
no sanacijo tako imenovanega Ku-
mrovega plazu. Ta se je pred leti
sprožil v Mestnem parku v Celju,
v neposredni bližini ledene dvo-
rane in nepopravljivo poškodo-
val prej idilično hišico znanih Ce-
ljanov.
Toda, rešitev stanovanjske stiske
zakoncev Kumer, ki sta po menjal-
ni pogodbi z občino dobila v last
stanovanje, je bila le obhž. Dokonč-
no rešitev bo prinesla šele trajna
sanacija plazu, katerega zgornji del
je še vedno videti, kot da bi silno
rad zgrmel v park, h kepam zem-
lje, ki so se odtrgale pod silnim pri-
tiskom meteornih vod poplavnega
novembra leta 1998.
Potem, ko pogovori med občino
in državo, ki je lastnica zemljišča,
s katerega je potegnil plaz, niso pri-
nesli rešitve in ko tudi trma na obeh
straneh ni prinesla sadov, je pom-
ladi končno prevladal zdrav razum.
Nad plazom sta namreč še dve hiši
in če plazu ne bo mogoče ustaviti
in dokončno umiriti, bosta šli po
poti Kumrove hiše.
Sklad kmetijskih zemljišč in goz-
dov, ki ga je država zadolžila za gos-
podarjenje z gozdovi na svojem
zemljišču, je slednjič pristal na to,
da je s plazu očistil porušena dre-
vesa, občina pa se je odločila, da
bo postopno sama sanirala plaz.
Nekdanjo Kumrovo hišo so pred
dobrim tednom dni porušili in ru-
ševine porinili v sam hrib ter na ta
način ustvarih zložbo iz ruševin in
zemlje, ki naj bi postala naravni
zadrževalnik plazu. Uredili so tu-
di odvodnjavanje meteornih voda.
i^roblematičen pa ostaja zgornji del
plazu, na približno dveh tretjinah
današnje zdrsnine, kjer je trd rob.
Tam bi bila po mnenju stroke po-
trebna še okoli 30 metrov dolga
l^amnita zložba ali pa poseg s pilo-
ti in predvsem zmanjšanje nagiba
strmine, kar naj bi preprečilo na-
daljnje drsenje plazu.
Dokončne odločitve za ta poseg
ni, saj si tudi stroka ni edina, kaj
bi bilo najbolje. Zato so se odloči-
'i. da bodo počakali na pomlad, v
^f^esnem času pa bodo z meritva-
tii ugotavljali, če že spodnji nasip
zadošča, da plaz ne bo več drsel.
Ostaline
preteklosti
Dodaten zaplet trajni sanaciji
^0 prinesla arheološka odkritja,
^' so vnovič potrdila, da v Celju
vrta ni mogoče pošteno prelo-
Patati, ne da bi naleteli na ostan-
preteklosti. Arheologi Zavo-
za varstvo kulturne dediščine
^0 namreč prav na problematični
l^""elomnici plazu našli ostanke
^^3j treh zidov, ki so zelo verjet-
no iz rimskih časov. Našli so tudi
poznorimski novec, ostanke praz-
godovinske in rimske lončevine.
»Zelo verjetno bodo pred dokonč-
nimi posegi v zgornji del plazu,
kjer naj bi ublažili brežino, po-
trebna skrbna arheološka izkopa-
vanja,« je povedal Robert Krem-
puš. Tako kaže, da bodo dela pri
trajni sanaciji plazu lahko nada-
ljevali šele, ko bodo svoje opra-
vili arheologi.
Aleš Vrečko, ki na Mestni ob-
čini Celje vodi komisijo za ugo-
tavljanje in odpravljanje posledic
naravnih in drugih nesreč, trdi,
da ni neposredne nevarnosti za obe
hiši nad plazom. »To so z dolgo-
trajnimi meritvami potrdili tudi
strokovnjaki. Meritve so namreč
pokazale, da teren ne plazi več,
se pa zaradi delovanja talnih vod
poseda. Prav zaradi posedanja zdaj
obe hiši pokata.« Ob trajno sani-
ranem plazu bi bilo poškodbe moč
odpraviti z razmeroma skromni-
mi sredstvi. »Najprej je na vrsti
sanacija plazu, šele kasneje tudi
odprava škode na obeh objektih,«
je povedal Vrečko.
Konca ni videti
Težav s plazovi v Celju tudi z do-
končno odpravo Kumrovega še
zdaleč ne bo konec. Prej je mogo-
če reči, da bo to le kaplja v morje
težav, ki se z nenehnim potiska-
njem rešitev v prihodnost zgolj
stopnjujejo, bolje rečeno, le še bolj
drsijo - v dolino. Tako je zelo prob-
lematičen Miklavški hrib zaradi
slabega odvajanja meteornih vod
in neurejene kanalizacije. Celot-
no pobočje proti kapucinski cerk-
vi je nestabilno, veliko je zdrsov
in dreves, ki se že nevarno nagiba-
jo. Že zdaj je določenih 40 dre-
ves, ki jih bodo gozdarji pozimi
podrli, in tako zmanjšali obreme-
nitev pobočja ter možnost za no-
ve zdrse. Dolgoročno gledano pa
se bo občina morala lotiti celovi-
tega reševanja nakopičenih težav.
Čim prej je treba pridobiti načr-
te za odvodnjavanje in kanaliza-
cijo, z njimi pa tudi seznam naj-
bolj nujnih del. Nenazadnje je na
hribu veliko objektov, ki niso pri-
klopljeni na kanalizacijo in ka-
terih greznice so vprašljive. »Že
v pripravah proračuna za nasled-
nja leta bomo skušali vse navede-
no umestiti v občinski program,
da vsaj pridemo do projektov in
številk,« pravi Vrečko, ki se za-
veda, da je to velik zalogaj za ob-
čino, ki pa ga ne bo mogoče obi-
ti. Ne le meteorne vode in neure-
jenost kanalizacije, tudi sama vod-
natost Miklavškega hriba zahte-
va hitre ukrepe.
Grehi preteklosti
v Celju pa ni problematičen le
Miklavški hrib. Podobno je tudi v
Košnici, kjer je poselitev razme-
roma gosta, ni pa kanalizacije in
ni rešen odvod meteornih vod, kar
vse povzroča zdrse, ugreze zem-
lje, tudi plazove. In enako se do-
gaja v Zagradu, Osenci, Šmartnem
v Rožni dohni... Praktično povsod
tam, kjer s^e je veliko gradilo, pa
parcele niso bile ustrezno komu-
nalno, urejene.
»Treba je vedeti, da so vsa to-
vrstna dela izjemno draga. Samo
v sanacijo Kumrovega plazu smo
doslej vložili že preko 15 milijo-
nov tolarjev, kar pa je šele prib-
ližno polovica potrebnega denar-
ja za dokončno sanacijo, če zah-
tevana arheološka raziskovanja ne
bodo del še dodatno podražila,«
pove Vrečko.
V Mestni občini Celje je zabe-
leženih 18 zemeljskih plazov. Lan-
ska prva prizadevanja, da bi prob-
leme plazov v občini reševali bolj
organizirano, so z opravljenim
popisom že obrodila sadove. Zdaj
sledijo geološka mnenja in pred-
logi sanacij, nekakšne generalije
vsakega od plazov, sledile bodo
odločitve o prioritetah. Toda ja-
sno je nekaj - vsak poseg v pro-
stor z necelovitimi rešitvami se
maščuje. Kot se je Celju mašče-
valo izdajanje gradbenih dovo-
ljenj brez ustrezno komunalno
urejenih predpogojev za gradnjo
na plazovitih terenih. Ti predpo-
goji so zlasti urejena kanalizaci-
ja, odvodnjavanje in posebne
gradbene zahteve, zlasti pri teme-
ljenju objektov.
BRANKO STAMEJČIČ
Dela za sanacijo Kumrovega plazu v Mestnem parku so se vsaj začela, a ostaja vprašanje, kdaj bo rešitev tako celovita, da ne bosta
več ogroženi Peerova in Mlakarjeva biša. tik nad plazom.
Kumrova hiša pred rušitvijo.
St. 45 - 7. november 2002
6
INTERVJU
Nazaj h koreninam
Celjan Boštjan Vrščaj ima zanimiv hobi - rodoslovje - Pokopališča kot turistične znamenitosti
Boštjan Vrščaj je kljub svoji mla-
dosti znan Celjan. V le nekaj letih
delovanja celjskega zavoda za tu-
rizem se je ta 32-letni Celjan, zgo-
dovinar po izobrazbi in turistični
vodnik po prepričanju in duši, v
celjskem turizmu uveljavil s sve-
žimi idejami. Le redki pa vedo, da
ima izredno zanimiv hobi. Že pet
let se namreč ukvarja z razisko-
vanjem svojih družinskih korenin.
»Rodoslovje kot pot, po kateri iš-
čemo svoje prednike, je konjiček,
ki te lahko zasvoji. Zato ni čudno,
da je to eden najhitreje rastočih ho-
bijev na svetu,« je za uvod povedal
oče petletne Tjaše, tri in pol letne-
ga Jakoba in enoletnega Domna, ki
jim želi kot del dediščine zapustiti
vedenje o prednikih.
Kaj menite, bi, če bi vsi Zem-
ljani raziskovali svoje korenine,
na koncu prišli do Adama in Eve?
Če bi v vsej zgodovini človeštva
obstajali podatki, rojstne, matič-
ne knjige, potem verjetno bi. Toda
v daljni preteklosti so podatke vo-
dili le za pomembne kraljevske dru-
žine, za večino sveta pa podatkov
ni. Obvezno vodenje podatkov so
na našem območju uvedli po Tri-
dentinskem koncilu v 16. stoletju,
dejansko pa najstarejše župnije
knjige vodijo od leta 1630 dalje.
Sicer pa smo po logiki sledenja ro-
dovnim knjigam vsi sorodniki.
Zakaj ste za svoj konjiček iz-
brali prav rodoslovje?
Po izobrazbi sem zgodovinar.
Osredotočil sem se na zgodbe ma-
lih ljudi. In skoznje se mi je zasta-
vilo vprašanje, kdo pravzaprav sem.
Zavedati sem se začel, da sem skup
ljudi, ki so me v preteklosti obli-
kovali, to, kar v tem trenutku sem.
Že na začetku sem naletel na zani-
miva naključja iz življenja predni-
kov, ki so neposredno vplivala na
to, da sploh sem. Z vsakim posa-
meznikom, ki ga odkrijem in je moj
prednik ali potomec enega od mo-
jih neposrednih prednikov, se sam
bolj izoblikujem, skozi podobe
prednikov spoznavam tudi sebe. Ta-
ko vem, po kateri veji svoje druži-
ne imam barvo oči, višino...
Kakšni so bili vaši prvi koraki
v rodoslovje?
Prve informacije sem iskal pri ož-
jem sorodstvu. Začel sem razisko-
vati izvor priimka Ratajc, po ma-
terini veji družine. Ratajce sem po-
vabil k sodelovanju. Začel sem pri
spominu še živečih. Seveda sem na-
letel na veliko informacij, ki so me
vodile v napačno smer in tudi sam
sem imel nekaj časa veliko težav
pri opredeljevanju posameznih vej
družinskega drevesa. Dovolj je bi-
la moja napačna interpretacija enega
krajevnega imena. Toda na splošno
lahko zatrdim, da je spomin sta-
rejših ljudi izreden. Skozi spomi-
ne in pripovedi sem dobil dokaj na-
tančen časovni okvir za raziskova-
nje.
Kako ste se počutili, ko ste na-
leteli na navidez nepremagljive
ovire?
Ko sem začenjal, sem se na srečo
zavedal, da je za tako raziskovanje
potrebno izredno veliko časa, še zla-
sti, ker sem si postavil zelo visok
cilj, da bom svojim otrokom lah-
ko nekoč povedal, kdo so po moji
in ženini strani. Glede na razprše-
nost prednikov po moji in ženini
strani je to kar velik zalogaj. Treba
je v škofijske arhive. Na srečo je
odnos zaposlenih do tovrstnih ra-
ziskovalcev, vsaj v mariborski ško-
fiji, zelo dober. Radi pomagajo, zla-
sti pri zadevah, ki jih človek
preprosto ne zna prebrati. Sprva sem
komaj bral zapise iz 19. stoletja,
zdaj berem že 17. stoletje, res veli-
ko sem se naučil o jeziku, pisavah...
In kdo je Boštjan Vrščaj?
Štejem se za potomca družine Ra-
tajc. V sorodstvu so mi zmeraj go-
vorili, da sem od vseh Ratajcev naj-
bolj Ratajčev. Družina izhaja iz oko-
lice Šentjurja, jedro je v naselju
Stopče, kjer je bila včasih celotna
vas Ratajčeva, danes pa tam živi le
še ena družina s tem priimkom. Moj
del družine je v Stopče prišel iz Pod-
gorja, naslednja generacija, z mo-
jim neposrednim prednikom, se je
preselila v Slivnico, od tam se je
moj prapraded Valentin preselil naj-
prej v Lisce in kasneje na Lopato,
kjer je domoval praded Ciril z dru-
žino. Tudi ta družina se je precej
selila. Stara mama se je rodila v
Šmartnem v Rožni dolini, mama v
Arji vasi, sam pa sem rojen v Ce-
lju. Čeprav na zelo majhnem pro-
storu, so se Ratajci veliko selili.
Pa druga veja?
Po očetovi strani iz čisto oseb-
nih razlogov nisem veliko razisko-
val, vem pa, da sta stari oče in oče
iz Ljubljane, verjetno pa se je tja
družina preselila iz Kočevja. Bili
naj bi potomci kočevskih Nemcev.
Sledi vodijo tudi do priimka Ka-
stelic, ki naj bi izhajal iz Francije.
Do katerega kolena nazaj ste
prišli?
Družino Ratajc sem razčlenil za
enajst generacij nazaj, do 17. sto-
letja. Začetnik tega rodu je Tomaž
oziroma Toma Ratajec, ki se je ro-
dil leta 1690. Upam, da bom od-
kril še kakšno generacijo več, saj
so rojstne in poročne knjige za žup-
nijo Sveti Jurij ohranjene od leta
1640. Kaže pa, da naj bi Ratajci priš-
li v naše kraje z območja Poljske
ali Češke ali Slovaške. Med razi-
skovanjem sem odkril vas na Češ-
kem, ki se imenuje Rataja in po etj.
mologiji sklepam, da bi lahko bjlj
od tam. Tudi to je ena od možno-
sti, a tako daleč še nisem. Zgodba,
ki mi jo je povedal nekdo, ki se je
veliko ukvarjal z raziskovanjem
Šentjurja, je, da naj bi Ratajci prij.
li v te kraje kot plemiška družina,
Vam to laska, ste iskali prav tol
Vsaj zavestno nikoli nisem imel
cilja, da bi prednike povezoval s
plemstvom. Treba jih je ceniti ne
glede na to, kaj so bili. Matične knji-
ge odkrivajo zelo zanimive zgod-
be, veliko takšnih, ki bi jih veljalo
pozabiti, ogromno pa je takšnih,
za katere upam, da bodo nekoč ug-
ledale luč kot zgodbe družine.
Zdi se, da je šele s pojavom In-
terneta ta hobi dobil nov zagon.
Vsekakor je z Internetom razisko-
vanje postalo bolj dostopno. Inter-
net je skrajšal fizične in tudi druge
razdalje. Komunikacija z Ameri-
ko, kamor je odšlo zelo veliko Slo-
vencev, je bistveno lažja. Na inte
renetu je na voljo ogromno rodo-
slovnega gradiva.
Imate kakšen primer?
Večina slovenskih izseljencev je
v Ameriko med leti 1890 in 1924
vstopala preko slovitega EUis Islan-
da v newyorški luki, kjer so vodili
zelo natančno evidenco. Vse te po-
datke so prenesh na medmrežje in
jih obdelali z iskalniki. Pri zadet-
kih vidimo ogromno razpršenost
priimkov. Pri slovanskih se pojav-
ljajo različice iz naših krajev vse
povsod, od Poljske, Rusije do Ukra-
jine, kar spet odpira nove smeri ra-
ziskovanja porekla oziroma verjet-
nega izvora priimka. V teh knjigah
piše še marsikaj: od kod je kdo pri-
šel, kam v Ameriki je šel, koliko je
imel s seboj denarja, je imel kak-
šno bolezen... Izredno zanimivi pa
so tudi podatki o višini, barvi oči
telesnih znamenjih. Na razpolago
so tudi cenzusi, podatki iz štetij pre
bivalstva, tako da lahko tudi sle
dimo osebi in njeni veji po vstopu
v ZDA.
In v čem je temeljni cilj vašega
raziskovanja?
Da bolje spoznam sebe. Ni po-
membno, ali je bil prednik tatit
razbojnik, kmet ali gospod. S svo-
jimi dejanji pač niso neposredno
vplivali na to, kar sem. Je pa fasd-
nanten vpliv naključij, vpliv, ki jf
preprosto v tem, da so živeli in da
so zagotovili nadaljevanje rodu. Moj
praprapraded Martin se je na primei
prvič poročil šele pri 47-ih letih
prapraded Valentin se je rodil, 1«^
je bil njegov oče star že 54 let. Ze-
lo lahko bi se bilo zgodilo, da
sploh ne bi bilo.
In kako svoj hobi povezujete 2
delom, s svojo službo?
Veliko komuniciram preko luž«
in spoznal sem, da rodoslovje p"
nuja veliko tržno nišo v turizmu
Naj se sliši še tako neumno - vašl^
pokopališča so lahko sijajne turi
stične znamenitosti za ljudi, ki pr'
hajajo iskat korenine. Njih ne
nimajo klasične znamenitosti,
nimajo jih ljudje, ki so tam živeli
ki so tam pokopani, njihovi potomci
hiše, domačije, območje... V raZ'
skovanju korenin, lastnih, druži"
skih, katerih koli že, je velika pf|
ložnost tudi za vedno bolj indiV
dualne zahteve sodobnih turisto^
BRANKO STAMEJČI'
Foto: GREGOR KATII
St. 45 - 7. november 2002
AKTUALNO
7
Izsiljevanje Je luknja
brez dna
v Sloveniji so pogosti primeri izsiljevanja, žrtve pa so zaradi svojih »grehov« tako prestrašene, da tega ponavadi ne
prijavijo pristojnim službam - Celjska vroča zgodbica
Tone in Andrej (imeni sta iz-
inišljeni) sta biseksualno us-
merjena moška, ki sta se spoz-
nala preko oglasa. Oba imata
jvoji družini; ženi doslej nista
vedeli, da njuna soproga živi-
ta dvojno življenje. Prvikrat sta
§e srečala neke noči in Tone se
je Andreju predstavil z izmiš-
ljenim imenom. Ker sta si bila
všeč, sta se dogovorila, da bo-
sta srečanje ponovila. Nekajkrat
sta se dobila na kosilu in Tone
se je potem vedno odpeljal v po-
vsem nasprotno smer od kra-
ja, v katerem živi. Andreju se
je vse skupaj sicer zdelo malo
sumljivo, vendar verjetno ne do-
volj...
Med prvim srečanjem sta se do-
govorila, da se ponovno srečata v
hotelu. Tone je v rezervirano so-
bo prišel nekoliko prej in čas, ko
je čakal Andreja, je dobro izko-
ristil...Ko je prišel še Andrej, sta
se menda imela zelo lepo. Razšla
sta se z obljubo, da se še vidita;
in pozneje sta se res srečala še ne-
kajkrat.
Kmalu zatem je pričel Andrej
dobivati nenavadne klice. Nek-
do je klical njegovo ženo in ji
razlagal o prostočasnih aktivno-
stih njenega soproga. Nekdo, ved-
no iz neznanih številk, je klical
njega. »Posnetke s tvojega >počit-
ka( imam,« mu je dejal, »in če ne
želiš, da jih vidi žena, mi prine-
si deset tisoč mark.« Andrej je
bil prestrašen in ni vedel, kaj naj
stori. Da bi Toneta prijavil poli-
ciji, mu ni padlo na pamet, saj
je vedel, da bi sledila preiskava,
ki bi lahko bila zelo neprijetna
tudi za njegovo družino in zanj...
Tresel se je nekaj dni, klici z raz-
ličnih neznanih številk ter z zah-
tevami po denarju pa so se nada-
ljevali. Po pošti je dobil izsek vi-
deoposnetka iz hotelske sobice
in niti pomisliti si ni upal, kaj bi
se zgodilo, če bi te posnetke vi-
del še kdo...
Nazadnje ga je strah pripeljal do
sklepa, da nima več kaj izgubiti.
Zbral je ves pogum in poklical na
detektivsko agencijo. Tam so mu
obljubili, da bodo izsiljevalca naš-
li- Kar se je tudi zgodilo. Malce
'ežko je bilo, ker je bil Tone, če-
Prav naj bi takšno obliko izsilje-
vanja izvedel prvič, zelo prebri-
san. Na srečanja je prihajal z iz-
posojenim avtom, Andreju je po-
sedal napačno ime in naslov. Tudi
^'deokamero, ki jo je namestil na
°kno hotelske sobice, si je izpo-
sodil. Vedno je klical z neznanih
številk.
Ko so detektivi po nekaj dni tra-
l^jočem iskanju odkrili, kdo je
so potrkali na njegova vrata,
^^je tresel tudi on. Izročiti jim je
"^oral vse videoposnetke, natanč-
"^[^ opisati celotno zgodbo in pod-
1^'sati izjavo, da česa podobnega
bo več ponovil. Dejal je, se je
^ izsiljevanje odločil, ker je nuj-
potreboval denar in da je to
^^oril prvikrat.
Žrtve je strah, da
bi se izvedelo
»Izsiljevanje je kot luknja brez
dna,« pravi Cveto Seničar, pomoč-
nik načelnika Urada kriminalistične
policije pri PU Celje. »Nikjer na-
mreč ne piše, da bo izsiljevalec s
svojim početjem prenehal, ko bo
zadoščeno njegovi prvi zahtevi. Nas-
protno - ponavadi hočejo vedno več
in več. Tako lahko gre vse, dokler
žrtev ne ostane brez vsega. V naj-
bolj skrajnih primerih sledi samo-
mor ali razmišljanje žrtve, kako bi
se izsiljevalcu maščevala. Očitno
pa tisti, ki jih izsiljujejo, to še ved-
no raje trpijo kot pa, da bi o tem
spregovorili oziroma poiskali po-
moč.
Kot pravi Cveto Seničar, se izsi-
ljevanje od ropa razlikuje le po tem,
da pri prvem ne gre za neposreden
fizičen napad. Izsiljevalci za to, da
dosežejo svoje, uporabljajo bolj
»prefinjene« načine.
Na PU Celje za zgoraj opisani pri-
mer ne vedo, prav tako pa jih ob-
vestila o »intimnih« izsiljevanjih
pravzaprav sploh ne dosežejo. »Med
kaznivimi dejanji izsiljevanja, ki
jih žrtve prijavijo, je na Celjskem
še največ nasilja med mladoletni-
ki. Ta pojav je pogost v šolah, izsi-
ljevalci pa zahtevajo denar ali kak-
šne usluge, in žrtvam grozijo na raz-
lične načine. Drugo obliko izsilje-
vanj, s katerimi se ukvarjamo, iz-
vajajo upniki, ki jim je žrtev kaj
dolžna in želijo svoje izterjati s po-
močjo groženj. Pogosto se dogaja,
da pošljejo kar ekipe izterjevalcev
in tako se vloga obrne,« pravi Cve-
to Seničar in poudarja, da tudi v
primeru, ko gre za poskus izterja-
ve dolga, izsiljevanje nikakor ni pra-
vilen način poskusa pridobivanja
svoje lastnine, policisti pa tudi to-
vrstna dejanja kazensko preganja-
jo. Seničar dodaja, da je oblik izsi-
ljevanja še več, vendar ga žrtve ne
prijavijo zaradi strahu, da bi se za
njihov »greh« - pa karkoli že naj bi
to bilo - javno razvedelo. »Tako se
oblikuje začarani krog, ki lahko lju-
di potegne povsem na dno. Ko na-
mreč izsiljevalcu ustrežejo prvič,
pogosto sledi druga, pa tretja zah-
teva... Od tu pa ni več daleč do te-
ga, da žrtev izgubi vse. Vendar še
vedno mnogi raje tvegajo to, kot
pa, da bi izsiljevalca prijavili poli-
ciji,« pravi Cveto Seničar. »Če se že
odločijo, da bodo poiskali pomoč,
se raje obrnejo na detektive, ki so
nam načeloma dolžni sporočiti, ka-
dar gre za kakršnokoli obliko kaz-
nivih dejanj. Vseeno pa je več mož-
nosti, da v takšnem primeru za
»greh« žrtve izsiljevalca ne bo iz-
vedel nihče drug...«
»Potrebno je
spregovoritilff
Kaj naj stori človek, ki ga izsilju-
jejo? »Če ve, kdo je izsiljevalec, naj
pokliče na policijo in to pove. Z
izsiljevalcem se pogovorimo. Sicer
pa pogovor teče v smeri, da pre-
prečimo nadaljnje izsiljevanje, ker
gre za kaznivo dejanje, zoper sto-
rilca podamo kazensko ovadbo dr-
žavnemu tožilstvu. Če žrtev ne ve,
kdo jo izsiljuje, naj si skuša zapom-
niti čimveč podrobnosti - kakšen
je bil človek, ki je prišel ali, na pri-
mer, na koga je spominjal glas iz-
siljevalca, ki je poklical po telefo-
nu. Če gre za izsiljevanje preko pi-
sem, je dobro, da jih prinese s se-
boj, da si zapomni, s kakšnim av-
tom so se izsiljevalci pripeljali, za
kakšne »grehe« ali dolgove bi izsi-
ljevalci lahko terjali...« pravi Cve-
to Seničar. »Vsakdo mora sicer pre-
tehtati sam, ampak zelo pomem-
bno je, da žrtev tega ne drži v sebi,
saj si lahko s tem še bolj škoduje.«
Popuščanje zahtevam izsiljevalcev
primerja z banko: »To je investici-
ja na kratek rok. Slej ko prej prič-
nejo obresti strmoglavo naraščati
in človek nenadoma ne ve več, ka-
ko bi iz tega kroga izstopil...«
In kako se je razpletla celjska
vroče-izsiljevalska zgodbica? An-
drejev strah počasi izginja, Tone
je moral obljubiti, da ne bo nikoli
več ponovil česa podobnega. Če
bo, mu grozi zaporna kazen. In An-
dreju bo moral povrniti vse stroš-
ke, ki jih je slednji plačal detek-
tivski agenciji. Kaj pa odškodnina
za strah? Te v primerih izsiljeva-
nja, ki je ena najhujših oblik psi-
hološkega nasilja, žrtvi pač ni mo-
goče povrniti...
ALMA M. SEDLAR
Foto: TRIARTES
Po podatkih Policijske uprave Celje je bilo leta 1999 na Celjskem prijavljenih 40 primerov izsilje-
vanj. Leto pozneje je bilo prijavljenih 31 primerov, leta 2001 pa 63 primerov izsiljevanj. Najpogostej-
ša oblika izsiljevanja, za katerega policisti izvedo, je izsiljevanje med mladoletniki, po letu 1996 pa
se je tudi na našem območju pričelo pojavljati »izsiljevanje upnikov«, ki jim je žrtev dolžna denar,
pa ne vedo, kako bi ga izterjali. Oblike »mafijskega« izsiljevanja, kakršna je ponudba »varovanja
gostiln«, je po besedah Cveta Seničarja v Sloveniji najpogostejša v Ljubljani, na Celjskem pa je
tovrstnega izsiljevanja manj.
Kaznivo dejanje izsiljevanja opredeljuje 218. člen Kazenskega zakonika RS. Ta izsiljevanje oprede-
ljuje kot dejanje, ko kdo »z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko
korist, s silo ali resno grožnjo koga prisili, da kaj stori ali opusti v škodo svojega ali tujega premoženja
ali kdor za takšen način izterja dolg«. Za opisano dejanje je zagrožena kazen do 5 let zapora, nadaljnji
odstavki pa opredeljujejo tudi poskus izsiljevanja z grožnjo, da bo storilec o izsiljevanem ali o njegovih
bližnjih odkril kaj, kar bi škodovalo njim škodi ali dobremu imenu. Če omenjeni dejanji stori dvoje ali
več oseb ali če je dejanje storjeno na posebej surov in poniževalen način, se storilec kaznuje z zaporom
od enega do osmih let, še določa 218. člen KZ Republike Slovenije.
St. 45 - 7. november 2002
8
VOLITVE 2002
Pod svobodnim soncem (Fran Šaleški Finžgar)
Človek je svoj obstoj in svoj smisel vedno pogojeval s svobodo. Zanjo so se borili naši
predniki in zanjo se borimo tudi mi.
S stoletji in tisočletji se je tudi svoboda spreminjala. Postajala je obsežnejša, vendar njena
podoba še vedno ni povsem in dokončno oblikovana. Prav lahko bo kdo rekel, da tako
svobodni, kot danes, nismo bili še nikoli, in prav lahko, da bo kdo drug trdil nasprotno.
Mi vemo, da smo si svobodo izborili sami in prav tako vemo, da se zanjo še vedno
borimo. Tudi za tiste ... majhne svobode duha.
POVZETEK RAZVOJNO GOSPODARSKEGA
PROGRAMA ZA CEUE - pripravil MO N.Si Celje
Uspešno gospodarstvo - blaginja za vse Celjane.
Temeljna vizija Programskega sveta N.Si pri pripravi tega
programa je bila usmerjena k blaginji slehernega Celjana.
Gospodarska blaginja nudi zagotovilo za socialno varno
življenje po vzoru sodobne Evrope.
TomaŽ Raznožnik, univ.dipl.inž.,
kandidat za župana MO Celje
Obkrožite št(6^
PODOBA EVROPE V CEUU
»Kot župan bom v prvi vrsti
poskrbel za gospodarski raz-
cvet Celja. Celje naj bo tretje
mesto v Sloveniji po veliko-
sti, po gospodarski moči pa
se mora prebiti tudi višje. Na
prvo mesto!
Uspešno gospodarstvo po-
meni blaginjo za vse Celja-
ne.«
Marta Mikša,
predsednica MO N.Si Celje:
»Občanom prijazna in sodobna ob-
činska uprava. Racionalno in od-
govorno razpolaganje z občinskim
denarjem. Sočutna, solidarna in od-
govorna socialna politika.
Naj mesto Celje nudi vsem druži-
nam pogoje za prijazen in topel
dom.«
Oskar Kocijan, oeč.,
predsednik RO N.Si:
»Uspešno gospodarstvo pomeni
blaginja za vse Celjane. Promocija
Celja preko razpoznavnih blagovnih
znamk. Dvig življenjskega standar-
da ljudi in odpiranje več tisoč novih
delovnih mest s spodbudo direkt-
nih vlaganj v celjski gospodarski pro-
stor. Celje mesto mednarodnih šport-
nih in kultumih prireditev.«
Roman Krajnc, univ. dipl. inž.
»Promet v Celju po meri Celjanov.
Izgradnja avtocestnih priključkov
Lopata in Ljubečna. Vzpostavitev
kakovostne cestne infrastrukture.
Izgradnja mreže kolesarskih stez
in peščevih površin. Sistemska ure-
ditev modre cone. Sodobnejši jav-
ni avtobusni promet za razbreme-
nitev mesta Celje.«
Peter Cetina, univ. dipl. inž.
»Podpora ustanovitvi novih viso-
košolskih programov prilagojenih
celjskemu gospodarstvu. Poveza-
va vseh višje in visokošolskih us-
tanov in ustanovitev celjske uni-
verze. Podpora izgradnje študent-
skega naselja Celje.«
Srečko Maček, prof.
»Oživitev mestnega jedra in meš-
čanske tradicije. Naj bo dediščina
celjskih knezov poznana širam Evro-
pe. Celje mesto festivalov za kul-
turno razpoznavnost in promocijo.
Načrtna graditev celostne podobe
mesta Celje in promocija z bogato
srednjeveško zgodovino.«
Janez Lampret, univ. dipl. prav.
»Pravna država pomeni priložnost
za vse Celjane. Človeku prijazna ob-
činska uprava-dolgoročna varnost
vseh občanov. Odgovorno delo ko-
misij za podeljevanje javnih naro-
čil. Dosledno uresničevanje prostor-
skih načrtov in posodobitev le teh.
Skrajšanje in poenostavitev uprav-
nih postopkov za pridobitev dovo-
ljenj za poseg v prostor.«
Franc Lemut, dr. veter med.
»Podpora izgradnji sodobnih šport-
nih objektov. Aktivno preživljanje
prostega časa po meri posamezni-
ka. Oživitev športno rekreacijskih
kompleksov na Šmartinskem je-
zeru. Celjski koči. Gričku in v Mest-
nem parku.«
mag. Pavel Blagotinšek,
uni. dipl. inž.
»Celje se mora vrniti med mesta,
kjer domuje visoka- okolju prijazna
tehnologija v uspešnih razvojno in
izvozno naravnanih podjetij. Komu-
nalna, cestna, telekomunikacijska
in elektro energetska infrastruktu-
ra mesta naj bo zgrajena po najso-
dobnejših evropskih standardih.«
Mestni odbor N.Si Celje se soglasno zavezuje k odgovornemu in doslednemu političnemu delu na
osnovi izdelanega in sprejetega RAZVOJNO GOSPODARSKEGA PROGRAMA ZA CEUE.
LISTE KANDIDATOV N.Si ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA MO CEUE
Naročnik oglasa je: MESTNI ODBOR N.Si CELJE, Prešernova 20, pp 66, Celje
Št. 45 - 7. november 2002
INFORMACIJE
9
Investicijski Icredit
Financiranje
poslovnih ambicij
Le nenehen tehnološki razvoj, inovativnost in
ambicioznost podjetju zagotavljajo uspešnost in
prinesejo višjo dodano vrednost. Seveda pa je
gradnja poslovnih objektov In uvedba novih
proizvodnih programov pogojena z ustreznimi
finančnimi sredstvi. Za podjetja, ki večjih investicij
ne zmorejo ali jih ne želijo zagotoviti iz lastnih
sredstev, ponuja banka Karntner Sparkasse
možnost pridobitve investicijskega kredita.
Krediti za podjetja in obrtnike
Banka Karntner Sparkasse je na področju investicijskega
kreditiranja ugoden konkurenčni ponudnik. Njihovi
investicijski krediti so namenjeni malim, srednje velikim in
velikim podjetjem ter obrtnikom. Krediti so tolarski, z
devizno klavzulo, z možnostjo obročnega ali anuitetnega
odplačevanja. Investicijski kredit je mogoče pridobiti za
dobo odplačevanja do deset let.
Financiranje gradnje in nakupa objektov
Za pridobitev investicijskega kredita se podjetja in obrtniki
najpogosteje odločijo ob nakupu ali gradnji poslovnih,
proizvodnih in skladiščnih objektov. Banka Karntner
Sparkasse nudi investicijske kredite tudi podjetjem, ki
vodijo, projektirajo in financirajo različne gradbene
projekte. Svetovalci za podjetja se o posamezni investiciji
podrobno pogovorijo s stranko, pregledajo dokumentacijo
in na podlagi natančne analize pripravijo načrt vseh
stroškov, ki je osnova za pripravo podrobnega načrta
financiranja.
Poslovanje po meri strank
Finančni svetovalci banke Karntner Sparkasse strankam
svetujejo v podjetju ali na domu. Njihova posebnost je
individualno svetovanje, ki je prilagojeno posamezni
stranki, njenim poslovnim ciljem in zmožnostim. Banka
ima poslovalnice v vseh večjih slovenskih mestih, kar
omogoča nemoteno poslovanje v vseh regijah. Strokovno
znanje, podpora informacijske tehnologije in dolgoletne
izkušnje pa so poleg ugodnih konkurenčnih paketov
financiranja temelj dobrega sodelovanja s strankami.
Za ostale informacije lahko pokličete po telefonu 01/309-23-23
ali pišete na elektronski naslov: infb@sparkasse.si. Več o
produktih in storitvah banke si lahko preberete na spletni
strani www.sparkasse.si.
10
GOSPODARSTVO
Gorenje bo gradilo
trgovske centre
Na enem mestu želijo predstaviti vso svojo ponudbo - Letošnji poslovni rezultati presegli
pričakovanja
»Rezultati so boljši, kot smo pričakovali in bomo do
konca leta načrte gotovo presegli,« je povedal Franjo Bo-
binac, član uprave Gorenja, in napovedal, da bo skupi-
na letos ustvarila s prodajo blizu 180 milijard tolarjev
prihodka. V prvih devetih mesecih so namreč imeli 130,2
milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje, kar je za
dobrih 14 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čisti
dobiček se je v primerjavi z lanskimi devetimi meseci
povečal za 26,6 odstotka in je znašal 3,26 milijarde to-
larjev. V Gorenju so letos namenili za naložbe že 6,8
milijarde tolarjev.
Kot pravijo v Velenju, je k
povečanju čistih prihodkov
največ prispevala prodaja gos-
podinjskih aparatov. Količin-
sko so jih do konca septem-
bra prodali za 8 odstotkov več
kot v enakem lanskem obdob-
ju, vrednostna rast prodaje pa
je bila 17,7-odstotna. To po-
meni, da seje izboljšala struk-
tura prodanih aparatov, saj po-
trošniki vse bolj posegajo po
boljše opremljenih in neko-
liko dražjih aparatih, ki jih
odlikujejo sodoben dizajn in
najzahtevnejše okoljevarstve-
ne značilnosti.
Čeprav se v primerjavi z la-
ni razmere na trgih niso bis-
tveno spremenile, saj so po-
rabniki v Evropi še vedno pre-
vidni pri nakupih, nemški trg,
ki je za največjega slovenske-
ga proizvajalca gospodinjskih
aparatov zelo pomemben, pa
še vedno ne kaže znakov oživ-
ljanja, je Gorenje letos na
skoraj vseh evropskih trgih
povečalo svoje tržne deleže.
Nenehna skrb za razpoznav-
nost blagovne znamke in tu-
di njeno uveljavljanje na no-
vo, pa seveda zahtevata več-
ja vlaganja v trg. Sestavni del
teh vlaganj so tudi skladišč-
no distribucijski centri, raz-
stavni prostori in tudi iska-
nja možnosti za strateška vla-
ganja. Kot pravi Bobinac, je
družba doslej povečevala pri-
hodke predvsem z notranjo
rastjo, odslej pa bodo rasli
tudi s prevzemi. Zanimajo jih
predvsem proizvajalci bele
tehnike iz držav nekdanje Ju-
goslavije in vzhodne Evrope.
Brez štedilnika
ni kuhinje (in
obratno)
v zadnjem času postaja vse
bolj pomembna dejavnost
Skupine Gorenje tudi pohiš-
tvena panoga. Skupina ima
trenutno že pet tovarn kuhinj-
skega pohištva - dvema v Av-
striji in na Češkem so z na-
kupom dodali še mariborski
Marles in pripojili Notranjo
opremo, prejšnji mesec pa so
odprli tudi montažnico v Sa-
rajevu. Seveda bodo osred-
njo vlogo v proizvodnji iz-
delkov za dom še naprej imeli
gospodinjski aparati, ki pred-
stavljajo približno 80 odstot-
kov v celotni strukturi pro-
meta skupine. Gorenje se v
Evropi uvršča med osem naj-
večjih proizvajalcev bele teh-
nike. V zadnjih petih letih so
podvojili proizvodnjo, zad-
nja tri leta pa beležijo dvo-
številčno rast.
Franjo Bobinac je napove-
dal, da bo Gorenje do konca
prihodnjega leta v Ljubljani
Franjo Bobinac, član uprave
Gorenja.
odprlo razstavno-prodajni
center, kjer bodo na enem me-
stu predstavili svojo ponud-
bo. Podobne centre bodo v
treh do petih letih odprli tu-
di v drugih večjih slovenskih
mestih. To ne pomeni, da bo-
do razvijali lastno prodajno
mrežo, ampak želijo kupcem
preprosto pokazati vse, tudi
Gorenje bo tudi v prihod-
nje razvijalo dejavnosti, ki
niso neposredno vezane na
gospodinjske aparate. Ta-
ko se med drugim namera-
vajo podati na področje
varstva okolja, kjer imajo
že veliko praktičnih izku-
šenj, saj s svojo tehnologi-
jo in izdelki sodijo v vrh pod-
jetij, ki obvladujejo vse oko-
Ijevarstvene zahteve najra-
zvitejših držav.
prestižni blagovni znamki Pi-
ninfarina in Alux. Kljub raz-
meroma visoki ceni so v dveh
letih prodali 90 tisoč apara-
tov blagovne znamke Pinin-
farina, uspeh pa jih je spod-
budil za uvedbo nove linije
izdelkov z blagovno znam-
ko Alux, ki so jo prvič pred-
stavili javnosti na pohištve-
nem sejmu. Gre za trendov-
sko oblikovane gospodinjske
aparate iz aluminija.
JANJA INTIHAR
Nagrada
za laški
Paron
Tovarna pohištva Pa-
ron iz Laškega je po šti-
rib letih zopet med na
grajenci ljubljanskega
pohištvenega sejma. Le-
ta 1998 je revija Naš dom
opazila njihovo pohištvo
»X-tra«, letos pa sta ji
družba Ljubljanski se-
jem in Združenje lesars-
tva Slovenije namenila'
najvišje priznanje za po-
sebne dosežke na področ
ju proizvodnje pohištva.
Poleg priznanja je Paron
prejel še skulpturo »zla
ta vez« za uspešno trže
nje programov, ki so v
preteklosti že bili nagra
jeni.
Podjetje Paron je v lasti
zakoncev Hrastnik, ki sta
pot na vrh začela leta 1994,
ko sta kupila podjetje Bor
v Rečici pri Laškem, na-
daljevala pa leta 1996 z na-
kupom Tamija v Celju,
kjer sta z norveškim pod-
jetjem Stokke ustanovila
mešano družbo Profagus.
V Laškem izdelujejo po-
hištvo, s katerim je mo-
goče, kot pravita Rosvvita
in Rado Hrastnik, opremiti
celotno hišo ali stanova-
nje, v Celju pa tako ime-
novani stolček »Tripp-
trapp«. V obeh tovarnah
dosegajo izjemno rast. V
Paronu so prvo leto poslo-
vanja imeli 81 milijonov
tolarjev prihodkov, lani pa
že skoraj milijardo in pol.
V Paronu so sprva izde-
lovali pohištvo le za av-
strijski in nemški trg, zad-
nja leta pa so se podali še
v vzhodno Evropo, v dr-
žave bivše Jugoslavije, v
Izrael in tudi na domači
trg, kjer so lani že ustva-
rih dobro tretjino celot-
ne prodaje. So eno redkih
slovenskih podjetij, ki v
Avstriji prodajajo izdelke
pod lastno blagovno znam-
ko. Zakonca Hrastnik pra-
vita, da v prihodnje ne bo-
do več rasli tako kot do-
slej. Vso pozornost bodo
namenjali še večji kako-
vosti, utrjevanju imena in
položaja na domačem in
tujih trgih.
JI
Izbira vrača Železninarja
Laški trgovci odpirajo prenovljeno celjsko znamenitost
Trgovsko podjetje Izbira
iz Laškega bo v soboto po
temeljiti prenovi ponovno
odprlo znameniti celjsko tr-
govino Železninar. Ponud-
ba trgovine na 550 kvadrat-
nih metrih bo sestavljena
iz blaga široke potrošnje za
gospodinjstva in poslovne
objekte, ki jo bodo popestri-
li s klasično in za Železni-
narja značilno prodajo oro-
dij, okovja in vijakov.
V celotni projekt najema
in prenove je Izbira vložila
25 milijonov tolarjev, v trgo-
vini pa bo zaposlila dvanajst
ljudi. Direktor podjetja Ivan
Grobler še ne želi razkriti,
kakšen poslovni uspeh pri-
čakujejo od prodora v regij-
sko središče.
Kaj je Izbiro vodilo pri od-
ločitvi, da najamete in ure-
dite eno najstarejših in tu-
di najbolj znanih celjskih
trgovin?
Predvsem želja, da ohra-
nimo bogato tradicijo Želez-
ninarja in obogatimo ponud-
bo v mestnem jedru. Izbira
je postala najemnik Železni-
narja 9.julija letos, potem ko
je bila izbrana med deveti-
mi ponudniki. Moram pove-
dati, da smo nekdanjega last-
nika, Merkurja, želeli prev-
zeti vse maloprodajne enote
v Celju, poleg Železninarja
tudi Labod, Mavrico in Ga-
leb, in to z zaposlenimi vred,
vendar se Merkur ni želel
odreči ravno Železninarju.
Ivan Grobler
Celje z velikimi trgovski-
mi centri je v zadnjih letih
odneslo Izbiri kar nekaj
prometa. Koliko prometa ra-
čunate, da bo Izbira odne-
sla Celju?
Napovedovanje pričakova-
nega prometa je nekoliko
preuranjeno, pa tudi del po-
slovne tajne. Drži pa, da če
smo se že odločili za ta iz-
ziv, si želimo z njim tudi ne-
kaj ustvariti. Ne pričakuje-
mo, da bo Železninar takoj
začel dajati velikih rezulta-
tov. Vse je odvisno od razvo-
ja, predvsem pa trdega dela
med hudimi konkurenti in
upravičeno čedalje bolj iz-
birčnih kupcev.
Izbira je v zadnjih letih te-
meljito posodobila svojo pro-
dajno mrežo. Koliko denar-
ja ste namenili za prenovo?
Kljub težkim pogojem po-
slovanja in ostri konkurenci
v regiji dosega Izbira rezul-
tate, ki se lahko merijo z re-
zultati večjih trgovskih siste-
mov. Vseskozi posluje pozi-
tivno, letno pa pridela 3 mi-
lijarde tolarjev prihodkov.
Prav zato smo v zadnjih de
setih letih v obnovo in raz-
voj lahko vložili skoraj 5 mi-
lijonov eurov.
S poslovanjem v letu 2001
niste bili najbolj zadovolj-
ni. Kako kaže letos?
Po obdobju, ko smo z ob-
segom prodaje nekoliko zao-
stajaU, smo v lani uspeli kri-
vuljo rasti obrniti navzgor.
Tudi za leto 2002 ocenjuje-
mo realno rast obsega pro-
daje, in sicer za 5 odstotkov.
Lastniško preoblikovanje
Izbire še vedno ni konča-
no. Je odločitev, kaj boste
storili z lastnimi delnicami,
že kaj bolj jasna?
Zadeva je še v fazi odloča-
nja in jo bomo objavili, ko
bo za objavo zrela. V tem tre-
nutku pa o tem ni povedati
kaj novega.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIC
V Miklošičevo le
s kartico
če imate povprečne do-
hodke, nimate pa zlate
bančne kartice, ne varču-
jete, niste uporabnik elek-
tronskega bančništva in še
kaj bi se našlo, potem naj-
verjetneje ne boste pogosti
obiskovalec prenovljene
enote Banke Celje na Miklo-
šičevi ulici.
Nekdanja poslovna enota
Hmezad banke, v kateri je celj-
ska banka zadnja leta oprav-
ljala klasične storitve, je na-
mreč od ponedeljka namenje-
na zgolj zahtevnejšim poslom
za zahtevnejše komitente. Gre
za ponudbo, ki je v zahodnem
svetu že dolgo uveljavljena, v
Sloveniji pa je še vedno no-
vost. V banki sicer pravijo, da
v enoto na Miklošičevi vabi-
jo vse svoje komitente, ven-
dar že dejstvo, da je vstop v
prostore, ker delajo trije stro-
kovno zelo dobro podkovani
bančni uslužbenci, mogoč le
s posebno kartico, pove, da
gre vendarie za posebno eno-
to. Predvidoma še letos bodo
takšno enoto odprii tudi v pro-
storih nekdanje agencije za
plačilni promet, namenjena
pa bo samostojnim podjetni-
kom.
JI, Foto: GK
St. 45 - 7. november 2002
GOSPODARSTVO
11
Izletnikove! »na svoji žemljice
Celjsko podjetje v 100-odstotni lasti zaposlenih - Skoraj 200 milijonov tolarjev za petino delnic
Celjski avtobusni prevoz-
^^\^ Izletnik je eno redkih,
ne že kar edino podjetje
1,3 Celjskem in morda tudi
^ državi, kjer so zaposleni
lastniki celotnega premože-
nja. Vodstvu podjetja je na-
0eč pred kratkim vendar-
le uspelo kupiti še petino del-
nic, ki jih je doslej imela v
Ijsti investicijska družba
N'FD 1.
Kot je povedala direktori-
ca Izletnika Ana Jovanovič,
so za delnice plačali nekaj
[iianj kot 200 milijonov to-
larjev, kar je skoraj polovica
i-rednosti osnovnega kapita-
la družbe, denar pa so zago-
tovili s pomočjo bančnega
posojila. Delnice so za zdaj
spravili »na zalogo« v sklad
lastnih delnic, kdaj, pred-
vsem pa, komu jih bodo pro-
dali, bodo odločali kasneje.
V skladu z zakonodajo ima-
jo na voljo tri leta. »Če bo-
mo dobili kakšno dobro po-
nudbo, bi jih najraje prodali
kateremu od naših pomem-
bnejših dobaviteljev in si ta-
ko zagotovili dobrega strateš-
kega partnerja,« pravi Jova-
novičeva, ki ne skriva zado-
voljstva, da so se »znebili« zu-
nanjega lastnika, ki ga je, pra-
vi, bolj kot razvoj podjetja
zanimala delitev dobička.
Naj spomnimo, da so pred-
stavniki Nacionalne finanč-
ne družbe na zadnji seji skupš-
čine, ki je bila avgusta, zah-
tevali revizijo poslovanja Iz-
letnika za zadnjih pet let, ven-
dar ostali delničarji, to je za-
posleni, njihovega predloga
niso sprejeli. NFD je napo-
vedala izpodbojne tožbe, a
se je, očitno, raje kot za so-
dišče, odločila za prodajo
delnic.
Jovanovičeva pravi, da nih-
če od približno 430 zaposle-
nih (med delničarji je tudi
30 upokojencev) nima po-
membnejšega lastniškega de-
leža, saj imajo vsi v povprečju
od 600 do 1.000 delnic.
V Izletniku bodo kljub te-
žavam tudi letošnje poslov-
no leto zaključili z dobič-
kom. »Pozitivni rezultat bo
bolj skromen, saj smo na po-
dročju javnega prevoza zaradi
šolskih počitnic v juliju in av-
gustu pridelali 211 milijonov
tolarjev izgube in s tem izni-
čili dobro poslovanje v osta-
lih mesecih,« pojasnjuje di-
rektorica in dodaja, da v pod-
jetju že nestrpno, vendar po-
trpežljivo čakajo, da bo dr-
žava končno podelila konce-
sije za javne prevoze in na-
domestila del stroškov. V Iz-
letniku pričakujejo, da bo-
do med izbranci, v obljub-
ljeni datum, ko naj bi se za-
čele sklepati koncesijske po-
godbe, pa ne verjamejo naj-
bolj. »Po zdajšnjih napove-
dih naj bi se to zgodilo sep-
tembra prihodnje leto, ven-
dar glede na dosedanje slabe
izkušnje z državo pričakuje-
mo, da se bo celotna zadeva
premaknila za eno leto,« pra-
vi Ana Jovanovič.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATlČ
V celjskem Izletniku nestrpno čakajo, da bo država začela podeljevati koncesije za javni prevoz.
Raje borza kot
umiranja na obroke
Delavci konfekcijskega podjetja Mik ne verjamejo v
uspešnost prisilne poravnave - Zaton tekstilne industrije
v Preboldu?
Vse kaže, da bodo v pre-
boldskem Miku ustavili
postopek prisilne poravna-
ve in uvedli stečaj. Na ne-
davnem zboru je namreč
več kot polovica delavcev,
ki so sicer 60-odstotni last-
niki podjetja, glasovala
proti temu, da v tovarni
nadaljujejo s proizvodnjo.
Po besedah predsednice
sindikata Darje Jevševar,
jim je vodstvo sicer zagoto-
vilo, da imajo še za kakšne-
ga pol leta naročil, vendar
sodelavci prepričani, da gre
le za kupovanje časa, saj je
W polovica od 130 zapo-
slenih že od sredine oktobra
doma. Nekaj jih ima status
"čakanja na domu«, preosta-,
lipa naj bi manjkajoče urel
i3doknadili, ko bo v pod-i
jetju več dela. Ker pa jim je
nemški Bogner, ki je bil do-
slej njihov pomemben po-
slovni partner, odpovedal so-
delovanje (na Kitajskem naj
bi zgradil dve tovarni, kar
bo zagotovo povzročilo pre-
tres še v kakšnem sloven-
skem tekstilnem podjetju),
svetle prihodnosti ne priča-
kujejo. Zato želijo čim prej
končati agonijo podjetja. Za
visoke norme in skromen za-
služek niso več pripravljeni
delati, nezadovoljstvo z raz-
merami v tovarni pa kažejo
tudi z vse bolj pogostim be-
gom v bolniški stalež. De-
lež bolniških izostankov je
zadnje čase tudi do 30-od-
stoten.
Prisilna poravnava je bi-
la v Miku, kjer so prihodki
iz leta v leto manjši, izguba
pa se veča, uvedena v začet-
ku septembra. Vodstvo pod-
jetja je že pripravilo načrt
finančne reorganizacije, ki
predvideva 47 presežkov,
prijavljene so bile tudi vse
terjatve, vendar prisilni
upravitelj Tomaž Kos
preizkusa terjatev najver-
jetneje ne bo opravil. Naj-
večji upniki so delavci, ki
so prijavili za 77 milijonov
tolarjev terjatev, skupne ter-
jatve pa znašajo okoli 150
milijonov tolarjev. Med
večjimi upniki je tudi Ban-
ka Celje, ki ji Mik dolguje
55 milijonov tolarjev. Kos
je povedal, da bo počakal
na uradni zapisnik zbora
delavcev, ki mu bo najbrž
sledil predlog uprave za
uvedbo stečaja.
JANJA INTIHAR
Nekaj za odpravnine,
nič za plače
Tekstilna tovarna Prebold je držala obljubo in konec
oktobra 148 delavcem, ki so po prisilni poravnavi izgu-
'^'11 delo, nakazala prvi del odpravnine. Še vedno pa ča-
^ na septembrske plače okrog 280 delavcev, ki jim je po
prisilni poravnavi podjetja uspelo obdržati zaposlitev.
Kot smo že poročali, je bilo z izplačilom otlpravnin, ki
^ vse (Klpuščene delavce znašajo skupaj okrog 120 mili-
)onov tolarjev, kar neknj zapletov. Ker delavci niso dobili
^^narja že avgu.sia oh oelJiodu i/, tovarne, je celjski ob-
■^očni sindikat vložil kolektivni ugovor. Vodstvo podjetja
1^ takrat obljubilo, da bo svojo zakonsko obveznost vsaj
»deloma i/liolnilo do 20. septembra, vendar se to ni zgodi-
li- Tekstilna tovarna ima namreč precejšnje težave z lik-
vidnostjo, zato je diioktor Vinko Zobat [tredlagal, v sindi-
^3tih pa so njegov predlog sprejeli, da bi delavcem izpla-
^^•i odpravnine v štirih delih. Konce oktobra so torej do-
'li prvi obrok, zadniega [la naj bi jim nakazali šele 30.
1^'ija prihodnje leto. Zobar je še obljubil, da bodo odpuš-
'■^niin delavcem letos izplačali tudi regres, nadomestila
neizkoriščeni dopust pa naj bi dobili prihodnje leto.
Frizerji
spet na
icupu
Sredi novembra bo druž-|
ba Celjski sejem gostila
drugi slovenski sejem fri-
zerstva in kozmetike »Le-
pota«, ki ga pripravlja v
sodelovanju z Obrtno
zbornico Slovenije.
Organizatorji zagotavlja-;
jo, da bo letošnji sejem bo-
gatejši od lanskega, saj se bof
frizerskemu delu pridruži^
tudi kozmetični program. V
času sejma, ki bo 15. in 16.
novembra, bo tudi 15. kon-
gres kozmetikov, na samem
sejmu pa si bo poleg bogatef
ponudbe na razstavnem de-
lu v hali L mogoče v živci
ogledati še predstavitve fri-|
zerskih mojstrov. Na osred-|
njem odru se bo v obeh se-
jemskih dneh zvrstilo osem
enournih predstav. |
Sejem Lepota bo na enemj
mestu združil celovito slo-^
vensko ponudbo frizerskih
storitev, blaga in kozmeti-
ke. Na 6.000 kvadratnih
metrih razstavnih površin
se bo predstavilo blizu 60j
razstavljavcev in okrog 50
blagovnih znamk s področja
frizerstva in kozmetike
Jll
NA KRATKO
Nova obrtniška stanovanja
Do leta 1996 je v Sloveniji delovalo 27 skladov, ki so
skrbeli za reševanje stanovanjskih problemov delav-
cev, zaposlenih pri obrtnikih. Zadnjih pet let imajo
takšne ustanove le še v Kranju, Novem mestu in Ce-
lju.
Celjski sklad, v katerega so vključeni tudi delavci v
občinah Dobrna, Vojnik in Štore, ima trenutno nekaj več
kot 3.000 kvadratnih metrov stanovanjskih površin, ozi-
roma 56 stanovanj. Z nakupi ali gradnjo novih objektov
bo do konca prihodnjega leta rešil stanovanjsko vpraša-
nje še 15 družinam, je povedal sekretar stanovanjske us-
tanove delavcev pri samostojnih podjetnikih Marjan Je-
ranko. Kupili bodo še en stanovanjski blok v Globočah,
obnovili že pred časom kupljeno staro hišo na Golovcu
ter v sodelovanju s celjskimi Nepremičninami zgradili v
Štorah 16 neprofitnih stanovanj. V obrtniškem skladu se
s prispevki zaposlenih pri obrtnikih steče na leto"58 mi-
lijonov tolarjev, dodanih 13 milijonov tolarjev pa zbere-
jo z najemninami.
Povezovanje grozdov
Predstavniki slovenskega orodjarskega grozda in in-
dustrijskega grozda Plasttehnik so bodo povezali.
Kot je povedal Stanko Stepišnik, predsednik upravne-
ga odbora orodjarskega grozda, ki ima sedež v Celju, se
bo s povezovanjem tako enim kot drugim odprlo še več
tržnih priložnosti. Čeprav ima po njegovem slovensko
orodjarstvo že sedaj dovolj znanja in tehnologij, da lah-
ko konkurira na svetovnem trgu.
Grozd Plasttehnika s sedežem v Velenju sestavljajo pod-
jetja in organizacije, ki se ukvarjajo z razvojem in proi-
zvodnjo izdelkov iz plastičnih in drugih umetnih mate-
rialov. Po besedah koordinatorja grozda Janeza Navod-
nika je tudi proizvodnja plastike v Sloveniji zelo uspe-
šna. Proizvajalci načrtujejo v naslednjih petih letih po-
večanje bruto dodane vrednosti na zaposlenega za polo-
vico, proizvodnjo zahtevnih izdelkov pa naj bi povečali
za 30 odstotkov.
Lepota bivanja
v torek se je na ljubljanskem Gospodarskem razsta-
višču pričel 13. pohištveni sejem, ki bo trajal do nedelje,
10. novembra. Letos se na nekaj več kot 9.000 kvadrat-
nih metrih razstavnih površin predstavlja 272 razstav-
ljavcev iz 17 držav.
Neposredno se sejma udeležuje Z16 razstavljavcev iz sed-
mih držav, od tega 208 iz Slovenije, ostali pa so iz Avstrije,
Italije, Indije, Bolgarije, Nemčije in Zvezne republike Ju-
goslavije. Preko zastopnikov se predstavlja 56 podjetij iz
13 držav. Sejem letos prvič gosti razstavo "Bio po Biu" z 32
izdelki slovenskih oblikovalcev, ki so sodelovali na 18. bie-
nalu industrijskega oblikovanja.
12
DOGODKI
Naj mesto cveti
Podeljene nagrade za najlepše urejene objekte v Mestni
občini Celje
Akcija, ki jo je Mestna ob-
čina Celje oziroma njena
komunalna direkcija priče-
la aprila in v kateri so izbi-
rali najbolj urejene objek-
te z okolico v Mestni obči-
ni, je v torek doživela svoj
vrh in zaključek. V Narod-
nem domu so namreč raz-
glasili dobitnike priznanj in
lepih nagrad posamezni-^
kom in institucijam, ki so
po mnenju dveh neodvisnih
komisij najlepše poskrbeli
za svoje objekte in njihovo
okolico.
Tekmovali so v šestih ka-
tegorijah, akcija je dobila tudi
svoje ime - Naj mesto cveti.
Ime je predlagala Jadranka
Prodnik, logotip, ki so ga tu-
di iskali v akciji, pa je nari-
sal Milan Alaševič.
Na tekmovanje se je lah-
ko prijavil vsakdo, ki je last-
nik ali najemnik objekta ozi-
roma v več stanovanjskih
stavbah predstavnik stanoval-
cev.
Med stanovanjskimi hiša-
mi so prvo nagrado podelili
družini Novak z Lopate 30c,
drugo družini Zaje s Pohli-
nove 6, tretjo pa družini Ver-
stovšek z Gosposvetske 2. Med
stanovanjskimi bloki so naj-
lepše urejeni Veselova 10-16,
Celovška 11 in Pucova 4.
Najlepša kmetija je Robiče-
va v Lokrovcu 38a, druga Ku-
mrova v Pečovniku 59 in tret-
ja Kragolnikova v Kettejevi.
Med objekti javnega pome-
na je najlepše urejena Osnov-
na šola Ljubečna, drugi je Za-
vod za zdravstveno varstvo in
tretji cerkev sv. Duha. Med
objekti gospodarskih družb
oziroma samostojnega pod-
jetnika so nagradili podjetje
Afirma s Ceste na Ostrožno,
druga je bila zobna ambulanta
Zagožen-Ludvig z Maribor-
ske ceste in tretja trgovina Bo-
rovo trade na Trubarjevi. Med
trgovinami oziroma gostin-
skimi lokali pa so prvo me-
sto prisodili Top fitu, druge
in tretje nagrade pa niso po-
delili.
Vse prijavljene objekte sta
od maja do septembra neod-
visno ocenili dve petčlan-
ski komisiji. V vsaki kate-
goriji so podelili pet denar-
nih nagrad - 300 tisoč, 200
tisoč, 100 tisoč, 50 tisoč in
30 tisoč tolarjev.
Na tekmovanje je prispe-
lo 173 prijav. Občani so pri-
javili 54 stanovanjskih hiš,
30 stanovanjskih blokov,
osem kmetij, 14 objektov jav-
nega pomena, tri trgovine ozi-
roma gostinske lokale in
osem objektov gospodarskih
družb oziroma samostojne-
ga podjetnika.
BRST
Prednost novi
opremi in teiiniici
Ob koncu meseca požar-
ne varnosti je župan Mest-
ne občine Celje Bojan Šrot
pripravil tradicionalni
sprejem za predstavnike ti-
stih organizacij, ki skrbi-
jo za varnost pred požari
in drugimi naravnimi ne-
srečami.
Srečanja so se udeležili
predstavniki Gasilske zveze
Celje, prostovoljnih gasil-
skih društev, poklicne gasil-
ske enote in drugi. Bojan Šrot
se je v nagovoru vsem zah-
valil za dobro in požrtvoval-
no opravljeno delo v letu od
lanskega do letošnjega spre-
jema ter opozoril na nalo-
ge, ki jih bo treba v prihod-
nje prednostno rešiti zaradi
večje učinkovitosti gasilcev.
Predvsem gre za načrtno ob-
navljanje prepptrebne gasil-
ske opreme in^ tehnike, saj
brez nje ni pričakovati us-
pešnih intervencij. Gasilska
društva skupaj z zvezo že pri-
pravljajo program, po kate-
rem bodo posamezna druš-
tva prednostno dobivala no-
vo opremo in tehniko. Žu-
pan je opozoril tudi na pre-
številne ovire (cvetlični lon-
ci, zapornice do parkirišč,
betonski kvadri in podob-
no), ki gasilcem onemogo-
čajo hiter dostop do požar-
nih mest v ožjem delu me-
sta Celja, v strnjenih nase-
ljih in v okolici za ljudi po-
membnejših objektov (bol-
nišnica, zdravstveni domo-
vi, šole in podobno).
Županu so se zahvalili za
sprejem in ga seznanili z ak-
cijami pri osveščanju obča-
nov glede požarne zaščite di-
rektor poklicnih gasilcev v
Celju Jože Spevan, podpred-
sednik GZ Celje Albin Turn-
šek in poveljnik GZ Celje Vin-
ko Sentočnik. Slednji je pred-
stavil aktivnosti v oktobru,
končna analiza pa bo znana
sredi novembra.
TONE VRABL
Družine se predstavijo
Zveza družin pri Zvezi prijateljev mladi-
ne Slovenije je letos ponovno pripravila ak-
cijo Družine se predstavijo v sodelovanju z
Medobčinskim društvom prijateljev mladi-
ne Celje. Z akcijo želijo vzpodbuditi kultur-
no umetniško ustvarjanje v družini in pred-
staviti umetniške izdelke, ki jih člani druži-
ne skupaj ustvarjajo v svojem prostem času.
Letos so se odločili za predstavitev Ukovnih
del in umetniških fotografij, ki nastanejo v
družinah. Umetniške izdelke predstavljajo
na enotedenski razstavi, ki je na ogled do
petka v Narodnem domu v Celju. Zaključila
se bo z glasbeno prireditvijo družin v petek
ob 18. uri. Poseben gost bo Adi Smolar. Na
prireditvi bo prisoten tudi častni pokrovi
telj Zveze družin minister za delo, družino
in socialne zadeve Vlado Dimovski. Vstop-
nine ne bo.
, S.B,
Jesensica Mozaiicova
dobrodelna stojnica
članice Lions kluba Celje Mozaik nadaljujejo tradici
jo dobrodelnih akcij sredi mesta Celja.
Tokratna akcija bo na Martinovo soboto, ko bodo članice
kluba na stojnici pred poslovalnico Kompasa dopoldne pe-
kle ter ponujale kostanj in različne vrste mladega vina. Kot
vedno, bodo ves izkupiček od prodaje namenile pomoči
potrebnim, tokrat so se odločile pomagati invalidnim oto-
kom iz socialno šibkih družin, učencem Osnovne šole Gla-
zija iz Celja. M.A
igrače za mlade v stiski
v nedeljo, 10. novembra, bodo v celjskem McDonald'si'
pričeli s humanitarno akcijo, v kateri bodo zbirali sredstva
za TOM (SOS telefon za otroke in mladostnike), ki deluje v
okviru slovenske zveze prijateljev mladine. V akciji, ki bo v
sodelovanju z znanimi Celjani trajala do 20. novembra, bo-
do denar zbirali s prodajo igrač iz programa Happy Meal
St. 45 - 7. november 2002
INFORMACIJE
13
14
Boj za žalsko mladino
Konferenca v Žalcu z na-
slovom Kaj bom kot župan
Občine Žalec storil za mla-
de, ki jo je sklical študent-
ski klub, je pokazala, da
se kandidati za žalskega
župana precej zanimajo za
mladino, vendar pa se mla-
di bistveno manj zanima-
jo za predvolilne obljube,
saj se jih je srečanja v ga-
silskem domu udeležilo sa-
mo 16,
Slabšo udeležbo so orga-
nizatorji opravičevali z dejs-
tvom, da med mladimi ni za-
nimanja za politiko, iz po-
govorov pa je bilo razbrati,
da včasih tudi niso zaintere-
sirani za različne oblike dru-
ženja. To je župan in kandi-
dat Lojze Posedel omenil kot
enega možnih vzrokov, zakaj
je ugasnil mladinski center,
hkrati pa je poudarjal, da so
mladim pri uresničevanju
vseh idej ponudili roko. Pred-
sednik Študentskega kluba
Žalec Rok Žagar je pojasnil,
da so že prijavili na razpis za
sredstva iz programa Phare,
saj bi v skladišču v Juteksu
radi uredili multimedijski
center za mladino. S tem se
je strinjal tudi Gregor Avdič,
ki je v imenu mladih pouda-
ril, da si v Žalcu želijo samo
prostor, kjer bi se lahko sre-
čevali. Sicer se kandidat Po-
sedel ne bi zavzemal za grad-
njo novega mladinskega cen-
tra, saj imajo mladi veliko
priložnosti za druženje v
društvih ali drugih organiza-
cijah. Nasprotno pa bi si žu-
panska kandidata Jurij Blat-
nik in Marijan Turičnik pri-
zadevala za gradnjo mladin-
skega centra, primernega za
zabave in tudi različne delav-
nice.
Oba kandidata, tako Blat-
nik kot Turičnik, bi se zav-
zemala za uvedbo srednje in
višješolskih programov v Žal-
cu, za kar jima je župan Po-
sedel odgovarjal, da so vsi po-
trebni koraki že storjeni. Po-
dobno je tudi pri zaposlova-
nju, saj bi kandidata Blatnik
in Turičnik poskrbela za bolj-
še pogoje za podjetja in s tem
delovna mesta, Posedel pa je
poudaril, da lokalna skupnost
na gospodarstvo nima veli-
kega vpliva, hkrati pa dodal,
da so s sprejetjem razvojnih
planov žalski svetniki že za-
črtali razvoj, ki bo tudi mla-
dim ponudil več priložnosti.
Seveda pa je vse, po mnenju
županskih kandidatov tudi
proračunski delež, odvisno
od mladih, njihovih idej in
tudi pripravljenosti za delo.
U. SELIŠNIK
Od drog do ansamblov
v Libojah domuje kar
precej društev, ki skušajo
kraju vdahniti čim več živ-
ljenja. Eno izmed njih je
tudi kulturno društvo, ka-
terega vodenje je pred krat-
kim prevzel Matjaž Jazbec
iz Kasaz.
Člani društva so v petek
pripravilo odmevno okroglo
mizo o problematiki prepo-
vedanih drog, ki se je je ude-
ležilo kar precej občanov.
Skupna ugotovitev je bila, da
se ljudje zavedajo problemov,
vendar se kot posamezniki
bojijo izpostavljati uživalcem
in razpečevalcem drog, zato
so raje tiho. »Organizacij po-
dobnih okroglih miz, na ka-
terih bomo skušali predvsem
osvestiti ljudi, se bomo še lo-
tevali,« napoveduje predsed-
nik KD Matjaž Jazbec, ki je
vodenje prevzel potem, ko se
je društvo znašlo v manjši kri-
zi, s svojim delom pa se je
izkazal predvsem v zaselku
Porence. »Veseli me, ker
imam podporo v krajevni
skupnosti ter tudi med veči-
no v Libojah,« pravi Jazbec,
ki je sicer zaposlen v vojaški
policiji. Na delovnem mestu
si je ogledal kar nekaj sveta,
njihove vrste zastopa na
športnem področju, za svo-
je delo pa je bil kljub mla-
dosti že večkrat odlikovan.
»V kulturnem društvu bo-
mo skušali predvsem poskr-
beti za sodelovanje med kra-
jani, naša skrb pa bo, da bo-
do ljudje v kulturni dom pri-
hajali ne le zaradi veselic, tem-
več jih bomo poskušali du-
hovno obogatiti. Tako bomo
poskušali v Liboje pripeljati
zanimive ljudi, pripraviti
okrogle mize, seveda ne bo
manjkalo humanitarnih in
drugih koncertov. Skratka že-
limo, da libojski dom v re-
snici postane hram kulture
za vse Libojčane,« načrtuje
Jazbec, ki si je precej izku-
šenj nabral z organizacijo
obiska nacionalne garde iz
Kolorada, ki se je mudila v
Spodnji Savinjski dolini. Na-
slednja večja prireditev, ki jo
bodo v KD pripravili v sode-
lovanju z domačinom Mirom
Khncem, bo jubilejna, 30. re-
vija narodno zabavnih an-
samblov, ki bo 24. novem-
bra v Libojah.
U. SELIŠNIK
Matjaž Jazbec
Ljubezen kot darilo
Biserna poroka na nek
način simbolizira 60 let
skupnega življenja v do-
brem in zlu, sreči in nesre-
či, zdravju in bolezni, pred-
vsem pa veliko medseboj-
ne ljubezni in spoštovanja.
To sta dokazovala tudi Jo-
že in Roza Ašenberger iz Že-
leznega pri Galiciji, ki sta
si že nadela deveti križ živ-
ljenja.
Ašenbergerjeva sta podari-
la življenje devetim otrokom,
ki so skupaj s 26 vnuki in 21
pravnuki ter številnimi dru-
gimi pripravili zares veličast-
no biserno poročno slavje. Po-
ročna sveta maša je bila v ga-
liški župnijski cerkvi, opra-
vil pa jo je domači župnik Jan-
ko Cigaie. Civilni obred je bil
v dvorani Zadružnega doma
Galicija, opravil pa ga je žal-
ski župan Lojze Posedel z ma-
tičarjem Henrikom Krajn-
cem, ki je predstavil življe-
nje slavljencev. Biseroporo-
čenca sta največ trpela v dru-
gi svetovni vojni. Jože je bil v
ujetništvu, od koder se je vr-
nil šele leta 1946.
Kljub življenjskim preiz-
kušnjam in številni družini
sta zgradila trden dom, v ka-
terem sta otroke vzgojila v
dobre ljudi in jim pokazala
pravo pot. Tudi zato danes
žanjeta njihovo ljubezen in
spoštovanje, kar je staršem
najdragocenejše plačilo. Slav-
je, ki se ga je udeležilo ka-
kih 200 svatov, je trajalo do
poznih jutranjih ur. Če se bo
slavljencema uresničil samo
drobec vseh izrečenih želja,
ju čaka še veliko lepih in sreč-
nih dni. T. TAVČAR
Pri natikanju prstanov je zakoncema Ašenberger pomagal župnik
Janko CIgale.
H  NA KRATKO
Aictivni v tretjem obdobju
žalska univerza za tretje življenjsko obdobje, ki vstopa v
četrto leto dela, je za letošnje leto razpisala 18 krožkov iz 13
področij delovanja. Pred kratkim so pričeli z delom krožki ^
angleški jezik, računalniški krožek in krožek za likovno de>
javnost, ročna dela, družabne plese ter sadjarstvo in vrtnars-
tvo. V univerzi za tretje življenjsko obdobje pričakujejo, da
bodo letos vpisali 300 članov, prijave pa še sprejemajo. Uni-
verza deluje v Bergamovi hiši, nekatere krožke pa pripravljajo
v prvi osnovni šoli in v klubu žalske mestne skupnosti.
Center za starejše pred
odprtjem
v Gornjem Gradu ljubljansko podjetje Deos od pomladi
gradi Center za starejše občane, ki ga bodo uradno odprli na
miklavževo, torej 6. decembra. V centru, kjer bo zaenkrat
prostora za 150 starostnikov, so zbrali tri četrtine prijav,
vendarle pa ocenjujejo, da bo po uradnem odprtju še vec
zanimanja. Skupno investicijo v Gornjem Gradu ocenjuje-
jo na približno milijardo sto milijonov tolarjev. IIS
Arnovsici gozd se uresničuje
Ob avtocestnem izhodu Žalec se je končno začela gradnja
poslovne cone Arnovski gozd. V coni je zagotovljena celot-
na energetska in komunalna infrastruktura, za izvedbo pa
skrbi podjetje PC-AG z investitorji. V coni Arnovski gozd je
možen nakup komunalno urejenega zemljišča in gradnja
poslovnih objektov različnih veUkosti, trenutno pa sta v
izgradnji dva poslovna objekta na 2 tisoč kvadratnih metrih
neto površin.
Revija zborov
v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu so pripra-
vili revijo zborovskega petja zaposlenih v socialno-varstve-
nih zavodih Slovenije. Organizator letošnje revije, na kate-
ri se je predstavilo 180 pevcev v različnih zborovskih zased-
bah, je bil Dom Nine Pokorn Grmovje. Za še prijetnejše
vzdušje so poskrbeh Jože Škorjanc, Roman Fonda in Miha
Alujevič, direktorica Doma Nine Pokorn Zdenka Ferlež in
sekretar Skupnosti socialno-varstvenih zavodov Slovenije
Zdravko Kavčič pa sta zborovodjem podelila spominska priz-
nanja. TT
Zamenjani otroci in starši
v občini Žalec so Teden vseživljenjskega učenja pro-
slavili kot občinski praznik učenja, v sklopu katerega
so pripravili obilo brezplačnih prireditev, ki so bile na-
menjene pridobivanju različnih znanj in spretnosti.
Ena izmed prireditev, na kateri so se predstavili učen-
ci, je bila Pripovedovalnica v žalski knjižnici. V pripove-
dovalnici je 12 učencev višjih razredov iz Osnovnih šol
Braslovče, Griže, Polzela in Žalec pripovedovalo, kaj bi
bilo, če bi se starši spremenili v otroke, otroci pa v star-
še. Nastop učencev je ocenjeval prof. Janko Germadnik,
ki je pohvalil vse sodelujoče, za najboljše pa izbral Katjo
Tomažič iz Braslovč, Uršo Prislan s Polzele in Lucijo
Jelen iz Žalca. Kot glasbeni gost se je predstavil Žiga Bir-
sa z didžeridujem. U. SELIŠNIK
A Capela do popolnosti
Mešani pevski zbor A Capela iz Petrovč že osmo leto deluje pod vodstvom Mitje
Bervarja, zbor pa je v tem času dosegel nekaj odmevnih uspehov in bistven napredek
v kakovosti.
Na občnem zboru, na katerem so se zbrali petrovški pevci, so se skupno odločili za vet
vaj, saj želijo zborovsko petje izpiliti do popolnosti. Ena izmed smelih odločitev je tudi
izdaja zgoščenke, poleg t-ega pa bodo pripravili mednarodni program božičnih in sakralno
zahtevnejših pesmi, saj jih poleg številnih samostojnih koncertov v domačih krajih čaka
gostovanje v Avstriji in na Madžarskem. Na občnem zboru so oblikovali tudi poseben
odbor, ki bo skrbel za promocijo zbora in zbiranje finančnih sredstev, pevce iz Petrovč pa
bo še naprej vodil Mitja Bervar. US
Pevci iz zbora A Capela na enem izmed nastopov.
St. 45 - 7. november 2002
m TEDNIK
15
Kulturni center v etapni gradnji
v dveh letih bi morali zgraditi knjižnico, v naslednjih dveh pa še glasbeno šolo, meni šentjurski podžupan Janez Čoki
Kulturni dom si prostore
deli z okrajnim sodiščem,
dvorana in stavba sama sta
zastareli in potrebni teme-
ljite prenove. Na prostorsko
stisko opozarjajo v glasbe-
ni šoli skladateljev Ipavcev,
razmere v občinski knjiž-
nici pa so že nekaj let nevz-
držne. Šentjur potrebuje
nov kulturni center, je od-
ločitev padla že pred časom.
»S priznanim slovenskim
arhitektom Markom Muši-
čem smo se dogovorili, da iz-
dela idejni projekt za novo-
gradnjo,« pojasnjuje podžu-
pan Janez Čoki in dodaja,
da so bili v vodstvu občine, v
ponedeljek zvečer pa na jav-
ni predstavitvi tudi večina ob-
činstva v do zadnjega kotič-
ka polni veliki dvorani Ob-
čine Šentjur, z idejnim pro-
jektom zelo zadovoljni. Mu-
šič je za bodoči Kulturni cen-
ter Šentjur predvidel etapno
izgradnjo. Center naj bi po-
vezoval tri funkcionalne eno-
te, glede na potrebe pa naj bi
na območju, kjer zdaj stoji
šentjurski kulturni dom, naj-
prej zgradili knjižnico, za-
tem glasbeno šolo in na kon-
cu še prireditveni center. Pod
objektom naj bi bila še ga-
ražna hiša za okoli 80 vozil.
Arhitekt Mušič je v pone-
deljek zvečer Šentjurčanom
bodoči kulturni center pred-
stavil s projekcijami načrtov
ter maketo, ob tem pa odgo-
varjal tudi na vprašanja in pri-
pombe iz občinstva, da se pred
izdelavo idejnega projekta ni
posvetoval s strokovno jav-
nostjo oziroma bodočimi
uporabniki objekta. Za osvet-
litev kulturnega življenja v
Šentjurju se je obrnil na dr.
Igorja Grdino, dragocene nas-
vete o tem, kakšne rešitve naj
išče za glasbeno šolo in zlasti
koncertno dvorano, pa mu je
dal mag. Vid Marčen.
»Zdaj nas čaka odločitev
glede začetka gradnje,« pravi
podžupan Čoki in dodaja, da
bi morali v Šentjurju v dveh
letih spraviti pod streho knjiž-
nico, v naslednjih dveh pa
zgraditi še glasbeno šolo.
I. STAMEJČIČ
Martin bo iz mošta delal vin'
Martinovo je čas, ko se
poveselimo v družbi prija-
teljev in otresemo vsakda-
njih skrbi, pravijo v Laš-
kem, kjer od petka do po-
nedeljka pripravljajo, letos
že šestič zapored, prazno-
vanje svetega Martina. Svet-
nik ni odgovoren le za »spre-
minjanje« mošta v vino, pač
pa poznan tudi po svojem
sočutju do sočloveka, zato
je prav, da te dni preživimo
v dobri volji in pozabimo
na zamere, še dodajajo.
Kmečki narezek, goveja ju-
ha z ribano kašo ali gobova
juha z ajdovimi žganci, pa pe-
čena gos z mlinci in rdečim
zeljem ali pečena račka z aj-
dovimi štruklji in jabolkom,
martinov krožnik, orehova
potica ali kostanjeva torta...
je le nekaj jedi, ki jih bodo v
dneh martinovega v Zdravi-
lišču Laško ponudili svojim
gostom. Gostinsko ponudbo
bodo prilagodiU tudi v veči-
ni gostišč, kjer v soboto zve-
čer pripravljajo vesela mar-
tinovanja. Prireditve v Laš-
kem pa se bodo začele že v
petek zvečer, ko bodo ob 18.
uri v Knjižnici Laško pred-
stavili Laški zbornik. Na 300
straneh prinaša prispevke in
slikovni material iz preteklo-
sti Laškega, večina prispev-
kov je bila napisana že sredi
sedemdesetih let, dodana sta
dva letošnja, zbornik pa bo
predstavil dr. Tomo Korošec,
ki je besedila tudi lektoriral.
V Kulturnem centru Laško
bo v soboto ob 18. uri večer
ljudskih pesmi, godčevskih
viž in predstavitev šeg ob mar-
tinovem, v drugem delu pa
bodo s prikazom Ko bo mošt
vino postal nastopili člani KD
Anton Tanc iz Marija Grad-
ca. Martinov sejem, ki ga na
Aškerčevem trgu pripravlja-
jo v nedeljo po 8. uri, bo med
Laščani obudil spomin na
dobre stare čase, ko je imelo
Laško kot enega svojih trš-
kih privilegijev tudi pravico
do prirejanja tržnega dne prav
na dan sv. Martina. S svoji-
mi zvonovi bo k praznični ma-
ši v cerkev sv. Martina ob pol
enajstih vabil pritrkovalec
Jože Hrastnik iz Strmce, po
maši bo na Aškerčevem trgu
ob farnem prazniku še »lepa
nedelja« z godbeniki, pevci,
godci in prikazom starih šeg.
Martinovanja pripravlja-
jo tudi v šentjurski občini,
kjer so posebej zanimivi
Martinovi dnevi na Ponik-
vi. V petek ob 19. uri jih bo-
do ob odprtju priložnostne
razstave v domačem gasil-
skem domu in pokušinji mo-
šta okoliških vinogradni-
kov začeli Podokničarji, so-
botni večer bo v znamenju
glasbe, v nedeljo po maši
ob 10. uri v cerkvi sv. Mar-
tina pa bodo na odru pred
cerkvijo uprizorili dve de-
li; Blaže in Nežica pripove-
dujeta ter Slomškovo pot v
nebo, nastopili pa bodo tu-
di godbeniki.
Prav na martinovo, v po-
nedeljek, ob 10. uri, se bodo
od praznovanj v Laškem po-
slovili še s tradicionalno mašo
na čast svojega farnega zavet-
nika.
I. STAMEJČIČ
Muzej zapira vrata
Konec oktobra so se v Mu-
zeju na prostem Rogatec za-
ključile letošnje etnološke
delavnice, ki jih muzej vsa-
ko leto organizira poleg red-
nih vodenih ogledov in še
nekaterih drugih dejavno-
sti. V okviru delavnic se lah-
ko udeleženci preizkusijo
v peki kruha, izdelavi rož
iz papirja, kitic iz ličja, ho-
ji po hoduljah in drugih obi-
čajih, ki so jih poznali na-
predniki.
Z letošnjo sezono so v mu-
zeju po besedah direktori-
ce Irene Roškar dokaj za-
dovoljni. »Morda nekoliko
•^anj na področju urejanja
statusnih vprašanj, ki mor-
da za obiskovalce niso naj-
bolj zanimivi, vendar pa so
za našo dejavnost vsekakor
pomembni,« dodaja Roškar-
jeva. »Tovrstna vprašanja re-
šujemo z ministrstvom za
kulturo, kajti muzej, ki ga
upravlja naš občinski zavod
Rogaška dediščina, je v dr-
žavni lasti. Vendar pa žal ta
odnos ni formaliziran, na
primer v obliki pogodbe.
Naš muzej namreč tudi ni
vključen v muzejsko mre-
žo, zato za izvajanje progra-
ma ne moremo pridobiti
proračunskih sredstev, ra-
zen preko razpisov za po-
samične kulturne projekte.
Na področju financiranja
muzejskih dejavnosti pri-
pravlja tako ministrstvo za
kulturo v teh dneh koreni-
te spremembe, ki sicer za
nas ne bodo nič kaj ugod-
ne, vendar bomo vsaj na za-
četku leta natančno vedeli,
kolikšna sredstva iz držav-
nega proračuna lahko pri-
dobimo in predvsem na kak-
šen način,« poudarja direk-
torica.
Veliko bolj uspešno pa so
se odvijale programske de-
javnosti, med katere poleg kla-
sičnega ogleda muzeja sodi-
jo še nekatere druge aktivno-
sti. Našteli so dobrih 10.000
obiskovalcev. Zelo dobro naj
bi sprejeli tudi program etno-
loških delavnic, ki jih ne obi-
skujejo le šolarji, ampak tu-
di odrasli, čeprav je slednjih
precej manj.
BOJANA JANČIČ
St. 45 - 7. november 2002
I MODRI TELEFON
Papir po 3.300
tolarjev?
Bralec Tone iz Celja je v
Intersparu kupil pršut, ki
je bil v akciji po 3.300 to-
larjev. Zavili so mu ga v list
papirja, ki je tehtal 12 gra-
mov, pa je izračunal, da ga
je le-ta, glede na ceno pršu-
ta, stal 36 tolarjev. Meni, da
to ni prav.
Na to dilemo nam je odgo-
voril celjski tržni inšpektor Pe-
ter Krempuš. Pravi, da je v 36.
členu zakona o varstvu potro-
šnikov zapisano, da mora pro-
dajalec kupljeno blago zaviti
v primerno embalažo. Kaj je
primerna embalaža, pa je
stvar presoje inšpektorja, zla-
sti sanitarnega. Zaenkrat ni
nobene zakonske podlage za
kakršno koli ravnanje oziro-
ma ukrepanje v primeru, na
katerega je opozoril naš bra-
lec. Sicer pa bi se z enakim
vprašanjem soočil v kateri koli
živilski prodajalni, nikjer na-
mreč nimajo elektronskih
tehtnic, ki bi omogočale tari-
ranje.
M.A.
Zakaj Tuša ni
med
Brasiovčane?
»V Braslovčah nas je kar
nekaj, ki imamo kartice
ugodnosti za nakupe v Tu-
ševih trgovinah, zato se
sprašujem, zakaj ne v Bra-
slovče ne v okoliška nase-
lja celjski veletrgovec ne po-
šilja svojega reklamnega
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modri telefon sprejemal
novinar Brane Jeranko. Na tele-
fonsko številko 031/569-581 ga
lahko pokličete vsak dan med 10.
in 17. uro. Svoja vprašanja za Mo-
dri telefon lahko med ponedeljkom
in petkom zastavite tudi po telefo-
nu 42-25-190.
materiala, iz katerega bi
kupci lahko izvedeli za tre-
nutno najbolj ugodne na-
kupe,« je na Modri telefon
naslovila vprašanje naša
bralka Sabina iz Braslovč.
Odgovor smo poiskali pri
Leonidi Pinter, odgovorni za
stike z javnostmi pri podjetju
Engrotuš: »Naš reklamni ma-
terial pošiljamo gospodinjs-
tvom v kraje, ki jih določimo
na osnovi raziskave tržišča in
analize nakupov v naših trgo-
vinah. Osnovni izbor je torej
narejen tako, nikakršnega raz-
loga pa ni, da letakov ne bi do-
bivali tudi naši kupci od dru-
god. Prosim le, da pošljejo na
upravo našega podjetja (Cesta
v Trnovlje lOa, Celje) ali pa v
»svoji« najbližji Tuševi trgovi-
ni pustijo svoj naslov, mi pa
jim bomo reklamna obvestila
redno pošiljali po pošti.«
IS
16

Pred
pomembnimi
razpisi
v občini Vojnik, kjer je ze-
lo razvita ljubiteljska kultur-
na dejavnost, si želijo zanjo
bolj urejene prostore. To so
med drugim povedali med po-
nedeljkovim sestankom z
ministrico za kulturo Andre
jo Rihter.
Ministrico so med drugim
opozorili na potrebo po bolj-
ši razsvetljavi v vojniškem kul-
turnem domu, posodobitvi v
gasilskem domu v Novi Cerk-
vi ter želji Frankolovčanov, ki
želijo pridobiti prostore v man-
sardi Mercatorjeve novograd-
nje. Ministrica je opozorila,
da vlaga ministrstvo predvsem
v programe in ljudi, obstajajo
pa tudi možnosti državnega so-
financiranja za prostore. Pred-
pogoj je urejena dokumenta-
cija o lastništvu, vsi, ki jo ima-
jo, pa bodo lahko sodelovali
na januarskem razpisu.
Ministrica je prav tako opo-
zorila na februarski razpis, ko
bo država poiskala upravljav-
ce za 42 državnih kulturnih
spomenikov. Sicer pa je me-
nila, da za kulturne spomeni-
ke pogosto ni programov, če-
prav nudi država sredstva za
sofinanciranje njihove obno-
ve. Omenjali so ji tudi težave
pri financiranju knjižničarstva,
pri čemer je Rihterjeva ome-
nila, da bo začela leta 2003
veljati povišana vsota na vsa-
kega prebivalca.
Srečanje z ministrico, ki je
bilo v vojniškem kulturnem
domu, sta pripraviU DeSUS in
ZLDS. Ob tej priložnosti sta
stranki tudi javno predstavili
svojega skupnega županskega
kandidata Albina Coceja.
BJ
Minister ne i
more razumeti
O težavah zdravstva v Vojniku in celjski bolnišnici ;
Vsak od zdravnikov
zdravstvene postaje v Voj-
niku (kjer imajo na skrbi
tudi občane Dobrne) ima po
več kot dva tisoč pacientov.
Zdravniki se zato čutijo
preobremenjene, nekateri
pacienti se pritožujejo za-
radi čakanja, vsi skupaj pa
pogrešajo še pediatra.
Tako so predstavili teža-
ve zdravstva na tamkajšnjem
območju ministru za zdravje
Dušanu Kebru, ki je obiskal
občino Vojnik pred nekaj
dnevi. Prvega moža sloven-
skega zdravstva je povabil ob-
činski odbor LDS, sestanka
pa so se udeležili tudi pred-
stavniki občine.
Sicer pa imajo drugod v
celjski regiji podobne ali še
hujše probleme, je pojasni-
la predstojnica zdravstvene
postaje zdravnica Jana
Govc-Eržen. Objavili so raz-
pis za zdravnika, na katere-
ga se ni odzval noben zdrav-
nik, nekdo iz Celja, ki je dal
ustno obljubo, pa je do da-
nes ni uresničil.
Na območju vojniške po-
staje je približno devetsto
otrok, kar je po ministrovi
ugotovitvi za polno zaposle-
nega pediatra premalo. Pri
vsem skupaj je minister
opozoril, da je v državi vse
manj otrok, zdravniki se ne-
radi selijo v druge kraje, pa
tudi na medicinski fakulte-
ti število študentov upada.
Pediatrov pa je v Sloveniji
po uradnih podatkih trenut-
no celo preveč. Kljub temu
je zelo malo verjetno, da bi
Vojnik pridobil pediatra,
mogoča pa bi bila zaposli-
tev dodatnega splošnega
zdravnika (morda v kombi-
naciji s potrebami v bodo-
čem domu starejših).
Glede polnih čakalnic je
minister menil, da je vsaj po-
lovico pacientov mogoče na-
ročiti na uro, vendar to v Voj-
niku počnejo že dve leti. Opo-
zorili so na težave vojniške
psihiatrične bolnišnice zara-
di počasnih denacionaliza-
cijskih postopkov ter da v
Celju v nočnih urah in veči-
no vikenda ni dežurnega zo-
bozdravnika.
Na sestanku so omenjali
tudi aktualne razmere v celj-
ski bolnišnici, pri čemer mi-
nister ne more razumeti, ka-
ko je bilo lahko spregleda-
nih kar 2500 vzorcev. Me-
ni, da gre za dejanje posa-
meznika ter brezbrižnost os-
talih. Ne gre spregledati tu-
di dejstva, da je pri vsem
skupaj celjska bolnišnica v
državi tretja najvišje finan-
cirana.
BRANE JERANKO
Arhar in But na Konjiškem
Kandidat za predsednika države dr. Fran-
ce Arhar in predsednik Slovenske ljudske
stranke mag. Franc But sta v nedeljo obi-
skala širše konjiško območje. Srečala sta
se z občani Vitanja, Slovenskih Konjic in
Zreč.
Na srečanjih je dr. France Arhar prepro-
sto, a hkrati celovito predstavil svoje vide-
nje sedanjih razmer ter potrebnih sprememb
v Sloveniji in Evropi. »Naredili smo državo,
pozabili pa smo na ljudi, na civilno druž-
bo,« je bila ena izmed njegovih značilnih
misli. Magister Franc But pa je ob predstavi-
tvah svetniških list Slovenske ljudske stran-
ke v posameznih občinah poudaril, da je od-
govornost te stranke velika predvsem zaradi
tega, ker lahko največ prispeva k uravno-
teženju političnega prostora.
Slovenska ljudska stranka v občini Vita-
nje kandidira za župana Slavka Vetriha, v
občini Slovenske Konjice pa podpira neod-
visnega kandidata Janeza Jazbeca, ki je, ta-
ko mag. But, »s svojimi dejanji pokazal, da
zna delati.« MBP
Kloniranje čioveškiii organov?
Društvo »Za življenje«
Viva Zreče je pripravilo 7.
nefrološko srečanje s tre-
mi strokovnimi predava-
nji. Tovrstna srečanja so
zelo odmevna in dobro
obiskana, saj jih vsako le-
to obišče okoli 250 ledvič-
nih bolnikov iz vse Slo-
venije. Letos so prišli led-
vični bolniki dializnih
centrov iz Celja, Ljublja-
ne, Jesenic, Šempetra pri
Novi Gorici, Novega me-
sta, Maribora, Ptuja in
Slovenj Gradca.
Snežana Vukotič iz Beo-
grada je predstavila sistem
hišne dialize v Srbiji. V svo-
jem predavanju je predsta-
vila lastne izkušnje. Zaradi
bolezni ledvic je na dializi
že 21 let. Prva tri leta je ho-
dila na dializo v bolnišni-
co, že 18 let pa nadaljuje
svoje zdravljenje s hišno dia-
lizo. Vmes je poskusila tu-
di s transplantacijo ledvice,
ki pa je bila neuspešna.
Ivan Logar je predstavil
življenje ledvičnih bolnikov
po presaditvi ledvice. Da-
nes je v Sloveniji že 339 lju-
di s transplatirano ledvico.
114 bolnikov pa čaka na
transplantacijo. Te se bol-
niki veselijo, saj jim v pri-
merjavi s trikrat tedensko
hojo na dializo v mnogočem
izboljša kvaliteto življenja.
To so potrdili tudi rezultati
priložnostne ankete.
Dr. Marijan Močivnik je
najprej predstavil nekatere
novosti v dietnem zdravlje-
nju ledvičnih bolnikov, na-
to pa presenetil vse navzo-
če s kratkim predavanjem
o kloniranju, kot novem
upanju ledvičnih bolnikov.
V svetu so že opravili prve
dokaj optimistične raziska-
ve, ki napovedujejo mož-
nost dobivanja novih orga-
nov iz lastnih celic. »Kloni-
ranje, kakorkoli se čudno
sliši, bo v prihodnosti po-
magalo ledvičnim bolni-
kom,« je bil zaključek pre-
davanja, ki je kasneje med
navzočimi najbolj odmeval.
TONE VRABL
Predavatelji na 7. nefrološkem srečanju v Zrečah: (od leve) Marijan Močivnik, Snežana Vukotič in Ivan Logar
LDS OBČINSKI ODBOR VOJNIK
LOKALNE VOLITVE 2002
Res je čas za spremembe!
v občinskem odboru LDS Vojnik smo se maksimalno potrudili,
da smo za kandidatke in kandidate na tokratnih volitvah izbrali
ljudi, ki so z dosedanjim delom dokazali, da so vredni tega zau-
panja in so tudi sposobni, pripravljeni in odločeni prevzeti odgo-
vorne naloge za reševanje občinskih lokalnih zadev.
Naši kandidati so:
> kandidat za župana občine Vojnik je Jože Kocman, dipl. mg.
prometa (sodni izvedenec za prometno stroko) iz Vojnika,
rojen leta 1945 - na glasovnici se bo nahajal pod zaporedno
številko 2;
> kandidati za člane občinskega sveta v volilni enoti št. 1, na
glasovnici pod zaporedno številko 3 - Liberalna demokracija
Slovenije:
1. Ladislav Jezernik-Slavko, Nova Cerkev, rojen leta 1952,
po poklicu avtomehanik - šofer,
2. Dušan Horvat, Dol po Gojko, rojen leta 1960, po poklicu
gradbeni inženir,
3. Bojan Sešel, Vizore, rojen leta 1957, po poklicu magi-
ster ekonomije,
4. Tone Gregorc, Beli Potok, rojen leta 1944, po poklicu
komercialist,
5. Lea Sreš, Nova Cerkev, rojena leta 1951, po poklicu uči-
teljica,
6. Alojz Žnidar (Lesko), Frankolovo, rojen leta 1964, po
poklicu dr. vet. medicine,
7. Marjana Aubreht, Lemberg, rojena leta 1943, po pokli-
cu dipl. ekonomist,
8. Greta Jošt, Stražica, rojena leta 1958, po poklicu učite-
ljica.
I kandidati za člane občinskega sveta v volilni enoti št. 2 , na
glasovnici pod zaporedno številko 6 - Liberalna demokracija
Slovenije:
1. Janez Špes, Vojnik, rojen leta 1942, po poklicu dipl.
ekonomist,
2. Nada Močenik, Višnja vas, rojena leta 1952, po poklicu
komercialist,
3. Jože Kocman, Vojnik, rojen leta 1945, po poklicu dipl.
ing. prometa,
4. Lidija Eler Jazbinšek, Vojnik, rojena leta 1973, po pokli-
cu učiteljica,
5. Tone Leban, Vojnik, rojen leta 1947, po poklicu strojni
tehnik,
6. Branko Špes, Vojnik, rojen leta 1969, po poklicu kuhar,
7. Majda Kumberger, Arciin, rojena leta 1951, po poklicu
pravnik,
8. Adolf Videnšek, Globoče, rojen leta 1941, po poklicu
magister prava,
9. Adolf Jane, Vojnik, rojen leta 1952, po poklicu strojni
tehnik,
I  kandidati za člane sveta krajevne skupnosti Vojnik:
1. pod zaporedno št. 2 - Sara Breznik, Vojnik, rojena 1978,
študentka, volilna enota št. 1,
2. pod zaporedno št. 1 - Lidija Eler Jazbinšek, Vojnik, roje-
na 1973, učiteljica, volilna enota št. 2,
3. pod zaporedno št. 3 - Anton Leban, Vojnik, rojen 1947,
strojni tehnik, volilna enota št. 3,
4. pod zaporedno št. 5 - Suzana Pirman, Vojnik, rojena
1964, učiteljica, volilna enota št. 4
5. pod zaporedno št. 3 - Jože Kocman, Vojnik, rojen 1945,
dipl. ing. prometa, volilna enota št. 5
6. pod zaporedno št. 2 - Vili Močenik, Višnja vas, rojen
1976, dipl. ing. strojništva, volilna enota št. 6
7. pod zaporedno št. 2 - Peter Lipovšek, Male Dole, rojen
1970, mehanik, volilna enota št. 7
8. pod zaporedno št. 3 - Jurij Sitar, Gabrovec, rojen 1956,
kmet, volilna enota št. 8
9. pod zaporedno št. 1 - Majda Kumberger, Arciin, rojena
1951, pravnik, volilna enota št. 9
I  kandidati za člane sveta krajevne skupnosti Nova Cerkev:
1. pod zaporedno št. 3 - Franc Jezernik - Branko, Nova
Cerkev, rojen 1957, gradbeni ing., volilna enota št. 1
2. podzaporednošt. 3-Janez Majcen, Vizore, rojen 1963,
avtomehanik, volilna enota št. 2
3. pod zaporedno št. 2 - Ladislav Jezernik - Slavko, Nova
Cerkev, rojen 1952, šofer, volilna enota št. 3
4. pod zaporedno št. 1 - Janez Belej, Zlateče, rojen 1964,
šofer, volilna enota št. 4
5. pod zaporedno št. 1 - Franc Kotnik, Socka, rojen 1967,
kamnosek,volilna enota št. 5
6. pod zaporedno št. 3 - Stanislav Steničnik, Selce, rojen
1965, PTT mehanik, volilna enota št. 6
7. pod zaporedno št. 1 - Bojan Sešel, Vizore, rojen 1957,
mag. ekonomije, volilna enota št. 7
I  kandidati za člane sveta krajevne skupnosti Frankolovo:
1. pod zaporedno št. 4 - Alojz Žnidar - Lesko, Frankolovo,
rojen 1964, dr. vet. medicine, volilna enota št. 1
2. pod zaporedno št. 4 - Greta Jošt, Stražica, rojena 1958.
učiteljica,volilna enota št. 2
3. pod zaporedno št. 3 - Leon Gregorc, Bezenškovo bukov-
je, rojen 1966, strojni tehnik, volilna enota št. 3
4. podzaporednošt. 3-DušanHudej.Črešnjice, rojen 1960,
zidar.volilna enota št. 4
5. pod zaporedno št. 4 - Anton Gregorc, Beli potok, rojen
1944, komercialist,volilna enota št. 5
6. pod zaporedno št. 3 - Klementina Krivec, Lindek, rojena
1984, študent,volilna enota št. 6
7. pod zaporedno št. 2 - Dušan Horvat, Dol pod Gojko,
rojen 1960, gradbeni ing., volilna enota št. 7
Predsednik: mag. Adolf Videnšek, univ. dipl. iur.
Naročnik: LDS OBČINSKI ODBOR VOJNIK
Št. 45 - 7. november 2002
mnmm
VOLITVE 2002
17
OBČINA
CELJE
Borut Alujevič, rojen
1942, univ. dipl. dramski
igralec, upravnik SLG Ce-
lje, kandidat LDS:
»Celje potrebuje dolgoroč-
no prostorsko, gospodarsko in
socialno politiko razvoja ob-
čine. Takoj je potrebno pristo-
piti k izdelavi urbanističnega
načrta Celja, h kateri bom po-
vabil strokovnjake, pa tudi
predstavnike prebivalcev me-
sta. Občina mora gospodariti
tako, da se bo povečevalo ti-
sto njeno premoženje, ki bo
dolgoročno koristilo najširši
množici. Gospodarjenje mo-
ra potekati po vnaprej znanih
dljih in pravilih, ki morajo biti
za vse enaka. Posebne pozor-
nosti so potrebne ogrožene
skupine prebivalstva, kot so
starejši, bolniki, socialno šib-
ki, brezposelni, odraščajoča
mladina ter invalidi. Moja na-
loga bo, da ustvarimo tako
skupnost, da bodo problemi
posameznikov v teh ogroženih
skupinah manjši. Proučil bom
možnosti za uvedbo brezplač-
nega avtobusa in novih kole-
sarskih stez. Prizadeval si bom,
da Celje postane pomembno
srednješolsko in visokošolsko
središče regije.«
Drago Bornšek, rojen
1953, podjetnik in učitelj
smučanja z licenco, kandi-
dat Naprej Slovenija:
»Zavzemam se za večjo so-
cialno varnost, za odpiranje
novih delovnih mest, za pri-
tegnitev investicij v razvoj ma-
lih in srednjih podjetij, uredi-
tev ekološke problematike,
Večjo enotnost v vodstveni
strukturi, kar bo omogočilo
odločanje o interesih mešča-
nov s skupnimi močmi. Že-
lim, da bi Celje postalo pri-
jazno evropsko mesto, pri če-
nier ne bi zanemaril ohrani-
tev kulturne dediščine, mla-
dim pa bi omogočil zdravo in
športno odraščanje in iz mest-
"lega središča bi pregnal mr-
tvilo. Glede na mojo sedanjo
Neodvisnost, bom kot župan
''"ihko zastavil učinkovito vo-
denje občine in povečal odgo-
vornost in sankcioniranje vods-
^\'enih struktur v javnih pod-
jetjih in zavodih. Skrbel bom,
^3 bodo proračunska sredstva
pravilno razporejena. Povezan
sem s strokovnjaki, ki pozna-
jo občino Celje, zato bom lahko
upravičil vaša pričakovanja.
Vedno sem odprt za pobude,
ki so v dobro vseh.«
Tomaž Raznožnik, rojen
1965, univ. dipl. inž. kemi-
je, razvojni tehnolog v Cin-
karni Celje, kandidat NSi:
»Kot župan bom poskrbel
za gospodarski razcvet Celja,
ki naj bo tretje mesto v Slove-
niji po velikosti, po gospodar-
ski moči pa se mora prebiti
na prvo mesto! Zavzel se bom
za racionalno in odgovorno
razpolaganje z občinskim de-
narjem ter strožji nadzor in
dosledno kaznovanje dokaza-
nih nepravilnosti pri sistemu
oddajanja javnih naročil; za
ustanovitev novih visokošol-
skih programov, tudi s pomoč-
jo privatnega kapitala, ki bo-
do povezani s projekti v celj-
skem gospodarstvu in ob že
obstoječih tvorili temelje za
ustanovitev univerze v Celju;
za občanom prijazno in sodob-
no občinsko upravo z dosled-
nim uveljavljanjem lokalne sa-
mouprave; za posodobitev cest-
nega omrežja in reorganiza-
cijo modre cone; za poostre-
no kontrolo posegov v prostor,
ter skrajšanje upravnih postop-
kov; za oživitev mestnega je-
dra in meščanske tradicije.«
Janja Romih, rojena 1962,
univ. dipl. politologinja,
programska menedžerka v
RRA Celje, nepoklicna po-
džupanja, kandidatka
ZLDS:
»Kakšno Celje si želimo, v
katero smer naj se razvija, je
prvo vprašanje, ki bi si ga za-
stavila kot županja. Odgovor
bi iskala skupaj z gospodars-
tveniki, šolniki, kulturniki,
športniki..., predstavniki vseh
generacij, teritorialnih obmo-
čij mesta in predstavniki vseh
političnih strank. Načrtovanje
razvoja občine na daljši rok
zame pomeni osnovo prostor-
skega načrtovanja občine, bolj
načrten razvoj kadrov, trans-
parentnejšo in učinkovitejšo
porabo proračunskih sredstev,
lažje pridobivanje dodatnih vi-
rov financiranja in lažje sprem-
ljanje razvojnih ciljev. Celje
vidim kot mesto, ki se zna po-
vezovati, odpirati navzven in
se razvijati kot moderno evrop-
sko mesto; ima sposobno, mo-
tivirano in učinkovito občin-
sko upravo; je lepo, urejeno
in prijazno mesto, ki vsem ge-
neracijam omogoča zdravo,
varno in kvalitetno življenje v
mestu.«
Bojan Šrot, rojen 1960,
univ. dipl. pravnik, župan
Celja, kandidat SLS, SDS in
Zelenih:
»Celje mora ohraniti inve-
sticijsko sposobnost. Najpo-
membnejše naložbe bodo pre-
selitev Osrednje knjižnice, do-
graditev prizidkov in telovad-
nic h IV. osnovni šoli ter Os-
novni šoli Frana Krajnca Po-
lule, obnova objektov ter igrišč
vrtcev in osnovnih šol, dogra-
ditev Centralne čistilne napra-
ve, manjkajoče kanalizacije in
pričetek izgradnje Centra za
ravnanje z odpadki v Bukovž-
laku, prenova mestne tržnice
in dograditev Severne vezne ce-
ste in manjkajočega dela Be-
žigrajske ceste, ter asfaltiranje
vseh makadamskih občinskih
lokalnih cest. Investitorjem
moramo omogočiti nakup
zemljišč po konkurenčnih ce-
nah in skrajšati vse upravne po-
stopke, da bodo lahko inve-
stitorji v roku 60 dni opravili
vse formalnosti za pridobitev
lokacijskega dovoljenja.«
Peter Thaler, rojen 1953,
podjetnik, kandidat SNS:
»Zaradi lastnih izkušenj in
poznavanja problemov male-
ga človeka, želim spremeniti
področje dela v prijazno, pred-
vsem pa uspešno komunicira-
nje. Cilj mi je, da denar, ki ga
dajem državi, le-ta oplemeni-
ti, ne pa trosi, kot ga trosi naša
država za proračunsko pora-
bo. Denar bi uporabil za nova
delovna mesta, prihodnost
mladih in mirno starost sta-
rejših. Ker mesto potrebuje
človeka, ki bo Celje naredil
prepoznavno v slovenskem
prostoru, bi dal mladim mož-
nost ustvarjanja in dela, pre-
veril bi stanovanjsko politiko
v mestu, dal možnost malim
podjetnikom in razvoju gos-
podarstva, uredil službo za po-
moč ostarelim pri domačih
opravilih in storitvah, naredil
mestno upravo prijazno prav
vsakemu meščanu, državno
upravo pa službo v storitvi dr-
žavljana in ne tlačana.«
OBČINA
ŠMARJE
PRI JELŠAH
Jožef Čakš, rojen 1954,
višji knjižničar, direktor
Ljudske univerze Rogaška
Slatina, šmarski župan,
kandidat SLS -i- NSi:
»Ena najpomembnejših na-
ložb v prihodnje je izgrad-
nja čistilne naprave, kjer je
prva faza že zaključena, kma-
lu pa naj bi pričeli tudi z raz-
širitvijo in posodobitvijo tu-
kajšnjega zdravstvenega do-
ma. Novi prostorski plan bo
zajemal nove površine za raz-
voj podjetništva in s tem mož-
nosti za gospodarski razvoj.
Pomemben del plana bo tu-
di lokacija oz. trasa nove ob-
vozne ceste skozi Šmarje. Za
razvoj podeželja bo tudi v pri-
hodnje potrebno nadaljeva-
ti urejanje cest, vodovodov
in kanalizacij. Svoje mesto
v programih pa bodo dobile
tudi družbene dejavnosti, va-
rovanje kulturne dediščine in
sodelovanje s krajevnimi
skupnostmi. Tudi v prihod-
nje bi želel, da bi bila obči-
na Šmarje pri Jelšah prijazen
dom vsem občanom. Tu vi-
dim pomembno vlogo župa-
na in to vlogo bom skušal,
če bom izvoljen, opravljati
z vso odgovornostjo.«
Vabilu za brezplačno
predstavitev se nista odzva-
la Marjan Aralica (LDS) in
Andrej Artiček (Naprej Slo-
venija).
OBaiMA
PODČETRTEK
Marjan Drofenik, 1949,
uni. dipl. strojni inženir,
župan Občine Podčetrtek,
kandidat SLS:
»Glavni poudarek dajem
pomoči in sodelovanju z vse-
mi in pri vsem. Prva naloga,
če bom izvoljen, bo, skupaj
s svetniki, poiskati glavne
razvojne točke, definirati ci-
lje in jih uresničiti. Menim,
da je naloga vseh, ki bodo so-
delovali v občinskem svetu,
reševanje konfliktov in iska-
nje pametnih, preudarnih re-
šitev. Po najboljših močeh si
bom še naprej prizadeval za
razvoj podjetništva, turizma
in kmetijstva ter s tem pode-
želja. Konkretne vizije so: ob-
nova in rekonstrukcija lokal-
nega cestnega omrežja, iz-
gradnja prizidka k podruž-
nični šoli v Pristavi pri Me-
stinju, gradnja kanalizacij in
širitev čistilne naprave, vla-
ganje v objekte za razvoj kul-
turnih in športnih dejavno-
sti ter ukrepi na področju so-
cialne problematike.«
Srečko Gobec, rojen 1953,
strojni tehnik, direktor pod-
jetja Modelis v Štorah, kan-
didat s podpisi občanov:
»Občina Podčetrtek potre-
buje za župana človeka, ki
ne bo podlegel pritiskom ve-
likih in močnih. Prepričan
sem, da lahko v dveh letih
občini povrnem ugled ter
pospešim razvoj brez lažnih
obljub. Do konca tega leta je
potrebno sprejeti proračun za
leto 2003, dolgoročni inve-
sticijski plan, delitveno bi-
lanco z občino Bistrica ob
Sotli ter sprejeti zaključni ra-
čun za lani. Z najetim dol-
goročnim posojilom bi v le-
tu dni sanirali dolg in neka-
tere že sprejete naložbe. V
enem letu je treba pridobiti
prostore, ki bi bili v občin-
ski lasti in bi jih namenili za
knjižnico in društva. Med
prednostnimi nalogami so še
razširitev šole v Pristavi, pri-
dobitev dokumentacije za
športni park in večnamensko
športno dvorano v Podčetrt-
ku, 30 odstotkov turistične
takse nameniti za označitev
občine, krajev in vasi, spre-
jeti prostorske plane in pri-
dobiti investitorje.«
Franc Lipošek, ekono-
mist, direktor podjetja Lipex
v Podčetrtku, kandidat SDS:
»Za kandidaturo sem se od-
ločil, ker sem prepričan, da
so volitve čas za kadrovske
spremembe v občini Podče-
trtek. Če bom izvoljen za žu-
pana, bo moja prva naloga
vzpostaviti dobro razumeva-
nje in zaupanje med županom,
občinskim svetom, krajevni-
mi skupnostmi in občani, ki
ga sedaj žal ni. Zavzemal se
bom za izdelavo dolgoročnega
razvojno-prostorskega plana
občine, nadaljnji razvoj turiz-
ma in vzporednih dejavnosti,
odpiranje novih delovnih mest
z ustvarjanjem ugodnih po-
gojev za investiranje v malo
gospodarstvo in obrtništvo, za
večjo podporo kmetijstvu s
poudarkom na prestrukturi-
ranju kmetij, bio pridelavi, tu-
rističnih kmetijah in ostalih
dopolnilnih dejavnostih, za
izgradnjo neprofitnih stano-
vanj za mlade družine in več-
jo pomoč socialno ogroženim
občanom ter vlaganje in po-
sodobitev cestne infrastruktu-
re.«
Peter Mišja, 35-letni stro-
jevodja, kadidat s podporo
SMS:
»Med prednostne naloge v
štiriletnem mandatu uvrščam
pregledno ureditev financi-
ranja v sodelovanju z upra-
vo, zagotovitev sredstev za iz-
gradnjo cest, pločnikov, sa-
nacijo plazov in ureditev ko-
munale z enakomernim raz-
vojem občine, pomoč mla-
dim (mladinski kulturni cen-
ter) in pripravo za gradnjo
dodatnih stanovanj. Zavze-
mal bi se za urejeno otroško
varstvo, kakovostno osnov-
no šolo, dostopno izobraže-
vanje v srednjih šolah, raz-
voj turizma ter pomoč kme-
tom in kmetijam. Pričeti bi
bilo treba z urejanjem prob-
lematike gradu, zagotoviti po-
moč kulturnim organizaci-
jam ter omogočiti sodoben
razvoj požarne varnosti. Moj
slogan je: Z mladostjo za vse
ljudi!«
Anton Počivavšek, 45-let-
ni gradbeni tehnik, direk-
tor Grapo, d.o.o., kandidat
LDS:
»Najosnovnejše naloge so
sanacija dolgov, takojšnja iz-
vedba delitvene bilance med
občinama Podčetrtek in Bi-
strica ob Sotli, izdelava in
sprejetje prostorskega plana
občine, reorganizacija občin-
ske uprave ipd. Potrebno je
urediti odnose v Pristavi pri
Mestinju in Virštanju, dokon-
St. 45 - 7. november 2002
18
VOLITVE 2002
čati ustanovitev lolcalne tu-
ristične organizacije in jo
oživeti. Podpreti in oživiti je
treba tudi delo nekaterih dru-
štev, urediti lastne prostore
za občinsko upravo in druš-
tva, takoj dokončati vonar-
sko cesto in skupaj z državo
speljati aktivnosti za oživi-
tev Vonarskega jezera. Pred
propadanjem bi bilo potreb-
no zaščititi grad Podčetrtek
in urediti njegovo lastništvo,
urediti cestno in komunalno
infrastrukturo, izdelati pri-
zidek k podružnični šoli v Pri-
stavi pri Mestinju in še nekaj
drugih projektov.«
Darko Šelekar, rojen
1965, inženir strojništva,
vodi družinsko podjetje,
kandidat s podpisi.
»Ker sem zaposlen v svojem
podjetju, bi opravljal funkci-
jo župana neprofesionalno. Pr-
va naloga bo povrniti ugled
in zaupanje v občino in vodi-
ti mnogo bolj pregledno ob-
činsko politiko ter skupaj z
občinskim svetom zastaviti na-
črt dela. Sprejeti bo treba nov
prostorski in ureditveni plan
občine, v turističnem smislu
urediti okolico Podčetrtka,
Olimja in tudi drugih bližnjih
krajev, urediti prostore knjiž-
nice in pridobiti prostor za
mlade, upokojence in druga
društva ter zgraditi otroško
igrišče pri vrtcu. Rešiti bo po-
trebno tudi problem vonarske
ceste, izboljšati vodooskrbo
v Virštanju in Škofji Gori,
urediti cestno in nadaljevati
z izgradnjo komunalne infra-
strukture, sanirati staro šolo
v Polju, opraviti delitveno bi-
lanco z občino Bistrica ob Sot-
li, dolgoročno zastaviti plan
naložb in pridobiti več dodat-
nega denarja iz države kot do-
slej.«
OBČINA
LAŠKO
Jožef Ojsteršek, rojen
1933, univ. dipl. inž. stroj-
ništva, upokojenec, kandi-
dat NSi:
»Vse državne in občinske
službe so v službi naroda in
mu odgovorne, ne nasprotno.
Temeljne pravice državljanov
morajo biti jasno določene.
Gospodarska in razvojna po-
litika države in občine mora-
ta gledati na vzporeden raz-
voj v vseh pokrajinah in kra-
jih. Sem spada preskrba vseh
prebivalcev s pitno vodo, z
uporabnimi voznimi potmi,
elektriko, bližnjo osnovno šo-
lo za šoloobvezne otroke.
Vsem delazmožnim je treba
preskrbeti kolikor mogoče
primerno zaposlitev. Treba je
zagotoviti v naprej dogovor-
jen odkup pridelkov v kme-
tijstvu. Razumeti in pomaga-
ti moramo ljudem v kakršni
koli stiski: zdravstveni, sta-
rostni, gmotni, moralni... Ob-
čani se moramo razumeti kot
skupnost enakopravnih, s svo-
jimi predstavniki v občinskem
svetu, ki mu je odgovorna ob-
činska uprava na čelu z župa-
nom, ki občino tudi zastopa.
Vse odločitve uprave morajo
biti skladne z zakonitimi pra-
vicami in voljo občanov.«
Bogdan Pungartnik, ro-
jen 1971, univ. dipl. inž.
kmet., str. sodelavec v Mi-
nistrstvu za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano,
skupni kandidat SLS in SDS:
»Za uspešno in prepoznav-
no občino v Sloveniji in pri-
hajajoči Evropi je treba zna-
nja in svežine. Na volitvah na-
stopam s podporo dveh
strank; z njunima programo-
ma se ujemajo tudi moje de-
lo in videnja, odprt pa sem
za vse dobre ideje. Z znanjem
in delom bomo prišli do bolj
skladnega razvoja naše obči-
ne in regije. Glavno program-
sko vodilo je skladen razvoj
občine; s poudarkom na gos-
podarstvu in turizmu, zlasti
pa želim izboljšati prepoznav-
nost naše občine. Zavedam se,
da je moj program (v celoti
ga najdete na: www.slo-
web.com/pungartnik), zah-
teven in ga ne bo lahko reali-
zirati. Zlasti, ker se je občina
v preteklosti zelo zadolžila in
gre velik del sredstev le za pla-
čilo obveznosti. Zato mora-
mo za naložbe dobiti denar
iz ministrstev in EU, nujno je
uspešnejše iskanje finančnih
virov zunaj občine, kar z us-
treznim znanjem ne bi sme-
lo biti problem.«
Jože Rajh, rojen 1946,
strojni tehnik, župan Ob-
čine Laško, skupni kandi-
dat ZLSD, LDS in DeSUS:
»Ob izteku mandata ugo-
tavljamo, da so za nami bo-
gata leta, kar je rezultat
skupnega dela občanov, vod-
stev krajevnih skupnosti,
podjetij in javnih zavodov,
občinskih svetnikov, občin-
ske uprave in župana. Kako
naprej; čemu dati prednost?
V gospodarstvu razvoju tu-
rizma v najširšem smislu (re-
vitalizacija Zdravilišča v
Rimskih Toplicah, razvoj
Zdravilišča Laško, kmečke-
ga turizma), v komunali bo-
do glavne naloge za poveča-
no poplavno varnost, izbolj-
šanje vodooskrbe, gradnja či-
stilne naprave in kanaliza-
cijskega sistema, obnova
cest. Čaka nas ustvarjanje po-
gojev za 9-letko (dograditev
OŠ Debro, telovadnice in
prenova OŠ Rimske Topli-
ce) , za malčke pa gradnja vrt-
ca v Debru. Razrešili bomo
prostorsko stisko knjižnice,
zgradili plezalni center in v
sociali dopolnjevali sistem
pomoči na domu ter si pri-
zadevali za izgradnjo doma
za starejše občane v Rimskih
Toplicah. Moje osnovno vo-
dilo pa je posluh za pobude
ljudi in reševanje proble-
mov.«
OBČINA
ŠENTJUR
Marko Diaci, rojen 1971,
univ. dipl. ekonomist, po-
slanec v DZ, kandidat SMS:
»Občinska uprava mora
biti servis občanom. Pre-
glednost proračuna in jav-
ni nadzor, enakomeren raz-
voj občine s poudarkom na
krajevnih skupnostih in iz-
gradnja nujne infrastrukture
z dolgoročnim načrtova-
njem so naše naloge. Sem
za sodelovanje in usklaje-
vanje z gospodarstvom, za
kadrovsko politiko, teme-
lječo na preprečevanju be-
ga možganov. Zato je treba
skupaj z gospodarstvom us-
tanoviti Štipendijski sklad,
zgraditi socialna in tržna
stanovanja. Se kdo spomni,
kdaj je bil zgrajen zadnji
stanovanjski blok? Imamo
program delovanja mladin-
sko-kulturnega centra in
društev. Posebne skrbi so
potrebne ženske in otroci v
stiski, starejši, invalidi,
mlade družine in mladost-
niki. Sem za skrb za osnov-
nošolstvo z uvedbo devet-
letke in cenovno doseglji-
ve vrtce. Turizem je naša trž-
na niša, priložnost za obrt-
nike, podjetnike in kmete
(Slivniško jezero, Rifnik,
Slomšek, Ipavci, eko-turi-
zem). Pripraviti se moramo
na vstop v EU.«
Jurij Malovrh, rojen
1946, prometni inženir že-
lezničarske smeri, posla-
nec v DZ, župan Občine
Šentjur, kandidat SLS:
»Veljam za uspešnega po-
gajalca za pridobivanje sred-
stev iz državnega proračuna.
Za mandat, ki je pred nami,
sem si prednostno zadal na-
loge na področju družbenih
dejavnosti. Omenim naj le
izgradnjo in ureditev novih
prostorov knjižnice v poslov-
no-stanovanjskem objektu,
ki ga bomo zgradili. Z izgrad-
njo prizidka k Osnovni šoU
Ponikva bomo zaokrožili na-
še naložbe v izgradnjo šol-
skega prostora ter zagotovi-
li prostorske pogoje za uved-
bo devetletnega šolanja. Na
področju komunalne infra-
strukture bomo nadaljevali
z gradnjo in dokončali vo-
dovode; čaka nas izgradnja
čistilne naprave, ki bo zago-
tavljala obstoj in odpiranje
novih delovnih mest. Po-
membna naloga je tudi grad-
nja nadvoza v Šentjurju. V
ognju imam še več vročih že-
lez, vendar sem prepričan,
da je potrebno sprejeti naj-
prej proračun države Slove-
nije. Šele potem sledijo ob-
ljube, ki bodo uresničljive.«
Štefan Tisel, rojen 1954,
zdravnik, urolog v Splošni
bolnišnici Celje, kandidat
LDS, SDS in NSi:
»Občina Šentjur ima pomem-
bne strateške prednosti, ki os-
tajajo neizkoriščene; dobra
prometna povezanost, neokr-
njena narava, sposobni ljud-
je. Delal bom s široko politič-
no podporo in se približal lju-
dem in njihovim težavam. Ob-
likovanje skupine strokovno
usposobljenih in zavzetih so-
delavcev, pospešitev že začr-
tanih nalog in postavitev no-
vih ciljev, so naloge prvih me-
secev mojega županovanja. Te-
meljne programske naloge pa
so: realizacija cestnega križa
ter vzpostavitev gospodarske
infrastrukture, razvoj podeželja
in ohranjanje kuturne krajine
ter zagotavljanje pogojev za
razvoj družbenih dejavnosti.
Krajevne skupnosti morajo do-
biti večjo vlogo v približeva-
nja občine krajanom in potre-
bam ljudi. Kandidiram na po-
budo ljudi, ki si želijo napre-
dek in učinkovito reševanje
problemov naših krajev. Sku-
paj smo začrtali pot za dose-
ganje ciljev. Trdno sem odlo-
čen, da gremo po tej poti. Ob-
čani Šentjurja si to zaslužijo!«
Dubravka Turk, rojena
1958, univ. dipl. ekonomist-
ka, zaposlena v Banki Ce-
lje d.d. kot vodja PE Šent-
jur, kandidatka ZLSD:
»Neuresničljivega ne obljub-
ljam, s svežino in timskim de-
lom pa lahko prispevam k na-
predku; večati gospodarsko
moč, zmanjšati brezposelnost
(tisoč 300 ljudi brez dela), pri-
tegniti tuje naložbe in razvija-
ti podjetništvo. Promovirati
izobraževanje, oživljati zapuš-
čene, razvijati bio in turistič-
ne kmetije, turizem. Premoš-
čati nesorazmerja med revni-
mi in bogatimi, mladimi in sta-
rimi, mestom in podeželjem.
Mladi rabijo mladinski center.
Za učinkovit, socialni razvoj
so nujna socialna in neprofit-
na stanovanja, zlasti za mlade
družine in perspektivne kadre.
Zadržati mlade in skrbeti za
starejše, invalide in socialno
ogrožene. Nadaljevati je tre-
ba že zastavljene naloge, raz-
bremeniti mestno jedro z ob-
voznico, zgraditi avtobusno
postajo, kulturni center. Za či-
stilno napravo je treba razmi-
sliti o občinskem financiranju.
Krajevne skupnosti morajo do-
biti več pristojnosti in denar-
ja, v občinski upravi ločiti stro-
kovne in politične funkcije.«
OBČINA
PREBOLD
Vinko Debelak, rojen
1956, dipl. ing. gradbeniš-
tva, podjetnik, kandidat
LDS:
»Zavzemal bi se za sodob-
no in aktivno občino; do-
sledno in javnosti pregled-
no delo; prijetno življenj-
sko okolje vseh občanov;
spoštljiv odnos do vseh lju-
di; nova vlaganja, delovna
mesta in razvoj. V občini so
zastavljeni programi, ki
morajo ponuditi več dela.
Za hribovita območja smo
izdelali program celostne-
ga razvoja, v dolini so v iz-
vedbi projekti za varovanje
okolja. Najzahtevnejši pj^
jekt bi bil gradnja kanaliz;
cije. S sodelavci sem v te pn
jekte kot soavtor že vpet, z,
menjava v vodstvu bi ponn
nila vsaj začasno upočasn
tev dela, zato prosim volil(
za ponovno zaupanje. N
slabše ne bi delali na področj
šolstva in otroškega varstvj
enako načrtno bi financira
in vzpodbujali društvene d«
javnosti. Mladim bi dali pr(
store za aktivnosti in onii
gočili aktivno preživljanj
počitnic. Tudi skrb za starej!
občane ne bi bila nič man
ša. Pritegnili bi generacije
ki so v teh težkih časih na
bolj prizadete.«
Marjan Golavšek, roje
1963, elektrotehnik, kme
kandidat SDS, NSi:
»Potrebujemo župana, 1
bi ves čas namenil delu, s;
stanje v občini terja takoji
nje reševanje. Zagotovili 1
prostorske in druge pogo-
je, da pritegnemo podjetja
in obrtnike; občanom pri-
jazno občinsko upravo; us^
tanovili informacijsko pi-
sarno, povezali turistični
zmogljivosti in uredili bj
zen; poudarek kmečkemu
turizmu in dopolnilnim de
javnostim. Dokončali bi
projekte, izboljšali kvaliteto
bivanja, upravljanje stano-.
vanj prenesli na domačeg
upravljavca, zgradili otroŠ
ka igrišča, krajevnim odbo
rom omogočili prosto ra2
polaganje z delom prori
čunskih sredstev, mladii
namenili prostore, priče
z izgradnjo doma za osti
rele, posodobili mrliško ve
žo. Zagotovili bi oskrbo i
pitno vodo, vrnitev prepla
čanih sredstev za telefoni
jo,   prenovo   delovanji
CATV; našli prostor za knjiž-
nico, poskrbeli za promet-
no varnost, dokončali asfal-
tiranja cest,  skrbeli za
opremljenost GD, obnovili
vrtec« :
OBČINA
POLZELA
Ljubo Žnidar, rojen 1960
dipl. ing. gradbeništva, ŽU
pan, neodvisni kandidat:
St. 45 - 7. november 2002
VOLITVE 2002
19
»Cilji in naloge za prihod-
^jj iTiandat so natančno opre-
jgljeni. Zavzemal se bom za
j(,l<ončanje prostorskih raz-
,,QJnih aktov, na področju
pRologije je predvidena in-
■gnzivna gradnja kanalizaci-
ja^ prizadeval si bom za ure-
ditev nivojskih križanj z že-
lezniško progo, poskrbel za
^^daljevanje izgradnje pli-
nifikacije ter za gradnjo po-
(jfužnične šole v Andražu.
Kmetijam bo omogočena
ijopolnilna dejavnost in s tem
[^ožnost dodatnega zasluž-
li Pristopili bi k izgradnji
ireh športnih centrov, v gra-
(ju Komenda uredili knjiž-
nico in prostore za glasbe-
no šolo. Ena pomembnejših
nalog je reševanje socialno-
varstvenih problemov glede
domske oskrbe občanov in
izgradnja stanovanjskega
bloka ter nenehna skrb za vse,
jd so je potrebni.«
OBČINA
VRANSKO
Andrej Pečovnik, rojen
1963, elektrikar, samostoj-
ni podjetnik, kandidat SLS:
»V preteklem obdobju sem
deloval kot predsednik 00
SLS Vransko, ki je aktivno
sodeloval pri oblikovanju
občinske politike, vendar
na ključne odločitve v ob-:
činskem svetu nismo mogli?
vplivati, ker nismo imeli za-j
dostne podpore. V nasled--
njih štirih letih bi se zavze-
mal za ponovno aktiviranje
trškega sveta in vaških sve-
tov, katerih delo je zaradi
neupoštevanja pobud po-
vsem zamrlo. Vso smo dr-
žavljani Slovenije, vsi mo-
ramo biti seznanjeni z vsem,
l<ar se dogaja v naši lokalni
skupnosti. Da nam bo trans-
Parentnost občine uspela, je
predvsem odvisno od sode-
lovanja volivk in volivcev.
S kandidati za občinske
svetnike, ki kandidirajo na
■laši listi, smo se odločili za
skupen moto: O pomem-
l^nih stvareh odločajmo sku-
paj.«
Prane Sušnik, rojen 1955,
^"iinazijski maturant, po-
^''^nec, kandidat SDS, NSi:
»Največ pozornosti bi na-
"menil uspešni realizaciji in
izvedbi razvoj no-prostorske-
ga plana. Moj cilj je zagoto-
viti hitro in zelo konkurenč-
no ponudbo komunalno
opremljenih zemljišč za sta-
novanjsko gradnjo in grad-
njo poslovnih in proizvodnih
prostorov. Tako bomo lahko
odprli več potrebnih delov-
nih mest. Dokončali bi ob-
novo vrtca, zgradili telovad-
nico in dom za starejše ob-
čane. Prizadeval bi si za dvig
kulturne ponudbe, posebno
skrb pa namenil varovanju in
ohranjanju kulturne dedišči-
ne. Okrepil bi pomoč šport-
nim društvom, s podporo ob-
čine pa ustvaril pogoje za tek-
movalno in rekreativno de-
javnost mladih. Podpiral bi
delovanje gasilskih društev,
še naprej obljubljam pomoč
kmetijam. Nadaljeval bi z iz-
gradnjo cestne infrastruktu-
re, manjših vodovodov, da-
ljinskega sistema ogrevanja
ter kanalizacije in čistilne na-
prave za trg Vransko. Poseb-
ne skrbi bi bilo deležno či-
sto okolje in oskrba s pitno
vodo, posebej pa bi izposta-
vil pristne in zdrave medse-
bojne odnose.«
OBČINA
TABOR
Stanislav Gržina, rojen
1957, gostinsko-hotelski
tehnik, samostojni podjet-
nik, kandidat LDS:
»Menim, da lahko s svo-
jimi izkušnjami, znanjem
in odpiranjem pravih vrat
pripomorem k hitrejšemu
razvoju občine. Postati žu-
pan mi pomeni izziv, saj se
trdega dela nikoli nisem
izogibal. Zavzemal bi se, da
bi z dobro pripravljenimi
programi pripeljali v obči-
no več svežega kapitala in
za bolj pravično razdelitev
sredstev vsem društvom.
Podpiram večjo veljavo ob-
činskega sveta in ustanovi-
tev vaških svetov. Omogo-
čil bi izvolitev gradbenega
odbor in z vsemi močmi
podpiral izgradnjo nove šo-
le. Bolj kot do sedaj bi upo-
števal odločitve občinske-
ga sveta in odborov ter po-
pravil storjene krivice (od-
voz smeti, klubski prostori
LD Tabor, PD Tabor). Pred-
nosti občine vidim v razvo-
ju malega gospodarstva, do-
datnih dejavnosti na kme-
tijah ter individualni in pod-
jetniško-obrtni gradnji.
Prednost je tudi neokrnje-
na narava, nenazadnje je
strateška prednost v pridno-
sti in iznajdljivosti naših
ljudi.«
Vilko Jazbinšek, rojen
1952, univ. dipl. ing. stroj-
ništva, svetovalec, kandi-
dat SLS:
»Prednosti pred drugimi
kandidati so izobrazba in stalno
delo na investicijskem področ-
ju, redna zaposlitev v finanč-
ni instituciji v Ljubljani, smi-
sel za teamsko delo in vode-
nje ter nenazadnje material-
na neodvisnost, kar pomeni ne-
profesionalno funkcijo župa-
na in s tem ogromen prihra-
nek v občinskem proračunu.
Glavni cilji so podreti stroge
občinske meje ter poiskati vse
možnosti sodelovanja, ki bi
prineslo koristi občini in sle-
hernemu občanu; trend gos-
podarskega in socialnega živ-
ljenja občine preusmeriti v po-
zitivno smer; postaviti teme-
lje za podjetniške pobude in
investicije ter mlademu rodu
zagotoviti življenjsko perspek-
tivo. Ekipa kandidatov SLS je
sestavljena iz sposobnih stro-
kovnjakov, ki so prepričani,
da je možno negativni trend
razvoja preusmeriti ter pravo-
časno poiskati priključek k na-
črtom, ki imajo možnost pre-
živetja tudi po vključitvi v EU.«
Vida Slakan, rojena 1958,
gimnazijski maturant, župa-
nja, neodvisna kandidatka:
»Na tokratnih volitvah na-
stopam kot neodvisna kandi-
datka s podpisi volivcev in
podporo socialdemokratov,
saj stranke, ki sem ji pripa-
dala, ni več. Po duši in srcu
ostajam krščanski demokrat.
Ponovno kandidiram zato,
ker želim nadaljevati začeto
pot, delo, ki sem ga skupaj s
prvim občinskim svetom za-
stavila. Volivkam in volivcem
ponujam svoje izkušnje, zna-
nje, strpnost, delavnost in
vztrajnost. Če mi bo dano,
bom nadaljevala z vsemi ak-
tivnostmi, ki jih že sedaj iz-
vajam v dobrobit občank in
občanov. Še posebej pa bi svoj
napor namenila najprej do-
končanju že v letošnjem letu
pričetih investicij, v nadalje-
vanju pa novi, za Občino Ta-
bor zelo veliki investiciji, iz-
gradnji prizidka k šoli Tabor.
Prav tako bom posebno po-
zornost namenila tudi grad-
nji kanalizacije Ojstriška vas.
Tudi v prihodnje bi podpira-
la bogato in pestro kulturno
življenje, kot tudi vse ostale
družbene ravni življenja.«
OBČINA
BRASLOVČE
Marko Balant, rojen 1957,
gradbeni tehnik, vodja ko-
merciale, kandidat SDS, NSi:
»Sprejeli bi >Razvojni pro-
gram občine<, angažirali bi
razvojne potenciale ter poi-
skali strokovno in finančno
pomoč. Občinska hiša bi po-
stala hiša odprtih vrat. Stre-
meli bi za celovit razvoj ob
upoštevanju znamenitosti in
dajali prednost razvoju demo-
grafsko ogroženim. Skrbeli bi
za čisto okolje. Kmetijstvu bi-
posvetili posebno pozornost.
Vzpodbujali bi družinske
kmetije ter uvedli domačo bla-
govno znamko. Podpirali bi
začrtane cilje in usmeritve Os-
novne šole Braslovče s podruž-
nicami, vrtci in šole bi ostali
temelj povezovanja in stabil-
nosti občine. Kulturnim druš-
tvom bi zagotavljali ustrezno
materialno osnovo ter prosto-
re za javne prireditve. Pri raz-
voju športa bi podpirali mno-
žičnost in razvoj mladih ta-
lentov ter skrbeli za čim višji
nivo opremljenosti v gasilskih
društvih. Obdržali bi pomoč
za novorojence ter poskrbeli
za pomoč in svetovanje osta-
relim in socialno ogroženim.«
Dušan Goričar, rojen
1958, elektrotehnik, vodja
enote, kandidat SLS:
»Razvojni program terja te-
meljito pripravo. Kar je za ko-
ga pomanjkljivost, lahko ra-
zumemo kot prizadevanje za
kvaliteto. V smernicah razvo-
ja se načrtno rešujejo proble-
mi, kot so: razvoj dopolnilne
turistične dejavnosti, izraba
prostora, obrtna cona, parki-
rišča... Še naprej bi sodelova-
li v projektu Od kašče do kaš-
če, izgradili bi čistilno napra-
vo in dokončali kanalizacijsko
omrežje. Največja investicija
bi bil prizidek osnovne šole, v
katerem bodo prostori za de-
vetletko in vrtec (dograjeni v
septembru 2003) ter zobna am-
bulanta. Šola bi dobila novo
telovadnico, namenjeno učen-
cem in občanom. Še naprej bi
obnavljali grad Žovnek, nada-
ljevali s finančno pomočjo kul-
turnim in športnim društvom.
Razvoja ne bi bilo brez obča-
nov. Ker občina zastopa inte-
rese vseh ljudi, daje prednost
tistim, ki so v korist vsem. Na-
predek v 4 letih je očiten vsem,
ki ga hočejo videti.«
Janko Pirnat, rojen 1962,
univ. dipl. ekonomist, pod-
jetnik, neodvisni kandidat:
»Poskrbel bi za politično
upravno reformo občine z
uvedbo bolj samostojnih kra-
jevnih skupnosti, ki bi v do-
ločenih mejah same odloča-
le o svoji usodi, v občinskih
prostorih pa za uradne ure žal-
ske UE. Dokončali bi občin-
ske prostorske plane, zgradi-
li sisteme čistilnih naprav ter
uredili dodatna parkirišča.
Pospeševali bi razvoj družin-
skih, specializiranih in turi-
stičnih kmetij. Občina bi pri-
sluhnila potrebam podjetni-
kov in obrtnikov, zgradila
obrtno cono ter izkoristila
strateške prednosti. Poleg te-
ga bi pospeševali vlaganja tu-
jih vlagateljev, vendar tako,
da bi zaščitili domači kapita-
li. V sodelovanju s šolami, star-
ši in nevladnimi organizaci-
jami bi pomagali zgraditi
osebnosti, ki bodo drogam re-
kle ne. Mladino bi pritegnili
v društva s prenovljenimi vse-
binami. Pomoč bi nudili druš-
tvom, mladim družinam s kre-
diti, družinam z novorojenci
in starejšim občanom.«
Branimir Strojanšek, ro-
jen 1958, dipl. pravnik, vod-
ja davčne izpostave, neod-
visni kandidat:
»V tej predstavniški funkciji
vidim predvsem nov in odgo-
voren delovni izziv ter svojo od-
prtost za dojemanje in reševa-
nje problemov v širšem lokal-
nem okolju. Glede na to bi si
prizadeval, da poleg zakonsko
določenih nalog občine skupaj
uresničimo ideje za stalno ob-
veščanje občanov o tekočem
delu župana, občinskega sve-
ta, nadzornega odbora in ob-
činske uprave; prijazno in živ-
ljenjskim potrebam dostojno
bivalno okolje; enakovreden in
skladen gospodarski razvoj ob-
čine; zdravo in duhovno boga-
to življenje občanov v društvih
in organizacijah; skrb za var-
no sedanjost in prihodnost otrok
ter mladoletnikov pred vplivi
kriminala, drog in drugih družbi
nevarnih pojavov; pomoč in
skrb za starostnike; pomoč in
skrb sočloveku v stiski. Hvala
za zaupanje.«
OBČINA
DOBJE
Franc Salobir, 63-letni tr-
govski poslovodja, samo-
stojni podjetnik, župan Ob-
čine Dobje, kandidat s pod-
poro SLS, SDS in LDS:
»Če bom uspel na volitvah,
bo moja najpomembnejša na-
loga zagotoviti nemoten raz-
voj OŠ Dobje z razširitvijo de-
lovanja tudi na področje otroš-
kega varstva. Čimprej mora-
mo začeti z gradnjo večnamen-
skega objekta za vrtec, knjiž-
nico in štiri stanovanja za mla-
de družine. Mladim bom po-
magal urediti klubske prosto-
re. Želim razvoj obrti in pod-
jetništva ter s tem odpiranja
delovnih mest in zmanjševa-
nje nezaposlenosti v občini.
Sprejeti moramo prostorski
plan, urediti obrtno cono in
iskati možnosti razvoja preko
programov CRPOV. Odprto je
še področje urejenosti komu-
nale, cest in vodooskrbe.
Vzpodbujali bomo eko kme-
tovanje in turizem. Posebne po-
zornosti bodo deležna področ-
ja sociale, športa in kulture. »
Kari Čadej, 44-letni kovi-
nostrugar, zaposlen na do-
mači kmetiji, kandidira s
podporo ZLSD:
»Naša naloga bo vzposta-
viti partnerski odnos vseh, ki
imajo pravico, da odločajo
o razvoju občine Dobje. Glav-
ne naloge bodo: kvaliteten
prostorski plan občine, raz-
voj kmetijstva, gospodarstva
in podjetništva, vzdrževanje
in dograjevanje infrastruktu-
re, odpravljanje pomanjka-
nja stanovanjskih prostorov,
skrb za kvalitetno osnovno
šolo, otroško varstvo in knjiž-
nico, boljša izkoriščenost po-
dročja kulture in športa in za-
gotoviri mladim več možno-
sti za njihove dejavnosti. V
Dobju moramo čimprej od-
preti informacijsko pisarno
upravne enote, kajti uprav-
ne zadeve moramo reševati
v Dobju. Upam, da me bodo
volivke in volivci izbrali, da
bom skupaj s sodelavci vo-
dil kraj in občino ter ju raz-
vijal po njihovem okusu.«
Št. 45 - 7. november 2002
ŠPORT
21
Bomba še v Novi Gorici
CMC Publikum za sedmo zaporedno zmago z Rudarjem - Franc Oblak zamenjal Marjana Marjanoviča - Šimundžin prvenec
Do konca jesenskega de-
la prvenstva so preostali še
štirje krogi, celjski nogome-
taši pa so skočili na drugo
flfiesto razpredelnice lige Si-
mobil. Njihov rekordni niz
gajema osem zmag, najhu-
je pa jo je proti »Pušnikovim
terierjem« skupila Gorica - po
dveh pokalnih porazih je do-
živela še prvenstvenega pred
svojimi gledalci.
V lovu za vodilno Olimpi-
jo, ki ima 5 točk prednosd,
je pred Publikumom lokal-
ni derbi z Rudarjem. Velenj-
čani so zdrsnili na predzad-
nje mesto, zato je dosedanji
pomočnik prvega trenerja
Franc Oblak prevzel vodenje
neuspešne posadke. Era bo
po domači zmagi nad Primor-
jem znova gostitelj, ob ugod-
nem razpletu pa se ji nasmi-
ha celo četrto mesto.
Še pred mesecem dni za
(pre) mnoge naivni in nespo-
sobni Marijan Pušnik je ne-
nadoma najbolj oblegana tre-
nerska osebnost.
Celjani meljejo
naprej
»Tudi sam nisem verjel, da
je v prvi ligi možno nanizati
kar šest zaporednih zmag,«
je dan po tekmi dejal Mari-
jan Pušnik, čeprav je pou-
daril, da drugo mesto, na ka-
terega so se povzpeli po zmagi
v Novi Gorici, ni preseneče-
nje. Tudi število točk pred
koncem jesen-
skega dela pr-
venstva je priča-
kovanih.
Nogometaši
CMC Publikuma
so v mesecu dni
kar trikrat pora-
zili Gorico. Med-
tem ko so bili za
razred boljši v
srečanjih četrti-
ne finala pokala
NZS, je bilo to-
krat drugače.
Odličen prvi pol-
čas so Celjani
dobili z 1:0. An-
dreja Kvasa so
zrušili na robu
kazenskega pro-
stora. Prosti strel
z desne strani je
izvajal Simon Sešlar, ki je
žogo usmeril proti golu, na
levi vratnici pa jo je Mitja
Brulc le še oplazil z glavo za
svoj četrti zadetek v prvens-
tvu. Igra v konici napada mu
očitno leži bolj kot na de-
snem boku, v zadnjih štirih
tekmah se je namreč vselej
vpisal med strelce. Sledila je
njegova koreografija z ime-
nom »bomba«, novogoriški
navijači pa je niso bih pre-
več veseli. Brulc je namreč v
Celje prišel prav iz Nove Go-
rice, kjer ni dosegel nobene-
ga zadetka. Vodstvo ob pol-
času je bilo povsem zasluže-
no in pričakovali smo novo
rutinsko zmago Publikuma.
V nadaljevanju pa so zapretili
domači nogometaši, ki so za-
pravili dve stoodstotni prilož-
nosti (Ekmečič je zgrešil prazna
vrata, Rodič pa je zadel okvir
gola), kar nekajkrat pa se je z
odličnim posredovanjem izka-
zal tudi celjski vratar Aleksan-
der Šeliga. Strah, da bi se po-
novila zgodba iz tretjega kro-
ga lige Simobil, je bil odveč.
Na Skalni kleti so Celjani ta-
krat svoje vodstvo zapravili in
do konca celo lovili prednost
Novogoričanov ter iztržili re-
mi. Vse upe domačih je po-
kopal Domen Beršnjak (z leve
strani je podal Robi Koren),
ki je v padcu zadel za 2:0. Glav-
ni sodnik Andrej Tratnjek je
novi »bombi« zagrozil z ru-
menim kartonom, Celjani pa
so po drugem doseženem za-
detku ponovno zaigrali tako
kot znajo in zmaga bi lahko
bila še višja.   .
Veseli so je bili vsi, saj so se
tako že četrtič zapored z go-
stovanj (Ajdovščina, Murska
Sobota, Maribor, Nova Gori-
ca) v Celje vrnili z vsemi tre-
mi točkami. »Fantom sem de-
jal, naj ne dvignejo nosov. Vsa-
ka serija se enkrat konča. S tem
se ne smemo obremenjevati.
Z mislimi smo že pri nasled-
njem nasprotniku, ki smo mu
še marsikaj dolžni,« je med po-
nedeljkovim regeneracijskim
treningom dejal celjski stra-
teg in varovance nato povabil
na palačinke v bližnjo Točko,
kajti slavil je 42. rojstni dan.
V nedeljo bodo z velenj-
skim Rudarjem lahko igrali
vsi celjski nogometaši, verjet-
no tudi Gregor Helbl, ki se je
v ponedeljek pred treningom
nesrečno poškodoval in v celj-
ski bolnišnici dobil osem ši-
vov. Spomin na srečanje Ob
jezeru je še živ in Celjani so
pripravljeni na maščevanje in
sedmo zaporedno zmago, ki
bi je bili še posebej veseli. Če
bo Skalna klet polna, je spek-
takel zagotovljen.
Baiagičnibii
usoden
»čestitke si zaslužijo igral-
ci. Če so bili po tekmi na Pre-
valjah deležni le graje, jih to-
krat moram pohvaliti. Za raz-
liko od tekme s Korotanom,
proti Ajdovcem niso pustili
src v avtobusu,« je trener Ere
Borut Jarc slikovito orisal raz-
loge za zmago, ki je bila do-
sežena šele v petem zapored-
nem poskusu. Manjkal je Dani
Repovž, ki je v ponedeljek v
Zagorju pokopal očeta.
Njegovi soigralci so po groz-
nem tednu dni »pranja glave«
logično razveselili svoje pri-
staše s silno borbeno igro. A
je Samir Balagič spet pretira-
val in tako kot na Skalni kleti
moral predčasno s travnika. To-
krat ne zaradi prekrška v boju
za žogo, temveč zaradi udar-
ca. Sprva sta z Andrejem Kom-
cem silovito podrsala proti žo-
gi, se zaletela in ko se je igra
nadaljevala drugje, je Balagič
s podlahtjo sunil tekmeca. Te-
ga ni opazil glavni sodnik Sreč-
ko Kandare, na dogodek ga
je z dvignjeno zastavico opo-
zoril pomočnik Igor Zupan-
čič. A po 30. minuti ni bilo
opaziti, da ima Era igralca
manj. Nedžad Alibabič je do-
polnil obrambo, gostitelji pa
so bili pred svojimi navijači
(Zupančiča so zasuli z žaljiv-
kami in raznimi predmeti) še
naprej nevarnejši. Z igralcem
manj so edini zadetek dosegli
v 37. minuti. Ante Šimundža
se je prebil v kazenski prostor
med Črnigojem
in Mulahmetovi-
čem, sledil je
njegov udarec
proti golu. Nogo
je usodno nasta-
vil Jasmin Huri-
č, strel je spre-
menil smer in od-
lični vratar gostov
Janez Strajnar je
bil na »napačni
nogi«. To je bil pr-
vi ligaški zadetek
Šimundže v Eri-
nem dresu. Po-
gum je bil nagra-
jen, kajti Jarc je
navkljub hendi-
kepu vztrajal z
dvema igralcema
v konici napada.
V 65. minuti so gostje osta-
li brez Uroša Baruta, ki je ne-
previdno skočil na vratarja
Roberta Srago in prejel dru-
gi rumeni karton. V končnici
obračuna je Ramiz Smajlo-
vič zapravil priložnosti za viš-
jo zmago. V Šmartnem ob Paki
si te dni prizadevajo pridobi-
ti tri kakovostne novince.
Obiaic zamenjal
Maijanoviča
Sedmi poraz je Rudar do-
živel v Dravogradu. »Do 70.
minute so moji fantje igrali
odlično,« je bil komentar
Marjana Marjanoviča, ki je
v torek zjutraj doživel šok.
Dobil je odpoved, ki pa smo
jo pričakovali, saj je velenj-
sko ekipo na tribunah pozor-
no spremljal Marin Kovačič.
A Ob jezeru niso najeli Dal-
matinca, saj je želel šesteri-
co novincev, še eden od kan-
didatov naj bi bil še zahtev-
nejši. Direktor kluba Matjaž
Begič je nato sporočil, da eki-
po prevzema Franci Oblak,
dosedanji Marjanovičev po-
močnik, ki bo pravzaprav le
nadaljeval začeto delo. Mar-
jan Marjanovič je letos trdo
poprijel za delo. Premagal je
Ljubljano, Primorje ter s sod-
niško pomočjo tudi Publi-
kum in na novinarski konfe-
renci ob začudenih domačih
neobjektivnih obrazih real-
no orisal razmerja na igriš-
ču in nakazal stranske vzro-
ke nenavadnega razpleta.
Očitno so tudi vodilni mož-
je Rudarja videli določeno ne-
moč v lokalnem derbiju in že
po 4. krogu začeli iskati na-
slednika. Marjan Marjanovič
je bil zelo potri: »Starost eki-
pe je 21 let in pol in je najm-
lajša v treh najvišjih ligah. Se-
stavljena je z dvema tujcema,
Zrečanom Jankom Šribarjem
in domačimi igralci. Kar 16
sem jih vadil, ko so bili stari 8
do 10 let. Tudi sedaj smo do-
bro delali. Rudar zato sodi med
najperspektivnejše slovenske
ekipe, njegov zenit bo prišel
čez dve leti. Pogled na polo-
žaj na lestvici je najlažja oce-
na doseženega, ni pa edina. Za-
gotovo nam manjka nekaj
točk, a Rudar jih bo povrnil.
Strahu za izpad ni. Odpoved
sem dobil v torek. Strinjam se
z njo, če vodstvo kluba meni,
da je tako najbolje za Rudar.
Posledica bo psihološka osve-
žitev ekipe, ki jo bom danes
povabil na pijačo. Imeli smo
vizijo, zahtevno, ob kateri bi
morali zdržati. Na primer Pub-
likum je, čeprav je imel mno-
go težav. O Rudarju bi lahko
še marsikaj povedal, a najbrž
ne bi koristilo ekipi!«
35-letni Franci Oblak se
zaveda odgovorne naloge: »V
zadnjih štirih krogih si želim
osvojiti vsaj 6 točk. Doseda-
nje delo je bilo dobro. Fante
bo potrebno ohrabriti, spro-
stiti določene zavore, da bo
igra stekla.« V Velenju čaka-
jo na potrebno dokumenta-
cijo za Zorana Pavloviča, da
bo lahko v nedeljo zaigral na
Skalni kleti.
PETRA ŠAFRAN
DEAN ŠUSTER
Foto: GREGOR KATlČ
Pušnik Brulcu: »T'k se spila, Brule!«
Vzhičenemu Anteju Šimundži je prvi čestital Jernej Javornik.
Marjan Marjanovič odhaja razo-
čaran.
Igralec kroga Marijan Budimir (CMC Publikum), trener kroga Marijan Pušnik (CMC Publikum)
Št. 45 - 7. november 2002
ŠPORT
»To bo trda tekmalif
Trener RK Celje Pivovarna Laško Miro Požun pred velikim derbijem s Prulami
strateg moštva iz Golov-
ca Miro Požun je na pro-
slavi ob petdesetletnici igra-
nja rokometa v Šaleški do-
lini prejel priznanje RZS,
za prispevek k razvoju slo-
venskega rokometa. V sre-
do je pred njim najtežja na-
loga doslej, odkar je v novi
vlogi.
V obračunu DP bo gost
moštvo Prul.
Kolikokrat ste uspeli pre-
magati ljubljansko moštvo,
odkar je postalo gigant?
Z Gorenjem smo v DP zma-
gali predlani, še eno sezono
nazaj pa smo na Kodeljevem
izvlekli remi. Na turnirju v
Trstu pred uvodom v tekočo
sezono smo bili s Celjem bolj-
ši za dva gola. Kasneje smo v
Velenju osvojili Jarnovičev
memorial, po najnižjem mož-
nem porazu s Prulami.
Bo res manjkal kapetan?
Dejan Peric zagotovo ne bo
branil v sredo, tudi kasneje
proti Hapoelu v PPZ bo še od-
soten. Njegova poškodba ra-
menskih vezi je zelo boleča
in zahteva tri tedne celjenja.
Priložnost bosta dobila Gre-
gor Lorger in Luka Kisovec,
na evropski tekmi morda tu-
di Aljoša Rezar, ki je poso-
jen Veliki Nedelji.
Kaj pa Aleš Pajovič?
Njegova operacija kolena
je bila zelo uspešna. Želel bi
pohvaliti zdravnika, dr. Mat-
jaža Sajovica, ki pri rehabi-
litaciji nenehno bdi nad
njim. »Pa j o« vztrajno vrti pe-
dala. Z gorskim kolesom se
povzpne na Celjsko kočo, se
pelje iz Zreč proti Rogli, pri-
družil pa se nam je tudi pri
aerobiki. Izvaja že poskoke,
mišica, ki je zelo atrofirala,
se mu je že odebelila za pol-
tretji centimeter. Sajovic me-
ni, da je po mesecu in pol,
kolikor je minilo od opera-
cije, Pajovič že nadoknadil
»tri mesece« rehabilitacije. Je
pač zelo priden, trenira de-
vetkrat na teden, predvsem
v fitnesu.
Prule so torej favorit?
Morale bi biti, glede na iz-
jemno širok igralski kader,
ki so ga celo dopolnile glede
na prejšnjo sezono. A v športu
favoriti ne zmagujejo veno-
mer. Naša prednost bo do-
mače igrišče, in še posebej
neobremenjenost. Dvoboj še
ni odločilen, po rednem de-
lu DP bo namreč sledila še
končnica.
Kaj imajo Prule poleg »ši-
rine«?
V njihovem repertoarju so
kakovostne obrambne posta-
vitve, tako 3-2-1, pa 6-0 in 5-
1. Na nekaterih igralnih me-
stih imajo ne le dve, temveč
po tri rešitve.
V kakšnem stanju so va-
ši rumeno - zeleni?
Zelo sem zadovoljen z na-
predkom Miladina Kozline,
Dragana Gajiča, Nenada Bil-
bije... Članske reprezentan-
te je po tekmama z BIH poh-
valil selektor Niko Markovič.
S superpokala so se vrnili Ed-
vard Kokšarov, Žikica Milo-
savljevič in Nenad Maksič,
brez kakšnih težav. Zaradi
poškodbe Pajoviča je na nje-
govem mestu Sergej Ruten-
ka, tako da sem vlogo diri-
genta namenil Maksiču. Na
tem mestu potrebuje čas za
prilagoditev. Na tekmi v Hr-
peljah sem uvidel, da več daje
na desnem zunanjem polo-
žaju, a tu imamo Renata Vu-
grinca. A »Maksa« je delaven
tip, še veliko bo pokazal.
Veliko boste stavili na
obrambo, kajne?
Verjetno bomo začeli s 5-
1, kjer sta izpostavljena ali
Kokšarov ali Luka Žvižej. To
bo težka, zelo trda tekma.
Sodnika Krasna in Vodopivec
bosta pustila bolj moško igro,
kar je prav, saj je na naših
tleh vse preveč izključitev v
primerjavi z vodilnimi evrop-
skimi ligami. Uroša Zorma-
na bomo skušali zadržati čim
dlje, kajti dobro sodeluje z
Zoranom Lubejem, odlično
križa z Ivanom Simonovi-
čem. Tudi Vučičeviča bo po-
trebno oddaljiti, ga ovirati
pred metom. To bo srečanje,
drugačno od ostalih. Šlo se
bo »na nož«.
Boste v ogenj poslali tu-
di mlada bombarderja?
Kozlina bo morebiti manj
obremenjen, saj bo igral v
obrambi. Vzdušje bo noro in
mladega igralca lahko pone-
se, v dobro ali pa tudi slabo
predstavo. Bilbija lahko do-
seže gol tudi z 12 metrov, pre-
ko bloka. Bom videl, odvi-
sno od zapleta. Takšnih te-
kem še nista igrala. Tu se po-
kaže karakter igralca.
Videli ste kruta poraza v
prejšnji sezoni. Ste dogna-
li razloge?
Prule so imele blazno že-
ljo na prvenstveni tekmi, na
katero je Celje krenilo pre-
več samozavestno, misleč da
se bo končalo kot ponavadi.
Prišlo je do psihofizične blo-
kade, ko prav nobenemu ni
šlo. Izgledalo je sicer, kot da
nimajo volje. Nam, ki smo
bili s srcem na celjski strani,
je bilo prav mučno sprem-
ljati tekmo. V finalu pokala
pa so bili Celjani zelo oslab-
ljeni, in zato tudi sproščeni.
Ob psihološki prednosti bi
skoraj zmagali.
DEAN ŠUSTER
Foto: GREGOR KATIC
Miro Požun
ŠPORTNI
KOLEDAR
SOBOTA 9.11.
NOGOMET
MČL - Celje, II. krog.
Odred Kozje - Zreče, Rogaš.
ka SŠ - Kovinar Štore, Op.
lotnica - Šentjur 2001, Laš
ko - Vojnik (14).
KOŠARKA
Goodyear liga, 7. krog
Laško: Pivovarna Laško !
Maccabi (17).
1. SKL, 7. krog. Zreče: Ro-
gla - Koper (20), Ljubljana:
Geoplin Slovan - Alpos Ke-
moplast (20), Šoštanj: Elek
tra - Birokrat (19).
Trocal liga, 6. krog. Za
greb: Montmontaža - Merkur
Savinjska liga, 2. krog
Polzela - Gomilsko, Žalec ■
Gornji Grad, Laško - Velenje,
Prebold - Parižlje.
ROKOMET
Pokal EHF, šestnajstina fi-
nala, 1. tekma, Velenje: Go-
renje - Dinamo (19).
L SRL - ženske, 8. krog
Celje: Celeia - Loka kava (19),
Žalec: Žalec - Sava (18).
NEDEUA10.il.
NOGOMET
1. SNL, 15. krog, Celje:
CMC Publikum - Rudar,
Šmartno ob Paki: Era - Dra-
vograd (14).
2. SNL, 14. krog, Domža-
le: Domžale - Dravinja (14).
T0REK12.il.
KOŠARKA
Pokal Uleb, 5. krog, Laš
ko: Pivovarna Laško - Želez-
nik (18.30).
SREDA13.il.
-J«
ROKOMET
1. SRL - moški, 6. krog,
Celje: Celje Pivovarna Laško
- Mobitel Prule 67 (18.30).,
V Velenju ponovno Rusi
Gorenje se bo v soboto v
Rdeči dvorani v tekmi 3. kro-
ga evropskega pokala EHF
pomerilo z rusko ekipo Di-
namo iz Astrahana. V sed-
mem nastopu Gorenja na
evropski sceni prihaja nas-
protnik že četrtič iz Rusije.
Do sedaj Gorenje ni pre-
magalo niti Poljota iz Čelja-
binska niti Energije iz Voro-
neža, morda pa jim bo uspe-
lo letos. A ne pozabimo, so-
botni tekmec je izredno ka-
kovostna ekipa, ki je v pr-
venstvu Rusije še brez pora-
za na vrhu lestvice, skupaj s
Cehovskimi Medvedi, nas-
protnikom Mobitel Prul 67
v Ligi prvakov. Kljub temu
se v velenjskem klubu ne na-
meravajo kar tako predati in
pričakujejo uvrstitev v na-
slednji krog tekmovanja. Tre-
ner Ivan Vajdl tekmeca preu-
čuje iz video posnetka s tek-
me med italijanskim Gene-
ralijem. Izkušena ruska eki-
pa, katere povprečna starost
je okoli 26 let, ima zelo raz-
novrstno igro. Večinoma igra
obrambo 6-0, ima dobro iz-
delan prehod v protinapad,
večina igralcev pa je sposob-
nih igrati na vseh mestih. Ne-
varni so s streli s tal in poda-
jami na krožnega napadalca.
Njihovi najnevarnejši igral-
ci so Baškin, Gorbatikov in
Slačev. Ključ do uspeha Ve-
lenjčani vidijo v čvrsti
obrambi, protinapadih in fa-
natični publiki, ki bi jim mo-
rala pomagati do uspeha na
prvi tekmi. Največja slabost
velenjske ekipe je pomanj-
kanje igralcev. Zagotovo ne
bo igral Branko Bedekovič,
s poškodbami pa se ubadajo
še Sebastjan Sovič (gleženj
in mišica), Aleš Sirk (pre-
pona) in Aljoša Štefanič (gle-
ženj) . Zaenkrat največje bre-
me nosi le osem igralcev, za-
to bo pomoč občinstva še ka-
ko potrebna. »Rusi so pre-
magljivi. Vsekakor jih spo-
štujemo, zato smo v napove-
dih relativno previdni. Nika-
kor pa se jih ne bojimo. Če
se lahko merimo z najbolj-
šimi ekipami pri nas, potem
se lahko tudi z njimi. Veliko
lahko naredimo že na prvi tek-
mi. Agresivna igra v obram-
bi in čim manj napak v na-
padu bosta dva dejavnika, ki
bosta odločila zmagovalca pr-
ve tekme. Končna odločitev
pa bo gotovo padla teden dni
kasneje na povratni tekmi v
Astrahanu,« je svoja razmiš-
ljanja pred prvo evropsko
preizkušnjo letos strnil Se-
bastjan Sovič.
MITJA GAVRILOSKI
Cokan peti v Mehiki
Celjski triatlonec Nino Co-
kan je na svetovnem prvens-
tvu v mehiškem Cancunu do-
segel največji uspeh kariere.
Na aquathlonu (2,5 km te-
ka, 1 km plavanja, 2,5 km
teka) se je 300 tekmovalcev
iz 24 držav potilo v vročini
in hudi vlagi, plavanje v 26
stopinj vroči vodi je bilo po-
dobno boju za preživetje. Co-
kan je v svoji starostni kate-
goriji (25-29 let) dosegel 5.
mesto. Svetovno prvenstvo se
nadaljuje v soboto, ko se bo
Cokan pomeril na triatlonu,
ki ga bo sestavljalo 1.500 m
plavanja, 40 km kolesarjenja
in 10 km teka.
Za kolesarski del triatlonske preizkušnje (20 km kronometra) je Cokanu
zadnje polno kolo - disk, ki stane 1.000 evrov, posodil Zoran Klemenčič.
Uspešna akcija Žolnirjeve.
Uspešne celjske judoistke
Na tretjem mednarodnem turnirju za pokal Heledisv
judu je sodelovalo 88 tekmovalk iz osmih držav. Za Slo
venke je turnir veljal tudi kot izbirna tekma za sestavo
reprezentance.
Izvrstno formo so pred 400 gledalci potrdile judoistke
Sankakuja, ki so osvojile štiri prva mesta pri članicah (Ni'
ves Pere do 48 kg, Petra Nareks do 52, Urška Žolnir do 63 il
Regina Jerneje do 70 kg) in tri pri kadetinjah (Mateja Drak'
šič, Tamara Petek in Maja Uršič). Celjski Sankaku, ki
vodi Marjan Fabjan, je prejel priznanje za najboljši klub'
domača tekmovalka Urška Žolnir pa je bila proglašena ^
najboljšo slovensko tekmovalko turnirja.
JOŽE KUZMA, Foto: GK
Št. 45 - 7. november 2002
ŠPORT
23
Črni vikend
Rogli zmaga v Šentjurju - Pucko želi oditi - Pipan obiskuje Tri lilije
Za klubi s Celjskega, ki
igrajo v ligi Goodyear in
I SKL, je neuspešen ko- •
^ec tedna, saj je od petih
ekip zmagala le Rogla v
lokalnem derbiju v Šent-
jurju. Kriza v posameznih
lilubih, kjer ni pravih re-
zultatov, je že vidna, ta-
1(0 da lahko kmalu priča-
kujemo menjave na trener-
skih in igralskih položa-
jih.
V Goodyear ligi so Laš-
čani kot prva slovenska eki-
pa v tej sezoni gostovali v
Beogradu. Pred 5 tisoč gle-
dalci so varovanci Predra-
ga Kruščiča odigrali odli-
čen prvi polčas, kar pa ni
bilo dovolj ža tretjo zmago
sezoni. V nadaljevanju so
namreč povsem popustili
(drugi polčas so domači do-
bili z 42:15) in doživeli vi-
sok poraz za 21 točk. Samo
55 doseženih točk daje ta-
ko trenerju kot upravi mi-
sliti: ali je ekipa res takšna,
kakršno so si želeli pred se-
zono? Tudi po dveh mese-
cih, ko bi moštvo že mora-
lo biti uigrano, je še vse pre-
več nihanj v igri. Kruščiču
se stolček že pošteno trese
(vse večkrat je na tekmah v
Laškem bivši strateg Aleš Pi-
pan), do zamenjave pa bi
morda lahko prišlo že ko-
nec tega tedna, kajti Lašča-
ne čakata dve težki tekmi -
najprej gostovanje v Italiji
v pokalu Uleb, v soboto pa
v Tri lilije prihaja sloviti
Maccabi in kaj več kot dveh
novih porazov ta teden ni
pričakovati.
Rogla
osramotila
Alpos, Pucko
ponudil
odstop
v prvi ligi smo ponovno
videli lokalni derbi, ki pa
je bil derbi le na papirju,
Rogla se je namreč le poi-
grala s povsem razbitim Al-
posom Kemoplastom. Ta je
le bleda senca ekipe, ki je
na začetku sezone dvakrat
zmagala. Brez posebnih te-
žav so Zrečani ustavili vse
posamične poskuse Šentjur-
čanov, v napadu pa je kar
šest igralcev Memija Beči-
roviča doseglo preko deset
točk, ob odličnem 60% me-
tu iz igre (Kemoplast le
34%). Po srečanju je prišlo
do sestanka dela uprave
šentjurskega kluba in tre-
nerja Igorja Pucka, ki je
ponudil svoj odstop - po pe-
tih letih delovanja s prvo eki-
po, predvsem v želji, da se
nekaj spremeni na bolje, saj
je moštvo v tem trenutku
psihološko povsem na dnu.
Koga bodo našli v Šentjur-
ju, je še vprašanje. Ne čaka
ga lahko delo. Ekipo bi mo-
ral dvigniti na takšno raven,
da bi zagotovil obstanek v
ligi, kar je realnost šentjur-
ske košarke v tej sezoni.
Neuspešni
Polzela in
Elektra
Elektra je v Sežani obupno
odigrala prvo četrtino in do-
volila domačinom, da so po-
vedli za 17 točk. Dejstvo, da
je Šoštanjčane praktično pre-
magala le peterica domačih
igralcev (trije so igrali vso sre-
čanje), jim ni v čast, čeprav
so se po začetnem šoku varo-
vanci Miloša Sagadina po-
brali. Na krilih razpoložene-
ga Dejana Jevtoviča so vztraj-
no nižali rezultat, prišli do
dveh točk zaostanka, a pri tem
zapravili preveč energije, da
bi v finišu lahko zmagali. Ne-
kaj podobnega se je zgodilo
tudi Savinjskim Hopsom v Ko-
pru, kjer je Boris Zrinski znal
zaustaviti Matjaža Tovorni-
ka, ki se je razigral, ko je bi-
lo že vse odločeno. Hopsi so
jo ob koncu še dobro odne-
sli, kajti po treh četrtinah je
bilo že 28 točk prednosti za
Koper, ki igra iz tekme v tek-
mo boljše.
Peterka kroga:
Temnik,  Dundovič,  Zi-
nrajh. Sivka (vsi Rogla),
Jevtovič (Elektra).
Igralec kroga:
Mario Dundovič (Rogla).
Trener kroga:
Memi Bečirovič (Rogla).
V 7. krogu Alpos Kemo-
plast gostuje v Ljubljani pri
Slovanu, Rogla doma gosti
močnega Kopra, Elektra pa
se bo v Šoštanju pomerila z
Birokratom.
JANEZ TERBOVC
Foto: GK
Med avtorji preobrata proti Opel skyliners je bil Primož Brolih.
Naj
športniki
leta na
Ceijsicem
Urška Žolnir, Anja Va-
lant in Anja Bratec, Dejan
Peric, Roman Pungartnik
in Gregor Cankar ter RK
Celje Pivovarna Laško, NK
CMC Publikum in KK Pi-
vovarna Laško, takšen je
bil lani izbor bralcev No-
vega tednika in poslušal-
cev Radia Celje po prešte-
tih glasovih, ki ste jih po-
šiljali preko dopisnic ali
v eter.
Še slaba dva meseca nas
ločita do zadnjega dneva v
letu, ko bodo znova znani
najboljši. Ponovno jih bo-
ste izbirali vi, na valovih Ra-
dia Celje med Ponedeljko-
vim športnim dopoldnevom
in preko kuponov, ki jih bo-
ste izrezovaU iz časopisa.
Tokrat ne boste izbirali na-
juspešnejših v tekočem ted-
nu, temveč boste povedali
ali izpisali imena športnic,!
Športnikov, trenerjev in
klubov, ki so vas najbolj nav-
dušili v tem letu. Med no-
miniranci so Jolanda Če-
plak, Katarma Srebotnik,
Andreja Razlag, Barbara Fi-
del, Petra Nareks, Dejan
Peric, Roman Pungartnik,
Aleš Paiovič, Goran Jurak,
Slavko Duščak, Matjaž To-
vornik, Robert Koren, An-
drej Kvas, Domen Beršnjak,
Matia/. Štancar, Ramiz
Smajlovič, Boštjan Buč,
Rok Drakšič, Danijel Pavli-
lec, Predrag Kru?;čič, Mar-
jan Fabjan, Marijan Pušnik,
Stane Reve. RK Celje Pivo-
varna Laško, KK Pivovarna
Laško, NK CMC Publikum,
NK Era Šmartno, KK Mer-
kur in še mnogi drugi, ki
iirn lahko poljubno oddate
^voj glas. Volitve se zače-
njajo!
PANORAMA
NOGOMET
1.SNL
14. krog: Gorica - CMC
Publikum 0:2 (0:1); Brulc
(24), Beršnjak (80). Era
Šmartno - Primorje 1:0 (1:0);
Šitjiundža (37). Dravograd -
Rudar 2:0 (0:0); Drobne
(67), Plesec (69). Vrstni red:
Olimpija 31, CMC Publikum
26, Koper 25, Maribor Pivo-
varna Laško 20, Dravograd,
Era Šmartno 19, Korotan, Go-
rica 16, Ljubljana 15, Primor-
je 14, Rudar 13, Mura 12.
2. SNL
13. krog: Dravinja - Livar
0:1 (0:1); Jeršin (9). Vrstni
red: Domžale 31, Grosuplje
30, Aluminij 25, Križevci 22,
Drava 19, Livar, Izola, Goriška
Brda 18, Jadran, Krško Po-
savje 16, Zagorje, Bela kra-
jina 15, Nafta, Dravinja 13,
Triglav 11, Železničar 5.
3. SNL - sever
13. krog: Stojnci - Vran-
sko 2:0, Šoštanj - Središče 4:2,
Pohorje - Šmarje pri Jelšah
5:1, Mons Claudius - Bistri-
ca 2:5. Vrstni red: Bistrica
29, Šoštanj 27, Pohorje 26,
Paloma 25, Šmarje pri Jel-
šah, Hajdina 20, Kozjak 19,
Stojnci 17, Krško Posavje 16,
Središče 15, Vransko, Fuži-
nar, Malečnik 12, Mons Clau-
dius 5.
MČL-Celje
10. krog: Zreče - Vojnik 6:0,
Šentjur 2001 - Laško 3:0, Ko-
vinar - Oplotnica 1:1, Odred
Kozje - Rogaška SŠ 0:4. Vrst-
ni red: Zreče 26, Oplotnica
19, Kovinar Štore 16, Laško
14, Rogaška SŠ 13, Šentjur
2001 8, Odred Kozje 6, Voj-
nik 3.
KOŠARKA
POKAL ULEB
3. krog: Pivovarna Laško
- Opel Skyliners 85:81
(64:58,45:38,24:22); Weaks
15,Kuqo, Kobale 12, Brolih,
Nečas 11, Pavič 10, Daniels
8, Dojčin 6. Vrstni red: Pa-
mesa 6, Železnik, Pivovarna
Laško 5, Opel Skyliners, Ro-
seto 4, Oostende 3.
GOODVEAR LIGA
6. krog: Crvena zvezda -
Pivovarna Laško 76:55
(49:47, 34:40, 13:15); Ku-
qo 14, Weaks 8, Nečas, Doj-
čin 7, Pavič, Kobale 6, Bro-
lih 4, Daniels 2, Popovič 1.
Vrstni red: Maccabi, Union
Olimpija 11, Krka, Zadar, Za-
greb 10, Crvena zvezda. Gi-
bona VIP, Split 9, Pivovarna
Laško, Široki brijeg 8, Bo-
rac 7, Bosna 6.
1. SKL - mošici
6. krog: Alpos Kemoplast
- Rogla 61:93 (52:73, 40:51,
21:29); Kahvedžič 16, Nova-
kovič 12, Novak, Petrovič 8,
Jovanovič 7, Ribezi 4, Kočar
3, PMaček2,Palčnikl;Siv-
ka 16, Dundovič, Strnad 14,
Zinrajh 12, Meško 11, Tem-
nik 10, Mihajlovič 6, Benič
4, Brolih, Brumec, Brolih 3.
Koper - Savinjski Hopsi 88:75
(77:49, 45:31, 20:12); Tovor-
nik 21, Kadič, Čovič 13, Gr-
žina 10, Čatovič 9, Skok 8,
Vaši 1. Kraški zidar - Elektra
74:65 (57:53, 42:34, 26:9);
Jevtovič 22, Držovič, Nuha-
novič 11, Tajnik 8, Kovač 6,
Divjak 5, Vidovič 2. Vrstni
red: Geoplin Slovan 11, Ro-
gla, Helios 10, Koper, Savinj-
ski Hopsi, Kraški zidar 9, Elek-
tra 8, Alpos Kemoplast 7, Tri-
glav, Zagorje 6, Birokrat 5.
LIGA TROCAL
5. krog: Merkur Celje - Je-
dinstvo Tuzla 85:68 (65:47,
49:37, 27:25); Temnik, Jocič
20, Perlič 12, Ramšak 11, Je-
reb 7, Čonkova 5, Tratsiak, Er-
kič 4,, Potočnik 2. Vrstni red:
Merkur, Željezničar 9, Gospič
8, Šibenik, Montmontaža 7,
Wels, Jedinstvo 6, Jezica 5.
SAVINJSKA LIGA
1. krog: Prebold - Gornji
Grad 52:53, Parižlje - Laško
58:79, Velenje - Polzela
83:49, Gomilsko - Žalec
91:69.
ROKOMET
1. SRL - žensice
6. krog: Žalec - Gramiz
30:17 (11:8); Randl 10, Po-
točnik, Savič 6, T. Dolar,
Kranj C 3. Celeia - Sava Kranj
35:30 (17:16); Strmšek9, Sot-
lar 7, Jeriček 5, Kikanovič 4,
Bilič, Čerenjak3,Dragišič2,
Arnšek, Mitrovič 1.
Z krog: Izola - Žalec 23:28
(13:12); Potočnik 15, Randl
6, Stevanovič, Savič 3, T. Do-
lar 1. Burja - Celeia 27:26
(16:15); Strmšek 10, Kikano-
vič 7, Bilič 3, Sotler, Jeriček,
Čerenjak 2. Vrstni red: Krim
14, Piran 12, Olimpija, Burja
8, Izola 7, Žalec 6, Celeia, Je-
lovica 5, Gramiz 4, Sava 1.
ODBOJKA
1. DOL - mošici
5. krog: Šoštanj Topolšica
-Maribor Stavbar 0:3, SIP
Šempeter - Merkur LIP Bled
3:0. Vrstni red: Salonit 15,
Fužinar 9, Svit 8, Kamnik,
Triglav, Pomurje 7, Maribor,
Bled 6, Šempeter, Šoštanj 5.
NA KRATKO
Razveselil očeta - trenerja
Nova Gorica: Žalski karateist Luka Maric je na DP v kate-
goriji športnih borb do 60 kg zmagal in tako k članskemu
naslovu (aprila v Žalcu) dodal še mladinskega. Njegov klubski
kolega Robi Lukač je bil drugi v kategoriji do 80 kg, Sašo
Dordevič pa tretji do 65 kg.
Vozovnica za v Španijo
Samobor: Odprtega prvenstva Hrvaške se je udeležilo 600
karateistov iz 8 držav. V najtežji kategoriji se je izkazal član
žalskega kluba Mladen Stojnic s tretjim mestom. S tem si je
verjetno kot edini žalski tekmovalec že zagotovil vozovni-
co na svetovno prvenstvo, ki bo konec meseca v Madridu.
Natančni Tkalec
Leskovec: Na prvem kontrolnem tekmovanju v strelja-
nju s standard zračno puško in pištolo je nastopilo več kot
200 tekmovalcev. Pri članih s pištolo je zmagal Peter Tka-
lec iz Rečice pri Laškem, njegova klubska kolegica Ksenja
Maček pa je bila druga pri članicah.
Pokal Rogaške ostal doma
Rogaška Slatina: 98 karateistov širše celjske regije se je
merilo za pokal Rogaške. Svojo kvaliteto so znova dokazali
tekmovalci Shito-Ryu Celje, ki so se s trenerjem Matjažem
Čedetom veselili kar 12 odličij. V katah posamezno je zma-
gal Aleš Grdjan, srebrna odličja so prejeli Veronika Grab-
ner, Naike Makuc in Tadej Vodlak, tretja mesta pa so osvo-
jili Ana Juhart, Miša Podpečan, Eva Mernik, Grega Šketa,
Matic Šketa in Zlatko Radič. K skupnemu uspehu kluba sta
pripomogli tudi dve ekipi, saj so dečki (Juhart, Grdjan in
Pančur) osvojili zlato medaljo, deklice (Kumperger, Grab-
ner, Podpečan) pa so zasedle tretje messto. Jaka Zavernik,
varovanec trenerja Branka Gabrovca, je karate klubu Sho-
tokan priboril tretje mesto. Tekmovalci športnega društva
Dinamik pa so pod vodstvom trenerja Staneta Čretnika os-
vojili tri medalje. Zmagala je Urška Senič, drugi je bil Janez
Krevel, bron pa je prejel Bruno Felicijan. Bronasti so bili
tudi tekmovalci trenerja Davorina Kračuna iz društva za
karate Celje: Sebastjan Kantužer, Tjaša Kopušar in Darko
Blagojevič. Pokal Rogaške je ostal pri domačemu klubu,
karateisti Shito-Ryu pa so na koncu dosegli tretje mesto.
Skate Celje 2002
Celje: Od danes pa do nedelje bo od jutra (7.00) do večera
(21.00) na drsališču v Mestnem parku potekalo mednarod-
no tekmovanje v umetnostnem drsanju. Na dveh tekmova-
njih, ISU za mladince in mladinke, ki jih prijavijo državne
zveze, in Evropskem kriteriju, kamor drsalce mlajših kate-
gorij pošljejo klubi, bo nastopilo 270 tekmovalcev iz 18
držav.
Št. 45 - 7. november 2002
Zavod za turizem Celeia Celj
grozno od vseh
Popoldanski program so namenili otrokoi
ki so lahko na delavnicah izdelovali čar«
niške dodatke, buče, strašila, risali z oglj^
in barvicami.
Čarovnica je izdelovala magične zvarke, s|
va takšne za otroke, kasneje tudi močnejše.'
prizorišču so postavili popravljalnico čarovn
kih in drugih meti, najbrž tudi zato, ker je b
Cesta na grad zaprta in se je metla izkazala
najprimernejšo obliko transporta do prizor
ča in z njega. Izbirali so mis čarovnic in'
doma narejen kostim. Sicer pa je bilo v obs'
nem programu še kar nekaj ocvirkov. Keg'
nje z bučo, naprimer, pa shod čarovnic, ki
je sam hudič slavnostno sprejel v čarovnic
bratovščino in še marsikaj.
Večerni program pa je bil za nežne otro^
dušice že kar malo pregrozen, zato so orga
zatorji opozarjali starše, naj otroke pošljejo sp
Pa tako zelo grozno le ni bilo. Kljub temu.
so na grozljiv način obesili viteza, da so
kotla rajale čarovnice in kuhale lobanje in ^
fcarem gradu pripravil najbolj
*u - noč čarovnic
je kruta inkvizicija čarovnice obsojala na
,^zalnico...
^"je v temo noči zarezal še oster plamen grma-
kateri so hrustljavo zapekli najbolj strašno
"^^nico, se je najstrašnejša noč v letu, udeleži-
je preko tri tisoč ljudi, začela počasi pre-
^'i v novo jutro.
"•^r pa so čarovniške zabave, nekatere bolj,
manj posrečene, pripravili tudi v številnih
krajih. Zanimivo je bilo zlasti v celjskem
''''^skem centru, kjer je bila pred nočnim ra-
■^^ čarovnic še Cici noč čarovnic s čarode-
'§rmado, okostnjaki, razsvetljenimi bučami
"^^vljico s kasete.
kokakola, kokice in Valentinovo se iz Ame-
.^^oženi Hallovveen očitno vse bolj prijemlje
/lasih krajih. Četudi z njimi nima nič skup-
^'/3zen morda to, da so v srednjem veku tudi
3 koncih, predvsem tja proti Laškemu, radi
' domnevne čarovnice.
BRST
Foto: GREGOR KATIC
26
KULTURA
Japonska umetna
obrt v Celju
Prvič v Sloveniji - v sodelovanju z japonskim
veleposlaništvom v Avstriji
Galerija sodobne umetno-
sti Celje odpira svoja vrata
tudi na Daljni vzhod. Jutri
(v petek) ob 19. uri bodo v
galeriji odprli razstavo z na-
slovom Sodobna japonska
umetna obrt, ki prihaja v Slo-
venijo v sodelovanju z ja-
ponskim veleposlaništvom
v Avstriji in ob podpori Ja-
ponske fondacije.
Razstava bo pred obisko-
valce postavila kar 64 ekspo-
natov, identificirala bo več
lastnosti sodobne japonske
umetne obrti in na ogled po-
stavila dela avtorjev rojenih
med leti 1923 in 1961. »Di-
daktična zasnova razstave bo
omogočala, da se bo obisko-
valec lahko sprehodil skozi
več ustvarjalnih obdobij po-
sameznih avtorjev,« napove-
duje dogodek mag. Alenka
Domjan, višja kustodinja in
direktorica Zavoda za kultur-
ne prireditve Celje.
Po drugi svetovni vojni se
je umetna obrt začela razvi-
jati bolj kompleksno, razve-
jila se je v mnoge smeri. Iz-
stopajoče ali splošne značil-
nosti je danes mogoče zazna-
ti predvsem v tradiconalnih
oblikah eksponatov, medtem
ko se sodoben pogled zrcali v
čistosti form in estetiziranju
površine. A vendarle: čeprav
se zdi sodobna japonska umet-
na obrt na prvi pogled popol-
noma različna, je mogoče
identificirati več splošnih
tem, ki določajo njen polo-
žaj v sodobnem japonskem
prostoru.
Razstava bo na ogled do 26.
novembra, vsak dan, od po-
nedeljka do sobote, od 10. do
19. ure in zavoljo pomembno-
sti te razstave in dogodka, tu-
di ob nedeljah dopoldne.
Vstop bo prost. MP
Zgodovina umetne obrti na Japonskem je zelo stara in
sega več stoletij nazaj. Polna je različnih vplivov, na
primer tistih, ki prihajajo iz Kitajske in Koreje. Impulz
tradicije, ki se je z leti spojil z vplivi zahodne umetnosti,
je omogočil, da so si japonski umetniki znotraj tega zgradili
svoj lasten umetniški temperament. Nekateri so ^a os-
novo svojega dela vzeli tradicionalno umetniško mišlje-
nje. Prav tako je veliko ustvarjalcev, ki so v svoje delo
vključili umetniške ideje iz Evrope: na primer Art Deco
ali konstruktivizem
Vsakdo bo nosil košček Zvornika v svojem srcu...
Sarajevo v solzah
Slovensko ljudsko gledališče Celje se je
odzvalo povabilu festivala Male eksperi-
mentalne scene v Sarajevu v Bosni. Celja-
ni so minulo nedeljo zvečer v Narodnem
pozorištu, ki sprejme okoli 500 ljudi, z
velikim uspehom odigrali tragikomedijo
sarajevskega avtorja, akademika Abdu-
laha Sidrana, Moje srce je v Zvorniku os-
talo, v režiji njihovega rojaka Zijaha So-
koloviča.
Gostovanje na Messu je bilo hkrati tudi
slovo od te predstave, (premiera je bila de-
cembra 2001 v SLG Celje) saj so jo Celjani v
Sarajevu uprizorili zadnjič. Pred tem pa prav
tako z velikim uspehom pred petimi meseci
na prvem festivalu drame v Bosni. Igralec
Jožef Ropoša se bo, kot je povedal ob slove-
su, težko poslovil od Rude, lika, ki se mu
kot Drina pretaka po žilah. »Sprejem občins-
tva nas je prevzel in spravil v solze tudi nas,
na odru.«
S kratko gledališko misijo Celjanov v Bo-
sni pa so se znova obnovile tudi vezi na kul-
turnem področju.
MPi
Foto: GKj
Žar Še tli!
članstvo v kulturnih društvih od
vrtcev do zrelih let
Vzponi in padci v dejav^
nosti kulturnih društev pod
okriljem Javnega sklada za
kulturne dejavnosti - Ob-
močne izpostave Celje se
lahko primerjajo s stanjem
na tem področju v vsej Slo-
veniji. »Celo širše. Tudi dru-
god po Evropi je zašlo v kri-
zo, pa je zadnje čase čutiti,
da so ljudje z udejstvova-
njem v društvih uvideli ka-
kovostno preživljanje pro-
stega časa,« potrjuje stanje
pod domačo streho vodja
celjske izpostave Marijana
Kolenko in dodaja, da mo-
ra ljubiteljstvo ostati res
zgolj ljubiteljstvo, ne pa ni-
ša za iskanje zaslužka s ko-
mercialnimi programi.
Na Celjskem ljubiteljstvo
oživlja. »Žar še tli, čeprav
je po letu 1995 skoraj uga-
snil,« so zadovoljni v ob-
močni izpostavi, kjer so le-
tos tudi izdali publikacijo
Kulturni mozaik 2003 za šti-
ri občine, ki jih pokriva
sklad: Celje, Vojnik, Štore
in Dobrna. V drobni knji-
žici je zasnovano delo za
okoli 1.500 ljubiteljev,
združenih v 40 društev.
Njim bo, tako kot letos, tu-
di prihodnje leto na voljo 7
milijonov tolarjev za izved-
bo programa in 3,5 milijo-
na za materialne stroške. Pič-
lo odmerjena sredstva bo-
do z dobrimi vsebinami sku-
šali čim bolj oplemenititi
in razgibati ljubiteljske kul-
turne vrste v vrtcih, šolah,
med študenti in ljubitelji v
zrelih letih. V območni iz-
postavi v Celju vidijo mož-
nosti širitve tudi v povezo-
vanju z ministrstvoma za
kulturo in šolstvo in si že-
lijo, da zlasti šolski progra-
mi ne bi tekli mimo dobro
začrtanih programov v lju-
biteljski dejavnosti. Posvet
na to temo je bil pred krat-
kim na ministrstvu za kul-
turo, kjer so se že dogovo-
rih za iskanje skupnih točk
in teženj.
Potrebo in željo po udejs-
tvovanju v filmski dejavnosti
bi bilo mogoče izpeljati s pod-
poro ministrstev, z njihovo fi-
nančno pomočjo, menijo v Ce-
lju. Vrzeli je čutiti tudi v lut-
karstvu, ki je bilo nekoč v Ce-
lju močno razvito. V zadnjem
času pa se je povečalo tudi za-
nimanje za otroško folkloro.
Letos so nastale skupine v kar
treh vrtcih. Otroška skupina
pri Celjski folklorni skupini
je polno zasedena, to dejav-
nost pa spodbujajo tudi v ne-
katerih osnovnih šolah. »Ko-
rak naprej so naredile tudi
srednje šole na področju li-
kovne vzgoje,« meni Marija-
na Kolenko. »Vrzeli pri vklju-
čevanju v ljubiteljske vrste so
v glavnem med študenti, zato
se bomo skušali s ponudbo
zanimivih programov in de-
lavnic povezati z Mladinskim
centrom Celje in morda nam
bo uspelo!«
V celjski izpostavi imajo
za prihodnje leto natanko iz-
delan program dejavnosti: od
revij do medobmočnih sre-
čanj, tekmovanj in delavnic.
Program so s knjižico Kul-
turni mozaik 2003 (izšla je
v nakladi 450 izvodov) pre-
jela vsa društva in šole, zato
da kulturnega mrtvila v me-
stu in v drugih krajih ne bo.
MP
Nikoli ga ne vprašajte, ali še vedno riše, poduči Božo Kos na svoji
avtokarikaturi.
Božo Kos je vsemu kos
Poznajo ga generacije.
Priljubljeni slovenski ka-
rikaturist Božo Kos je ved-
no iskriv, domiseln, ak-
tualen in zabaven. Njego-
ve karikature, starejše in
najnovejše, so z razstavo,
ki potuje po Sloveniji, zdaj
na ogled tudi v občasnih
prostorih Muzeja novej-
še zgodovine.
Minuli ponedeljek je raz-
stavo karikatur odprla mi-
nistrica za kulturo Andre-
ja Rihter. V prisrčnem, do-
mala nostalgičnem sreča-
nju s številnimi Celjani in
celjskimi kulturniki je An-
dreja Rihter povedala, da
se v svoji pisarni na mini-
strstvu rada druži s karika-
turo, ki jo je narisal Božo
Kos, in s fotografijo Josipa
Pelikana.
Razstava karikatur Boža
Kosa bo v Celju ostala do 20.
novembra.
MP
Dobrodelni
godalni koncert
Koncert, ki ga v petek, 8.
novembra, organizira Leo
klub Mavrica Celje, bo pra-
va kulturna poslastica, op-
lemenitena s humanitarnim
namenom.
V Mladinskem centru Ce-
lje se bo ob 20. uri začel do-
brodelni mavrični koncert z
godalnim kvartetom Ad Li-
bitum, ki ga sestavljajo Ma-
ša Mareš, Barbara Komadi-
na. Maja Rome in Judita Po-
povič, na bobnih pa jih bo
spremljal Tomaž Rebernak.
Dekleta so se za ta koncert z
izredno zanimivim repertoar-
jem pripravljala pod men-
torstvom prof. Petre Arlati-
Kovačič iz Glasbene šole Ce-
lje.
Za odrasle bodo vstopni-
ce po 1.500, za dijake in štu-
dente po 1.000 tolarjev, ves
izkupiček od koncerta pa bo-
do mlade članice dobrodel-
nega društva Leo klub Mavri-
ca namenile za potrebe Ma-
terinskega doma Celje.
Podrobnejše informacije je
mogoče dobiti na tel. št. 041/
341 608, vstopnice pa so v|
prodaji v Mladinskem cen-
tru Celje in Lokalni turistič-
ni organizaciji Celje.
M.A
Vse pesmi so tihe...
Mladi celjski pesnik, avtor številnih iiesniškiJi zbirk in
kantavtor Matej Krajiic, od minulega meseca tudi eden
najmlajših članov Društva pisateljev Slovenije, se bo po
daljšem premoru, ko v Celju ni nastopal, /nova predstav 11
pred domačim občinstvom.
Ob izidu svoje četrte kompaktne plošče pripravlja v so-
b()t(\ 9. novoiiihra, ob 21. mi v dvorani Plesnega foruma
piedstavitveni koncert te plošče, ki nosi naslov Vse [lesnii
so tihe. Pozorni poslušalec in [loznavalec njegovih dol bo
opazil, da se je Matej Krajnc iz klasičnega rokenrola vrnil
v umirjene solistične vode...
MP
Št. 45 - 7. november 2002
KRONIKA
27
Kaj pa, če nas
preseneti sneg?
Zimska oprema vozil: ne čakajmo na zadnji dan!
od 15. novembra pa vse
jo 15. marca bo na sloven-
0\ cestah uradna zima.
Kljub temu, da zna sneg,
»lede na vremenske napo-
jedi, pobeliti ceste že prej,
pa se bo verjetno večina
voznikov svoje jeklene ko-
njičke zimsko opremila
zadnji trenutek in s tem pri-
pomogla k večji gneči pri
vulkanizerjih.
Policisti ob tem opozarja-
jo, da so zimske razmere tudi
takrat, ko se ob sneženju sneg
oprijema vozišča ali ko je na
vozišču poledica, vse do te-
daj, ko pristojna služba za
vzdrževanje cest sporoči, da
je cesta očiščena in normal-
no prevozna ter sposobna za
promet vozil. Zakon o var-
nosti cestnega prometa na-
mreč določa, da morajo bi-
ti motorna vozila v cestnem
prometu pozimi in v zimskih
razmerah opremljena s
predpisano zimsko opremo.
V nasprotnem primeru je
predpisana kazen za vozni-
ka, ki nima ustrezne zimske
opreme, dvajset tisočakov.
V primeru kršenja Odredbe
o omejitvi prometa na ce-
stah v Republiki Sloveniji,
ki prepoveduje vožnjo za to-
vorna vozila s priklopnimi
vozili in za vozila, ki preva-
žajo nevarne snovi ter izred-
ne prevoze ob zimskih raz-
merah, pa lahko voznika po-
licisti udarijo po žepu za pet-
deset tisoč tolarjev, odgovor-
no osebo pravne osebe pa za
najmanj pol milijona tolar-
jev.
»Pri dvoslednih motornih
vozilih z največjo dovoljeno
maso, ki ne presega 3.500 ki-
logramov, in njihovih pri-
klopnikih morajo biti zim-
ske pnevmatike na vseh ko-
lesih ali poletne pnevmatike
in v priboru ustrezno velike
snežne verige za pogonska ko-
lesa. Vozila s štirikolesnim
pogonom morajo imeti v pri-
meru stalnega pogona snež-
ne verige vsaj za zadnjo os,«
pravijo na policiji.
Pri vozilih z največjo do-
voljeno maso, ki presega
3.500 kilogramov, in njiho-
vih priklopnikih pa morajo
biti zimske pnevmatike naj-
manj na pogonskih kolesih
ali poletne pnevmatike in
prav tako v priboru snežne
verige. Vozila s štirikolesnim
pogonom morajo imeti v pri-
meru stalnega pogona snež-
ne verige vsaj za zadnjo os.
Poleg tega morajo imeti ta vo-
zila v opremi še lopato, še
razlagajo.
Na vozilih, ki dosegajo hi-
trost nad 40 km/h morajo biti
tako poletne kot zimske
pnevmatike enake velikosti,
vrste in zgradbe, na isti osi
pa tudi iste nosilnosti, hitrost-
nega razreda ter istega proi-
zvajalca.
»V pripravo motornega vo-
zila na zimo sodi seveda tu-
di pregled drugih naprav in
opreme vozila. Poleg pnev-
matik, zavor, krmilnega me-
hanizma in luči mora upo-
rabnik preveriti še gostoto in
raven hladilne tekočine, si-
stem za dovod zraka v vozi-
lo, olje v motorju, sistem za
močenje vetrobranskega ste-
kla, metlice brisalcev, črpal-
ke hladilne tekočine in dru-
gih naprav,« še dodajajo na
policiji.
To so drobna in na videz
manj pomembna opravila, pa
vendar zagotavljajo zaneslji-
vo delovanje avtomobila in
potrebno varnost v zimskih
pogojih vožnje. V zimskih raz-
merah je potrebno tudi oči-
stiti avto, saj zakon določa,
da z vozila ne sme padati
sneg, led, voda oziroma blat-
ne in druge snovi. Tudi za tak
prekršek je namreč predpi-
sana denarna kazen.
Policisti bodo tudi letos do-
sledno nadzirali opremlje-
nost vozil s predpisano zim-
sko opremo. Policija bo
okrepila prisotnost tudi na
mestih, kjer zaradi slabih vre-
menskih razmer lahko pri-
čakujemo zastoje.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: GREGOR KATIC
Z zimskimi pnevmatikami bo šlo lažje!
Predvolilna
zloba
Na celjski policijski upravi so dobili dve prijavi zaradi
poškodovanja plakatov, kar direktor Edvard Mlačnik
ocenjuje kot ne preveč alarmantno. Ob preteklih voli-
tvah je bilo tega več, še dodaja in meni, da vsega trganja
in uničevanja plakatov ljudje sploh ne prijavijo.
»V dneh praznikov sta prijavi o poškodovanju plakatov
prišli iz Rogatca in Primoža pri Šentjurju,« pravi Mlač-
nik. V Rogatcu so neznanci kandidata za župana na pla-
katu »olepšali« s črnilom in nekatere plakate uničili, v
Šentjurju pa si je kandidat za občinskega svetnika posta-
vil reklamni pano na svojem zemljišču. A na tistem me-
stu ni obstal dolgo, saj ga je nekdo odstranil in odnesel
neznano kam. »Kljub večjemu številu shodov, povezanih
z volitvami, na našem območju ni bilo nobenih prime-
rov, kjer bi bila potrebna policija,« še pravi Mlačnik.
Kriminalisti pa še vedno zbirajo podatke in informacije
v zvezi z domnevnim nezakonitim prijavljanjem kandi-
datov za župane. Kot smo že pisali, naj bi šlo za kandida-
te stranke Naprej Slovenija, prijavi pa sta prišli z območ-
ja Šentjurja in Mozirja. Medtem ko v Celju o prijavah ni
znanega še ničesar, pa je občinska volilna komisija v Kra-
nju predsednika stranke Naprej Slovenija Blaža Svetka
že ovadila zaradi nepravilnosti pri kandidiranju.
SIMONA ŠOLINIČ
Radarski
nadzor
cestnega
prometa bo:
• jutri, 8. novembra, ves dan
na območju celotne celj-
ske regije;
• v soboto, 9. novembra, po-
poldne na območju Šmar-
ja pri Jelšah;
• v nedeljo, 10. novembra,
popoldne na območju Laš-
kega;
• v ponedeljek, 11. novem-
bra, dopoldne na območ-
ju Slovenskih Konjic;
• v torek, 12. novembra, po-
poldne na območju Žal-
ca;
• v sredo, 13. novembra, do-
poldne na območju Šmar-
ja pri Jelšah;
• v četrtek, 14. novembra,
dopoldne na območju
Šentjurja, popoldne pa na
območju Mozirja.
CVETKE
• Policisti v celjski bolnišni-
ci ne zasegajo samo doku-
mentacije, temveč posegajo
tudi v odnose med pacienti
in zdravniškim osebjem.
Eden izmed pacientov se je
tako razhudil, da je žalil se-
stre in zdravnike, na ves glas
pa je tudi razgrajal. Dober-
mana sicer ni imel s seboj,
ker pa takšno nesramno ve-
denje vseeno ne spada na tak-
šen kraj, bo moral na pogo-
vor s sodnikom za prekrške.
• Dobro izurjeno oko bo
opazilo, da se po celjski trž-
nici, trgovinah in ulicah zad-
nji teden gibajo številni po-
licisti, zakamuflirani v ob-
čane, ki se intenzivno zani-
majo za različne vrste sadja.
Sumijo namreč, da bi jih lah-
ko neznanec, ki je iz kioska
v Velenju odnesel več deset
kilogramov sadja, nategnil in
sadje v Celju prodal za lepe
denarce...
• Policisti na Celjskem mrz-
lično iščejo telefonski apa-
rat s slušalko, ki ga je nek-
do minuh teden demontiral
iz javne telefonske govoril-
nice v Vojniku. Zakaj je vse
tako zavito v skrivnost, nam
na policiji niso povedali.
Neuradno pa se govori, da
so v akcijo številnih hišnih
preiskav zaradi ukradenega
telefona stopili tudi special-
ci. Izvedeli smo tudi, da je
aparat odnesel nekdo, ki se
je želel v miru pogovoriti s
svojo ljubico.
• Znani celjski brezdomec,
ki ga Celjani dobro poznajo
po tem, da težko hodi, je zad-
njič naletel na še bolj znane-
ga kandidata za celjskega žu-
pana. Medtem ko brezdomec
ni mogel vstati, je županski
kandidat namreč v svoji druž-
bi užival na kavici v enem iz-
med celjskih lokalov. Da se
je kandidat izkazal in mu na
svoj račun ponudil pijačo, ni
bilo videti. Tudi slišati ne, da
bi mu (če ga bodo izvolili)
po volitvah obljubil kaj bolj-
še življenjske pogoje...
Praznična črna
kronika
Utripalkarji na avtocesti, namerni požig v Ložnici in
drzna tatvina
že v sredo, 30. oktobra,
^0 policistom prijavili tatvi-
■Jo sveč in cvetličnih aranž-
iiajev na Mirni poti v Ce-
in več vlomov v stano-
^'^njske objekte ter avtomo-
''ile, s čimer so povzročili
^3 dober milijon tolarjev
^l^ode. Nepridipravi pa ni-
^0 počivali niti na praznič-i
"i četrtek in petek.
Zadnji dan v oktobru je^
■^^kdo vlomil v osebni avto-
■^obil v Ulici Janka Ulriha v
^^lenju in iz njega odnesel
Sjna sončna očala. Lastnik
oškodovan za petdeset ti-
^o^^akov. Dvakrat več škode
povzročili neznanci, ki so
^loči na četrtek z delovišča
"^^dvoza avtoceste na Hudi-
l^ii ukradli sedem svetlobnih
^^i - utripalk. Le en dan ka-
sneje so bili tatovi znova na
delu in na istem delovišču
ukradli še štiri utripalke. Da
je mera polna, so tatvino po-
novili še v soboto, 2. novem-
bra. Skupna škoda znaša več
kot sedemsto tisoč tolarjev.
V četrtek so imeli več dela
tudi gasilci, ki so morali po-
gasiti požar v poslovnih pro-
storih podjetja Alea v Ložni-
ci pri Žalcu, kjer je zagorelo
le nekaj minut po trinajsti uri.
Kasnejši ogled je potrdil, da
gre najverjetneje za namer-
ni požig. Kdo je povzročil za
več kot dva milijona tolarjev
škode, kriminalisti še prei-
skujejo.
Prvega novembra sta zgo-
daj zjutraj dva neznanca v
prostorih sanitarij diskote-
ke Casablanca na Dečkovi
cesti v Celju pretepla 20-let-
nega R. 1. in mu vzela okrog
dvajset tisočakov, škatlico
cigaret in žvečilne gumije.
Tudi za njima policisti še
poizvedujejo. Na praznični
petek so vlomili še v dve sta-
novanjski hiši, in sicer v Bov-
šah, od koder so odnesli
krožno žago, električno na-
mizno žago, dva kotna bru-
silnika in vrtalni stroj ter v
Bilgerjevi ulici v Žalcu, kjer
je izginila zlatnina. Pri obeh
vlomih so se tatovi okoristili
za skoraj milijon tolarjev.
Drzna tatvina pa se je zgo-
dila v Vezovju, kjer je med
obiskom 74-letnega S. K. ne-
pridiprav izkoristil njegov
slabši vid in sluh ter mu iz
hlačnega žepa ukradel 120
tisoč tolarjev.
Vinjeni za volanom
Na naših cestah je vedno več vinjenih voznikov, to je
tudi pokazala statistika poostrenega nadzora, ki so ga po-
licisti minulo soboto med 22. in 6. uro zjutraj izvajali na
Celjskem. Med vsemi ustavljenimi vozniki jih je 54 (11
odstotkov) vozilo pod vplivom alkohola. »Znano je, da je
alkohol eden od najpogostejših vzrokov za nesreče,« še
vedno opozarjajo na celjski policiji. Letos je bilo na na-
šem območju skoraj 36 odstotkov povzročiteljev najhuj-
ših nesreč pod vplivom alkohola. Policisti svetujejo večjo
mero previdnosti tudi ob bližajočem se martinovanju.
Nočni vlomilci
v Celju je bilo v noči na torek, 5. novembra, več vlomov.
V Kotni ulici v Celju so iz prostorov podjetja Robel in Robel
Grad odnesli štirinajst kosov različnega električnega orod-
ja, fotoaparat, šest telefonskih aparatov ter računalnik v skupni
vrednosti okrog milijon in pol tolarjev. Na Zgornji Hudinji
pa so neznanci vlomili tudi v poslovne prostore podjetja
Feroda. Vlomilec očitno ni našel, kar je iskal, povzročil pa
je za več deset tisoč tolarjev škode. Na gradbišču podjetja
Merkscha v Celju pa je bilo vlomljeno v priročno skladišče.
Zasebni podjetnik pogreša več različnega delovnega mate-
riala.
Gorelo v kleti
Zaradi kratkega stika na električni napeljavi je v ponede-
ljek, 4. novembra, prišlo do požara v kletnih prostorih sta-
novanjske hiše v Ljubiji. Ogenj, ki je povzročil za okrog
tristo tisoč tolarjev škode, so pogasili gasilci. V noči na to-
rek pa je zaradi dotrajanega dimnika zagorelo tudi v Zagra-
du. Požar je uničil ostrešje starejše stanovanjske hiše. Ogenj
so pogasili gasilci, nastalo škodo pa ocenjujejo na okrog
pol milijona tolarjev.
St. 45 - 7. november 2002
Raj pod Karavankami
Letovišče svetovnega slovesa je sredi slovenskega narodnostnega ozemlja - Raj z napako
Vrba ob Vrbskem jezeru
v Avstriji, letovišče najbo-
gatejših in najslavnejših
ljudi, kamor zahajajo tudi
nekateri najvišji slovenski
politiki. Izjemno slikovita
narava, igralnica svetovne-
ga slovesa ter rezidence bo-
gatih in slavnih. Vse to pris-
peva k imidžu raja za lju-
di, ki si lahko privoščijo
prav vse.
Vrbsko jezero (Worther-
see) je pri nas znano bolj kot
ne le po imenu, o njem ve-
mo malo. Njegova obala se
vleče več kot šestnajst kilo-
metrov daleč, iz predmestja
Celovca do bližine Beljaka
(Villach). Jezero je tako ve-
liko, da po njem redno vozi-
jo ladje, zato ima vsako le-
tovišče svoje pristanišče. Naj-
lepša kulisa jezerske idile so
seveda Karavanke. Sicer pa
je Vrbsko jezero le streljaj od
slovenske državne meje, slo-
venska narodnostna meja pa
poteka delno celo nad sever-
no obalo jezera.
Turistična tradicija ob
Vrbskem jezeru je zelo dol-
ga. V Vrbi (Velden), ki je nje-
govo najbolj mondeno leto-
višče, je zacvetel turizem že
davnega leta 1864, takoj po
izgradnji železnice med Ce-
lovcem in Beljakom. Leto
pozneje so odprh ob jezeru
prvo javno kopališče. V zad-
njih desetletjih je postalo
Vrbsko jezero zatočišče
mednarodne smetane, ki pri-
haja, sem občasno, nekateri
pa so si tu uredili drugi dom.
Med tistimi, ki uživajo v bolj
ali manj zastraženih rezi-
dencah, so avtomobilska
družina Porsche, trgovska
družina Horten, ki si je ure-
dila nič manj kot 24-sobno
vilo, playboy Giinther
Sachs (nekdanji soprog Bri-
gitte Bardot) pa je kupil kar
simbol Vrbskega jezera. Gre
za skoraj pol tisočletja star
grad v središču Vrbe, prizo-
rišče osladne televizijske na-
daljevanke Grad ob Vrbskem
jezeru, z zdaj že pokojnim
igralcem Royem Blackom
v glavni vlogi. Med gledalci
iz štiridesetih držav, ki so si
jo lahko ogledali, so bili gle-
dalci v Sloveniji. Omenjeni
igralec pa je z nadaljevanko
tako proslavil, da so mu v
Vrbi postavili kip.
No, Giinther Sachs se je z
nakupom simbola uštel; grad,
ki je dolga leta služil kot mon-
deni hotel, že vrsto let same-
va.
Slovenska plat
Za obiskovalce iz Sloveni-
je, ki jih v Vrbi ne manjka,
je zelo pomembna tista plat
letovišča, za katero ne boste
izvedeli v nobenem prospek-
tu. Razmeroma majhna Vr-
ba leži sredi slovenske oko-
lice, z naselji, kjer živijo ko-
roški Slovenci.
V Vrbi je kar nekaj kamni-
tih spomenikov, ki opozar-
jajo na razburkano zgodovi-
no koroških narodnostnih
bojev. V središču mesteca je
majhen kamen, na katerem
je zapisano v nemški rimi:
»Do tukaj in nič dlje so prišli
srbski jezdeci (Bis hier und
nicht vveiter, kammen die ser-
bischen Reiter).« Tudi ob je-
zerski promenadi ne gre brez
politične primesi, saj opozar-
jajo, do kod je segala pred-
plebiscitna demarkacijska li-
nija. Če bi bih Korošci gla-
sovali za Jugoslavijo, bi bila
južna polovica Vrbskega je-
zera dandanašnji v drugi dr-
žavi, meja bi potekala po sredi
vodnih površin.
Vzdušje v Vrbi opozarja,
da so narodnostne in člove-
kove pravice Slovencev v teh
krajih kršene. Za razliko od
skoraj povsem slovenskih ob-
čin kot so Globasnica, Sele
ali Bilčovs, ni tod niti enega
samega javnega dvojezične-
ga napisa. Slovenci kljub te-
mu ob južni obali Vrbskega
jezera še vedno vztrajajo. V
Škofičah (Schiefling) in Lo-
gi vasi (Augsdorf) delujeta
slovenski kulturni društvi
Edinost in Svoboda, v cerk-
vah še prevladujejo maše v
slovenskem jeziku. Posebej
je treba spomniti na Žopra-
če (Selpritsch), današnje
predmestje Vrbe, kjer je bil
v času slovenskega taborske-
ga gibanja, leta 1870, mno-
žični tabor, z zahtevo po ena-
kopravnosti slovenščine na
uradih, sodiščih in v šolah.
Kaj se dogaja danes, po sto
tridesetih letih?
V občini Vrba ob Vrbskem
jezeru je vredna posebne po-
zornosti gorska vas Kostanje
(Kostenberg), na 790 metrih
nadmorske višine. Gre za edi-
no slovensko vas, ki se je ohra-
nila celo severno od Vrbske-
ga jezera. Vas je za sloven-
sko kulturo zelo pomembna,
saj je rojstni kraj najpomem-
bnejšega koroškega bukovni-
ka Andreja Šušterja-Drabos-
njaka. Na Kostanjah so od
časa, ko je bil France Preše-
ren še mladenič, igrali na pro-
stem njegov Pasijon in Pastir-
sko igro. Nad vasjo, v zasel-
ku Drabosinje, je njegov spo-
menik, po bukovniku se ime-
nuje tudi domače Slovensko
prosvetno društvo, ki bo
praznovalo prihodnje leto sto-
to obletnico. Na Kostanjah
je slovenski napis le na kul-
turnem domu ter na zelo red-
kih družinskih nagrobnikih.
Država, dežela in občina pa
nič.
V hribovskih Kostanjah se
je ohranila slovenščina do da-
našnjega dne predvsem zara-
di njihove odmaknjenosti.
Tudi odmaknjenost je postala
preteklost. Kostanje so danes
turistični raj. Na slikovitem
kraju so namreč zgradili igriš-
če za golf, kamor prihajajo
bogatini in drugi pomembne-
ži iz doline, iz Vrbe. S tem
so Slovencem dnevi šteti, tr-
dijo poznavalci nič kaj rož-
natih koroških razmer.
BRANE JERANKO
Pogled na letovišče Vrba ob Vrbskem jezeru, zbirališče mednarodne smetane. Njen simbol je srednjeveški grad, ki je v lasti playboya Giintherja Sacbsa,
nekdanjega soproga Brigitte Bardot. Grad je tudi osrednje prizorišče nadaljevanke Grad ob Vrbskem jezeru, ki sojo vrteli po vsem svetu.
Pred zimsko
sezono
Na Rogli in v Termah Zreče pripravljeni - Uspešno
poslovanje
v Uniorjevem programu
furizem si obetajo odlično
jimsko sezono. Nanjo so se
dobro pripravili tako na Ro-
gli kot v Termah Zreče, po
l)esedah direktorja Maksa
grečko pa pričakujejo tudi
dobre poslovne rezultate. K
temu naj bi svoje prispeva-
le tudi nekatere kadrovske
zamenjave.
Na Rogli se bo smučarska
sezona pričela predvidoma 2Z
novembra s tremi dnevi brez-
plačne smuke. Do sredine te-
ga meseca je mogoče kupiti
gnučarske vozovnice še v pred-
jprodaji. Tako kupljene neiz-
ioriščene smučarske vozov-
kce bodo veljale tudi v na-
slednji zimski sezoni. Poskr-
bdi pa so tudi za tiste smu-
farje, ki karte kupujejo spro-
ti. Da bi čimbolj skrajšali ča-
kanje nanje, so uredili novo
prodajno mesto pri vstopni
postaji vlečnice Košuta.
Zaradi obnove 3 in pol ki-
lometra ceste med Zrečami
in Roglo bo letos lažji tudi
dostop do smučišč, tam pa
največ novosti čaka otroke.
Zanje bo deloval vrtec na sne-
gu, ki bo razbremenil star-
še, in nov vrtiljak na smučiš-
ču. Žal pa zaradi težav s pri-
dobivanjem potrebnih dovo-
ljenj še niso mogli urediti na-
povedanega prvega zimsko-
letnega tobogana pri nas. So
pa letos že obnovih 12 bun-
galovov, urejajo center za do-
bro počutje, ta teden pa bo-
do v celoti zamenjali tudi si-
stem ogrevanja.
Terme Zreče so v celoti ob-
novljene. V zadnjih mesecih
so odprli center tradicional-
ne tajske terapije, predvsem
pa obogatili ponudbo v zdravs-
tvu. To sta jim omogočila nov
ultrazvočni diagnostični apa-
rat in artrometer KT 2000 (za
preiskave kolenskega sklepa
- edini v Sloveniji). Nakup
dragocene aparature za mag-
netno resonanco pa je zaen-
krat še v načrtih.
Vsega tega brez uspešne-
ga poslovanja ne bi bilo (in
obratno). V prvih desetih me-
secih letos so v Uniorjevem
programu Turizem v primer-
javi z enakim obdobjem pre-
teklega leta povečali število
nočitev na Rogli in v Termah
Zreče za 14 odstotkov ter pre-
segli število 172 tisoč. Ustva-
rili so za 2,75 milijarde to-
larjev prometa, kar je za če-
trtino več kot lani. Po obse-
gu se je promet povečal kar
za 28 odstotkov. Za 370 za-
poslenih (pozimi 400) je to
gotovo dodatna vzpodbuda
za dobro delo.
To pa pričakujejo tudi od
nekaterih kadrovskih menjav.
Pomočnik direktorja progra-
ma turizma Maksa Brečka je
postal Vojko Korošec, ki je
prej vodil gostinstvo na Ro-
gli. Prejšnji vodja smučišč na
Rogli Srečko Retuznik je
prevzel vodenje centra na Ro-
gli v celoti. Pomagata mu Aleš
Slapar, zadolžen za urejenost
smučišč, ter Robi Kejžar, ki
je odgovoren za gostinstvo.
Kajžarja je na mestu šefa
strežbe v Termah Zreče za-
menjal Gorazd Halič.
MILENA B. POKLIC
Odgovorni urednik Dela Mitja Meršol je priznanje izročil Maksu Brečku, direktorju Unior Turizma.
Največ listov na Celjsko
v Termah Zreče so v torek slovesno po-
''^lili vse bolj ugledna turistična prizna-
"1^. zlate in zelene Delove liste. Prizna-
"^i^ podeljujejo v okviru akcije Turistična
^^otA bralcev Dela že 11 let, v tem času
^ so bili med najboljšimi turističnimi kraji
^nio trije zmagovalci - prvi dve leti Ter-
I"^ Čatež, nato več let Terme Zreče, lani
•^^rme Olimia Podčetrtek in letos ponov-
"'l- že petič. Terme Zreče.
/'-reče so letos zmagale v kategoriji narav-
zdravilišč, saj so turistične kraje razde-
na 7 kategorij. Celjsko območje se je po-
vsod
izkazalo. Pri naravnih zdraviliščih sta
Jelena lista prejela Terme Olimia in Zdravi-
'^^e Laško, med gorskimi letoviškimi kraji
so zlati list pripeli Rogli, med urbanimi tu-
rishčnimi kraji so zeleni list prejele Sloven-
ske Konjice, med turističnimi kmetijami je
zlati list prejela kmetija Urška iz Križevca
pri Zrečali, zelena pa kmetiji Govc-Vršnik
iz Solčave in Krošlovi iz Loč, med planin-
skimi postojankami pa sta zelena hsta dobi-
la Frishaufov dom na Okrešlju in Kocbekov
dom na Korošici.
Letos so podelili tudi priznanja za »naj«
turistični objekt Aqualuni v Termah Olimia,
med najboljšimi turističnimi prireditvami
pa sta na drugem mestu jurjevanje v Sloven-
skih Konjicah in na tretjem Pivo in cvetje v
Laškem. MBP
Foto: GREGOR KATIC
St. 45 - 7. november 2002
30
PISMABRALCEV
BODMEV
Ocisceno
zajetje
v 43. številki Novega tedni-
ka (pisma bralcev) je g. Bran-
ko Mlakar komentiral čiščenje
bazena v zaselku Toplice v ob-
čini Štore. Da gre za dobrona-
merno, predvsem pa prijatelj-
sko izrečeno kritiko na račun
Stranke mladih Slovenije, tu-
rističnega društva in prostovolj-
nega gasilskega društva Štore,
ne dvomimo. Vsaka medalja
ima pač dve plati, zato se mi
zdi prav, da drugo stran pred-
stavim tudi jaz.
Barvanja bazena in košnje
trave in kopriv sploh nismo na-
črtovali. Pri mojem pisanju sem
žal pomotoma izpustil dva po-
gojnika in to sta, da bi morali
pobarvati ter morali pokositi tra-
vo. Osebno obžalujem, da je
do te neljube napake prišlo, za-
to smo LO SMS, TD in PGD Štore
komunalnemu delavcu g. Bran-
ku Mlakarju izjemno hvalež-
ni, da je javnost o tej neljubi
napaki pravočasno in korekt-
no obvestil. Glede na to, da smo
večina članov Stranke mladih
Slovenije tudi člani TD in PGD,
je tesno sodelovanje med na-
mi pač običajno in pri tem pri-
meru ne gre za nobeno izko-
riščanje ali zasmehovanje dru-
štev, katerih član sem tudi sam.
Pri vsej tej zadevi pa želim
pojasniti nekaj podrobnosti. V
Celjanu g. Branko Mlakar opi-
suje, da je bilo čiščenje 2. ok-
tobra popoldne, v Novem ted-
niku pa navaja datum 1. okto-
ber. Odločiti se bo treba, kate-
ri datum je pravilen. Zajetje se
nahaja ob lokalni cesti Štore -
Svetina, čistili pa smo ga od
15.10 do 19.05 ure. Ker smo pri-
čakovali tudi razne komentar-
je, smo štiri člane zadolžili, da
pozorno spremljajo promet.
Ugotovljeno je bilo, da je v na-
vedenem času peljalo mimo 46
avtomobilov, od tega en tovor-
njak in dva traktorja, vas, gos-
pod Branko Mlakar, pa med nji-
mi nismo opaziU. To pa skle-
pamo iz preprostega dejstva,
ko v pisanju trdite, da se je tam
dejansko zbralo okrog deset lju-
di z lopatami...Za čiščenje alg
iz vode smo uporabili vile in
grablje, ker z lopato tega ni mo-
goče opraviti, poleg tega pa
upam, da kot komunalni dela-
vec poznate razliko med vila-
mi in lopato.
To čiščenje je bilo v začetku
oktobra, zato je trditev g. Mla-
karja, da gre za poceni pred-
volilno kampanjo in pridobitev
naivnih volivcev, dobesedno
smešna in žaljiva. Čiščenje smo
načrtovali že veliko prej, zato
bi bilo priporočljivo, da bi se
tudi vi včlanili v kakšno druš-
tvo in bi bili obveščeni o tak-
šnih akcijah.
In pri vsem tem si nam upa-
te očitati laži, spoštovani g. Mla-
kar? Ja kaj pa je, po vašem
mnenju, asfaltiranje cest tik
pred volitvami drugega, kot pri-
dobiti volivce.
Sicer pa v tem primeru ne
gre toliko za zgroženost nad
čiščenjem bazena in pomen-
drano travo, temveč za vašo
zgroženost in zgroženost va-
ših prijateljev nad novousta-
novljeno Stranko Mladih Slo-
venije v občini Štore, ki bo mla-
de in mlade po srcu v nasled-
njem obdobju združila v po-
memben dejavnik življenja in
razvoja v Štorah.
JANEZ KADENŠEK ml.,
predsednik LO SMS Štore
PREJELI
gl SMO
Čas obetov
in obljub
Vsaka štiri leta je čas ob-
ljub in obetov in pred vrati
so nove volitve. Znani, manj
znani in neznani politiki in
stranke obljubljajo vse mo-
goče. V času predvolilne kam-
panje ponujajo denar in pri-
rejajo razne zakuske, del na-
roda pa je lačen vse leto. Vsi
po vrsti ponujajo kar Indijo
Koromandijo, sicer v balkan-
ski izvedbi, kjer se cedita med
in mleko, vino in pivo tečeta
v potokih, na drevju pa visi
več klobas, kot listja.
Tradicija se nadaljuje tudi
letos. Še več! Zaradi števil-
nih kandidatov je tudi več ob-
ljub. Tako vsaka stranka po-
nuja svoje kandidate, vsi so
najboljši, najbolj pametni,
pošteni in sposobni, da ne-
vedno ljudstvo popeljejo v
lepše življenje. Šele sedaj, ko
se je naenkrat pojavilo toli-
ko kandidatov, smo spozna-
li, koliko genijev ima naša
lepa nova Slovenija. Toda ob
tem se volivci sprašujemo,
kje, za vraga, so bili doslej,
da njihove sposobnosti nismo
nikjer zaznali ah občutili.
Vsak kandidat ima svoj pro-
gram in svoje obljube, od ob-
ljub pa se, dragi državljani.
ne da živeti. Bolj ko obračaš
in premetavaš njihove pro-
grame, bolj so si podobni v
obljubah, da bo jutri vse dru-
gače, celo vse bolje. Torej bo-
mo splavali iz vseh težav in
imeli vse tisto, kar želimo
imeti. In s hitrimi koraki bo-
mo vstopali v Evropo, ki nas
menda pričakuje odprtih vrat.
JOŽE GROBELNIK,
Žalec
Pišece
imajo novo
šolo
Vasica Pišece v bližini Bizelj-
skega je bogatejša za novo,
nadvse moderno šolo. Ker je
prejšnja stara že sto let in kot
takšna ne ustreza sodobnim
zahtevam v šolstvu, je leta 1998
vznikla ideja o izgradnji nove
šole. Uvedli so samoprispevek,
s katerim so krajani zbrali 70
odstotkov potrebnih sredstev.
Pred dvema letoma je temelj-
ni kamen za novo šolo položi-
la gospa Štefka Kučan. Malok-
do je verjel, da bo že čez dve
leti zgrajena nova šola. Ostah
del sredstev je zagotovil šolski
sklad, v katerega so prispeva-
li: krajevna skupnost, občina
Brežice in ministrstvo za šols-
tvo, znanost in šport.
Na otvoritvi šole sta navzo-
če pozdravila ravnatelj šole, gos-
pod Martin Dušic in župan ob-
čine Brežice, gospod Vladislav
Držič. Povabljeni predsednik
države gospod Milan Kučan pa
se otvoritve, žal, ni mogel ude-
ležiti, ker je bil na obisku v Za-
grebu, je pa poslal čestitko, ki
so jo prebrali. Novo šolo je od-
prla gospa Kučanova, ki so jo
pozdravili cicibani iz vrtca. V
kulturnem programu so sode-
lovali učenci osnovne šole, šol-
ski pevski zbor, ženski pevski
zbor, plesna skupina in oktet
Certus iz Maribora. Novo šol-
sko zgradbo je blagoslovil de-
kan dekanije Videm.
Prav na dan otvoritve pris-
pela mednarodna nagrada Ste-
ber miru, ki jo je prejela slo-
venska mreže Unescovih šol.
Zato v Pišecah ni bil le praz-
nik svetlobe, temveč tudi praz-
nik miru. Nagrado je ravnate-
lju šole izročila gospa Alenka
Aškerc Mikeln. Šolski zbor je
steber miru pospremil s prvo
kitico himne Unescovih šol, gle-
dališki igralec Polde Bibič pa
je učencem šole napisal: Mnogi
boste po uspešnem šolanju os-
tali doma, tisti, ki vas bo uso-
da ponesla v svet, pa nikar ne
pozabite tega prikupnega bi-
sera, iz katerega izhajate.
MILAN GOMBAČ,
Celje
ZAHVALE.
POHVALE
Zahvala
Center za varstvo in delo Go-
lovec Celje se še enkrat zah-
valjuje vsem sponzorjem, do-
natorjem, nastopajočim
vsem, ki so nam kakorkoli po-
magali, da nam je prireditev
Prvi dobrodelni koncert za va-
rovance CVD Golovec Celje
v celoti uspela. Zbrali smo 1,^
milijona tolarjev, donacije še
pritekajo, imamo pa še sliko,
ki nam jo je podaril g. Jure
Cekuta, za katero želimo, da
jo čimprej prodamo najbolj-
šemu ponudniku.
Vsa zbrana sredstva bode
izključno namenjena za zi
movanje naših varovancev.
Center za varstvo in delo
Golovec Celje
Celjska neodvisna lista gre v tretji mandat
Vsaka štiri leta ob volitvah na-
stanejo v Celju številne »neodvisne«
stranke in ponavadi tako hitro kot
nastanejo, tudi ugasnejo. Celjska
neodvisna lista, ustanovljena kot
društvo pred nekaj več kot osmimi
leti, pa ostaja stalnica in ves ta čas
tvorno prispeva k razvoju in ureje-
nosti v Mestni občini Celje.
Celjska neodvisna lista tudi le-
tos nastopa v vseh treh volilnih oko-
liših v občini. Nosilci volilnih enot
so Ivan Ferme, tudi predsednik Celj-
ske neodvisne liste, sicer pa uspe-
šni predsednik uprave delniške
družbe Etol, Miran Gracer, lastnik
in direktor uspešnega tiskarskega
podjetja, in Štefan Jug, znan športni
in kulturni delavec tako v Sloveni-
ji kot v svetu.
Kakšna je pravzaprav politič-
na usmerjenost Celjske neodvi-
sne liste?
Ivan Ferme: Za nas ne velja, da
nismo ne levi ne desni, ampak mi
smo levi in desni; skratka, pripad-
nost levi, desni ali katerikoli drugi
politični usmeritvi ni relevantna
za članstvo v naši Celjski neodvi-
sni listi. Šteje le pripadnost me-
stu Celju: hočemo - in doslej smo
to delali na najboljši možni na-
čin - čimveč doprinesti k razvoju
našega mesta. To je tudi najpo-
membnejši kohezivni element na-
še liste.
Miran Gracer: Celjska neodvi-
sna lista združuje dobronamerne
ljudi, ki do sedaj niso politično de-
lovali ter mislijo in delujejo v do-
brobit krajanov in mesta Celje.
Čemu daje Celjska neodvisna
lista največji poudarek v svojih
programih?
Ivan Ferme: Pravzaprav vsem po-
dročjem, ki jih občina lahko in mo-
ra urejati. Razvoj mesta mora biti
uravnotežen, se pa zavedamo, da
Celje ne bo živelo ne v kulturnem,
športnem, komunalnem ali kate-
rem drugem smislu, če ne bo ime-
lo močnega gospodarstva. Po na-
ključju ali pa tudi ne je med naši-
mi člani največ uspešnih gospodars-
tvenikov, s katerimi skrbimo za to,
da se ohranjajo in nastajajo nova
delovna mesta, zato tudi dajemo
poudarek gospodarstvu. Se pa za-
vedamo, da moramo za razvoj firm
skrbeti menedžerji sami, skrb ob-
činske oblasti pa je, da s prostor-
skimi akti in drugimi ukrepi nare-
di gospodarstvu čimbolj prijazno
okolje. Ko bomo imeli polno za-
poslenost v občini, bo lažje tudi na
drugih področjih.
Kaj pa bi kljub temu izpostavi-
li?
Ivan Ferme: Posebej bi poudaril
stanovanjsko shemo. Znano je, da
bodo že v letu 2004/05 v Mestni ob-
čini Celje na razpolago znatna fi-
nančna sredstva, zato že sedaj ape-
liramo na institucije, ki so nosilci
in odgovorni za razvoj stanovanj-
ske politike, da združijo interese
bank in posameznikov in skupno za-
gotovijo komunalno urejena zem-
ljišča, da bi si lahko mlade družine
kot tudi ostali zagotovili kar najce-
nejša stanovanja, saj je znano, da so
le-ta lahko pri tako organizirani grad-
nji do 50% cenejša kot so danes.
Miran Gracer: Celjani moramo
prioritetno težiti k regijskemu cen-
tru tako na področju politične ob-
lasti kot tudi v obrtni sferi, tako
da bi Celje postalo tudi regijsko
obrtno središče, saj bi samo tako
močno združenje lahko konkret-
no nastopalo proti centralizaciji v
državi.
Štefan Jug: Celje je kulturno
mesto, saj tukaj deluje kar 41 kul-
turnih društev, in od nekdaj tudi
mesto športa. Čeprav mnogokrat
govorimo o ljubiteljskih druš-
tvih, njihovi člani dosegajo vr-
hunske rezultate, na katere smo
Celjani lahko ponosni. Člani teh
društev so naši ambasadorji ta-
ko v Sloveniji kot tudi v svetu.
Zelo pomembno je, da se pred
vsem mladi preko različnih se-
lekcij v svojem prostem času
vključujejo v športne in kultur-
ne aktivnosti. Veliko pozornosti
pa moramo posvetiti tudi izobra-
ževanju - tako vrtcem, osnovnim
šolam, kot tudi srednjemu in vi-
soko-strokovnemu šolstvu. Zago-
toviti moramo, da kljub zmanj-
ševanju programov zaradi njiho-
ve selitve v okoliške kraje zadr-
žimo primat v regiji.
Vas moti, da na volitvah v Ce
lju nastopa sorazmerno velik^i
neodvisnih in »neodvisnih« list;
Ivan Ferme: Niti ne. V teh osmih
letih in dveh mandatih v celjskem
mestnem svetu smo postali prepoz-
navni. Ljudje nam zaupajo, vedo.
da ne delamo s figo v žepu, amp^''^
vseskozi poskušamo delovati v do
brobit mesta Celje. Smo Celjani i"
nam ni vseeno, v kakšnem mestu
živimo, smo pa tudi Celjani, ki že'
limo za to nekaj narediti. Nihče
nas ne potrebuje politične kariere^
vsi po vrsti pa smo pripravljeni n^'
kaj narediti za to mesto. Naše dose-
danje delovanje dokazuje, da naš^
besede niso samo obljube. Zastal'
li bomo svoje ime in imena svoji'^
volivcev.
Naročnik: Celjska neodvisna lis'^
Ivan Ferme
Miran Gracer
Štefan Jug
Št. 45 - 7. november 2002
T v VODIC
31
NE PRESLISITE NA RADIU CELJE
liiDELJA, 10. NOVEMBRA OD 8.00
DO 24.00; VOLITVE 2002
opremljajte volitve z Radiem
Celje
predsedniške in lokalne volitve bomo v
jedeljo ves dan spremljali tudi na Radiu Ce-
je. Novinarke v studiu vas bodo redno ob-
veščale o udeležbi na voliščih in vsem osta-
eiTi, kar se bo zanimivega dogajalo v zvezi z
volitvami. Naši novinarji pa se nam bodo v
Ijvo oglašali tudi iz vseh večjih volišč na Celj-
;l(em. Ko se bodo volišča zaprla, vam bomo
poskušali prvi posredovati volilne rezultate
jI pred mikrofon Radia Celje povabiti zma-
govalce. Svojo novinarko bomo imeli tudi v
tiskovnem središču v Cankarjevem domu v
Ljubljani.
Zaradi volitev bo v nedeljo odpadla odda-
ja Znanci pred mikrofonom, izbor za na-
[odno-zabavno melodijo tedna pa se bo iz-
jemoma začel ob 12.10 uri.
^ PONEDEUEK, 11. NOVEMBRA:
SKRITA GESLA RADIA CEUE
Ujemite Skrita gesla v
programu Radia Celje
Pozorno nas poslušajte vsak dan od pone-
deljka do petka, ko vam bomo vsak dan v
dopoldanskem, popoldanskem in večernem
programu zavrteli tri skrita gesla Radia Ce-
lje. Gesla bodo enaka pet dni, tako da če jih
boste zamudih en dan, jih boste lahko sliša-
li naslednji dan. V petek jih boste shšaU zad-
njič, naslednji teden jih bodo namreč zame-
njala tri nova gesla. Ko boste zbrali vsa gesla
tekočega tedna, jih pošljite na naš elektron-
ski naslov desk.radio@radiocelje.com, v naš
sms nabiralnik 031 760-461 ali po pošti na
naslov Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Ce-
lje, s pripisom Za skrita gesla. Javite jih lah-
ko tudi na tel. številki 49-00-880 in 49-00-
881 eno uro pred glavnim tedenskim žreba-
njem, ki bo vsak torek ob 11.15 v novembru
in decembru.
Vsak teden bomo med tistimi, ki bodo zbra-
li tri tedenska gesla, izžrebali nekoga, ki bo
prejel tedensko nagrado. Po štirih tednih pa
bomo nekomu, ki bo poslal čim več teden-
skih gesel ali pa morda celo zbral 4-krat po
tri gesla Radia Celje, podelili glavno nagra-
do, sanjsko potovanje za dve osebi v vred-
nosti 200.000 tolarjev.
SREDA, 13. NOVEMBRA OB 18.00:
FULLCOOL
Bliža se finale!
v tokratni rubriki FuU Cool Demo Top bo-
mo znova predstavili tri pevke, ki se bodo z
vašo pomočjo poskušale uvrstiti na javno fi-
nalno prireditev Radia Celje, ki bo 10. de-
cembra v Memphis clubu v Celju. Na mini
festivalu se bodo poleg mesečnih zmagoval-
cev predstavili tudi tisti, ki jih je izbrala stro-
kovna komisija. V njej je že od vsega začetka
naš glasbeni urednik Stane Špegel, že peto
leto je predsednik strokovne komisije glas-
benik, aranžer in producent Vojko Sfiligoj,
vsako leto pa se nam pridruži še znana pevka.
Letos bo to Natalija Verboten. Natalija bo na-
stopala tudi v času, ko bo komisija seštevala
glasove, pridružil pa se ji bo tudi popularni
mariborski pevec Sebastian.
Prvi trije uvrščeni v kategoriji do in nad
14 let bodo dobili lepe nagrade. Prva nagra-
da je že tradicionalna - snemanje lastne sklad-
be v glasbenem ateljeju Goda v Celju. Ob-
činstvo bo ocenilo najboljši scenski nastop,
ki ga bomo tudi nagradili. Več o prireditvi si
lahko preberete tudi na internetni strani
www.nt-rc.si (radio, prireditve).
Elektronski naslov studia Radia Celje je desk.radio-
@radiocelie.com. Vaša SMS sporočila sprejemamo
na tel. št. 031 760-461, obvestila o radarskih kontro-
lah in razmerah na cestah pa na 031 609-609.
ČETRTEK, 7. novembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabav-
na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutronja kronika RaSlo, 7.40 Tečajni-
ca, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10
Med zaprašenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.10 Pop čvek,
11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00
Utrip s Celjskega, 14.30 Volitve 2002, 15.00 Šport danes,
15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Pono-
vitev oddaje Odmev, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program,
19.30 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 23.00 Na
krilih ljubezni (love songs), 24.00 SNOP - skupni nočni
program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PETEK, 8. novembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabav-
na melodijo tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajni-
ca, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.40
Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme
Zreče, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Tarčo, 13.40
Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Utrip s Celjskega, 14.30 Volitve
2002,15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo,
17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 20 vročih, 19.00 Novice,
19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 24.00 SNOP
- skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih
postaj Slovenije
SOBOTA, 9. novembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zabov-
na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajni-
ca, 8.00 Poročilo, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 fih, 10.00
Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15
Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 14.00
Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00
Šport dones, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 ŠKL,
17.00 Kronika, 17.45 Jock pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni
program, 23.15 Oddajo Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00
SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionolnih radij-
skih postaj Slovenije
NEDEUA, 10. novembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavno,
melodija tedna, 5.50 Porodlo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45
Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva,
12.00 Novice, 12.05 Domačih 5, 13.00 Čestitke in pozdravi,
20.00 Glasbo iz studia Radia Celje, 24.00 SNOP - skupni nočni
program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PONEDEUEK, 11. novembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zabavna
melodija tedna, 5.50 Porodlo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RoSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00
Porodlo, 8.25 Porodlo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15
Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00
Novice, 12.15 Bingo jack, 13.15 Bingo jock, 14.00 Utrip s Celjskega,
14.30 Volitve 2002,15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi
RaSlo, 16.15 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 Rodi ste
jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak
polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in
regionalnih radijskih postoj Slovenije
TOREK, 12. novembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zobavno
melodija tedna, 5.50 Porodlo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RoSlo, 7.40 Tečajnico, 8.00
Porodlo, 8.25 Porodlo PU Celje, 8.45 Jock pot, 10.00 Novice,
11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 14.00 Utrip s Celjskega,
14.30 Volitve 2002, 15.00 Šport dones, 15.30 Dogodki in
odmevi RoSlo, 16.15 Zdravju prijazne minute (oddajo vsakih
14 dni), 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Vaše najljubše,
19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 20.00 Radio Balkon,
21.30 Biti ali ne biti (nagradni kviz), 23.00 Saute surmodi,
24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih
radijskih postaj Slovenije
SREDA, 13. novembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zobavno
melodija tedna, 5.50 Porodlo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RoSlo, 7.40 Tečojnko, 8.00
Porodlo, 8.25 Porodlo PU Celje, 8.45 Jock pot, 10.00 Novke, 11.00
Podoba dneva, 11.15 Zeleni vol, 12.00 Novice, 13.30 Mali O,
14.00 Utrip s Celjskega, 14.30 VoliWe 2002,15.00 Šport dones,
15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00
Kronika, 17.45 Jock pot, 18.00 Full cool, 19.00 Novice, 19.10
Večerni program, 19.20 Pop wek, 21.30 Biti ali ne biti (nagradni
kviz), 23.00 Dobro Godbo, 24.00 SNOP - skupni nočni program
lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
in TEDNU

35
Pozabljeni
zaklad
pod Pozabljeni
jlclad je sicer pod-
gan Tugo Štiglic,
j(ja Roman Kon-
je direktor fil-
producent,
^alecin vneti pia-
0C in verjetno lahko naj-
0 kavelj odgovornosti mir-
,f duše obesimo nanj. Od-
pjomost pa je velika. Pozab-
'^ni zaklad naj bi oživil bo-
po tradicijo slovenskega
froškega/mladinskega fil-
Ufl,- zato tudi izhaja iz zelo
\i(jjie literature [Ivan Sivec),
irpa« iz resnične zgodovi-
ni- če nekajkratno omem-
bo Francozov, naseljenih v
'Aveniji, lahko iinenujemo
ropanje - ter meša mlade
igralce z legendami...
Oboji, mladi ter legende,
so se trudili, kolikor so se mo-
f To upoštevamo. Toda Po-
0jeni zaklad ima težave z
tem ostalim. Pozabljeni za-
Ud na žalost ne bi prepoz-
ni pomenov besed kot sta
jiivnost ali zgodba, kaj šele
Urakterizacije ali motiva, pa
'^biv podobi njegovih sorod-
nkov živeli z njim že deset-
iija. Razlika med željo po do-
isganju določenega efekta in
kjanskim efektom, med tem,
se želi povedati, in tem,
kj se v resnici pove, že dolgo
ibila tako ogromna. Očitno
lihče ni razmišljal o tem, kak-
šno vlogo ima katera scena v
bntekstu celotnega filma in
mo ter odkod tisto sceno po-
meti, da bo dogodek pridobil
M teži. Resnici na ljubo nih-
teni hotel, da kak dogodek
fddobi na teži, ker bi potem
Kžje metali dogodke ter like
uene brezvzročne skrajno-
drugo... po svoji želji. Kon-
idr ex machina.
Dodajmo, daje še
1 vedno bolje like v fil-
mu porazdeliti na
črne in bele... sploh,
če ne znaš vizual-
no prikazati notra-
nje razdvojenosti.
In dodajmo, da ni ravno zgled-
no, če stranski liki gledajo v
kamero, ker so veseli, da jih
nekdo snema. In da ves film,
ne le prizori iz šolske predsta-
ve, zgleda kot amatersko gle-
dališče; kreativna družina z
videokamero ne bi improvizi-
rala slabših igric. In ja, seve-
da nam je jasno, da se zasloni
mobitelov pokažejo v velikem
planu zato, da vidimo napis
Siemens na njih, Siemens pa
je sponzor filma.
Nenapovedljivoje, kako bo
otroška oziroma mladinska
publika reagirala na tale »za-
klad«. Mladina je verjetno vi-
dela dovolj filmov, da jih bo
tale stežka prepričal. Vseka-
kor pa smo tudi mi živeli v
prepričanju, da je pravi čar
snemanja otroškega/mladin-
skega filma v tem, da ustvar-
jalce prisili v razumljivost in
dodelanost. Motih smo se.
PETER ZUPANC
Ocena: 2/10
Zveni po oskarju?
Letošnji kandidati za tujejezičnega oskarja
Lani je Slovenija kandi-
dirala za nominacijo s
Cvitkovičem filmom Kruh
in mleko. Konkurenca je
bila izredno močna (51 dr-
žav) in letos ne kaže, da
bo kaj manjša.
Naštejmo samo nekaj do-
slej znanih kandidatov.
Francija pošilja kriminal-
nih 8 žensk Francoisa Ozo-
na. Švedska bo nastopila s
socialno grozljivo Liljo 4-
ever Lukasa Moodyssona
(pri nas smo gledali njego-
va Pokaži mi ljubezen in
Skupnost). Brazilija kandi-
dira z izredno uspešnim
City of god Fernanda Mei-
rellesa, Kitajska pa s svo-
jim dragim projektom He-
ro Zhang Yimoa (ki nam je
v Poti domov prvič podaril
Zhang Zi Yi). Španija bo
med tremi konkurenti do-
končno izbrala IL novem-
bra, a precej dobro kaže fil-
mu Hable con ella Pedra Al-
modovarja. Roberto Benig-
ni bo v imenu Italije skoraj
zagotovo kandidiral s svo-
jim spektakelskim Ostrž-
kom. (Večino teh filmov bo-
mo ali gledali na LIFFE-u ali
pa so odkupljeni in pridejo
na spored kinematografov
kasneje.) Naša žirija je le-
tos za kandidata izbrala Ko-
šakovo Zvenenje v glavi.
Analizirajmo njihov izbor.
Kandidati so bili pravza-
prav le trije. Najprej je tu
Šelestenje Janeza Lapajne-
ta. Šelestenje sicer pove več
kot Zvenenje, in bolj se za-
veda, kako to povedati. To-
da Lapajnetov prvenec ima
drug problem, namreč teh-
ničnega: na velikem platnu
se vendarle pozna, da je po-
snet na digitalko. To bi ver-
jetno zmanjšalo njegove
možnosti pred bolj kinema-
tografskimi filmi. Poleg te-
ga ima Šelestenje skorajda
malo preveč dialogov za
Ameriko, ki ne mara pod-
napisov... pa čeprav je Aka-
demija glede tega verjetno
manj izbirčna kot običajni
gledalci.
Varuh meje Maje Weiss je
idejno močan. Zaradi
omembe homoseksualnosti
se je dobro držal na različ-
nih festivahh, ki opevajo is-
tospolno ljubezen... toda
znano je, da je uradna film-
ska Amerika glede tega
vprašanja prišla kvečjemu
do poštirkane Philadelphie.
Oskar bi si pred Varuhom
že iz tega vzroka zagotovo
zatiskal oči.
Zvenenje koketira z žanr-
skim hlmom, in ker je Ame-
rika Tempelj žanrov, jim v bis-
tvu pošiljamo kukavičje jaj-
ce. V upanju, da jim »bo bli-
zu«. Vendar je takšno početje
tudi nevarno. Američani na-
mreč žanre obvladajo do po-
tankosti in vsako delo, ki ne
dosega njihovih - visokih -
žanrskih standardov, je obso-
jeno na zaničevalni zamah z
roko. Videli bomo, če lahko
Košakova akcija zdrži ame-
riški kaskaderski pogled...
Vsak od naštetih filmov
ima nekaj argumentov za in
nekaj argumentov proti. Naša
žirija se je očitno odločila
predvsem za kompromis. Ka-
ko se bo ta obnesel ob zgoraj
omejenih filmih, pa nam bo
povedala prihodnost.
PETER ZUPANC
PRIHAJAJO
Pot V pogubo
Road to Perdition
Igrajo: Torn Hanks, Paul Neiuman, Jude Law
Režija: Sam Mendes
Scenarij: David Self
Zvrst: akcijska drama
Dolžina: 118 minut
Dva očeta. Michael Sullivan je ubijalec in dela za irskega
mafijaša v Chičagu v času depresije. Gospod John Rooney,
SuUivanov šef, je Michaela vzgojil kot lastnega sina. Njuna
sinova, Michael Sullivan mlajši in Connor Rooney, si oba
obupno prizadevata za naklonjenost svojih očetov. Zaradi
ljubosumja in tekmovalnosti pride do tragedije in SuUiva-
novo življenje se preplete z njegovim delom, saj sta ubita
njegova žena in mlajši sin Peter. Zdaj se Sullivan starejši in
sin Michael podata na pot, na kateri ju žene maščevanje.
Naključni milijonar
Igrajo: Adam Sandler, Winona Ryder, Jolut Ibrtmro,
Peter Gallagher, Eric Avari
Rezija: Sicvcn Brili
Scenarij: Tim Herlihv
Zvrst: komedija
Dolžina: 96 minut
Longfellovv Deeds je prijeten možak s pizzerijo na ame-
riškem podeželju, ki slovi po lastnikovih odbitih recitalih
zabavne poezije, navdahnjene z voščilnicami. Potem nena-
doma podeduje 40 milijard dolarjev. Mediji planejo na zgod-
bo, na čelu z lepo Babe Bennett, ki mora po navodilih šefa
najti kakšno umazano podrobnost o novopečenem miljar-
derju. Povrh vsega svoje spletke plete tudi sluzasti podjet-
niški mogul Chuck Ceder, ki bi se rad polastil bogastva.
Naključni milijonar
3000 milj do
Graceianda
3000 Miles to Graceland
Igrajo: Kurt Russell, Kevin Costner, Courtney Cox, Chri-
stian Slater, Kevin Pollak
Režija: Demian Lichenstein
Scenarij: Richard Recco, Demian Lichenstein
Zvrst: akcijska komedija
Dolžina: 125 minut
Thomas Murphy zbere tolpo bivših kaznjencev in krimi-
nalcev, da bi izvedli enega najdrznejših ropov v zgodovini.
Preoblečeni v Elvise in oboroženi do zob se bodo udeležili
mednarodnega srečanja Elvisovih oboževalcev in imitator-
jev v lasvegaškem hotelu Riviera ter oropali tamkajšnjo igral-
nico. Seveda ne gre vse po načrtu in kmalu se začnejo prepi-
ri. Ko se v dogajanje vmeša še privlačna in navihana mati
samohranilka Cybil Waingrow, v katero je do ušes zaljub-
ljen Michael, eden od roparjev, je zmeda popolna. V dirki s
časom in zveznima šerifoma za petami se mora odločiti, ali
bo obdržal Murphyev denar ali rešil Cybilijinega sina.
CELJSKIH 5 PRVAKOV
ledenski pregled od ponedeljka do nedelje (28.10. do 3. IL)
Gremo v kino
Najbolj slaven filmski kanibal (dr. Leceter Hannibal) je
^veda Antony Hopkins. Nagradno vstopnico prejmejo Ni-
JJ^ Štarkel iz Šentjanža, Ivanka Lavrinc iz Dobrne in Bar-
^ra Gradič iz Gorice pri Slivnici.
45, nagradno vprašanje: David Lynch, režiser skriv-
nostnega in butičnega Mulholland drive, je avtor slovite
'^'evizijskp serije, ki smo jo pred leti pozorno spremljali
tudi pri nas, uspešnica pa je
bila tudi njena glasbena te-
ma. Za katero serijo gre?
Odgovore na dopisnici poš-
ljite na Novi tednik, Prešer-
nova 19,3000 Celje, do pone-
deljka, 11. novembra (do ta-
krat morajo prispeti!). Ne po-
zabite nalepiti kupona in napi-
sati naslova. Izžrebali bomo tri
dobitnike brezplačnih vstopnic.
Št. 45 - 7. november 2002
36
NASVETI
NOVI TEMi I
KAJ BI DANES KUHALI
Makove sladice
Iz kvašenega testa speče-
mo sladice, polnimo jih s
sočnim makovim nade-
vom. Ponudimo jih za poo-
bedek, za prigrizek k popol-
danskemu čaju, s kavo tu-
di za samostojno, sladko ve-
čerjo. Če nam je pripravlja-
nje kvašenega testa preza-
mudno, pa spečemo nema-
ra sočni makov kolač z ore-
hi in s sladkornim oblivom.
Zimski temačni popoldne-
vi so prijetnejši, stanovanje
pa bolj domačno, če v njem
zadiši po svežem pecivu.
lUlakova potica
Za testo potrebujemo: 500
g moke, 30 g kvasa, 1/4 litra
mleka, 80 g sladkorja, malo
soli, 1 jajce, nekaj nastrga-
ne limonine lupine, 125 g
masla; za nadev: 1/2 litra
mleka, 500 g mletega ma-
ka, 300 g rozin, 2 jajci, 100 g
sladkorja, 1 vanilin sladkor,
moko za razvaljanje in maš-
čobo za pekač. Poleg tega: 50
g lešnikov, 125 g sladkorja v
prahu, 2 žlici limoninega so-
ka, 1 žlico ruma.
Kvas razmešamo v mlač-
nem mleku. Moko preseje-
mo v skledo, v sredino na-
pravimo jamico, v jamico
stresemo sladkor, prilijemo
kvas in mleko. Kvas in slad-
kor zmešamo z malo moke
v redko testo, pustimo, da
vzhaja na toplem 15 minut.
Nato damo v skledo še dru-
ge sestavine in zamesimo v
testo. Ko je testo voljno in
sijoče gladko, ga oblikujemo
v kepo. Pokrijemo ga in pu-
stimo na toplem, da vzhaja
30 minut.
Za nadev zavremo mleko,
s katerim prelijemo mak, do-
damo rozine, jajca, sladkor
in vanilin sladkor. Premeša-
mo. Vzhajano kvašeno testo
še enkrat pregnetemo, nato
ga na pomokanem prtiču raz-
valjamo v pravokotnik. Na
testo razmažemo makov na-
dev, na robovih pustimo 2 cm
praznega prostora. Krajši
stranici pravokotnika ozko
zapognemo proti sredini. Na-
to zvijemo potico od daljše
stranice proti daljši stranici.
Položimo jo na namaščen pe-
kač. S škarjami napravimo v
potico križaste zareze v raz-
mikih po 10 cm. Potico pe-
čemo v ogreti pečici pri 200
stopinjah 35 do 40 minut.
Medtem grobo nasekljamo le-
šnike in jih rahlo prepraži-
mo v ponvi brez maščobe.
Sladkor v prahu zmešamo z
rumom. Pečeno in še vročo
potico premažemo s sladkor-
no glazuro in potresemo s pra-
ženimi lešniki.
Makova pita
Za testo potrebujemo: 375
g moke, pol zavitka suhega
kvasa, 80 g sladkorja, 80 g
margarine, sol, 1/4 litra
mlačnega mleka, nekaj kap-
ljic limonine arome ali žlič-
ko nastrgane limonine lupi-
ne. Za nadev: 1 liter mleka,
200gpšeničnegazdroba, 125
g masla , 375 g mletega ma-
ka, 100 g rozin, 3 jajca, 225
g sladkorja, 2 zavitka vani-
lijevega sladkorja, 80 g sese-
kljanih mandljev, nastrgano
limonino lupinico, 1 žličko
mletih nageljnovih žbic. Za
posip: 350gmoke, 250 g slad-
korja, 2 zavitka vanilijeve-
ga sladkorja, 200 g masla ali
margarine.
Piše: MAJDA KLANSEK
Kvas raztopimo v mleku,
dodamo tudi sladkor, prese-
jemo moko, dodamo raztop-
ljeni kvas, sol, nastrgano li-
monino lupinico in raztop-
ljeno in ohlajeno margarino.
Z ročnim električnim mešal-
cem, z nastavkom za gnete-
nje, zamesimo testo. Ko je
gladko in se loči od sklede,
ga oblikujemo v kepo. Skle-
do s testom pokrijemo in po-
stavimo na toplo. Testo naj
vzhaja približno 30 minut.
Medtem pripravimo nadev.
Mleko in maslo zavremo, do-
damo pšenični zdrob, mak
in rozine. Premešamo, nato
odstavimo lonec s štedilni-
ka in počakamo 10 minut, da
se zdrob napne. Nato zame-
šamo v mleko še jajca, slad-
kor, mandlje, začimbe in di-
šave.
Vzhajano testo razvalja-
mo. Z njim obložimo namaš-
čen pekač. Razvaljano testo
pokrijemo. Pekač postavimo
na toplo in pustimo testo, da
vnovič vzhaja. Za drobljen-
ce, s katerimi potresemo pi-
to, zmešamo moko, sladkor,
vanilin sladkor, in maslo ali
margarino, da dobimo nekak-
šne ocvirke.
Na vzhajano testo v peka-
ču namažemo makov nadev.
Potresemo ga z drobljenci.
Pekač damo v pečico in pri
190 stopinjah pečemo pito 50
minut.
Sočni makov
kolač
Za testo potrebujemo: 125
g masla ah margarine, 200
g sladkorja, 1 vanilin slad-
kor, 3 jajca, 50 g mletih man-
dljev, 50 g mletih orehov, 250
g mletega maka, 250 g mo-
ke, 1 zavitek pecilnega praš-
ka, 4 žlice vode, 10 g masla
za pekač, 1 žlico drobtin. Za
obliv: 200 g sladkorja v pra-
hu, 1 žlico ruma, 2 žlici vro-
če vode.
Maščobo penasto razmeša-
mo, dodamo sladkor in va-
nilin sladkor. Nato dodamo
med mešanjem jajce za jaj-
cem. V testo zamešamo še
preostale sestavine. Namasti-
mo venčni model in ga po-
tresemo z drobtinami. V mo-
del damo testo. Kolač peče-
mo pri 180 stopinjah 1 uro.
Nato ga ohladimo in zvrne-
mo na rešetko. Oblikujemo
ga z glazuro, ki jo zmešamo
iz sladkorja v prahu, ruma
in vode.
St. 45 - 7. november 2002
NASVETI
37
Dotik druge kože
Usnjena vznemirljivost brez modnih omejitev - Lahko pa jo tudi omejite;
zgolj na suknjič ali kostim
gotovo ni treba posebej
pudarjati, da je usnje
posebno čuten mate-
ri, sinonim za razkošje,
l^tus in pomenljiv kaza-
modne osveščenosti. Is-
jfasno pa tako prijazno
fpežen, enostaven za
^drževanje, po telesu se
Ijlikujoč in prilegajoč kot
lajmehkejša druga ko-
!To vedo tudi modni obli-
ivalci, saj je usnje med vo-
jnimi materiali letošnje
sensko-zimske sezone,
(lehkoba in udobje najbolj
)dobnega usnja sta rezul-
it velikanskega tehnološ-
Ega napredka v postopkih
bdelave. Pravo ali umetno,
trendih jesen-zima 2002/
5 sploh ni več vprašanje,
ij so poleg naravnega na vo-
otudi umetni usnjeni ma-
liali, ki imajo vse lastno-
ti pravega usnja. Ostane
am torej le še, da pokuka-
lo, kakšne strukture in kro-
so ta hip v modni milo-
li.
Svetleča napa in njeno pli-
asto nasprotje bosta letos
zaživela na tisoč in en znan,
pa še kakšen nov način po-
vrhu. Usnjena drznost ne
pozna meja, pravijo modni
kreatorji in uvajajo trende
kož različnih plazilcev, ne-
navadne perforacije in pre-
senetljive sestavljanke raz-
ličnih usnjenih struktur.
Med hit motivi so letos ko-
smičasti tiski živalskih vzor-
cev, ki imitirajo videz narav-
nega krzna, pa patchvvork
sestavljanke ter plastenje več
različnih vrst, debelin in po-
tiskov. Meje niso postavlje-
ne niti pri krojih oblačil, saj
je letos usnjeno domala vse;
od plaščev, suknjičev, kosti-
mov, hlač, telovnikov,
bluz... da, celo do večernih
oblek.
Se še spominjate? Velikan
svetovne mode Gianni Ver-
sace je v poznih osemdese-
tih zaslovel prav s senzual-
nimi, šokantno dekoltirani-
mi večernimi oblekami iz
tankega napa usnja. Erotič-
ni element je v trenutno ak-
tualnih kreacijah še vedno
močno prisoten, čeprav so
se dramatični črni barvi pri-
družile še svetlejše; od rde-
če, smaragdno, jabolčno in
olivno zelene pa tja do rož-
nato puhastih barv pudra.
Kroji usnjenih oblačil so
prilagojeni zahtevnosti ma-
teriala, vsekakor pa to ni
ovira za trendovske elemen-
te v podobi domišljijskih
draperij, viktorijanskega ve-
zalkanja, volancev, krzne-
nih obrob, kovinskih zadrg,
usnjenih aplikacij v obliki
cvetov, krogov ali reliefno
obdelanih geometrijskih h-
kov. Sledeč zadržanemu
slovenskemu modnemu
okusu vam predlagamo hlač-
ni kostim s kratko jopico,
dvodelno obleko ali klasi-
čen, v pasu prerezan suk-
njič, ki razen pompozno na-
pihnjenih rokavov močno
spominja na osemdeseta le-
ta.
In nega? Nakup usnjene-
ga oblačila ni majhen izda-
tek, zato je dobro vedeti, ka-
ko usnje pravilno neguje-
mo, da preprečimo nepo-
trebne reklamacije, hude
besede in solze besa... Zato
dovolite nasvet iz prve ro-
ke, od nekoč hudo razoča-
rane oboževalke usnja. Vse-
kakor je modro skrbno pre-
brati priložena navodila in
oblačila ne nositi v katero
koli, pač pa le v vrhunsko
strokovno usposobljeno či-
stilnico, ki jo spoznate po
posebnem registracijskem
znaku.
Pripravila:
VLASTA CAH ŽEROVNIK
Podarite s stilom
Obdarovanje je komunikacija, ki lah-
ko poslovni odnos samo še obogati. Še
posebej izvirnih daril se razveseli„v^k-
^0, tudi tisti, za katerega mislimo, da ima
|e vsega preveč. Če pa je obdaritev izpe-
lana nerodno, brez temeljitega premi-
lleka, skrbne izbire in osebne note, učin-
iuje ravno nasprotno.
Vzrokov za obdarovanje je veliko: zah-
'ala za dobro izpeljan posel ali morda za
lo, ker so vas zanj izbrali. Utrjevanje po-
slovnega odnosa, izkazovanje spoštova-
nja, čestitke za jubilej in praznik. Posebno
razsežnost dobi poslovno obdarovanje me-
seca decembra, ko vabilu na prednovo-
'etne zabave sledijo bolj ali manj izvirni
izdelki. Strokovnjaki poudarjajo, da je
takrat pravzaprav najslabši čas za izka-
zovanje pozornosti, saj se darilo dobe-
sedno izgubi v množici ostalih. Ne glede
na to, je decembrska tradicija obdarova-
nja globoko zasidrana v naši zavesti.
Svojega poslovnega partnerja lahko ved-
no obdarimo preprosto zato, ker smo se
spomnili nanj. Podarjanje pa ne sme iz-
zveneti kot podkupovanje za »utrjevanje«
nadaljnjih poslovnih odnosov. Ker to ni le-
po, pa še kaznivo je. Vsako darilo pokaže,
kaj si o nekom mislimo in kaj nam pravza-
prav pomeni.
Poslovno darilo je potrebno izbrati skrb-
no, tudi z mislijo, ki odraža značilnost va-
šega podjetja in njegovo poslovno politi-
ko. Vsekakor je dobro poznati obdarovan-
ca in njegov poslovni slog. Obdaritev ne
gre prepustiti naključju temveč skrbnemu
in pravočasnemu razmisleku. V samo iz-
biro pa je potrebno vključiti nekaj inova-
tivnosti, domišljije...
Ferre
Loevve
38
GLASBA
EKSPRESS,
EKSPRESS
Prihodnji teden bo Bruce
Springsteen s svojega al<:tual-
nega, že v več milijonsici na-
kladi prodanega albuma The
Rising na single format odti-
snil pesem Lonesome Day. To
bo po leta 1997 objavljeni
skladbi Secret Garden, ki jo
je The Boss prispeval za film
Jerry Maguire, tudi njegova
prva pesem objavljena na
single formatu.
Na Martinovo bodo Crazy
Town, lastniki enega izmed
največjih lanskih hitov But-
terfly, postregli z novim al-
bumom. Tudi ta bo skoraj v
celoti zapolnjen z mešanico
hip-hopa in ročka, za dober
zvok pa je poskrbel mojster
Howard Benson (P.O.D., Mo-
torhead). Prvi single je
Drovvning.
Milijon za
Ni me strali
Hitovci so poskrbeh za je-
senske hite. V soboto je ra-
dio Hit v dvorani Cainkar-
jevega doma v Ljubljani na-
mreč pripravil tretji Hit fe-
stival, nato pa še zabavo v
klubu Cankarjevega doma.
Najboljša na letošnjem fe-
stivalu in dobitnica najbolj
prestižne nagrade, vredne mi-
lijon tolarjev, je bila po se-
števku točk štirih različnih
ocenjevanj (komisije pehh ra-
dijskih postaj,.občinstva v
dvorani, komisije častnih po-
vabljenih gostov ter poslušal-
cev in gledalcev, ki so glaso-
vali prek Interneta) Alenka
Godec s skladbo Ni me strah.
Nagrado si bo razdelila z av-
torjem glasbe Alešem Klinar-
jem, s soavtorico besedila An-
jo Rupel ter aranžer jem Ale-
šem Čadežem. Alenka in Anja
si bosta razdelili tudi tretjo
nagrado za najboljše besedi-
lo pesmi Ni me strah. Alen-
ka v drugo zaporedno zma-
go takrat, ko se je prijavila
na Hitov festival, ni verjela,
zato tudi ni čudno, da so ji
ob razglasitvi pritekle solze.
Nagrado za najboljše be-
sedilo (300.000 tolarjev) je
dobil Nelfi Depangher za pe-
sem Peškador, ki jo izvajajo
Faraoni. Peškador je pravza-
prav ribič, ki je Nelfija tako
navdihnil, da je prvič na fe-
stivalu sam zapel skladbo. Pe-
sti mu je stiskala tudi njego-
va žena. Nagrado za najbolj-
šo priredbo (300.000 tolar-
jev) je dobil Marino Legovič
za skladbo Ogoljufan, ki jo
je zapel Slavko Ivančič. Za-
radi smrti v družini je Slav-
Alenka Godec upa, da bodo novo ploščo, ki izzide decembra, ljudje
kupovali tudi zaradi skladbe Ni me strah.
ko prišel na sklepno priredi-
tev in takoj po njej takoj od-
šel nazaj v Crikvenico. Na-
grado za avtorja najboljše
skladbe (600.000 tolarjev) pa
si je zaslužil Martin Štiber-
nik za pesem Ena in edina,
ki jo poje Karmen Stavec. Kar-
men je napisala tudi delček
skladbe in celotno besedilo
pesmi.
Hitov festival je eden red-
kih festivalov, kjer glasbeni-
ki nagrade prejmejo v denarni
vrednosti in zato še toliko bolj
zaželen. Nekateri, kot npr.
Karmen Stavec in Martin Šti-
bernik, bodo denar porabili
za potovanje, nekateri za vi-
deo spote, Nelfi bo pripravil
dobro zabavo, drugi pa so nas
prepričevali v to, da od glas-
be, s tem pa tudi nagrad, ži-
vijo.
SIMONA BRGLEZ
Foto: GREGOR KATIC
LOJTRNIK
Na vrh angleške lestvice
single plošče se je ta teden
zavihtela že skoraj leto dni
stara priredba uspešnice
Heaven Bryana Adamsa. V
nizkokalorično štanco sta
njegovo osemnajst let staro
vižo preoblekla DJ Sammy
and Yanou in z najvišje po-
zicije izrinila R&B veleuspe-
šnico Dilemma dueta Nelly
in Kelly Rowland, Madon-
na pa se je z naslovno temo
Die Another Day letošnjega
Jamesa Bonda kljub velikan-
ski medijski podpori uvrstila
le na tretje mesto.
Na oni strani Atlantika, v
ZDA, je na vrhu spet Emi-
nem - tokrat s prvim singlom
s soundtracka njegovega na-
pol biografskega filma 8 mi-
les. Že omenjena Dilemma
je druga, na tretje mesto pa
se je povzpela za 25 kilogrl
mov lažja Missy EUiott s p|
smijo Work It. Največ albu.
mov je ta teden v Ameriki
prodal Carlos Santana - nje
gov Shaman je brez velikih
težav z vrha izrinil Faith Hill,
na tretje mesto pa so po pri-
čakovanjih takoj po izidu al-
buma One by One skočili
Foo Fighters.
V Veliki Britaniji se je»
preteklih sedmih dneh naj-
bolj prodajal nov LP izde-
lek A New Day At Midnight
Davida Graya, Popstars pla
stik-fantastik produkt Ga-
reth Gates je drugi, na tret-
je mesto pa je zlezla že dol-
go pokojna Nirvana z izbo-
rom najvidnejših del, pod-
prtih z nekaj neobjavljeni
mi posnetki.
(SŠ

Peter Gabriei
UP
(Geffen/Dallas; 2002)
Cena (Big Bang): 3799 SIT
0cena:OOOO        ,
Svet se je v desetih leti, od-
kar je Peter Gabriei izdal svoj
zadnji »pop« album, razbur-
ljivi Us, precej spremenil. Gabriei je skupaj s svojimi obo-
ževalci vstopil v srednja leta, pop radio se je razdrobil v
specializirane postaje, MTV - medij, ki ga je Gabriei molzel
leta 1986 z izvrstnim albumom So - pa se je preusmeril na
najstniški pop, hardcore rap in reality TV. Po desetletnem
ustvarjanju je album Up nabit s prvobitno metaforiko o rojstvu
in smrti, na trenutke pa zveni, kot da bi Gabriei tisočkrat
umrl med njegovim nastajanjem. Čeprav je poleg njegovih
art-rock in world music obdobij Gabriei tudi izvrsten pop
obrtnik, je to na zadnjem albumu moč zaznati le v posa-
meznih prebliskih. Up je izredno težavna plošča, ki jo lah-
ko hitro vržemo v kot in vzdihnemo, da je eden najbolj
nadarjenih glasbenikov izgu-
bil svoj občutek. Po drugi strani
pa večina glasbenikov njego-
vega letnika greje kosti na kon-
certih oživljenih skupin ali pa
prežvekujejo stokrat slišane os-
tanke svoje slave. Peter Gabriei
pa še vedno išče vedno nove
izzive, zase in za svoje poslu-
šalce, in potiska pop čez meje
žanra. Morda je zaradi tega vred-
no dati Up-u vsaj še eno mož-
nost, pa čeprav vas ob prvem
poslušanju zaščemijo ušesa.

Goran Bregovič
TALES AND SONGS FROM
WEDDINGS a FUNERALS
Mala dvorana hale Tivoli, Ljubljana, 27. oktobra 2002
Legendarni, recimo kar balkanski glasbenik Goran Bre-
govič se je s svojim šestinštirideset (46) članskim orkestrom
za poroke in pogrebe ponovno odpravil na koncertno tur-
nejo po Evropi, kjer predstavlja svoj zadnji album Tales and
songs from vveddings and funerals (Zgodbe in pesmi s po-
rok in pogrebov), na kateri sta kot gosta med drugimi odpe-
la svoje tudi romski kralj Šaban Bajramovič in pa Zdravko
Čolič skupaj z gregorianskim moškim pevskim zborom.
Njuna vokala so na koncertu v lagodno popolnjeni ljub-
ljanski mali dvorani hale Tivoli nadomestili petnajst član-
ski moški pevski zbor, Bregovič osebno, ter njegov stripov-
sko izstopajoč dirigent, vokalist ter multi instrumentahst
Ognjen Radivojevič, zvočno sliko pa je dopolnjeval še go-
dalni orkester, pihalni orkester v narodnih nošah, ter tri, že
stalne vokalne spremljevalke iz Bolgarije in Makedonije.
Bregovič, s kitaro, belo obleko in prenosnim računalni-
kom je v prvem delu koncerta le tu in tam od strani dvignil
prst desne roke ter uravnaval dogajanje na odru, vse do dru-
gega dela in podaljška, ko je nagovoril publiko in hkrati
spravil dvorano na noge z jurišnimi skladbami svojega film-
art-party repertoarja zadnjih desetih let. Verjetno še za na-
slednjih deset let. MATEVŽ CENE
Radio Balkan
20 VROČIH RC
TUJAUSTVICA
Št. 45 - 7. november 2002
GLASBA
39
Tone Pernat s člani glasbene skupine Jurovski gadi In darovalkama torte.
Torta za Toneta Pernata
Vodja priljubljenega ansambla Jurov-
ski gadi Tone Pernat je v gasilskem domu
1 Racah pripravil imeniten koncert, s ka-
lerim je praznoval 40 let glasbenega delo-
vanja. Dvorana je bila povsem polna, pri-
jetnega srečanja pravega ljudskega god-
ca s širokim srcem in dobro voljo pa se je
udeležila tudi večja skupina Kluba ljubi-
teljev Vrtiljaka polk in valčkov iz Celja s
predsednico Elico Šantl.
-Tonetu Pernatu so prišli čestitat mnogi glas-
iieni prijatelji, ne samo iz okolice Rač in
lurovskega Dola, pač pa kar iz vse Sloveni-
je. Tako so veselo in prijetno igrali odlični
Svetlini, Gamsi in tudi Ptujskih 5, ki pa so
se žal ob glasbi »izkazali« tudi z zelo pritleh-
nim humorjem. S Celjskega so nastopili Pra-
nja Marguč z bratcema Janom in Žanom iz
Loč pri Poljčanah, znani jodlar in šaljivec
Alojz Podvratnik (Jodlar Lojz) iz Šmartne-
ga ob Paki in odlični tercet Domima s Pre-
verja s citrarjem Marjanom Marinškom. Ob
petju Domime sta v dvorani zavladala mir
in tišina, od navdušenega aplavza pa so gost-
je dodale še eno pesem.
Slavljenec Tone Pernat je ob jubileju dobil
veliko čestitk in daril, povsem pa je onemel
nad nenavadno oblikovano torto, ki so mu jo
izročile domače glasbene navdušenke.
TONE VRABL
Vino in pesem v
Narodnem domu
Tretji koncert v 8. sezo-
ni Avsenikovega abonma-
ja polk in valčkov v Narod-
nem domu v Celju bo sa-
mo dan po Martinovem (v
torek, 12. novembra), za-
to bo tudi v znamenju slo-
venskih vinskih napitnic,
ki jih je pri založbi Coda v
Celju izdal še vedno aktiv-
ni Viki Ašič starejši z glas-
benimi prijatelji.
Osrednji del abonmajske-
ga programa bodo izvedle
simpatične Vesele Štajerke,
ki so se pred mesecem vrni-
le z uspešne turneje po Av-
straliji. V dveh delih bodo
predstavile uspešno turnejo
in program, s katerim so
navduševale predvsem mla-
de v šolah in Slovence, ki so
se v daljno Avstralijo odse-
lili pred desetletji.
Viki Ašič starejši je z glas-
benimi prijatelji (Jože Rus,
Andrej Bremec in ženski ter-
cet) posnel 16 najlepših slo-
venskih vinskih napitnic, ne-
katere bo predstavil tudi na
koncertu.
Nastopil bo tudi ansam-
bel Vigred iz Laškega, ki je
bil lani najboljši v tekmo-
Na fotografiji so (z leve) Viki Ašič, Andrej Bremec in Jože Rus.
vanju Celjskih 5 na Radiu Ce-
lje.
Organizator Zavod za tu-
rizem Celeia Celje bo tudi
tokrat poskrbel za prijetno
glasbeno presenečenje, ki ga
bosta predstavljala dva glas-
bena gosta.
Glavni pokrovitelj je
Mestna občina Celje, medij-
ski pokrovitelj Novi tednik
- Radio Celje, sopokrovite-
Ija pa Veking d.o.o. in Vrt-
narstvo Valner iz Jakoba pri
Šentjurju. Ker bo koncert
dan po Martinovem bodo
obiskovalci ob lepih vižah
deležni tudi dobrot, ki jih
bosta za to priložnost pris-
pevala gostilničar Vlado
Kocman iz Šentruperta nad
Laškim in Silva Kumer iz Pe-
čovnika.
......^ ..   ..^TONE VJRABL
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
CEUSKIH 5 plus 2002
iVIED NOTAIVII
® V petek, 8. novembra,
bo v gostišču Kocman v Šen-
trupertu nad Laškim tradicio-
nalno martinovanje, ki ga or-
ganizira Klub ljubiteljev Vr-
tiljaka polk in valčkov s pred-
sednico Elico Šantl. Gostje s
Pilštanja bodo v dramskem
prizoru predstavili delo v vi-
nogradu in Martinov praznik,
igrali pa bodo Vitezi Celjski.
Prišli bodo tudi glasbeni gost-
je. Vabljeni vsi ljubitelji mar-
tinovega.
^ Ansambel Navihanke
pripravlja veUko promocijo
prve kasete in zgoščenke v
dvorani Doma 2. slovenske-
ga tabora v Žalcu. Koncert bo
22. novembra ob 19.30 uri,
gostje Navihank pa bodo an-
sambli Nagelj izpod Kamniš-
kih planin. Pogum, Šentjur-
ski muzikanti. Modrijani in
Zagorski mušketirji iz Zla-
tarja pri Krapini, za humor
bo poskrbela Mama Manka,
vodja Navihank Marjan Her-
cog pa napoveduje tudi pri-
jetno presenečenje.
^ Ansambel Unikat iz Go-
rice pri Slivnici bo novembra
in decembra nastopil na mno-
gih koncertih in promocijah
glasbenih prijateljev ter decem-
brskih zaključnih družbah. No-
vo leto pa bodo mladi glasbe-
niki pričakali v hotelu Alpina
v Kranjski Gori, kjer bodo mo-
rali zagotoviti dvojno ozvoče-
nje, poleg dvorane tudi na bliž-
njem smučišču.
^ Ansambel Francija Ze-
meta iz Vojnika je ponoči s
četrtka na petek odpotoval v
Soloturn v Švico, kjer bo v
soboto igral v prostorih slo-
venskega kluba Soča na mar-
tinovanju.
^ Jože Galič in Glasba iz
Slovenije so v ponedeljek (4.
novembra) začeli s snema-
njem novega glasbenega iz-
delka v studiu Radia Slove-
nija. Ob dosedanjem aranžer-
ju Mateju Kovačiču se bo to-
krat pojavil tudi odlični glas-
benik Jože Burnik, s katerim
Jože Galič dobro sodeluje.
Galičevi glasbeniki bodo sne-
mali v treh delih po šriri
skladbe. Jože napoveduje vr-
hunski glasbeni izdelek.
^ Novembra bo družina
Galič začela s tradicionalnimi
koncerti ob koncu leta. 16.11.
bo nastopila v Idriji in dan ka-
sneje v Brežicah, dva termina
pa še nista znana. Doslej ima
družina Galič v programu tri
božične koncerte: 15. 12. v
Studenicah, 27. 12. v Ajdovš-
čini in 28. 12. v Vipavi.
^ 17. novembra bo an-
sambel Simona Gajška iz Dol
pri Šentjurju v Gorici pri Sliv-
nici predstavil prvo kaseto.
Koncert se bo začel ob 15.
uri, Gajškovi gostje pa bodo
Šentjurski muzikanti. Polka
punce. Založnik iz Vitanja,
Lubo Užmah, Savinja, Zeme
in drugi. Predprodaja vstop-
nic je v cvetličarni Orhideja
v Gorici pri Slivnici in trgo-
vini Kea v Lokarjih ter uro
pred koncertom.
^ Mlada glasbena skupina
Krajcarji iz Braslovč bo 30.
novembra ob 19.30 uri v dvo-
rani na Gomilskem predsta-
vila prvo kaseto. Njihov men-
tor, znani glasbenik Mišo Me-
lanšek, je povedal, da bodo
kot gostje nastopili Natalija
Verboten, Modrijani, Zeme,
Zvončki, Polka punce. Dan in
noč ter Vinko Šimek.
TVOKOZAODROiVi
Dva Viteza celjska, Bojan Zeme (levo) in Viki Ašič (de-
sno), sta obiskala Grego Avsenika in se z njim pogovorila o
sodelovanju ansambla Vitezi Celjski z Avsenikovim snemal-
nim studiem in gostilno s koncertno dvorano. Pogovori so
bili uspešni, saj bodo Vitezi Celjski med drugim skupaj z
zborom Pevsko društvo upokojencev Celje posneli skladbo
Slavka Avsenika Viharnik, ki je bila napisana ob nastanku
samostojne Slovenije kot možna slovenska himna. V sne-
manje je privolil tudi avtor, gospod Slavko Avsenik, ki se je
rade volje pridružil pogovoru, o katerem bomo še poročali.
TV
-  Št. 45 - 7. november 2002
40
ZA AVTOMOBILISTE
NOVI TEPU
Corsa ima dvajset let
Leta 1982 je v španski Za-
ragozi stekla izdelava tedaj
(in še sedaj) najmanjšega
opla corse. Šele čez slabo
leto so avto, ki je po zasno-
vi in še čem nemški, začeli
prodajati tudi v Nemčiji. V
tem času so naredili 220 ti-
soč avtomobilov, kar je bi-
la zelo zgledna številka.
Leto kasneje je proizvod-
nja oziroma prodaja narasla
na 500 tisoč, še nekaj kasne-
je pa sta se pojavili dve novi
izvedenki (sprint C in sprint
DR). Leta 1986 so v Zarago-
zi naredili milijonto corso,
leta 1992 pa so dosegli tri mi-
lijone. Ugotovili so, da je av-
to, vsaj v Nemčiji, priljub-
ljen zlasti med ženskami, saj
je njihov delež kar 63-odsto-
ten. Leta 1993 so predstavili
corso druge generacije, po-
javil pa se je tudi dostavnik
po imenu combo, ki je bil
narejen na corsini osnovi. Ne-
kaj kasneje so naredili še ku-
pe tigra, leta 1999 pa je iz
različnih tovarn pripeljal že
.šestmilijonti avtomobil. Le-
tos torej corsa praznuje dvaj-
setletnico obstoja, za povrh
pa so naredili še enajst mili-
jonov avtomobilov.
Tri generacije corse
Internet še v ozadju
Internet je seveda naša
vsakdanjost, veliko se je go-
vorilo tudi o tem, da se bo
trgovina z novimi avtomo-
bili preselila na računalniš-
ke zaslone. Pa vse kaže, da
še nekaj časa ne bo tako. V
Nemčiji med drugim ugotav-
ljajo, da naj bi le petina vpra-
šanih v neki raziskavi mor-
da kupila prihodnji avtomo-
bil ob pomoči Interneta. Po-
vsem drugačni pa so podat-
ki raziskave, ki so jo opra-
vili pri prodajalcih avtomo-
bilov. Ti pravijo, da hoče ve-
lika večina kupcev vozilo
kupiti neposredno, se pra-
vi, da hočejo priti v trgovi-
no in si avto ogledati. Pa ne
le to, večina trgovcev (tudi
pri nas) ponuja testne vož-
nje, kjer se lahko kupci po-
vsem neposredno seznanijo
s samim avtomobilom in do-
bijo tudi vse druge informa-
cije. Skratka, internet stanja
na tem področju kljub dru-
gačnim napovedim (še) ni
spremenil.
Daeuifoo z novim vetrom
Te dni je začela delovati
nova družba, ki je nastala
po tistem, ko je ameriški Ge-
neral Motors postal večin-
ski lastnik avtomobilskega
dela južnokorejskega kon-
cema Daewoo. Po sedanjih
načrtih so v to novo druž-
bo vključene dve od treh
Daevvoojevih južnokorej-
skih tovarn, poleg tega pa
tudi tovarna v Vietnamu.
Novo podjetje bo skrbelo
tudi za poslovanje velikih
Daewoojeveih trgovskih
mrež v Franciji, Italiji, Nem-
čiji, Španiji, Beneluksu. V
novo družbo so vložili dve
milijardi dolarjev, več kot 42
odstotkov je v rokah Gene-
ral Motorsa, japonski Suzu-
ki pa je lastnik skoraj 15 od-
stotkov podjetja. Po napo-
vedih naj bi bil letni promet
nove družbe vreden pet mi-
lijard dolarjev, medtem ko
je bil lanski skupni promet
korporacije Daevvoo 3,7 mi-
lijarde dolarjev. Zanimivoii
omembe vredno je, da je slo
venski zastopnik tovarni
Daevvoo, Daevvoo Motors, tj
ko rekoč sredi pogovorov:
podpisu nove zastopniški
pogodbe. Sicer pa pravijo
da ta trenutek slovenski za
stopnik Daevvooja normal
no obratuje.
46
NASVETI
NOVI
ZDRAVNIK SVETUJE
Akutni koronarni sindrom
v zadnjih letih se je poleg spoznanja, da ni nobena de-
žela dovolj bogata, da bi zdravila ali preprečila vse obUke
bolezni srca in ožilja, oblikovalo tudi spoznanje o najbolj
nevarni obliki srčnih bolezni, ki ji s skupnim imenom pra-
vimo kar akutni koronarni sindrom. V to skupino štejemo
tri pojavne oblike, ki so pogoste in jih poznamo kot: akutni
srčni infarkt, nestabilna angina pektoris in nenadna srčna
smrt.
Z razvojem znanosti tehni-
ke in stroke se je pod spreme-
njenimi pogoji dela tudi v Slo-
veniji oblikovalo skupno sta-
lišče, kako se v teh težkih sta-
njih ukrepa. Pravočasno ukre-
panje spremeni usodo bolni-
ka. Čas je mišica, pravimo v
kardiologiji, saj pravočasna po-
moč reši srce in celo prepreči
pojav infarkta ali srčne smrti.
Različne študije so pokazale,
da večina bolnikov z hudo bo-
lečino v prsih pokliče po po-
moč šele po dveh urah, veliko
jih za to potrebuje 12 ur, neka-
teri pa še več. Samo bolezen
oziroma napad hude bolečine
v prsih, povezano s slabostjo
in drugimi spremljajočimi te-
žavami, je težko predvideti. Je
pa poznano, da je redka med
zdravimi. Pa tudi pri teh se lahko
pojavi nenadoma. Tako nas ved-
no preseneti novica o kakšnem
znancu, ki je dobil srčni napad
ob polnem zdravju in se zrušil
mrtev. Velikokrat so bili pri-
sotni prijatelji ali znanci in so-
rodniki, pa niso vedeli, kaj sto-
riti, da bi mu pomagali.
Za takšno pomoč pa se je
potrebno pripraviti. Zato je po-
membno, da se sorodniki ozi-
roma domači, ki imajo srčne-
ga bolnika, naučijo umetnega
dihanja in masaže srca, saj lah-
ko le resen strokovni pristop,
tudi laika, reši marsikatero živ-
ljenje.
Bolnik mora
poznati znaice
Težave oziroma komplika-
cije se pojavljajo pogosteje
med moškimi med 45. in 65.
letom, še pogosteje pa med
ljudmi, ki že bolehajo za is-
hemično boleznijo srca ali pa
so preboleli srčni oziroma mio-
kardni infarkt. Četrtina ljudi,
ki dobijo miokardni infarkt.
umre, le malo pa jih ve, da jih
od teh polovica umre v prvih
dveh urah po pojavu simpto-
mov, ki so karakteristični ali
pa samo dajejo sum, da se pri-
pravlja takšen usoden dogo-
dek.
Vsak bolnik mora dobro
poznati znake, ki napovedu-
jejo poslabšanje bolezni (več-
je število in bolj pogosti napa-
di bolečine v prsih, podaljše-
vanje časa da bolečina popu-
sti po nitroglicerinu, preska-
kovanje srca, znojenje, naglo
razbijanje srca, utrujenost ki
spremlja bolečino, mrazenje
itd). Zato se priporoča, da se
ob pojavu bolečine v prsih nau-
či, kako se kontrolira krvni
tlak in oceni napredovanje ozi-
roma spreminjanje bolečine in
spremljajočih znakov. Vedeti
mora, ali se bolečina poveču-
je z gibi, pri vdihu, ali pa je
konstantna in stiskajoča. Ka-
ko reagira na nitroglicerin? Če
ne popusti po 5 minutah, vza-
me še 1 tabletko in nato še eno.
Če bolečina ne popusti, po treh
tabletah pokliče pomoč.
Ko pokliče dežurnega zdrav-
nika ali nujno medicinsko po-
moč, je pomembno, da na
kratko in jasno pove, kakšne
težave ima. Da je srčni bolnik,
da ima bolečino, ki ne popu-
sti po nitroglicerinu. Ob tem
pa mora povedati tudi svoje
osebne podatke in naslov. Pri
znanemu bolniku bo v veliko
pomoč, če se bo tega naučil že
pri svojemu zdravniku oziro-
ma njegovi medicinski sestri,
ki mu bo razložila vse o bo-
lezni. Pred potovanjem se mora
na te težave, ki jih lahko pred-
vidi tudi pripraviti.Vedeti mo-
ra, kako je zavarovan v drugi
državi, katere so najbližje bol-
nišnice v kraju, kamor potu-
je, kako je z nujno medicin-
sko pomočjo itd. Važno je tu-
di, da ve, ali potrebuje dodat-
no zavarovanje in še druge po-
datke. Te stvari mora naučiti
tudi svoje domače in vse, ki
ga spremljajo na poti.
Ljubljančani na
boljšem
če bo klical nujno medicin-
sko pomoč v Ljubljani, bo na
boljšem, kot če jo bo klical v
Celju. Pa ne zaradi usluge, ki
mu bo dana na terenu. Pred
dnevi je dobila na kongresu o
akutnem koronarnem sindro-
mu najvišje priznanje celjska
nujna medicinska služba. A
kaj, ko takšnega bolnika ni
mogoče v kratkem času ozi-
roma v času, ki omogoča vzpo-
stavitev normalnega pretoka
skozi žilo, pripeljati v labora-
torij za koronarografijo, kjer
bi napravili slikanje srčnih žil
in opravili posege, s katerimi
bi jih v velikem odstotku tudi
odprli. Za tega bolnika je uso-
da drugačna kot za tistega v
Ljubljani. Zaradi uspešnega
posega bo v bolnišnici le par
dni, vrnil se bo med domače,
se vključil v program rehabi-
litacije, ki mu bo omogočila
spremembo sloga življenja in
spremenila se mu bo usoda.
Praktično bo zdrav. Bolnik, ki
pa tega ni deležen, bo postal
invalid, odvisen od zdravil, s
številnimi komplikacijami, po-
navljajočimi hospitalizacija-
mi, invalidskimi ocenami, nes-
posoben, da skrbi sam zase in
kvaliteta življenja bo nizka.
Zato je usoda takšnega bol-
nika popolnoma drugačna v
Ljubljani, kjer imajo bolniki
realne možnosti, da opravijo
to preiskavo že pred pojavom
okvare srčne mišice. Boljša pa
je tudi Mariboru, kjer se že pri-
pravljajo na uvedbo 24-ume pri-
pravljenosti za akutne posege
na žilah. Verjetno jim bo to us-
Piše:prim. dr. JANEZ TASIČ,
spec. inter. kardiolog
pelo že drugo leto. Nas v Celju
pa čaka še odločitev o nabavi
opreme za koronarografijo, po-
tem pa se bo pojavil problem
kadrov in financiranje službe.
Tako bomo v Celju na konju
šele, ko bo končana avtocesta
do Ljubljane ali ko se bo ure-
dila kompletna dejavnost v Ma-
riboru. Pa še vedno bo to da-
leč. V teh primerih čas hitro
teče.
Sedaj, ko je mesec volitev
so obljube velike, pozneje pa
se nanje hitro pozabi. Stroka
ve, kaj je za bolnika pomem-
bno in potrebno, kako se to
organizira in naredi. Kako se
bo to izvedlo in kako se bo lju-
dem povedalo, da je življenje
vrednota, ki je največja a tudi
najdražja, pa je stvar državnih
institucij, ki odločajo o prio-
ritetah.
Spremembe v zdravstvu so
potrebne. A bolniki morajo ve-
deti, kaj jim je zavarovalnica
ob zavarovanju obljubila, pa
jim tega ne omogoča zaradi po-
manjkanja denarja in kadrov,
opreme zaradi prostorske sti-
ske na številnih pomembnih
enotah a tudi organizacije
služb, ki so ob teh pomanjka-
njih nesposobne zagotoviti vr-
hunske storitve, ki jih oprav-
lja omejeno število ljudi. Pra-
vijo, da se po novem letu deli-
jo karte na novo, po priorite-
tah. Takrat bo vse drugače. Pa
bo boljše?
PESKANJE
PO SPLETU
Od kod smo?
Vprašanje iz naslova si ljud-
je zastavljamo že od takrat,
ko smo se prvič zavedli sa-
mih sebe. Nič novega, kaj-
ne. Šele v zadnjih dveh sto-
letjih pa smo uspeli najti vsaj
delne odgovore na to in na
druga vprašanja, povezana z
našim nastankom. V prejš-
njem stoletju smo se šele pr-
vič začeli spraševati, ali smo
v vesolju sploh sami. No, na
ti dve vprašanji poskuša od-
govoriti spletna stran, ki so
jo avtorji pri vesoljski agen-
ciji NASA naslovili z Orgi-
nins (http://origins.jpl.na-
sa.gov/whatis/whatis.html).
Origins pomeni po slo-
vensko izvor. Torej, od kod
izviramo ljudje in živa bitja
nasploh? Smo nastali na na-
šem planetu, ali pa je se-
me življenja k nam zane-
slo od kod drugod? Smo po-
tomci kakšne starodavne ci-
vilizacije ali zgolj produkt
naključja? Odgovor na
vprašanje, od kod prihaja-
mo, pravzaprav vedenje,
kako se je odvijalo velikan-
sko sosledje dogodkov po
Velikem poku in naposled
kulminiralo v nastanku člo-
veka in vsega, kar lahko ta
človek dandanes opazuje.
je zgodba, pravijo, o naših
vesoljskih koreninah, po-
vedana z besednjakom vse-
ga, kar je bilo pred nami:
nastankom in razvojem ga-
laksij, zvezd in planetov in
kemičnih pogojev, ki omo-
gočajo življenje.
Drugo vprašanje, ali smo
namreč sami v vesolju, je
odvisno od našega iskanja
planetov, na katerih bi bi-
lo možno življenje. Seve-
da pa je treba razumeti tu-
di čudovito raznolikost vse-
ga življenja na Zemlji, do-
dajajo Nasini znanstveniki.
Šele z razumevanjem nešte-
tih možnosti razvoja življe-
nja na Zemlji bomo lahko
prepoznali življenje v ve-
solju. Hja, sliši se razum-
no.
Na spletni strani je moč
najti poučne razlage o tem,
kako se je razvijalo veso-
lje in vse, kar obsega, veli-
ko sorodnih informacij, ki
bodo gotovo pomagale ta-
ko naključnim obiskoval-
cem, kakor tudi tistim, ki
se s tovrstnim raziskova-
njem ukvarjajo bolj resno.
Na voljo so tudi novice iz
tega področja, na primer,
da je teleskop Hubble od-
kril nov ledeni objekt v na-
šem osončju in podobno.
»Projekt Origins obsega
izgradnjo teleskopov in raz-
voj tehnologij, ki naj bi člo-
veštvu omogočile globji
vpogled v vesolje. Če so sta-
ri Grki znani po uvajanju
demokracije, Egipčani po
piramidah in Rimljani po
cestah, naj bo naša civili-
zacija v prihodnosti znana
po odkritju življenja izven
našega planeta, s čimer bo
za večno spremenila doje-
manje našega sveta in naše
vloge v njej,« dodajo na
koncu. Ni razloga, da jim
ne bi verjeli in zaželeli us-
peha.
VASJA OCVIRK
vasja@slowwwenia.com.
St. 45 - 7. november 2002
48
ZANIMIVOSTI
NOVI" „
Hitov festival je bil Bondovsko
obarvan. Bond, ki tudi odlično
poje, kot smo lahko spoznali na
zabavi po festivalu, je bil tokrat
blond, voditeljici, Celjanka Tina
Gorenjak in Notranjka Vesna Milek
pa Bondovi dekleti. V oblekah
Alana Hranitelja sta izgledali kot
dvojčici. Razlika med njima je bila
le v tem, da je morala Tina, ki je od
prijateljice Vesne manjša kakšnih
20 centimetrov, nositi ekstremno
visoke pete. Na odru v družbi
direktorja organizacijskega
odbora festivala Staneta Cenclja.
SIMONA BRGLEZ
Foto: GREGOR KATIC.
Hitova zabava
Prelestna odzadnja podoba pripada... prepuščamo
vaši domišljiji, vsem, ki bodo na naš naslov poslali
pravilen odgovor, pa obljubljamo zanimive
nagrade. Naj vam samo pomagamo - gospodično
poleg stasitosti odlikujejo tudi drugačne, povsem
duhovne lepote in vrednote...
Pika Božič je kot zadnja izvajalka na odru
poskrbela za najbolj razgaljeno vzdušje.
Poleg voditeljic Vesne in Tine seveda...
Šentjurčanka Nataša se je zaradi ljubezni preselila
v Ljubljano in bila skupaj s svojim Alešem
Zibelnikom s sedmim mestom zelo zadovoljna.
Bivši voditelj na Radiu Celje Milan Gregom se odlično znajde v vlogi
menedžerja Sester, čeprav ga te večkrat presenetijo s svojimi prijemi.
Betka Šuhel, Laščanka, ki je kariero začela na Radiu Celje, je bila v vlogi
vodje službe za stike z javnostmi Hit festivala. V neformalnem delu, kjer
jo je spremljal tudi njen fant, so jo prepričali tudi v to, da je zapela - v
duetu z Nušo Derenda in ob spremljavi fantov iz skupine Vuhubanda, ki
so poskrbeli za odlično zabavo.
TRAČNICE
Jedli bomo začinjeno
Glede na ščepce popra in soli, ki jih tako radod
no deli v svoji predvolilni kampanji dosedanji žup
in kandidat za »drugo vožnjo« v Celju, Bojan Šrot
lahko sklepamo, da bomo Celjani prihodnja leta jed
li zelo pikantno. Še posebej tistih nekaj sto, ki so
minulo soboto ob stojnici SLS dobili »pikantno« d^,
rilo - solnico s sloganom »Za mesto po vašem okusuj
Ja, kaže, da bo še naprej slano in popoprano tudi.
Nov stečaj?
Znani sindikalist in v kasnejših letih še bolj znam
stečajni upravitelj, Albin Cocej, kandidira za župana
Vojnika. Pa ne, da je Vojnik zrel za stečaj?
Pevska
»če mu Mirko zapoje, potem bo kandidat izvoljen,
se je pohvalil eden redkih sedanjih županov Mirke
Zamernik, ki mu bo kmalu potekel mandat in se bc
lahko zato bolj posvečal poslanskim dolžnostim. Gledt
na to, da »Mirkova« parlamentarna komisija še ni us
pela razvozlati primera Petek, predlagamo, da bi za
pel še na kakšnem zaslišanju. Potem bi mogoče »prop
jevali« še zashšani.