GLASNIK IM LJUBLJANA, 4. AVGUSTA 1964 Leto XI., ST. 49 Statut okraja Ljubljana 69. Skupščina okraja Ljubljana je na Podlagi 1. odstavka 120. člena Ustave Socialistične republike Slovenije (Ur. list SRS št. 10/63) in po obravnavi v občinskih skupščinah na svoji •eji dne 26. junija 1964 sprejela Statut okraja Ljubljana I. POGLAVJE SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen 6. člen Skupščina okraja Ljubljana in njeni organi opravljajo svoje naloge skladno z določbami ustave, zakonov in tega statuta. 7. člen Delo okrajnih organov je javno. Okrajni organi in druge organizacije okraja obveščajo javnost o svojem delu in o vprašanjih, pomembnih za javnost, ter dajejo skladno z zakonom na razpolago potrebne podatke in informacije tisku, radiu in televiziji. II. POGLAVJE PRI VICE, DOLŽNOSTI IN NALOGE OKRAJA V okraju Ljubljana kot družbeno Politični skupnosti se usklajuje gospodarska in družbena aktivnost in razvija medsebojno sodelovanje ob-6in, mesta Ljubljane, organizacij in Organov samoupravljanja, zasnovano Da skupnih interesih gospodarskega ln družbenega razvoja občin v sestavu okraja, mesta Ljubljane, posameznih območij okraja in okraja lot celote. 2. člen Območje okraja Ljubljana je določeno z republiškim zakonom. V sestavi okraja Ljubljana so ob- čine: Cerknica, Črnomelj, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Jesenice, Kam-Dik, Kočevje, Kranj, Litija, Ljubljana - Bežigrad, Ljubljana - Center,-Ljubi jana-Moste-Polje, Ljubi jana- Siška, Ljubljana-Vič-Rudnik, Logatec. Metlika,- Novo mesto, Radovljica, Ribnica, Škofja Loka, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Vrhnika, Zagorje ob Savi. 3. člen Sedež okraja je v Ljubljani. 4. člen Okraj Ljubljana je pravna oseba 5. člen «. uveljavljanje pravic in opre Nanje nalog okraja skrbi okraj upščina kot najvišji organ obla organ družbenega samoupravi “Ja ter njeni organi v sodelovat drugimi samoupravnimi organi; 0l^ami' ti delujejo na obmoi d ,Fri opravljanju svojih pravic in znosti se okrajna skupščina in leni organi opirajo na Socialistično kovnega ljudstva in druge užbeno-politične organizacije, ki ujejo na območju okraja. 1. PRAVICE IN DOLŽNOSTI OKRAJA 8. člen Temeljna naloga okraja je krepitev samostojnosti in materialne osnove občin, mesta Ljubljane ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij na območju okraja in skrb za zakonitost dela njihovih organov. 9. člen -Okraj skrbi za gospodarski in družbeni razvoj občin svojega območja in mesta Ljubljane ter v tem smotru: t — organizira strokovno in drugo pomoč za občine pri uresničevanju njihovih nalog; — ustanavlja zavode in druge službe, ki so skupnega pomena za okraj; — programira in usmerja gospodarski in družbeni razvoj na svojem območju; — opravlja družbeni nadzor; — opravlja druge naloge, ki so določene z Zakofiom in s tem statutom. 0 10. člen Okraj izvršuje zakone in druge predpise, kolikor je za to z zakonom pooblaščen. Okraj lahko opravlja posamezne naloge, za katere ga pooblastijo občine na območju okraja, ne more pa okraj prevzemati zadev iz pristojnosti občin v svojo pristojnost. 2. NALOGE OKRAJA NA PODROČJU GOSPODARSTVA IN DRUGIH DRUŽBENIH DEJAVNOSTI 11. člen Okraj spremlja in analizira gospodarsko aktivnost na svojem ob- močju ter usmerja in usklajuje v okviru zakonitih predpisov aktivnost občin na področju gospodarskega razvoja in razvoja drugih področij družbenega življenja. 12. člen Okraj skrbi, da se na njegovem območju raziskujejo in proučujejo prirodni, materialni in drugi pogoji za razvoj gospodarstva in razvija aktivnbst za ustvarjanje čim ugodnejših pogojev za gospodarski in družbeni razvoj občin in mesta Ljubljane. 13. člen V skrbi za širjenje in krepitev materialne osnove občin, delovnih in drugih organizacij usmerja okraj svojo dejavnost na: — nenehno povečevanje proizvodnje in proizvodnosti dela v industriji in rudarstvu z modernizacijo, avtomatizacijo in racionalizacijo proizvodnih postopkov, maksimalnega izkoriščanja notranjih rezerv, z uvajanjem specializacije, kooperacije in drugih oblik proizvodnega sodelovanja, s smotrom, da se doseže velikoserijska in cenejša proizvodnja; — razvijanje sodobne industrijske kmetijske proizvodnje, za razvoj kmetijstva na osnovi družbene proizvodnje (družbene lastnine in družbenega dela), za množičnejše sodelovanje in kooperacijo individualnih kmetijskih proizvajalcev z drugimi delovnimi organizacijami na področju kmetijstva; — hitrejše vključevanje vseh gospodarskih panog v mednarodno delitev dela; — večja vlaganja in hitrejši razvoj gospodarskih dejavnosti s področja menjave in potrošnje: trgovine, gostinstva, obrti in komunalnega gospodarstva. ^ — razvoj prometa in modernizacijo cest; — "povečanje zmogljivosti v gradbeništvu z razvijanjem Industrije gradbenega materiala, z mehanizacijo gradbeništva in s tem za hitrejšo in cenejšo stanovanjsko izgradnjo; — razvijanje turizma v vseh njegovih oblikah; — drugo aktivnost s področja gospodarstva. ( 14. člen Okraj spremlja in proučuje razvoj družbenih služb na svojem območju. Okraj skrbi zlasti za razvoj družbenih dejavnosti na izobraževalnem, kulturnem, zdravstvenem, socialnem in drugih področjih, ki imajo sku-j pen pomen za občine v o.traju. 15. člen Okraj daje pobudo in pcmoč občinam, da se ustvarjajo čim ugodnejši pogoji za ustanavljanje in razvoj splošno izobraževalnih in drugih šol ali pa jih sam ustanavlja. Okraj posebej skrbi za razvoj strokovnega šolstva, ustanavlja šole ter domove in daje pobudo za njih ustanavljanje. 16. člen Okraj razvija medobčinsko financiranje srednjih in drugih strokovnih šol in sodeluje v financiranju šol in domov, ki so skupnega pomena za okraj. 17. člen Okraj spremlja razvoj aktivnosti na področju kulture in daje pobude za nove aktivnosti ter za izpopolnjevanje omrežja kulturnih ustanov. Okraj lahko sofinancira ali po potrebi ustanavlja kulturne ustanove, ki so skupnega ■ pomena za okraj. 18. člen Okraj spodbuja k aktivnosti občine in delovne organizacije, da ustvarjajo pogoje za vsestranski in množični razvoj splošne, tehnične it telesne kulture ter športnega življenja. 19. člen Okraj spremlja in usklajuje ra^ voj zdravstvenega in socialnega varstva občanov in pomaga občinam pri programiranju omrežja zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanov, zbnlj-ševanju zdravstvenih služb ter reševanju drugih problemov ». področja zdravstva in socialnega varstva Okraj ustanavlja po potrebi zdravstvene in socialne orgi: .tzacije, ki so širšega družbenega pomena za občine v okraju, in spodbuja medobčinsko sodelovanje na tem poti)-ročju. ^ 20. člen Okraj spremlja o .aničeva«**-pravic občanov, določi vlh z ustum zakoni, statuti občin in mesta LjuG Ijane, zlasti pa še pravic občirv}^ ki uživajo posebno družbeno zaščita Okraj proučuje materialno, organizacijsko in drugo usposobljenost zavodov in služb, ki urejujejo pravice občanov, ter skrbi za njih nemoteno delovanje. 21. člen Okraj skrbi skupaj z občinami za organizacijo urbanistične službe aa svojem območju. \ STRAN 230 Okraj pomaga občinam pri urbanističnem nači lovanju s Študijami in analizami o urejanju širših območij okraja. 22. člen V mejah svojih pravir in dolžnosti opravlja okraj na področju notranjih zadev na!o>'-\ Ki so odrejene z zakonom. 2- šlen Okraj usrn -rja in usklajuje obrambne priprave občin ler jim pomaga pri urejanju narodnoobrambnih nalog; opravlja druge naloge s področja narodne obrambei določene z zakonom ali drugimi predpisi. ’ 24. člen V mejah svojih pravic in dolžnosti razpravlja okraj o pogojih za delo sodišč na svojem območju in o problemih o delu sodišč. Na podlagi poročil sodišč spremlja okraj probleme, ki nastajajo pri uporabi zakonov po sodiščih, o njih razpravlja ter v okviru svojih pristojnosti ukrepa. 25. člen « Okraj spremlja na svojem območju razvoj sistema delitve dohodka v gospodarstvu in družbenih službah, analizir.i izkušnje ter proučuje vprašanja, Ki vodijo k boljšemu sistemu delitve. 26. tien Okraj spremlja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti probleme strokovnih kadrov ter proučuje potrebe po kadrih. 27. člen Okraj pomaga občinam in jih podpira pri organiziranju medobčinskega sodelovanja na vseh področjih. 28. Člen Pri razvijanju aktivnosti ter pri uresničevanju planov in programov družbenega razvoja daje okraj občinam in mestu Ljubljana strokovno, organizacijsko, materialno in drugo pomoč. Okraj posreči-. je občinam analize in drugo gradivo s področja gospodarskega ter družbenega življenja in jim strokovno pomaga pri opravljanju nalg. 3. OPRAVLJANJE SKUPNIH NALOG OBČIN 29. člen V skladu z us/avo, zakonom in tem statutom ustanavlja okraj delovne organizacije in organizira službe ^a opravljanje skupnih nalog občin. Okraj ustanovi zavod ali drugo organizacijo zlasti za dejavnosti na področjih izobraževanja, kulture, zdravstva, socialnega varstva in drugih družbenih slu-?.j, za dejavnosti na področju urbanizma ter za proučevanje gospodarskega in družbenega razvoja. 30. člen Ce ustanovi okraj ieiovno organizacijo zaradi »pra zijanja skupnih palog na zahtevo občin, i*e sporazum- no urejajo medsebojne pravice in dolžnosti do organizacije. Ako pooblasti občina okra) za opravljanje svojih določenih nalog, se medsebojne pravice in dolžnosti določijo s posebnim dogovorom. III. POGLAVJE PROGI iAMIiRJINJE RAZVOJA OKRAJA 31. člen Okraj sprejema dolgoročne programe gospodarskega in družbenega razvoja z regionalnim prostorskim planiranjem, s katerimj določa potrebe in možnosti razvoja gospodarstva in drugih družbenih dejavnosti na svojem območju. Dolgoročni programi razvoja morajo biti v skladu s politiko gospodarskega in družbenega razvoja republike in federacije. 32. člen Dolgoročni programi gospodarskega in družbenega razvoja okraja se lahko sprejmejo za ves okraj ali pa za posamezne dele okraja. ' Programi razvoja okraja se lahko sprejmejo za celoten gospodarski in družbeni razvoj okraja ali pa za posamezna področja oziroma panoge gospodarstva ali za posamezne družbene dejavnosti. 33. člen Postopek pri izdelavi in sprejemu programa razvoja okraja določi okrajna skupščina. Spodbudo za izdelavo programov gospodarskega in družbenega razvoja okraja lahko dajo občine in druge organizacije. 34. člen V skladu z dolgoročnim programom razvoja okraja in smernicami zveznega in republiškega plana družbenega razvoja sprejme okraj vsako leto resolucije o družbenem razvoju okraja. IV. POGLAVJE SREDSTVA OKRAJA 35. člen Okraj ima za opravljanje svojih nalog lastna sredstva, ki sc določijo z zakpnom. Okraj samostojno razporeja svoja sredstva v skladu s svojimi potrebami v proračun in sklade. Občine zagotavljajo okraju sredstva za opravljanje nalog, ki mu jih poverijo. 36. člen S proračunom okraja se določajo in razporejajo^ sredstva okraja, namenjena za delo okrajne skupščine in njenih organov, ter za drugo splošno družbeno potrošnjo, ki se v skladu z zakonom in tem statutom financira iz proračuna. 37. člen . Proračun okraja se sestavlja, sprejema in izvršuje na način, ki je predpisan z zakonom in s tem statutom. 38 ''■len Okrajna skupsema in njeni sveti določijo osnovne smernice za sestavo proračuna za bodoče leto na temelju razčlenitve izvrševanja proračuna tekočega leta. Po obravnavi v svetih okrajne skupščine sestavi svet za finance dokončen predlog proračuna in ga pošlje v sprejem okrajni skupščini z obrazložitvijo. 39. člen Po preteku pročunskega leta se sestavlja zaključni račun proračuna okraja, ki ga sprejme okrajna skupščina. 40. člen Zaradi financiranja družbpnih nalog trajnejšega pomena za razvoj družbenih dejavnosti ima lahko okraj sklade. Viri dohodkov in naloge sklada, osnovna načela o organizaciji, n^čin upravljanja in poslovanja se določijo v aktu o ustanovitvi sklada. 41. člen Skladi okraja imajo svoje programe in sestavljajo vsako leto svoj finančni načrt ter ob koncu leta zaključni račun sklada. O svojih programih, finančnih načrtih in zaključnih računih poročajo skladi okrajni skupščini. 42. člen Skladi so pravne osebe. Sklad ima svoj statut, s katerim se določi podrobnejša organizacija, upravljanje in poslovanje sklada. 43. člen Skladno z zakonom ' upravlja okraj svoje nepremično in premično premoženje in z njim razpolaga. V. POGLAVJE OKRAJNI ORGANI 1. SKUPNE DOLOČBE 44. člen Pravice in dolžnosti okraja izvršuje skupščina okraja in njeni organi v sodelovanju z občinskimi skupščinami in njihovimi organi ter Mestnim svetom mesta Ljubljane in njegovimi organi in delovnimi ter drugimi samoupravnimi organizacijami, ki delujejo na območju okraja. 45. člen Do organov občin in mesta Ljubljane ter delovnih, in drugih samoupravnih organizacij imajo organi okraja samo z zakonom določene pravice. 46. člen Okrajni organi morajo pri opravljanju svojih nalog zagotoviti občanom, občinam, mestu Ljubljana, delovnim in družbeno-političnim organizacijam pravico, da zavzamejo svoja stališča pred odločanjem o temeljnih vprašanjih, ki imajo pomen za politični, gospodarski in družbeni razvoj okraja. glasnik Pri opravljanju družbenega nadzora, nadzora zakonitosti in drugih svojih nalog morajo okrajni organi upoštevati samoupravne pravice občin in samoupravnih organizacij tet pravice občanov. 47. člen Pri nadzoru dela občinskih skupščin in Mestnega sveta mesta Ljubljane lahko okrajna skupščina zadrli izvršitev njihovega protiustavnega ali nezakonitega predpisa ali splošnega akta do odločitve ustavnega sodišča. 48. člen Pristojni svet okrajne skupščine lahko zadrži izvršitev protiustavnega ali nezakonitega predpisa ali splošnega akta sveta občinske skupščine do odločitve ustavnega sodišča 49. člen Izvršitev protiustavnega ali nezakonitega predpisa ali splošnega akta občinskih upravnih organov ali upravnih organov Mestnega sveta lahko zadrži pristojni okrajni upravni organ, dokler o njem ne odloči ustavno sodišče. 50. člen Okrajni organi, ki nadzorujejo zakonitost, morajo zagotoviti uresničevanje pravic občanov, delovnih in drugih samoupravnih organizacij ter predlagati ukrepe za odpravo nepravilnosti. 51. člen Pri opravljanju svojih nalog sprejemajo okrajna skupščina in njeni organi odloke, odredbe, odločbe, navodila, sklepe ter resolucije in priporočila. Odlok sprejme samo okrajna skupščina. , 52. člen Okrajni upravni organi poročajo okrajni skupščini o nezakonitih aktih občinskih skupščin in Mestnega sveta mesta Ljubljane ter’njihovih politično izvršilnih organov. 53. člen Okrajna skupščina lahko odpravi ali razveljavi protiustaven ali neza' konit predpis ali splošen akt svojega svcia. Pristojni svet lahko odpravi al’ razveljavi protiustaven ali nezakonl* predpis ali splošen akt upravnega organa okrajne skupščine. 54. člen Pred sprejemom v okrajni skup' ščini se pošiljajo v razpravljanje občinskim skupščinam in Mestnem'1 svetu mesta Ljubljane programi razvoja okraja ali področij in posumeZ' nih dejavnosti, resolucija o družbenem razvoju, proračun okraja tef programi in zaključni računi skladov. Okrajna skupščina razpravlja 0 danih predlogih navedenih aktoVi preden o njih odloči, , 55. člen Osnutke predpisov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema okraj' GLASNIK STKAN 231 na skupščina ali njeni sveti, pripravijo pristojni upravni organi ob sodelovanju z drugimi organi in organizacijami. Predlog predpisa iz pristojnosti okrajne skupščine določi pristojni svet okrajne skupščine. 56. člen Okrajni predpisi in splošni akti morajo biti objavljeni, preden začnejo veljati. Objavljajo se v uradnem vestniku okraja Ljubljana. Predpisi in splošni akti okrajnih organov začnejo veljati najprej osmi dan po objavi, razen če ni v samem predpisu drugače določeno. 2. OKRAJNA SKUPŠČINA 57. člen Okrajna skupščina je najvišji organ oblasti in organ družbenega samoupravljanja v mejah pravic in dolžnosti okraja. Okrajna skupščina je enodomno predstavniško telo okraja in šteje 80 odbornikov. Okrajno skupščino sestavljajo odborniki, ki jih po zakonu izvolijo izmed sebe odborniki občinskih skupščin po načelu sorazmernega zastopstva občin. Odborniki Okrajne skupščine se volijo za štiri leta. Vsako drugo leto Izvolijo občinske skupščine na novo polovico odbornikov okrajne skupščine. 58. člen V okrajno skupščino volijo posamezne skupščine občine z območja okraja naslednje število odbornikov: 1. Cerknica 2 odbornika 2. Črnomelj 2 odbornika 3. Domžale 4 odbornike 4. Grosuplje 3 odbornike 5. Hrastnik 1 odbornika 6. Jesenice 3 odbornike 7. Kamnik 3 odbornike 8. Kočevje 2 odbornika 8- Kranj 6 odbornikov 10. Litija 2 odbornika 11- Ljubljana-Center 6 odbornikov 12. Ljubljana-Bežigrad 4 odbornike 13. Ljubljana-Moste-Polje 4 odbornike 14. Ljubljana-Siška 6 odbornikov 15. Ljubljana-Vič-Rudnik 7 odbornikov 16. Logatec 1 odbornika 17. Metlika 1 odbornika 18. Novo mesto 6 odbornikov 10. Radovljica 3 odbornike 20. Ribnica 2 odbornika 21. Škofja Loka 3 odbornike 22. Trbovlje 2 odbornika - 23. Trebnje 2 odbornika 24. Tržič 1 odbornika 25. Vrhnika 2 odbornika 26- Zagorje ob Savi 2 odbornika. 59. člen Odbornik okrajne skupščine ne more biti hkrati uslužbenec držav- nega organa, ki je odgovoren okrajni skupščini, ali sodnik, ki ga voli okrajna skupščina. 60. člen Okrajna skupščina opravlja zadeve s svojega delovnega področja na svojih sejah, po svojih svetih in komisijah ter po organih okrajne uprave. 61. člen Okrajna skupščina samo na svojih sejah: sprejme statut okraja; sprejema odloke in druge predpise; sprejme dolgoročni program gospodarskega in družbenega razvoja okraja; sprejme proračun in za-, ključni račun; ustanavlja delovne organizacije in sklade; proučuje poročila, analize in elaborate z raznih področij dejavnosti v okraju ter na podlagi tega sprejema sklepe, pripo-j ročila, resolucije in druge ustrezne ukrepe; nadzoruje delo svojih organov in jim daje smernice; sklepa o najetju posojil; voli in razrešuje predsednika in , podpredsednike okrajne skupščine, člane svetov in komisij skupščine ter imenuje in razrešuje tajnika okrajne skupščine in starešine temeljnih upravnih organov; opravlja druga imenovanja skladno z zakonitimi predpisi; sprejme svoj poslovnik; opravlja druge zadeve, predpisane z ustavo, zakonom in tem statutom. 62. člen Okrajna skupščina lahko s predstavniki družbeno političnih organizacij in društev kot splošni zbor obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za okraj. Pobudo za sklicanje splošnega zbora lahko da vsak organ družbenopolitične organizacije in predsednik okrajne skupščine. Splošni zbor skliče in vodi predsednik okrajne skupščine. 63. člen Okrajna skupščina lahko zaseda skupaj z mestnim svetom, če to zahtevajo koristi mesta Ljubljane in okraja. 64. člen Okrajna skupščina dela po delovnem programu, ki ga sestavi v začetku leta v skladu s predlogi občin, mesta Ljubljane in delovnih ter družbenopolitičnih organizacij. 65. člen Na podlagi letnega programa dela okrajne skupščine izdelajo sveti ter komisije okrajne skupščine in okrajni upravni organi svoje programe in jih med seboj uskladijo. 66. člen Seje okrajne skupščine sklicuje in vodi predsednik okrajne skupščine. Seje okrajne skupščine so javne. Okrajna skupščina sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina njenih odbornikov. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih odbornikov. Za sprejem in spremembo statuta okraja in sprejem programa razvoja ter resolucij o razvoju okra- ja je potrebno, da je za predlog glasovala večina vseh odbornikov. 67. člen Podrobnejše določbe o delu okrajne skupščine vsebuje poslovnik. S poslovnikom se ureja konstituiranje okrajne skupščine, priprave in potek sej, delo komisij in svetov, določbe o pravicah in dolžnostih predsednika, odbornikov in drugih organov skupščine v zvezi s sejami skupščine, sejami komisij in svetov skupščine. 68. člen Funkcija odbornika okrajne skupščine je častna družbena funkcija. Odborniki okrajne skupščine uživajo v času svoje mandatne dobe imuniteto, skladno z zakonitimi predpisi. 69. člen Odborniki okrajne skupščine so za opravljanje svojih dolžnosti odgovorni okrajni skupščini. O svojem delu in delu okrajne skupščine in njenih organov obveščajo občinsko skupščino. Odborniki okrajne skupščine imajo zlasti naslednje pravice oziroma dolžnosti: prisostvovati sejam okrajne skupščine in njenih organov ter sodelovati pri njihovem delu; imeti vpogled v vprašanja, ki se pripravljajo za seje skupščine ali njenih organov; predlagati v sprejem splošne predpise in odločbe ter sklepe; v posameznih zadevah sprožiti obravnavo o kateremkoli vprašanju splošnega pomena za okraj; zahtevati pojasnila o posameznih zadevah; predlagati spremembe in dopolnitve besedila aktov in predlagati, da se o zadevi ne razpravlja ali, da se obravnava preloži; zahtevati strokovno pomoč upravnih organov pri opravljanju svojih dolžnosti v okrajni skupščini; dobiti povračilo stroškov, ki so nastali z opravljanjem njihove dolžnosti. Za stalno delo v skupščini imajo pravico do redne mesečne nagrade. 70. člen Okrajna skupščina izvoli izmed sebe predsednika. Predsednika izvoli izmed odbornikov skupščina na predlog najmanj dvajset odbornikov za razdobje dveh let s tem, da je po dveh letih lahko ponovno izvoljen še za dve leti. 71. člen Predsednik okrajne skupščino predstavlja okrajno skupščino in zastopa okraj ter opravlja druge zadeve, ki so mu naložene z ustavo, zakoni, drugimi predpisi ter s tem statutom in zadeve, za katere ga pooblasti okrajna skupščina. 72. člen Predsednik okrajne skupščino skrbi za organizacijo dela okrajno skupščine, predlaga dnevni red za seje okrajne skupščine, Sklicuje tc-i vodi seje okrajne skupščine in skrbi za izvršitev odlokov ter sklepov okfajne skupščine. Predsednik usklajuje delo svetov in komisij okrajne skupščine tei nadzira delo okrajnih upravnih organov. Predsednik podpisuje akte Okrajne skupščine. Za svoje delo je predsednik odgovoren okretni skupščini. 7'a. člen Okrajna skup. tina ima enega ali več podpredsednikov, ki jih izvoli na enak način kot predsednika. Podpredsednik, ki ga določi predsednik, nadomešča predsednika v vseh pravicah in dolžnostih med njegovo odsotnostjo. S privolitvijo okrajne skupščino lahko prenese predsednik na podpredsednika določene zadeve iz svojega področja v trajno opravljanje. 74. člen Predsednik okrajne skupščine ima za svoje delo pravico do stalne mesečne nagrade. Stalna mesečsza nagrada pripada tudi podpredsedniku, ki stalno dela v skupščini. 3. SVETI OKRAJNE SKUPŠČINE 75. člen Za reševanje politično izvršilnih zadev na posameznih področjih gospodarske in družbene dejavnosti ima okrajna skupščina svete, ki sa politično izvršfhli organi okrajne skupščine in teritorialni organi družbenega samoupravljanja na področjih, za katera sc ustanovljeni. 76. člen Okrajna skupščina ima naslednje svete: 1. svet za industrijo, obrt, gradbeništvo in promet, 2. svet za kmetijstvo in gozdarstvo, 3. svet za blagovni promet, turizem in gostinstvo, 4. svet za finance, 5. svet za notranje zadeve in občo upravo, 6. svet za socialno varstvo, 7. svet za zdravstvo, 8. svet za regi« talno planiranje, 9. svet za šolstvo, 10. svet za kulturo in prosveto, 11. svet za delo, 12. svet za telesno vzgojo. 77. člen Sveti okrajne skupščine obravnavajo splošna vprašanja politike in dajejo okrajni skupščini predloge o teh vprašanjih; proučujejo in določajo predloge odlokov in drugih aktov skupščine; obravnavajo vprašanja izvrševanja oči’okov, programov, proračuna ter drugih predpisov okrajne skupščine; izdajajo odredba in druge predpise, za katere so pooblaščeni; obravm.vajo delo upravnih organov okraja in jim dajeje smernice za nj.dio’ o delo; opravlja- STRAN 232 GLASNIK t je druge zadeve, za katere »o pristojni. 78. člen Sveti kot organi družba wga samoupravljanja skrbijo na -Trojem področju za nadaljnji razvoj družbenega samoupravljanja; usrna -ja j o delo organov družbenega samoupravljanja pri reševanju zadev skupnega pomena za več občin oziroma več delovnih orfrt zacij; usmerjajo in usklajujejo dejavnost občinskih svetov ter drugih organov družbenega samoupravljanja. 79. člen Svete okrajne skupščine sestavljajo člani, ki jih delegira.)« vanje ustrezni sveti občinskih sX te organizacije; na seje sveto lahko vabljeni tv 'i predstavi, drugih organizacij tev posamezni občani. 82. č’^ Sveti okrajne sku. ‘čine lahko izdajajo priporočila. Odredbe in -m, - Vviajajo sveti le, če so za tu p. «ebej pooblaščeni. Sveti rešujejo upravne zadeve samo, če je tako predpisano z zakonom ali odlokom okrajne skupščine. 83. člen Svet lahko ustanovi komisije za proučevanje problematike iz posameznih področij dela ali posameznih vprašanj in za pripravljanje predlo-#ov za »vet 4. KOMISIJE OKRAJNE SKUPŠČINE 84. člen Za proučevanje posameznih vprašanj, obravnavanje in pripravljanje predlogov ali za opravljanje drugih zadev s svojega delovnega področja ima okrajna skupščina komisije. Komisije so lahko stalne ali občasne. Število članov in sestav komisije določi okrajna skupščina ob vsakokratnem imenovanju posamezne komisije. 85. člen Okrajna skupščina ima naslednje stalne komisije: 1. komisijo za volitve in imenovanja ter kadre; 2. komisijo za vloge in pritožbe; 3y komisijo za družbeni nadzor; 4. mandatno-imunitetno komisija 86. člen Člani stalnih komisij se volijo za dobo dveh let Član komisije je lahko razrešen pred potekom tega roka. Nihče ne more biti član iste komisije več kot štiri leta. 87. člen Komisija za volitve in imenovanja ter kadre proučuje in obravnava splošna vprašanja kadrovske politike ter stanje kadrov v okrajnih organih in delovnih organizacijah na območju okraja, hkrati pa predlaga potrebne ukrepe. Komisija daje okrajni skupščini predloge v zvezi z imenovanju izvolitvami in razrešitvami iz pristojnosti skupščine. 88. člen Komisija za vloge in pritožbe obravnava vloge in pritožbe občanov, poslane okrajni skupščini; obravnava pojave, ki jih grajajo občani v svojih pritožbah ter predlaga ukrepe za njih odpravljanje; usmerja delo okrajnega organa, pristojnega za reševanje vlog in pritožb občanov. O pomembnejših pojavih obvešča komisija okrajno skupščino. 89. člen . Komisija za družbeni nadzor ob-avnava splošna vprašanja o razpolaganju in uporabi družbenih sredstev, danih državnim organom ter delovnim in drugim organizacijami, o delitvi dohodka in o načinu izvrševanja pravic in dolžnosti teh organov in organizacij. Komisija sodeluje z organi samoupravljanja in vpliva na razvijanje osebne in kolektivne odgovornosti in socialističnih norm v odnosih pri uresničevanju samoupravljanja, v poslovanju in razpolaganju z družbenimi sredstvi, zlasti pa gledfe uresničevanja načela javnosti pri delu. 90. člen Okrajna skupščina ima mandatno imunitetno komisijo, ki jo sestavlja pet članov. Komisija razpravlja o imunitetnih pravicah ter verifikaciji mandata odbornikov in daje o tem predloge skupščini. 5. OKRAJNA UPRAVA 91. člen Zaradi reševanja upravnih nalog iz pristojnosti okraja ima okrajna skupščina upravne organe. Za posamezna upravna področja ali vrste opravil se ustanavljajo tajništva in oddelki, za opravljanje določenih upravnih in strokovnih nalog pa drugi samostojni upravni organi. 92. člen Temeljni upravni organi okraja so: 1. Tajništvo za notranje zadeve 2. Oddelek za analitične službe 3. Oddelek za upravno pravne zadeve 4. Oddelek za Inšpekcijske službe 5. Oddelek za narodno obrambo 6. Oddelek za skupne službe. 93. člen Posebni organi okraja so: okrajno javno pravobranilstvo, senat za prekrške in okrajni sodnik za prekrške ter okrajno disciplinsko sodišče. Njihove pravice in dolžnosti določa zakon. 94. člen Organi okrajne uprave opravljajo zadeve s svojega delovnega področja samostojno v okviru zakonitih predpisov ter po smernicah z okrajne skupščine In njenih svetov. Na svojem področju in v mejah svoje pristojnosti neposredno izvršujejo odloke in druge predpise okrajne skupščine ter njenih svetov; nadzorujejo izvrševanj^ zakonov in drugih predpisov širših družbeno političnih skupnosti; pripravljajo gradivo za seje okrajne skupščine, njenih svetov in komisij ter dajejo strokovno in drugo pomoč občinskim organom; izdajajo odločbe o upravnem postopku ter opravljajo druge upravne naloge v mejah pravic in dolžnosti okraja. Okrajni upravni organi sodelujejo pri opravljanju zadev s svojega področja z drugimi organi in organizacijami. 95. člen Organi okrajne uprave morajo v skladu z ustavo in zakonom omogočiti uresničevanje pravic in zaščito koristi občanov ter delovnih in drugih organizacij. 96. člen . Za svoje delo so okrajni upravni organi odgovorni okrajni skupščini in njenim svetom. O svojem delu so dolžni poročati pristojnemu svetu in okrajni skupščini. 97. člen Skupščina okraja ima tajnika. Tajnik okrajne skupščine načeluje okrajni upravi in je odgovoren za svoje delo okrajni skupščini in njenemu predsedniku. Tajnik usklajuje delo upravnih organov in skrbi, da okrajna uprava kot celota v redu posluje; skrbi za zakonitost dela upravnih organov; pomaga predsedniku pri pripravljanju sej okrajne skupščine in pri usklajevanju dela svetov, komisij ter upravnih organov; skrbi za izvrševanje sklepov okrajne skupščine in njenih komisij, kolikor to ne spada v pristojnost drugih organov. Tajnik skrbi za javnost dela organov uprave. \ Tajnik opravlja tudi druge zadeve, ki so mu poverjene z zakonom. 98. člen Delo tajništva oziroma oddelke vodi načelnik. Načelnik odgovarja za svoje delo okrajni skupščini in pristojnemu svetu, glede organizacije dela upravnega organa pa tudi tajniku skupščine. 99. člen Uslužbenci okrajne uprave so javni uslužbenci in se postavljajo na podlagi javnega razpisa. Uslužbencem okrajne uprave jef mejah zakonitih predpisov zagotovljeno samoupravljanje. 100. člen Okrajna uprava ima svoj program dela. Sredstva, potrebna za delo organov okrajne uprave, zagotovi okrajna skupščina v okrajnem proračune na temelju programa dela okrajni! organov uprave in drugih pogojev. 101. člen Pravica samoupravljanja delovne . skupnosti okrajne uprave je urejena v posebnem pravilniku, ki ga sprejme delovna skupnost. V pravilniku se uredijo vprašanja, ki se nanašajo na notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v okrajni upravi, na delovna razmerja, na delitev dohodka in osebnega dohodka, kakor tudi na druge določbe o delu okrajna uprave. VI. POGLAVJE KONČNE DOLOČBE 102. člen Odloki in drugi predpisi okrajne skupščine se morajo uskladiti s tem statutom najkasneje v šestih mesecih po objavi statuta. 103. člen Z uveljavitvijo tega statuta preneha veljati statut okraja Ljubljana z dne 27. septembra 1957 z vsemi spremembami in dopolnitvami. 154. 5!en Ta statut začne veljati osmi dad po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. V Ljubljani, dne 26. junija 1964. Štev. 011-03/64 Predsednik okrajne skupščine ing. Marko Bulc, 1. r.