Posamezne Številke« Navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*50, •TABOR* izhaja vsak Haa. rarvea nedeljo io praznikov, ob 18, ;.r| a datumom naslednjega tir ‘*r *tt» mesečno po pošti D 10 cemstvo D 18*—, dostavi' D 11*50, na izkaznic«- 0 »naerati po dogo\o> 'v PolShinanTaianrršordvlnf. nnT ~~ M Naroča se pri oprav! »TAJ MARIBOR, Jurčičeva ulica k <7- Posamezne Številke« Navadne Din —-*75, ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO anHiflU bom, Jurčičeva «L št 4,1 nad* ctropje. Telefon interurb. H. 37^ UPRAVA aa nahaja a “ ffaV- • imi- J juretcev* demo. T«U- LSI Na a,»ofila braa daaarja n M Leto: IV. Maribor, nedelja 1. aprila 1923. Številka: 74 l/ese/o veliko noč vsem čitateijem in čitate/jicam želita Uredništvo in uprava „TABORA“ Maribor, 31, marca. Velika noč, praznik Vstajenja! ' V dobi, ko je živel Jezus, je bila nje-8°va domovina Judeja na zatonu svoje ®ioei in slave. Kakor zrelo jabelko je “da padla v roke rimskega cesarstva. rv. ki jo jc razgrlzel, je bil isti kot poseje pri drugih državnih organizacijah: “°j med plen| ni. Boj med plemeni pa jo 'J boj med političnimi veljaki, kakor bi Tekli dandanašnji. In v Kristovem času "e 3e že razlegal čez judejske griče in Planjave turobni glas starega preroka ‘Perditio tua ex te Israel«. Sam se boš Uničil, izraelski narod. Ni tujec, ki ogro-tvojo slavo in svobodo; ti sam sl gro-aar> tvoja nesloga, slabosti tvojih vod-Jev te počasi devljejo v narodni grob. In izpolnilo sc je, kar so napovedali Preroki. V času, ko je Kristus oznanjal kraljestvo, ki ni od tega sveta?, je bila ®°liti8na dekadenca popolna. Še par de-*etletij in lepi Jeruzalem je bil razde-?aa Po volji in po ukazu imperijalisti-^aega Rima. Nehalo je utripati mogočno ^’Co Izraela, narod je bil razkropljen, kor je bilo zapisano: »udaril bom pa-rja in razkropila se bo čreda«, v *es narod je pred Kristovim rojstvom ‘kil nesrečo, ki se no da izprositi, ki je B*rcžja otj Jehove in hujša kakor mi-kska sužnost. Edini up je bil v njem, ki 1 Ke imel roditi iz najplemenitejšega ]z krvi Davidovo -»■ (ko je vladal ^avid, jo bil narod močan in svoboden) Vf*i so čakali, da jih odreši Mesija. Toda ko se je Mesija pojavil, ga niso boznali. Kogar hoče usoda uničiti, ga “da s slepoto. In najtežja jo duhovna j^Pota. Edini vplivni možje so bili v Rusovih časih zastopniki cerkvene or-jkizaoije, duhovniki. Ti so pa bili v r^dih sporih za besedo sv. pisma in za-^ k besed so pozabili duha, ki je vel iz Pok ■ knjig. Tako, kakor jo bila ubita mična moč, je bila oslabljena tudi Ba^dua kultura. . ,u Prerok iz Nazareta, ki je v imenu Očeta oznanjal duhovni propo-3ev' ^ izobčen in proklot od farize-' ,ia Pismoukov ter s privoljenjem po-j’16 rimske oblasti pribit na križ. g . a^et» narod ga je bičal kot zločinca, Pon ]apn° Ea 36 ***! ^otel preporoditi in src1 t** paPrav^' iz P3ega mogočno i\)dC' ^ najprej poživelo judovski ua-ni organizem, potem pa bi dajalo i a mu svetu sok nove svetovne kulture j 0 politična stran vzvišene veliko-ociio tragedije. In iz davne, častitljive 0 0 slišimo tužni glas: | ,Perditi0 tua ox te Israel!« i/ , 'M ikli^^'111 našo doniovlno se razloga ta Naša domovina ni na zatonu svoje °oi in slave — ona je nedavno vstala iz odovinake grobnice. Preživljali smo petek in doživeli njeno lV kajenje. Ib A K*C3: 3® erv razkroja in propasti . elesu naše države, Boj med plemeni T polnem toku. Duhovna slepota po-bes VSa^ ^3n več'ja- Prepiramo se za je n ^ Poza^ljamo duha. Ig edino duh gi ,ni’ nas more poživeti, Duh, ki je S naših najboljših možeh; Srbih Pogajanja vladnih odposlancev z Radičem razbita. Zagreb, 31. marca. (Izv.) Včerajšuje Oba delegata sta izjavila, da je stranka »Novosti« priil.išajo razgovor z ministr. za sporazum, da pa bi Radič najraje go-dr. Supilom, ki je dal naslednjo informa- voril z Ljjjbo Jovanovičem, ki ga pozna pije: osebno in katerega smatra za najprimer- Prišel seni v Zagreb' v popolnoma nejšo osebnost, Supilo se je hotel z Ra-privatuih zadeyuh, vendar pa seui to dičem dogovoriti, kedaj naj bi se se-priliko izrabil za to, da stopim v stike stala z Ljubo Jovanovičem. Sestanek z raznimi političnimi osebnostmi. Govoril med Radičem in Supilom, ki je bil do-sem z dr. Rud. Horvatom in dr. Lorkovi- ločen na včeraj zvečer, pa se ni vršil, čem o razpoloženju v HRSS, zlasti pa Radie je izvedel od nekega sotrudnika glede onega odstavka njene resolucije, »Novosti« o ministru Supilu take stvari, kjer se govori o sporazumu. Nisem imel da ni imel več zaupanja do njegove o-namena, biti posredovalec, ker zato ni- sebe in vsled tega sploh ni hotel stopiti sem bil niti pooblaščen’. Iz govorov sem v stike ž njim. Namestnik Cimič se jo povzel, da bi scljačka stranka bila za informiral pri Radiču o vzroku, zakaj ni sporazum in da bi bil za sporazum tudi hotel priti k njemu, na kar je Radič iz-sam Radič, ki bi se hotel sporazumeti javil, da on Cimiča ne potrebuje, če pa z radikalno stranko kot zastopnico srb- on potrebuje Radiča, naj pride sam k skesa dela uašega naroda. njemu, ker jc on predstavitelj lirvat- Namestuik Cimič je istotako iz last- skega ljudstva; ako pa toga noče, naj ne inicijative povabil k sebi g. Radi- pošlje ponj dva zaudarja, ča in je prosil ministra Supila, da naj Tako so bila pogajanja že v prvih prisostvuje razgovoru. Radič pa ni prišel začetkih razbita, osebno, marveč jo poslal dva delegata, Radič hoče s pomočjo demokratov strmoglaviti radikalce? Beograd, 31. marca. V političnih kro- obvesti, da more pozvati ‘dr. Korošca in Žili se govori, da je Radič včeraj dal Spaha. Z di*nge; strani se izve, da pošlje obvestiti merodajno osebo radikalne Radič jutri svoje delegate v Beograd, stranke, da se hoče pogajati, pa ne z da se pogaja z opozicijo, zlasti z Ljubo vlado, ampak S stranko. Ako je stranka Davidovičem, s katerim upa doseči spo s tčm sporazumna, naj pošlje delegate v razum, da vrže radlkalsko stranka. . Zagreb. Naj ga pa vsaj dva'dni poprej Poraz vlade v finančnem odboru. Beograd, 31. marca. V včerajšnji seji na predlog posl. Šečei’ova bil s 18 proti finančnega odbora, v kateri se je raz- 10 glasovom sprejet sklep, da finančni pravljalo o odobrenju kreditov iz dolar- odbor v vlado nima zaupanja in ne moškega in 7%-nega investicijskega posoji- re odobriti nobenega kredita v investl-la, iz katerega je hotel imeti prometni cijske »vrhe. Radikalci so na to zapu-minister 40 in pol milijona dinarjev, je stili sejo. Teroristična akcija na Bolgarskem. Sofija, 30. marca. Oblasti so izdale vodja anarhistov sartjomor. V Jamboli stroge odredbe, da potlače teroristično je prišlo do spopada med anarhisti in akcijo. Gotove skupine anarhistov so iz- orožniki. Padlo je nekaj anarhistov in zvalo incidente v Sofiji in v Jamboli, en orožnik. Red je bil kmalu vzpostav-kjer je policija naletela pri aretacijah ljen. V celi ostali- deželi mir in red ul na oborožen odpor. V Sofiji je izvršil bil kaljen. —O-**’ Hrvatski klerikalci se odrekajo dr. Ko- Želi, da še člmpreje sklene trgovska po-roščevi politiki. godba z Italijo. Razgovor se je vršil tudi Zagreb, 31. marca. Te dni se je mudil o političnih vprašanjih. Ob 20.40. uri je tu bivši hrv. klerikalni poslanec Stanko dr, Seipel zapustil Milan in se podal v Banič. Dopisniku »Riječi« je izjavil, da Rim, ni prišel v Beograd v kaki misiji dr. Korošca. ker je Hrv. ljudska stranka pri Ponulošcenje na 'smrt obsojenega nad- volitvah propadla in ni dobila več zau. škofa Cieplaka. panja naroda. Zato nosi odgovornost Vurg ^ marc*. Jz Mo,kv0 jav- za Jugoslov. klub dr. Korošec s svojimi . da j centralni eksekutivni odbor slovenskim klerikalci. Banič pravi da govjetov kazen u nadškofu e vesel, da M izvoljen nihče od Hrv. ^ u u v 10.letno zaporno ljudske Stanke, ker ji je tako odvzeta g kazerr proti prelatu Bud- odgovornost za razvoj političnih dogod- Hrvatih in Slovencih. Duh združuje, ljus bežen’ spaja — besede pa razdvajajo. Moč besed je ogromna. Iz besed postajajo prepričanja, iz prepričanja se rodel strasti, iz strasti boji. Boji rušijo slepo, in besno vse, kar stoji strastem na poti, »Perditio tua ex te Israel!« Slovanska zgodovina je polita bratomornih bojev, nesloge in uničevanja. Kolikokrat so Slovani hoteli ustvariti močno državo, pa so jo vedno razdrle plemenske in osebue strasti. Pri nas ja spor za besede dobival uprav usodna oblike. Še danes se pulimo za besede. »Strašna resnica je, da Slovani — ča se upiramo ali če smo mirni — najvee služimo tujim interesom.« Tako nekako je pisal Stjepan Radič okoli leta 1905, Da, v tistih časih... Dokažimo s svojim pozitivnim! delom1, da so nas izkušnjfe prednikov iztreznile. Ubijmo črva razkroja, končajmo beaedna boje. Še je čas, da oživimo našo domovino z mladostnim optimizmom: vse se d* popraviti, vse rane se dajo zacelita Glavno je: ljubezen, zakaj brez ljubezni ni .Vstajenja in večnega življenja!; I—-us. kov. kiowiozu pa je potrjena. Iz Poruhrja. Diisseldorf, 30. marca. Danes je izšlo povelje generala Degnttea, v katerem se pozivajo nemški železničarji, naj se povrnejo na delo, ker bodo sicer izgnani BORZA. Stavka rudarjev na Zgor. Štajerskem. Gradec, 81. marca. »Arbeiterwillo« poroča, da danes ob 2. uri pop. vstopijo vsi rudarji v štajerskih premogovnikih v stavko. Vzrok stavke je v tem, ker podjetniki niso hoteli stopiti v pogajanja ali odpuščeni, radi ureditve mezdnega vprašanja. Deželna vlada je izdala za rudniške distrik- te alkoholno prepoved. Za stavko je gla- ;w. Tnarca. Devize: Bukarešt sovalo 11.539, proti pa 360 rudarjev. 47.50-48, Berlin 0.468-0.469, Dunaj Kancelar dr. Seipel v Milanu. 0.14075 0.1425, Budimpešta 2.30 2.38, Milan’, 30. marca. Danes se je vršil Solan 108, Sofija 74—74.50, Praga 294 tu razgovor med Mussolinijem in avstr. Pari5’i 6ua—1&60* Ženeva 1848.50— kancelarjem Soipelom. Seipel so je za- 1850’~* Newyor_k 99-99.50, London 463-hvalil Italiji za naklonjenost tor ji iz- 463.50, Milan 495—497. razil nado, tudi če na nadaljno podporo Ostale borze ne poslujejo radi praz-l>i‘i gospodarski vzpostavitvi Avstrije, nikov4 Nepolitik: • -v' • ‘ . '"*** Poglavje o politični poštenosti. Bilo je ob’ zvršetku predpriprav zai volitve: na shodu, ki ga je imela JDS še 17, marca, torej na predvečer volilnega dne, v Narodnem domu v Mariboru, je celjski župan, g. dr. Hrašoveo, končal svoja izvajanja z vzklikom; »Živela zna« čajnost!« Tega vzklika sem! se spomnil, ko sem primerjal število udeležencev na tem shodu, ki ga gotovo niso posetili vsi mariborski somišljeniki JDS, 3 številom glasov, ki jih je stranka dobila v! Mariboru. To mi je dalo povod, da sem! napisal poglavje o politični značajno sit in poštenosti V čem obstoji značajrtost in poštenost; vobče? V dosledni skladnosti naših dajanj z našimi nazori, v dosledni skladnosti nazorov z obče priznanimi etiškimi normami. In kaj sta politična poštenosti in' značajnost v posebnem! Dosledna! skladnost naših dejanj v političnem u« dejstvovapju z občo priznanim’ etiškimlf normami. Politična poštenost in’ znaeajnošt zahtevata, da si stvoriš, če imaš namen, udejstvovati so politično (in to smatramo danes — upravičeno — že skoro zal dolžnost, vsaj kar se tiče ‘ volilnega akta,) nekak svetovni nazor, ki voda! tvoje dejanje in nehanje v političnem (id tudi zasebnem) življenju. Ker sc strinjajo skoro vsi filozofski sistemi v tem, da stoji altruizem etiški visoko nad egocentričnostjo, sledi iz tega, naj poskušaš na podlagi Svojega svetovnega nazora biti koristen član vsega človeštva, predvsem pa one večjo človeške skupine, ki ji pripadaš neposredno sam — naroda in države. »Salus rei publicae sum’-ma lex esto« (blaginja države bodi najvišji zakon) velja še torej tudi danes. Vi ostalem si stvori svetovni nazor tako, daj se moreš — morda z malenkostnimi koncesijami — pridružiti večjemu številu enako ali vsaj podobno mislečih: stranki. (Popolnoma, v vsem se ne strinjata niti dva človeka.) In pri tem, do česar sil prišel, tudi ostani; politične pripadnosti ne menjaj morda radi momentanega! razpoloženja, še manj iz koristolovstval Politična poštenost in značajnoet pst zahtevata tudi, da skušaš svoj političnil program, ki temelji na svetovnem nazoru, i praktično udejstviti,. torej da kot -običajen« državljan smatraš vsaj volilne pravico za dolžnost. Naravno je, da mora priti radi različnih svetovnih nazorov, nastalih iz razloga, da smatram ijaz te otiškei normo za .važnejše, a ti zo« -v :*v. £______ jpet; druge, do političnih HojeV* Vendar >so iz poštenega političnega bona izključena neetiška dejanja, kakor podkupovanje, laž, nasilnost itd. Enako neznačajno, ker neetiški je, voliti proti svojemu političnemu prepričanju, ki ga s tem' zatajiš, izdaš. Neznačajiriost in nepoštenost najvišje stopnje pa je, kar je bilo opaziti v zadnjih volilnih bojih za občine kakor tudi v teh za; zastopstvo v parlamentu, da so namreč nastajale radi osebnega častihlepja nove stranke ali dal so strauikarji v slepi mržnji do isicer sorodnih strank ter v strankarski domišljavosti (vse neetiška dejanja!) cepili sile, samo da bi Se imela koristi več ali manj »bratska« stranka, četudi je bilo to ria korist stranki, temelječi na popolnoma divergentnem svetovnem’ nazora. Kdor Hoče iti kogar 'se tiče, oni So razumel... Mnogo je še političnega udejstvovanja pred nami, morda še prej, nego bi pričakovali. Da bi se mi tedaj ne rodile podobne meditacije! ; v ... et salvavi animam1 meam. Republikanska politika “ Med volitvami So vrgli tudi med nas to prazno puhlico. Novačan, Radič, socialisti, tuintam tudi klerikalci so mislili, da bodo z republikanskim trnkom najlažje lovili ribe med našim ljudstvom. Dosegli So neznatne uspehe. Na slo-vensfkih tleh je bil Radič najmočnejši -TV} Prekmurju, kjer so ga ljudje volili iz zbeganosti- Radikalci so namreč tik pred volitvami razširili po Prekmurju lažnjivo vest, da je kandidat demokratske stranke Štefan Kuhar uskočil v radikalno stranko. Ta raca je ljudi zbegala, pa niso verjeli ne Kuharju ne Benku, ampak So volili Radiča in' klerikalce. Kader prekmurskih radičevcev pa tvorijo madžaroni, ki mislijo, da se bo Radič »sporazumel« z Madžari in! jim zaradi njihovih lepih oči odstopil Prekmurje. Gotovi ljudje si namreč mislijo, da ‘yse to gre tako lahko, kakor ce pastirji na paži delajo iri podirajo .»hišice« iz blata. Kralju odpovemo službo, vojake odpošljemo domov, državo si razdolimo Ba kakih 20 republik, meje premaknemo, ikakor se nam bo pač zdelo primerno in potem bo zavladal mir božji. Tako si nekateri ljudje, ki pri nas varujejo v Radiča, Novačana iri drug« »politike« podobne sorte, predstavljajo ^ureditev« države. Jasno je, če le človek malo premišljuje z lastno pametjo, da bi to ne bila ureditev, marveč slepo poTran jo-počez in navskriž in da bi nobena država ne pustila takih dejanj, ki so nedaleč od blaznosti. To, da je naša država monarhija (ozir. ikraljevinicr), je ravno tako posledica nujnih vzrokov, kakor je n. pr. za Švicarja 'samoobsebi umevno, da je Švica republika. Ce bi se v Švici začela širiti mo-, narhistična misel, bi jo ogromna večina državljanov potlačila in švicarska vlada, ki ne more ničesar storiti brez ljudske volje, bi imela popolnoma proste roke, Ikadar bi bilo treba pokončati monarhi-.'stično gibanje. Podobno je ria Češkem iri v drugih državah. Da je katera dr/a- Pasionske igre v Mariboru. •f Velika noč je bila v prošlih' stoletjih mnogo večji praznik kot je dandanašnji. Praznik je simbol nekega dogodka ali neke osebe, in čim prisrčnejše je nase razmerje k temu simbolu, tem bolj je praznik slavnosten. V srednjem veku, ko je krščanstvo neprimerno bolj vplivalo ina javno življenje, kakor vpliva v naši ■'dobi, so imeli taki prazniki čisto drugačen; pomen. Krščanska liturgika nam kaže, kako je cerkev cenila pomen Velike moči. Obredi, ki jih vidimo te dni v cer-tvah, so polni simbolične lepote; iz njih pa tudi veje duh častitljive starine, duh skoraj dveh tisočletij evropskega ra» ivoja v krščanski smeri. Najbogatejši so '.velikonočni obredi v katoliški cerkvi, ikakor je vobče verska čustvenost iiaj-; bolj razvita v katoliškem svetu. Še danes j vidimo njene posledice celo tudi tani, kjer katolicizem že dolgo ni več združen' z naivno vero prvega tisočletja. Iz katoliške religiozne čustvenosti, iz bogate liturgije, katero je iz Rima vcepljala drugim narodom na dojnišljiji tako božata va monarhija ali republika, to je posledica čisto drugih vzrokov, kakor če je na vladi minister te ali one stranke. Vladavina je in mora biti y vsaki državi mnogo trajnejša in krepkejša nego vlada. Obroči morajo držati, sicer posoda razpade. Vladavina je obroč, ki drži državo. Država, ki bi vsakih pet let spreminjala vladavino, ki bi bila zdaj republika, potem monarhija — taka država bi morala propasti. Kajti država ni jiič drugega kakor oganizacija državljanov, ki skrbi za red, mir in za pravilno reševanje javnih zadev. Taka organizacija pa mora imeti stalne temelje, kakor hiša, ki je tie zidamo na pesku, marveč na trdih tleh. Državljani zahtevajo od države, da jim’ ščiti življenje iri imetje, da jim jamči za mir iri svobodno izvrševanje njihovih poslov — zato pa mora država imeti toliko moči iri trdnosti, da ne podleže vsaki spremembi. Ljudska volja se mora gibati v primernem okvirju; če gre preko okvirja, je dolžnost države, da jo spravi v prave meje. Vse to pa lahko izvrši edinole taka država, ki je ustaljena iri krepka. V naših političnih, zgodovinskih in kulturnih razmerah je močna in za življenje sposobna edinole država, ki ima monarhistično vladavino. Tako je sedaj iri tako bo ostalo še desetletja, vse drugo je prevara častihlepnih ljudi, ki goljufajo ljudsko zaupanje. Krone se ne da tako lahko odstaviti, s spremembo vladavine pa bi bili omajani vsi državni temelji. Za navadno življenje, za našega kmeta, meščaria, obrtnika iri trgovca je republika vprašanje druge vrste. Nam gre za to, da imamo v državi red, na mejah pa mir. Če bi se prepirali za predsednika države taka kot se sedaj prepiramo in pulimo celo za osebe velikih županov, tedaj bi v državi ne bilo reda in vsled tega tudi ne miru ria mejah. Kmet, ki naseda republikancem’, je lasten škodljivec. Republikanska politika je pri rias sleparija ali pa revolucija. Kmet ne potrebuje revolucije, noče notranjih bojev, ki uničujejo narodno premoženje iri v katerih teče človeška kri: ori želi v miru orati svojo zemljo, dobro prodajati iri ceno kupovati, to pa ni vprašanje republike ali monarhij.?, ampak vprašanje trezne parlamentarne politike. Kar se pa tiče stroškov za dvor, še doslej ni bilo prezidenta republike, ki bi hodil po svetu v zakrpani suknji. Njegova čast mu nalaga tako živeti, kakor žive drugi vladarji. Republikanska politika je prazna Ica-kor veter: šumi iri morda prijetno ščegeče v ušesih, Če človek tae pozna pravega pomena lepih besed — toda od tega vetra ne bo nič dobrega. Prepustimo ta vprašanja bodočim rodovom: naša prva naloga bodi, da se razmere v Saši državi čimprej ustalijo iri uredijo :n da bomo dospeli vsaj tako daleč kot So sfdaj Čehi. Zato pa So potrebna desetletja mirnega iri »motrenega dela. Pobi jtafjmno republikansko v^naši državi, ker je to prazno slepilo, ki se od daleč lepo sveti in ljudje mislijo, da je Čisto zlato, čisto zlato pa leži v jedru države, ne na njenih obročih. Do tega jedra skušajmo priti z Tesnini delom’. Repu-blilkaUstvo pa bomo najlažje pobijali tako, -če ljudi poučim«, kaj je država 5» kaka je naša država, po čeiri se razlikuje od,drugih držav. To je naloga naših prosvetnih delavcev, naloga učiteljstva na deželi. Trdni i.ri jasni pojmi o drža- vi *— to je glavni pogoj, da premi?*1110* nezrelo in nedoraslo, sleparsko republi* kanstvo v Jugoslaviji, latinska rasa, So se razvile tzv. pasioti-ske igre. Ginljivi opisi evangelistom o trpljenju iri smrt! Jezusa Kristusa is© globoko vplivali na ljudsko domišljijo, ki jih je reproducirala v pesmih iri legendah. Obredi velikonočnega tedna so nato dali vzpodbudo k vprizoritvtf jeruzalemske žaloigre. Pasiionske igre So bile prvotno izključno latinske; najstarejši odlomki besedila potekajo iz leta 1300 (St. Gali). Posebno cvetoča je bila pa-sion&ka umetnost ob koncu Srednjega veka. Besedilo je bilo zelo obširno, združeno z raznimi legendami, pobožnimi pesmi in mestoma celo s komičnimi prizori (nastopali so hudiči, posebna smešni pa so bili Židje, ki so jih najrajši prikazovali kot karikature). Pasijonske igre so bile najboli_slikovite na proven-salsko - katalonskem' ozemlju; nekoliko umerjeriejši tekst so uporabljali v severni Franciji. Iz pasionsfeib iger se je razvila drama, ki se je Šele v poznejši dobi izpopolnila po antičnih vzorcih. Zato imajo kot izhodišče sodobne odrske umetnosti \udi velik kulturni sloves. Najznamenitejše so danes v bavarskem kraju Oberammergau, ki je r;?di njih zaslovel po Jrsei Evropi. --Tam' $£!£ igrtajo don^i Politično obzorje. Gradiščanski Hrvati. Burgenland, slovensko Burško, hr- * tere se ne moremo več prav užtfeH M' vatsko Gradiščansko, je ono ozemlje, kij se nam zde malenkostne. So pa nedyom" je tvorilo nekoč prehod med Avstrijo in j no važen simptom narodnega prebujeva* Ogrsko in katerega smo po končani voj-1 n ja nad 70.000 naših še do včeraj sk°r<> ni mi iri Čehoslovaki zahtevali za kori- [ docela pozabljenih in nepoznanih h18*, dor — za zvezo mod Jugoslavijo in Če- j tov, o katerih smo vsi mislili, da so ji® škoslovaško. Na tem ozemlju, ki je danes priključeno avstrijski republiki, živi več desettisoč takozvanih Gradiščanskih že davno šteti dnevi. Pokret gradiščanskih Hrvatov P-čno še ni tako močan, da bi mogul11 a* * *1.1 d t/ X Hrvatov, ki so v narodnem in kulturnem . stopati samostojno. Zaenkrat je saW° oziru bili do danes prav tako ali pa še | peščica duhovnikov in učiteljev, ki * ga efl4 celo bolj zanemarjeni kakor naši Slo-! venci v Prekmurju, s katerimi so dolga desetletja delili isto usodo. Kakor je v Sloveniji Prekmurje politično najbolj zaostali del dežele, tako je Gradiščansko politično najbolj zaostali del Avstrije, uivulski Književni jeziK, Konsrai^" i Avstrija je Gradiščansko dobila v svojo i »da se Hrvati ne mogu od Ugrah i>a^*) posest še pozneje kakor Jugoslavija j čiti hrvatskom jeziku«. Izgleda, da je : Prekmurje iri avstrijske politične stran- lo treba to komaj naglasiti, da se s®8*'; ke se 'ne morejo načuditi političnemu mentalitetu te zemlje. Gradiščansko ima svoj deželni zbor, kakor vse avstrijske tuzijazmom oznanja načijonalni Pre^ rod svojim skoro docela ponemčeni® pomadžarjenim kmetom. V zadnji vilki »Hrvatskih Novin« se nahaja ^ argument za to, da treba uvesti v hrvatski književni jezik, konstatacij4. tra za — resnico. Gradiščanski Hrvati imajo svoje le, kar pomeni zelo veliko. V političn®10 “ # ' lil ’ A i/uuiCUl 1/iCl'U VtUlJtiU. V punt*-"'. pokrajine, ima iste stranke kakor ostale - oziru pa jih podpirajo krščanski zemlje Avstrije, toda v svojem deželnem 1 listi, pa tudi socijalni demokrati, kot*5 zboru ima nekaj česar ostali nimajo: za jih s tem pridobiti zase. Kar pa je *el° vsako stranko stoji na neke vrste čast-*, zanimivo je to, da imajo v gradišča®' iieiri mestu »delegat« iste stranke iz sta- skih hrvatakih vaseh tudi monarhisti* t** re Avstrije. Ta delegat je kontrolni or- kozvani črnožolti legitimisti, zelo Plod' gan strankine centrale na Dunaju nad na tla. Morda je to v zvezi tudi s fakto®-strankarsko seizšolanimi poslanci v da se doslej od nas nihče ni zanimal & gradiščanskem deželnem zboru. On vodi ta zapuščeni narodni otok, da so ediD debate, zato pa nikdar ne govori, ori a- »Jugoslovani«, ki so prihajali med ranžira prepire in nanj so, kakor ria su- diščanske Hrvate bili znani hrva^ flerja v gledališču, naperjene vse oči po- emigranti, podrepniki Habsburžan0” slaricev, ko ;je situacija _ kritična. ^ Na Razen tega pa se vpleta v gradišeafl«*1 njegov^ migljaj^ se glasuje, na njegov hrvatski pokret tudi madžarska ired®1*^ migljaj se molči... Zastopniki Se ko o- tistična propaganda, ki stremi za troci Pokoravajo tihim gestam Sakro-, da kolikor mogoče zagreni Avstriji v4* sanktnega delegata strankine centrale... selje nad pridobitvijo Gradiščansk«*?* To je okvir gradiščanskega političnega podpirajoč postanek novega nacijo«®1* življenja, j nega vprašanja v tej pokrajini. Gradiščanski Hrvati preživljajo 'se- ščanski Hrvati se nahajajo torej v pr daj svoj ilirski pokret. Odkar so prišli cej ‘dobrem položaju in na njihovih pod Avstrijo izdajajo na Dunaju tudi diteljih je sedaj, da se njihov naro°" Svoj list »Hrvatske Novinc«. V tem listu pokret okrene v eno smer, ki bo prin®6^ se sedaj kreše debata o vprašanju, kak ■ korist celokupnemu Jugoslovenstv«-šen jezik naj se uvede v hrvatske šole in Simpatična je pojava, da se v zadnji* , v hrvatske čitanke. Naprednejši duhov- ’ vilki »Hrvatskih Novin« poleg hrvat^ " niki ter urednik »Hrvatskih Novin'«, dr. ga imenuje tudi jugoslovensko ime* Karal, ki sam no zna hrvatskega krij;-j Dočini imajo gradiščanski Hrvati P1^ ževnega jezika, zahtevajo odločno, da so: bujeno in zavedno narodno inteH?el1 uvede hrvatski književni jezik ter da se a so mase mrtve in nezavedne, je pr* ^ za tamošnje hrvatske šole prirede čitan- ših koroških Slovencih ravno naro*6' ke iz Zagreba. Drugi, konservativne j ši Naši Korošci imajo silno malo nar° pa zahtevajo naj se uvede v šolske knji- inteligence, imajo pa še dokaj zar®-^ ge domače gradiščansko narečje; to vsaj narodne mase. Inteligenco, duhovnih « za tako dolgo, dokler se učitelji Sami ne učitelje, so Nemci po plebiscitu PTegn% nauče književne hrvaščine. Gradiščanski preko meje v Jugoslavijo, tako d* Hrvati pa^tudi v dialektarnem pogledu 80.000 naših tamkajšnjih ljudi nima niso enotni; po raznih krajih govore ene narodne šole. Politično pa narečja; vsled tega naletava tudi ta eno- koroški Slovenci bolje organizirani * staven predlog ria zapreke. »Hrvatske kor gradiščanski Hrvati, ker imajo Novine« s* otvorile o tem vprašanju art- je politično društvo, ki se briga zi,°3;a ketoT ki nas spominja docela ria nekda- hova nacijonalna vprašanja ter njo našo slovensko abecedarsko vojno, poleg tega tudi svoje lastno bojno 5 ki se je bila za časa pesnika Prešerna. S lo »Koroškega Slovenca«, ki izhaja ^ pomilovalnim nasmehom, a vendar z za- Dunaju v ravno isti tiskarni kakor & nimanjem čitamo mi te polemike, v ka-; diščanske »Hrvatske Novine ,d»8 kmetje že izza 17. stoletja. Njihove igre bliko; s tega stališča je treba VreB „i trajajo več dni in jih izvršujejo z nena- vprizoritev. Oder v Narodnem biM vadno rutino, ki je dana samo igralcem za take reči. V vsej vprizoritvi j« ^ umetnikom'. V novejšem' Času je bilo bore malo resničnega življenja: g pa 'besedilo spremenjeno po zahtevah sodob, besede, tuintam' malo patosa, ***«[, ki nega. okusa, tudi godba je prilagodena jako uboga tehnika — to so sla-^Vec »duhu ča^a«. Veliki tedni v Oberaminer- • so umetniško čutečega gledalc^-gena gau So polni srednjeveške poezije, kakor motile, da bi bil občutil globi«« ;3atar« nmlske katedrale in stare gotske ba-‘ tragedije in odnesel s sabo nj^vetjetri* zihke. _ ^ ; so, ki je istovetna z verskim L-F,^a ja V zadnjem easu je zopet oživelo zani-. Vendar pa to ne sme biti meri10', biia manje za starokrščansko umetnost, za dobra volja, bila požrtvoval^0^. ^ vse, kar je preprosto, lepo in človeško,; zato vidimo pasijonske igre celo v kulturnih središčih. Občinstvu rafiniranega okusa prinašajo osvežitev in stik s čustvovanjem davnih časov. Te pasionške igre pa morajo biti vprizorjene zares umetniško in vzvišeno, kajti sodobni človek ne more uživati v njih tako kot so uživali ljudje pred petimi stoletji. Vprizoritev »Ljudskega odra« v Mariboru se naslanja na besedilo, ki je v ozki zvezi z evangelijem. Besedilo je preeej suho in stvarno; več življenja bi mu utegnile dati resnično dobri igralci, bogata odrska tehnika in izbrana godba. »Ljudski oder« je razpolagal s prav Skromnimi &redstv.i it (tudi ^tekroaino pur stremljenje: dati nekaj lepega, iri ksiramo z hvaležnostjo. Gt- ^et jggui Rožanski sta bila dobra. Prvi Kristus, fanatik resnice, drufii k® ^ caj Pilat, rimski prosvetljen«®- ™0 ^ einkovita je bila Vn. sKfca eawje z nfateTjo) ter osma: smrt žu. V okvirju te vprizoritv« 3® ^niar)* omembe tudi kreacija Judeža tfc* ' orjj| Kostumi so bili dobri, al£»b se je njih učinek razblinil- „,rncK* žal da t«di tokrat ni uspeha. To je težko in zamotajo je, ki se začenja z besedami: negd ložaj tistih, ki jim je gojtijna, postaja, sedno težji. ^Maribor, 1 aprila 1923. iT 'S B O Bfran S. Vprašanje depopulacije v Franciji. Francija - je prva evropska dežela, kiivedali skorajšnjo spremembo evropske- •° 30 vznemirilo strašilo depopulacije ra2ljudbe). Pred pol stoletjem je bilo Poprej ugotovljena, Ja odstotek podov pada v razmerju z odstotkom u-Njivosti, Bilo je upati, Ja bo m pojav Prehoden, saj se trenutno pojavlja tud': , drugih narodih. To upanje pa se ni Polnilo. Na’a'itna !u' mortaliteta, šte-? Porodov in število smrti si a se iac-®a(iili. \Ta nevarni mrtvi 'očki ravne.-je stal francoski narod desetletja t r.o fcevo- »i —V i' ran: JI sami ° 0 novi stvari. Nedavno ju b.><’ v Un ionski zbornici ht_ 8a*i. da Franj'je ni pripeljal v Pon,r- 3® ^liko Kii reda in obsodili stari, senilni fiarteo ski narod k neizogibni smrti, smatrajoč sc, kajpada za njegovega ded!ču. (Francosko senilnost« občutijo gedaj na lastnem hrbtu. Op. ur.). ( Dobili smo policijsko statistiko ki nam kaže gibanje prebivalstva v razdobju 1921—22. Nekoliko nataliteti posvečenih številk nam priča, da je nevarnost vendarlo zelo resna. Najinarkaut-nejši dokaz je primerjanje razmer v. desetih največjih francoskih mestih. V Parizu se je rodilo 1. 1922 48.160 otrok (1. 1921 — 49.911), v Marseille 31.578 (12.095), v L ionu 8639 (9731), v JJordeaux 5021 (6055), v Lille 4232 (5005), v Strass-bourgu 3913 (4304), v Nantes d452 (37,i4), v Toulosi 2379 (3095), v Sr. Etično 3JJ9 (3524), v Nizzi 2786 (2857). To pomeni: v primeri z letom 1921 upadek 7.1 odtiotkov. Niti v enem francoskem mesta ni prirastka. Število porok tudi pada. Leta 1021 je bilo sklonjenih 78.177 porok, 1. 1922 samo 64.286, Svojčas je dokazoval pofe'ojn\ profe sor Souchon v svoji »Socialni ekonomiji«: Tam, kjer je bilo 1.1871 — 100 Kusov, jih nahajamo 1. 1913 — 182, Nemcev proidnn reparacij kolikor icž- 165, Angležev 148, Avstrijcev-138, Italija- jJa’ da se zasigura prod bodočim ijapa-domp Nemčije.. ^ ri teni je govornik opozoril na usodi ®esorazmerjc v gibanju prebivalstva jfo držav, V Franciji so se nekoliko huje1!ad V^m sumničenjem. Vendar pa udi v Parizu postavil enako vprašaji?. Prof. Secble. Kot pravnik vidi vidne ^J} sluti nevidne. Ne ve pa, kaj je 25ejše; opazovanje alislutnje. tair, c razmišljamo o dejstvu, da so bilo »ln °Vn° p°ff°dbe zasnovane ■f tetn sni.- 0o’vf^ bi končale enkrat za vselej strnš* ^tv °veško klanje, da bi povrnile ijud- ,^r ® ^ Pravnemu in pravičnemu na- ^ «u, ki «a jo porušila ravno vojna Sa‘ll°VecU če vidimo nadalje, da je ver- |nrj- v. Pogodba ustvarila nekak provi- Vol-J> ®‘gar trajanje jo odvisno od dobro _ je eno od prizadetih strank in če ve- ,jte ’,.v Moramo biti zelo skeptični, kar u'e mirovnih namenov Nemčija; ec ■ 8Pomilimo na žalostno zgodovino pa-ClJskih pogodb, ki bi imele biti skledi6 Z .Veliko Britaijo in z Združenimi ter ugotovimo, da šte/ilo fr;n- viad ^aV' a Pr°bivalstva ne raste %reč — te-■ - Se ne moremo čuditi, če bi francoska te« 3 2 okupacijo ruhrskejra arseaala »lob, ?Vftjaia politiko obrambe, ki se da hraniti tudi s pravniškega stališča, ^J*beni in uradni francoski glasovi ?u3ejo upravičenost takih trditev, Sanj Pa ne more zanikati, da bi vpra-jjj ,6 francosko natalitete no obstojalo Ui dobilo mednarodnega značaja. da -n&n ie celo videl, btatj, 110^ranje socialno vprašanje . ^ktor v ravnotežju evropskih dr- jutegno to po- &tv« ; in 3,e s proučevanjem tega kočljive- ®a vPr&l ilarod* nem^c^ ne francoski :;e ruski izginiti n^a ^ospo^ ^ sklopu, da no more s^ti^v* mcre n^i zrasti niti se zmanj-ifeenit* ®r°P01'cijah, ki 'ol utegnile spre-. p 1 Večni red in ustroj Evrope « ptroč-aJlc£ski sosedje Nemci, ponosni na fetj n^° ^iehtejevo teorijo o superiorno-. raso — so že tisočkrat iiepc-; v usta.« nov 134, Francozov pa samo 109. Prof Colson pa je lansko leto govoril o 98.2. Vzroki? Meščanski listi zahtevajo zaščito proti malthuzljariski propagandi. Izgleda pa, da njen vpliv 'rii ravno odločilen. Govori se tudi o vzrokih socialnega značaja. Nihče ne ve, koliko zasluž: n. pr. ogromni denarni zavod kot je *}omp-toir National d’E3compte, znano pa je, da plačujo svoje uradnike v starosti od 20—30 let po 400 do 550 frankov mesečno, uradnice pa po 350—500 frankov. To je le en primer. Tudi drugod iii boljše. Posledica tega pa je ta, da se u-raduiki, katerih plača zadostuje komaj za eno osebo, no morejo ženiti. In uradnice? Drugi činiblj 'je stanovanjska beda. Poznamo stanovanja, kjer si dve osebi ne moreta obenem sesti, marveč si mora ena sesti na posteljo. »Paris-Midi« se je nedavno zelo razburil, ker je silno poskočilo število hišnih gospodarjev, ki ne sprejemajo v avoje hiše »ne psov in ne dece«. Glavni vzroki pa so po našem mnenju: 1. Nevzdržne določbe o očetovstvu nezakonskih otrok in predpisi zakona o dedščinah. Prvi povzročajo umetne splave, drugi pa. sistem edinega dediča — osobito n deželi. ... 2 .Pomanjkljiva skrb za matere, zlasti za samske matere in malo higijene. Umrljivost otrok- v prvem let« starosti je uprav strahovita. Dr. Lcvy je prepričan, da bi organizaoija higijenskih naprav, obvarovala 50.000 dojenčkov na leto. 3. Socialni red, ki pozna visoko število rentierjev in drugih »zasebnikov«, ki pu pusti cele sloje živeli napol beraško življenje, ali pa nudi za delo toliko, da ni mogoče ne živeti in ne umreti, Zdravniki včasi pravijo: Problem- ni biološki, marveč moralen. Mogoče. Zdi se pa, da je v prvi vrsti socialen, kajti kc^ čemo z moralko, če nimarno nič za K. R. (Ceske Slovo), cesarja F. .T. T. v »regcirt AIexandrum I.« Ali naj bo mar radi tega edinega stavka vsa knjiga na indeksu? Ali naj požre grmada vse računsko knjige, ker je v ^ijih tudi naloga, ki zahteva, da se izračuna starost kakega cesarjeviča Rudolfa? Da, žalostna nam majka, tako so glasi sodba: Vse knjige, ki so tiskane pred letom 919, so morajo uničiti. In novih celo slabših ni. Latinsko vadbe, računska knjiga, katekizem, ki so ga izdali avstrijski (!) škofje zbrani na Dunaju (!) — na grmado; smrtna obsodba je zadela vse zgodovine in atlante, kajti boljšo je, da učonci »na svoji duši škodo trpijo«, kakor pa da bi zvedeli, da jo bila nekdaj Avstrija, da smo se je rešili lo s pomočjo naših bratov Srbov, da smo hrepeneli deset in desetletja po osvoboditvi. No, mladina naj posluša pač le samo izven šole zabavljanje nad srbsko »nadvlado«, izpod katere iias bosta osvobodila Korošeo in Radič. In tako zaukazuje naša rahločutna šolska uprava, ki v štirih letih ni zamogla, da bi obesila v naše šolske sobe kraljevo sliko, ki Bili učitelje, da uče zemljepis na podlagi historičnih kart, saj je vstavila v proračun' za vsa učila vseh šol v čeli Sloveniji celili 6000 Din. Ne, gospodje, stopite v šolo, opazujte mladino in še-le tako boste spoznali, kdo in kaj ji kvari domorodne čute, knj jo boli, da se vdaja takoj separatističnim stremljenjem, brž ko zapusti šolsko klopi. — Poskrbite za nove učbenike, preden mečete te na smetišče, omislite nova primerna učila, če nočete, da so rabijo stara, budito vi sami fn po svojih učiteljih pravo gorečo državljansko zavest in ljubezen in videli boste, da bo šla mladina vsa za vami. Kar pa je več, je odveč! 7 c — k *rn > ^Olska premišljevanja Veliko noč. oblasti preganjajo Sedaj že Kavc.‘l avstrijski duh« iz naših šol. ■t^ko 30 *ako; saj je bii0 že neznosno, S0J?°rali naši učenci žagati »než- *n ®ieffe9 kfanz> k° so W.v' Pclkrat na dan poslušati »večno- |n i.lC1.10* Povest o nadvse miroljubnem s. ij,U(|omileux cesarju Francu Jožefu I. iravnS ki diše P° Pesmi k i u’ ^ Taora Prelepiti razne ^or-ori’,1 v v fetanu zastrupljati do-:Ic° lahv«. .Ut ilc2ne Nadine. - Ah. ka-v^dani« 1° vf^dar kako [nerodno je to ^ vy. ■ . n ukazovanje pri zeleni mizi! * ge-------- krat pozorna na tekst, ki ga mora prelepiti, kdo se ho čudil, če se mladina končno vpraša, zakaj se ji umetno prikriva vse, kar govori io priča o prejšnjih zgodovinskih časih; verjemite mi, da dela mladina iz toga napačne sklepe, češ, prejšnji casl niso bili inajbrže tako slabi, da se jih ne sme primerjati z našo dobo... — In zakaj vse to, ko mladina itak sama ve, kar ni v skladu s sedanjostjo, tako rada odklanja. Le pomislimo, koliko prilik za res domorodni pouk gre učitelju v izgubo, ker nima prilike u-čericem pokazati vse hinavščine, ki so se je morali njihovi predniki posluževati da so smeli sploh živeti. Kako nazorno bi lahko učitelj dokazal »miroljubnost cesarja Franca Jožefa, če bi našteval vse njegove vojne in krutost vojne na povedi Srbiji. Sedaj j>a mora preko toli važne dobe zadnjih desetletij, samo da ne zvedo učenci, da je bil nekdaj naš cesar na Duffaju, kakor da bi bila to samo varljiva bajka in na zgodovinska resni ca. Kdor misli, da se mladina pohujšuje, naj pogleda v latinske vadbe, kjer bo yor^ffl^^rjo.mlndina dvar .videl, da uče.oci kar gami prestavljajo r '•**'‘ ’***’ >1 *■>•* ‘' --f — • . .J .'m~ Dnevna kronika. — t Milanu Zupančiču, asistentu juž. žel. v spomin. Milan, vzdrami sc iz spa nj.a in poglej v obraz spomladanskemu solnou, ki pošilja svoje ‘blagodejne žarko na svet, katerega si tolikanj ljubil. Poglej, kako se narava probuja k novemu življenju, livado in logi zelene, brstje poganja, nad pisanim 'cvetjem pa se žari naše oko. Nisi doživel spomladi, da bi te objemalo njeno cvetje. Med tem' ko so prvi spomladanski žarki posijali v tvojo sobo, v tvojo družinsko svetišče, v katerem si čakal, da zdrav poletiš med svet je usahnilo tvpje mlado življenje. Milan, enim samim mahom je bilo končano tvoje življenje, tvoje hrepenenje in up novo življenje, v boljšo bodočnost. Naše stanovsko vrste se redčijo, tovariš za tovarišem nas ostavlja in med temi si tudi ti, katerega je sprejela majka zemlja v svoje okrilje. Nič veo pe boš tožil nat krivicami, ki ti jih je delal svet, s trnjem je bila postlana pot tvojega življenja in kot uradnik-trpin današnjega časa si v znoju obraza služil grenek kruh, Milan, poglej iz višav v naše duše in videl boš, da plakajo za teboj! Poglej v naša krvaveča srca, ki nam jih trga bol nad tvojo izgubo in uverjen boš, da smo ti bili zvesti tovariši in te ohranimo v bla-egm spominu, dokler ti no sledimo po isti poti, po kateri si šel ti, 5jaš Milan! Franjo Fijavž. •— Novi okr. šolski nadzornik v Prekmurju. Na mesto upokojenega okr. sol. nadzornika g. R. Jurka je imenovan g. Fr. Cvetko, nadučitelj v Vučjlvasi. Poznamo ga kot prvega organizatorja prekmurskega šolstva, ki je takoj po prevratu semkaj prišel navduševat naše učiteljstvo. Čestitamo mu v prepričanju, da se bo med nami dobro počutil in da bo nadaljeval z uspehom zapričeto delo svojega vrlega prednika. - — Nova telefonska centrala je bila v sredo 28. marca otvorjena v Apačah. — Naseljevanje naših optantov. Oni naši državljani, ki bivajo na Madžarskem', pa so prosili za naše državljanstvo, sc morajo po gotovem roku preseliti iz Madžarske v našo državo. Vlada namerava te optante nasditi v Vojvodini. Cc tam ne bi bilo več prostora, bodo naseljeni na Ovčjem polju v Srbiji, — Muzejsko društvo v Ptuju. Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani in Muzejsko društvo v Ptuju priredita v soboto dne 7. aprila 1923 ob 18. uri v mestnem gledališču v Ptuju predavanje s skioptičnimi slikaoni. Predaval bo konservator dr. Franco Stele iz Ljubljano o temi »Slovenci in umetnost«. V sredo dne 11. aprila tl. ob 17. oziroma 18. uri se .vrši y gimnaziji .v Ptuju letni občni zbor Muzejskega društva z običajnim dnevnim redom. I ' — Zopet nesreča pri streljanju s topiči. Od Sv. Barbaro v Slov. gor. smo prejeli: V nedeljo dne 25. marca tl. smo imeli cerkveno slavnost blagoslavljanje dveh novih zvonov. Ker so bili tokrat fantje pametni in se ni nihče pretepal, napravil je cn župan to slavnost s tem sijajno, da jo izročil vlite topiče mladim fantom s smodnikom vred, da so streljali. Janezu Lešniku je močno raztrgalo desno nogo iu so ga prepeljali vi bolnico. S tem jo bila slavnost in pa nepremišljenost ter neprevidnost župana do cela kronana. Sodnija in okr. glavarstvo bosta nadaljno uredila. — Občni zbor društva vinogradnikov. V nedeljo dne 25. marca so jo vršil —< ali prav za prav, bi se moral vršiti — občni zbor vinogradarskega društva za mariborski okraj. Na zborovanje je prišlo: reci in piši: sedem oseb, vštevši #rg. predsednika, tajnika in blagajnika, Kaj je temu krivo1} Edini odgovor na to je: brezprimerna nebrižnost vinogradnikov, ki se naj v tem oziru vzgledu je jo pri svojih viničarjih oziroma njihovih organizacijah. Že leta in lota so vinogradniki javkali, da nimamo sličnih organizacij, kakršne imajo vsi drugi stanovi in! nazadnje tudi že naši viničarji sami. Ta-, ko se je dogajalo, da je moral gazda po« slušati in ubogati viničarja, ne pa obratno. To se je posebno dogajalo lansko leto, ko smo ves čas trgatve imeli deževno vreme. Pasivna rezistenca viničarjev je rasla ln rasla od dne do dne, navzlic temu, da jo vinogradnik zviševal dnina-rino od dne do dne, tako da so plačevali tu pa tam' po sto kron za kratki delavnik, dajali kuhano vino, polne predpasnik« sadja itd. Potrebno jo torej, da zavzame* mo stališče naproti viničarskemu zakonu, ki bo prišel v doglednem času pred parlament v Beogradu. Ravnotako biJ morali imeti mi štajerski vinogradniki svojega zastopnika v Beogradu, ki bj zastopal naže interese Sedaj, ko se bo sklepala trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Avstrijo. Sedaj je čas, da se pobrigamo za izvoz naših vin v Avstrijo. Zatorej: strnimo Se vsi! —• Vinogradnik, — Otroei iz Švice v Jugoslavijo. Med-; narodni odbor za pomoč dcce so je obrnil na našo vlado a prošnjo’, da mu na-1 znani primeren kraj, kjer bi se moglo! nastaniti krog tisoč bolehavih otrok 'f starosti od 12 do 17 let. Ministrstvo za, soeijalno politiko poizveduje, kje bi bilcj pripravno mesto za zgradb« tako obi^ sežnega sanatorija. — Zmešnjava radi dveh golobov*. ©S4 ješki »Jug« prinaša tole mično dogodi bico, ki se je te dni pripetila v Osijeku< Bilo je minulo soboto krog 2. ure popoln dne. Vse trgovine so bile še zaprte. (Tatrl »e namreč trgovci strogo drže Toda!) »Frajlice« 5z raznih pisarn’ 'so se še Spre« hajale po »korzu«, pisarne so bile prazne, šefi pa so se jezili radi netočnosti! nastavljenega osobja, nestrpno gledali na žepne ure, ki so kazale že dober četrt ur«( preko dveli, a tipkaric in' drugih »fraji lic« ni bilo od nikoder. Vse se je brezskrbno sprehajalo po ulicah ter gledala na stolpno uro, ki je kazala 10 minut) do dveh ter čakalo, da bo ura odbila dve. Kratko: povsod je bila zmešnjava. Aj kaj je bil vzrok? Cerkvena ura na stolptfi sc je namreč ustavila, ker ista sedela Wa| enem’ kazalcu dva goloba ter zaljubljena golobičkala. Čez (kake pol ure, ko je biW zmešnjava že po vseh trgovinah' inf pU sarnah, sta goloba odfrčala in’ kazalod je nadaljeval svojo pot. — Zgradba katoliško katedrale v Beo-i gradu. Kakor smo že svojčas poročal^ nameravajo v Beogradu zgraditi velikd katoliško katedralo. Mestna občina beo< grajska je brezplačno prepustila zal zgradbo te cenkve primerno zemljišče nal vogalu Krunsko ulice, kar je lep dokaz »sovraštva« pravoslavnih Srbovi do katen liške cerkve. — Velik požar v Sarajevu. V £:>S.)to, dne 24. tm. je nastal v vojaškem' skladb šču oblek v Sarajevu požar, si se je bli« skovito razširil na vse skladiščno zgradbe, Ognjegascem se je z volikim! trudom in' požrtvovalnostjo posrečilo ogenj o< mejiti ter rešiti vsaj nekaj zaloga. Škoda še ni ugotovljena, ceni pa se nad 1 mili« jon dinarjev. Ogenj jc nastal aa pod* strešju, kjer So vojaki zlagali plašče. Sumi se, da jo kateri izmed njih vrtel ogorek cigarete med obleko, vsl^d Cesar jo pastal požar, Preiskava je y. tekn. | 'SfefcM C .VSEM CENJENIM NAROČNIKOM! < , Z oairom na ponovno ogromno naraščanje cen papirja in tiskarskih računov so zagrebški, beograjski in tudi ljubljan-teki listi že ponovno dvignili naročnino. Mi smo vztrajali do zadnjega pri stari ceni. Dočim beograjski in zagrebški dnevniki stanejo po 40 dinarjev na me-Sec, smo mi vedno ostali še pri 10 din. Sedaj pa smo tudi ml prisiljeni naročnino za malenkostni znesek povišati in sicer na 12 dinarjev 50 para mesečno. Ta 'naročnina velja od 1. aprila 1923. Prosimo, da naši cenj. naročniki raztoge za povišek kot upravičene uvažujejo in bam pridobivajo še novih naročnikov. Uredništvo in uprava r; - »TABORA«. - Dopisi. |. Iz Kamnice. Slovenski, dopisnik kam-iljiških »nemškomiBlečih« se je v »Straži« zepet zagnal v tukajšnje narodnjake s pustimi psovkami. Vem, da izhajajo ti napadi če ne neposredno, pa posredno iz bližine čevljarja, mešetarja in mesarja Weberja, Ne da branim sobe, ker kapram ljudem takega kova nimam povoda za to, ampak da pokažem javnosti, kdo so ljudje, ki hočejo pri nas v Kamnici vse komandirati po svojem nemšku-tarskem kopitu, evo vam slike. Zlasti pa Še 4p.di za to, da javnost vidi, da nimam jaz povoda, kot tulkajšnji rojak se umakniti ljudem, ki so se med vojno priklatili isem! od bog ye kdo. G. Alojz Weber torej, ki pravi, da moram jaz »atbsolut ans Gams, dene sonst ist die Luft fiir uns ijieht rein«, ta gospod Weber se je med yojno naenkrat pojavil pri nas kot ži-vinaki rekvizitor. Kot tak je postal kmalu etrah našega revnega prebivalstva. Samo en slučaj, ki najlepše ilustrira njegovo postopanje; Nekeg3 dne leta W17 je izvohal Weber, da se nahaja pri N. K., posestnici v Bresternici, krava na novi dojvi. Kljub temu, d» je revna žena imela svojega moža v vojni, sama pa do-ima dva otročička na prsih, je Waber to kravo, katera je tvorila uboju materi edini preživež, krafclcomalo zaplenil (re-(kviriral). Uboga žena ga je prosila, naj ima usmiljenje do 'oje in njenih otrok, povedala hmi je *udi, da je tele od te kralje šele 7 dni »taro in da je objednoni po-,vrgla tudi svinja 10 mladičev, in' ker Isvinja za mladiče ni insela dovolj mleka,' je primorana jih pitati s kravjim Jnlekojn. Vsa prošnja uboge žene ni pomagala, Weber sploh njene prošnje ni hotel slišati, temveč je kar. odišel. — Ko ■je dospel v Kamnico h gostilni K., kjer fce je vsedel pred gostilno k mizi, je prišla kmalu nato za njim revna mati vsa objokana, z obema otročičema v naročju, pokleknila pred tiranom, položila r>-tročička na tla ter ga z dvignjenimi rokami jokade prosila usmiljenja. Toda iWeber v svoji mogočnosti in brezsrčno-Ssfti hi poznal usmiljenja ter je milo prosečo ženo pahnil od sebe. Ko je krčmarica ta mučni prizor videla, je od bolesti jokala ko otrok. Ne bom razpravljal o tem, da si je Weber v tem čatfu nakopičil premoženje, imel v času največje laikote na razpolago živila, s katerimi je zalagal svoje prijatelje, na drugi strani pa si seveda nakopal veliko sovraštva, kar se je pokazalo takoj po vojni, ko je ljudstvo v gostilni Š. izlilo nanj v prav neprijetni obliki svojo jezo. Zaprosil je ■potem za mešetarsko obrt, opravljal pa je bolj mesarsko ko mešetarsko. V tem pogledu je bilo podanih proti njemu že [nešteto pritožb, a vsled njegovih zvez z gotovimi varnostnimi organi so bile brezuspešne. Vsled tega je postal še bolj oblasten, vrinil se je celo v obč. odbor, v katerem je postopal sknro bolj mogočno kaikor župan sam. Povrh pa se 5e odlikoval S svojimi intrigami. Hodil je iz gostilne v gostilno in obrekoval napram’ vsakemu gostilničarju njegove to-yariše gostilničarje. Hujskal je občana proti občanu in sejal sovraštvo med sosedi. Za njega je to vse le »hejc«, Ne bom obširneje govoril o njegovih anonimnih pismih kmetu J. M. v Kamnici in posestniku F, K. V' Kamnici, ki jim,, je priza« ........... djal s svojim »hejcom« dovolj škode na izgubi časa in denarja. Posebno spretnost razvija Weber v preganjanju ljudi, ki se mu nočejo klanjati. Njegova neznačajno st pa se je pokazala zlasti pri zadnjih volitvah; .‘igitiral je pridno za peto skrinjico, za vsakogar — ki je hotel videti — vidno je vrgel kroglico v šesto skrinjico, takc-j po volitvah pa je izšel v »Straži« brezdvomno po njegovi inicijativi spisan članek, v. katerem se farizejsko povzdiguje klerikalna zmaga in sramoti mene kot. varuha prva ter Vogrinca kot varuha pete skrinjice. Pa dovolj o tem! — Samo še par besed o Weberju kot mesarju, r- V gostilni Ant. Wogrinca v Kamnici se nahaja mesari-ja-podružnica nekega mesarja Partliča. Prav gotovo je pri obrtni oblasti na »papirju« vse v redu. Partlič kot mesar ima pravico si ustanoviti podružnico, ker je kot, izvrševalec mesarske obrti določen izučeni mesar P., kateri sicer tu pa tam radi formalnosti živino kolje in prodaja, faktično pa kupuje in kolje živino, razseka in. prodaja meso neiztičeni tnesar-čevljar Alojz Weber. — »Kšeft« gre' in v Kamnici precej močno konkurira z mesarji, kateri so se morali po zakonu 3 leta učiti, položiti mesarski izpit, kateri pa danes vsled neopravičene konkurence čevljarja Weberja samo ob sebi umevno trpijo, občutno škodo, kateri pa zraven tega še vestno storijo svojo dolžnost napram državi, da redno plačujejo svoje’ davke. Živino kolje Waber v Pobrežju, nakar pripelje meso v Kamnico. Ledenice nima. Vsakdo si lahko predstavlja, kakšno meso bode VVeber prodajal sedaj v toplih letnih časih. H. K., viničar v Dunajskem jarku, se mi je pritožil, da je pri Weberju kupil meso, katero je bilo slabo ter je vsled tega z družino vred zbolel. Pravil mi je, da ga bode naznanil okrajnemu glavarstvu. — Oblast se do danes še ni ganila. — Pred nekaj meseci je Weber s kuhinjskim nožem’ napadel I. P., pos. v Gresternici št. 1., I. P., oče petero nepreskrbljenih otrok, bt lahko postal žrtev; Weberjeve sirovosti, če ga M. K. ne bi ob praven* času rešila. I. P. je to takoj naznanil oblasti, kolikor pa mi je -nano, je vse skupaj zaspalo. — Vprašam le, kedo neki ne bi imel »trde buče« v vseh navedenih slučajih? Upam, da bode sedaj tudi g. okrajnemu glavarju jasno, zakaj smo mi Kamničani trdoglavi. Pred vojno, ko Weberja ni bilo, ni vladala pri nas taka »trdovratnost« kakor danes. — Mir je potreben za normalni in zdravi razvoj našega življenja v vsakem oziru. In kaj nam je treba, da dosežemo mir? Ali mar naj jaz zapustim svojo rojstno in pristojno vas in' naj napravim tujcu We-berju prostor?! Ali mar naj tudi jaz po-kleOmem pred takim človekom kakor oni revna žena, da izprosim pri njem! milosti1?! Nikoli!! Popolnoma se zavedam, da bode sedaj radi tega mojega članka od strani \Veberja in njegovih pristašev padlo name še hujše blato kakor do danes. Radi tega pozivam Alojza Weberja, da išče pot proti meni k sodišču, če se mu je s tem mojim člankom zgodila, krivica! — Kamnica, dne 27, marca 1923. Vekoslav Pečar, Jugoslovank®! Poslednje volitve so nam javen' dokaz, da naša dosedanja popustljivost ni bila na mestu. Nemci in narodni odpadniki se niso zadovoljili s tem, da jim je bila zajamčena gospodarska ravnopraviiost kot trgovcem, obrtnikom, vpokojencem. Postavili so si nemško-nacijonalno listo ter si s staro štajercijansko taktiko s pomočjo našili zapeljanih kmetov pridobili mandat. Še več, v poslednjem času nas na vse mogoče načine nesramno izzivajo. To postopanje ne sme ostati brez odgovora, Naš odgovor bodi kratek: »Svoji k svojim! Naša žena,se je svojih dolžnosti vedno zavedala. V vojni je naša kmetica dokazala. da more v sili z delom tudi štiri ogle hiše podpreti. Danes nam isto dokazuje naša meščanka — žena uradnika, ki nosi težko breme vsakdanjih skrbi ter s svojo izredno štedljivostjo in marljivostjo omogoča obstoj naše uradniške dru-žifle. Obema bo irforala naša zgodovina pripoznati z riajvečjo hvaležnostjo tihe, a velike žrtve in zasluge. Danes se odigrava pred nami novo de-jan j e narodne borbe. Me jo lahko B 0 ------------------------ -.■■■ ■ .Si podpremo tiho, brez hrupa, a izdatno! Ne podpirajmo s svojim denarjem hujskačev in odpadnikov, podpirajmo svoje ljudi! Pomagajmo dvigniti našo trgovino, našo obrt, naše narodno premoženje! »Svoji k svojim« bodi naše bojno geslo. Oklenimo se ga .vsi z največjo doslednostjo! Celjske vesti. Smrtna kosa. V Celju je umrla dne 28. tm. ga. Julijana Koser v 76. letu starosti. Naj v miru počiva! Mestno gledališče v Celju. V torek, dne 27. tm. sta gostovala na celjskem odru priljubljena člana mariborskega narodnega gledališča ga. Bukšekova in g. Bratina s Schonberrjevo dramo »Ono«. Gledališče je bilo zopet napolnjeno, u-speh igre prav lep, o čemur je pričal ponovni burni aplavz obema rutiniranima igralcema. Občni zbor trgovsko-kreditne zadruge v Celju se je vršil dne 26. tm. v prostorih gostilne »Branibor«. Zborovanje je bilo dobro obiskano, obračun za poslovno leto 1922 zelo povoljen. Izkazuje prometa okrog 37 milijonov kron ter čistega dobička okrog 66.000 K. Za predsednika načelstva je bil izvoljen g. Rafko Krušič, posestnik in gostilničar na Savi. Ponovne tatvine v celjski okolici. Zadnji čas se je izvršilo v celjski okolici več drznih tatvin, ne da, bi se moglo izslediti krivcev. Dne 26. tm. je orožništvo aretiralo Ivana Vrečarja in posestnika Fr. Ažeana iz Šmiklavža pri Škofji vasi v trenotku, ko sta. hotela pobegniti na Hrvatsfko. Osumljena radi hudodelstva tatvine sta bila oddana v celjske zapore. Morda se je posrečilo zasačiti dva izmed onih mnogoštevilnih postopačev, kateri smatrajo tatvino že za svoj poklic. Mariborske vesti. Maribor. 31. marca 1923, iti Posojilnica v Mariboru, Narodni dom, je jz čistega dobička za leto .1922 razdelila sledeče podpore: Dijaški kuhinji, Dijaškemu donlu, Podpornemu društvu akademikov v Ljubljani, Zagrebu, in Sokolskemu domu v Mariboru po 2500 Din. Glasbeni Matici v Mariboru, Slovenski dijaški zadrugi v Praši, iia Dunaju in v Brmi po 3000 D. Obrtno nadaljevalni šoli in Dneynemu zavetišču uboge dece po 2000 D. Trgovski nadaljevalni šoli in podpornim društvom' ha gi-"innaziji, realki, moškertf in ženskem u-čiteljišču in trgovski šoli po 1000 D. Zgodovinskemu društvu 1500 D. Ljudski knjižnici 1000 D. Jugoslov. akadem. društvu »Triglav« v Zagrebu, .Tugo sl o v. Matici, Družbi sv. Cirila in Metoda, Učiteljskemu domu v Mariboru, Sokolsk župi, šolam pri Sv. Duhu, Sv. Juriju in' v Radvanju, Narodno žel. glasbenemu društvu »Drava« in za Aškerčev Spomenik po 500 D. Ferija! r,emu savezu v Beogradu 200 D, revnim dijakom na vseučiliščih. kmetijski šoli iri srednješolcem 6450 D. Skupaj je ravnateljstvo Posojilnice razdelilo 48-ISO D v dobrodelne in narodne namene. Poleg tega so Še Člani ravnateljstva in' nadzormištva naklonili svoje nagrade v dobrodelno namene. m »Serbischer Hurid«. Pred par dnevi je nemški buršak Relser, ki se nahaja tu pri svojih sorodnikih na počitnicah, brez vsakega povoda nahrulil nekega Srba s »Serbischer Hund« ter mu, ko je protestiral, dal še klofuto. Tako daleč smo torej prišli po krivdi gotove gospode, ki hoče biti napram našim strupenim pangermanom lojalna, da nas ti zmerjajo v naši državi še v petem letu po osvoboje«ju s »srbskimi psi«. m Sanatorij »Petrovo šel)«. Gosp. rlr. Škapin nas prosi, da objavimo Sledeče: Včerajšnjo |-»tico »Ta-bVa«, glasom katere naj bi bila dobila br>va Tavčar konce sijo za otvoritev Sanatorija »Petrovo selo«, popravljam v toliko, da In ata Tavčar nista dobil* koncesije za santorij »Petrovo selo«, 1:er bi bita podei:rev take koncesije, dokl-r obstoj«, v isti biši koncesija Josedn^iK koncesiji narjev, podeljena od korapetofifnr oblasti na podlagi S 2 točka b zakona z dne 50. apr. 1870 dež. zak. W ^ ŽBSfe A ''Ju' a A Narodne tvrdke, občinstvo in obrtništvo. Obrtnik-začotuik, kakoršnih je v Mariboru skoraj bi rekel nad polovico, potrebuje, ako hoče napredovati, vso podporo zavednega občinstva. V Mariboru se pa žal to v praksi: ne izvaja. Omalovažuje se.malega, a zavednega obrtnika-zaeotnika. Takozvano »narodne« tvrdke, med' temi posebno denarni zavodi, naravnost zapostavljajo naše ljudi in oddajajo svoja dela najbolj zagrizenim Nemcem ali nemčurjem, in našim ljudem v njih razvoju direktno in še bolj indirektno škodujejo. Ne pomislijo, da krepijo s tem financijelno našega nasprotnika in da omalovažujejo naše zavedne obrtnike. Zlasti vidimo to pri slikarski obrti. Vsi slikarji se morajo na izvršenih delih (napisih) podpisati. Ti podpisi pričajo, kateri mojster je delo izvršil, prepričajo se pa, kako se potiska naše slikarje .vedno bolj v ozadje, Nemco pa v ospredje. Kdor tega ne verjame, naj si le malo Ogleda napise mariborskih tvrdk. Vsa dela, ki so jih Nemci izvršili, niso bogvo kake umetnine, ki bi jih mogli samo Nemci izvrševati. Smelo trdimr| da naši mojstri enaka dela ravnotako dobro in mojstrsko iz-vrše, ako ne še boljše. Torej je vsak izgovor naravnost jalov. Mariborski narodni obrtniki in trgovci so izdali za leto 1923 mali žepni »Mariborski koledar«, v katerem so navedeni vsi naši trgovci in obrtniki, s prošnjo, da jih narodni krogi podpirajo z naročili. Pokazalo se je pa, da tudi to prav nič ne zaleže, ker je še nedavno ena izmed najbolj-znanih korporacij v Mariboru'odmetala slikarsko delo — Nemcu; a ta stranka je —• čujte in strmite! — sama sodelovala pri tem koledarju. (Imena vseh harodnih grešnikov se vodijo na v to poklicanem mestu v evidenci in ako ne bo dinge pomoči, se bodo morala zavedni javnosti naznaniti potom časopisja, ker nimamo več povoda, da bi jih zakrivali. Saj (so Nemci pri ravnokar minulih volitvah Svojo barvo pokazali.) Slično kakor slikarjem se godi tudi drugim obrtim. Seveda se pri teh lajik We moro tako lahko orijentirati, kakor ravno pri Slikarjih, ki se morajo pod Stvoje delo podpisati. In zakaj oddajajo pravzaprav naši ljudje svoja dela po večini Nemcem? Pravega' odgovora aa to vprašanje ne more nikdo dati. Cenejši ^ Mihel Zevaco: Markiza Pompadour. i-f Zgodovinski roman. — Poslovenila •&'. Rosandra. ji! (Dalje.) (61) j?®" rAH zida ni bilo, — stala je pred vrat-'inii, ki so vodile v kraljev salon, in ker |so bila vrata odprta, je vstopila, — skoraj nezavedajoč se, — vesela, da se je umaknila množici ter da si v samotni sobi lahko opomore od hipne zmedenosti. ^ Vitez d’. Assas, čeprav oddaljen od nje, je vendar sledil njenim korakom s pogledom’. — Tudi on Be, je približal Salonu in Satopil — Istočasno pa je dospel tudi Ludvik pCV, do pred-salona ter dal znamenje, kaj še zabava nadaljuje. — { : Ivana je videla, da je kralj vstopil. — To jo je popolnoma zmedlo, — čipkasti robček, katerega jo držala v roki, Jji je zdrknil na tla. — D* Assas se je hotel skloniti, da ga polmere, — ali hitrejše, posebno pa oblast-pejše je pristopil nekdo drugi, — bil je Iiudvik XV. - , Vitez d’ AsšaS, prepaden od ob’upa in ljubezni, se je umaknil, — medtem ko se je kralj sklonil in pobral robček. — »Sire,« jo zašepetala Ivana preplašeno. — Kralj je pogledal hipoma okoli sebe !n poljubil robček, katerega je hitro totakml v Hedrije in’ zašepetal vroče:5-.. »Shranim ga, — poplačal bi ga z jedno mojih provinc, — ali ste tako kruti, da mi ga odvzamete7« — In ker je Ivana klonila glavo, ter Ihi mogla Odgovoriti niti najmanjše besedice, boječa se, da ne omahije, —» je ponovil; niso, solldpeje ne izdelujejo, to je dč-kazano dejstvo. Vpraša se torej, zakaj? Jaz odgovorim na to: Ti ljudje se ne zavedajo, kaj delajo, nimajo nobenega narodnega ponosa in še vedno mislijo, da se morajo pred našimi sovražniki klanjati, kakor nekdaj pod Avstrijo. In to je tista naša sramota, ki so jo Nemci tudi pri sedanjih volitvah očitno v svoj .prid izrabljali. In to jim je gotovo tudi precej krogljic prineslo. Če bomo tako nadaljevali, potem lahko že danes Maribor mirno izročimo Nemcem! F. K. "h ■: . . Slovensko obrtništvo ob severni metf. Slovenskega obrtništva je bilo pred svetovno vojno na današnji severni meji, osobitb pa v Mariboru, bore malo. Temu je bil kriv takratni avstrijski po-hemčovalni sistem, ki je že v kali zadušil vsak razvoj narodno zavednega obrtništva. Tako je moral ta Slovenec-obrt-nik postati — Nemec in takih Nemcev-cbrtnikov imamo še danes vso polno, skoraj bi rekel v pretežni večini. Ti slovenski Nemci so najhujše, zlo tudi v naši državi, akoravno so se za nje razmere čisto predrugačilo. Ali oni nočejo tega uvideti. Oni hočejo še vedno biti Nemci, nočejo se prilagoditi-razmeram, nočejo priznati naredb naših oblasti in se često izpostavljajo tudi,kazni. Da je temu tako. so pa največ krivo naše merodajne oblasti, ker se tie brigajo za delovanje zadrug v toliki meri, kakor bi bilo to potrebno in kakor to tudi zakon zahteva. Po prevratu leta 1918 in 1919 so se naselili razni obrtniki-Slovenci v Mariboru, po večini iz našega Primorja. Znano dejstvo pa je, da so to najzavednejši ljudje od nas vseh Slovencev. Akoravno so. bili večinoma začetniki in mladi obrtniki, vendar njso pozabili, da so Slovenci in so se dela za narodno stvar, takoj oprijeli, najprej v Svojih zadrugah; žal niso našli zadosti podpore pri merodajnih oblasti. Vsled tega se nahajajo še danes skoraj vse obrtne zadruge v rokah slovenskih Nemcev, in v njih sc prav pridno nemško uraduje ih' po njih sistemu pašuje, v očitnem nasprotju z naredbo Deželne vlade za Slovenijo od meseca novembra 1920. To se pa bo toliko časa godilo, dokler ne store merodajne oblasti svoje dolžnosti. ^ Te okalnosti so glavni vzrok, da naša Slovenska obrt tako slabo napreduje. »Ali vam’ ga moram vrniti? — Smem ga li obdržati? — Moja usoda je v besedi, ki pride sedaj iz vaših ust!« —-Ivana bleda in zasopla je tedaj sko-ro neslišno odgovorila: »Obdržite ga, sire!« — Globok vzdihljaj se je zaslišal iz kota sobe, — a on je bil preveč zaglobljen V svoje misli, a ona pa preveč ginjena. Ubogi vitez d’ Assas je zastokal, — napol skrit od vratnih zaves je videl in slišal vse, — in z obupom v duši je stopil iz sobe, pred katero so stali dvor-janiki. — Ko se je pa pri vratih opotekajoč se oprijel za zaveso, ki je bila doslej pripeta ob strani, se je le-ta snela iz ročke, ki jo je držala ter se popolnoma stegnila, da je zakrivala vsak pogled v salon. Ivana in kralj ata bila sama! — D Assas bled, kakor polnočni strahovi, jo skušal, da se ogne množici, in da dospe na prosto, kar ga prime nekdo za roko in mu s čudnim nasmehom reče: »Hvala vam vitez, — naredili ste mi tako uslugo, da sem sedaj za na življenje in smrt!« — Bil je to d’ Etioleš. — Vitez ga je divje pogledal, — kakor da je zblaznel, — ne da bi umcl besede, — morda jih ni niti slišal! — In nadaljeval je svojo pot. — Kakih deset korakov naprej mu je zastavil nekdo drugi pot. — Bil je to oni tujec, ki je bil spremljal du Barryja. — D’ Assas je spoznal gospoda Jakoba. — »Kaj hočete od mene,« — mu jo zagodrnjal. — »Kdo ste vi, ki ste mi branili umreti, — ki ste me navdahnili z lažnjivim upanjem, — vi, ki pravite, .da ste duhovnik, a nosite obleke,-ki nimajo nič duhovniškega,. — kdo ste? — Pustite me! — Navdajate me z grozo!« — »Ej, pogum,« • je zašepetal gospod Jakob. — »Obnašajte se dobro, vendar! Opazuje so vas! Mislite, da je vse zgubljeno, ker ste obupali, — ali le prvi korak je izpodletel, vse sc če lahko .po- Zakaj ti slovenski Nemci se drže krčevito njih principa, da mora pri obrtništvu prevladati nemški jezik- in s tem tudi nemški značaj, da je mariborsko obrtništvo nemško. To je rak-rana v razvoju obrti. Ako hi pa bile merodajne oblasti energično nastopile-in zahtevale, da se te naredbe brezpogojno- izpolnu-jejo, bi bili ti zaslepljenci videli, da sc morajo nastalim razmeram prilagodili in bi mi lahko danes, kar se tiče strokovnega napredka, stali na čisto drugi višini, kakor ravno stojimo. Tako pa bijemo še vedno boj v zadrugah; kako naj se uraduje, kako naj se na shodih, občnih zborih itd. govori. Slovenski Nemci se nočejo udeleževati prirejenih razstav in drugih obrtniških prireditev, ker hočejo najmanj dvojezično uradovanje, tiskovine itd. (Pisec ima za te trditve dokaze v rokah.) Kar smo v tem oziru do sedaj zagrešili, bo težko popraviti, ali pa sploh ne več. Na merodajnih oblasti je ležeče, ali hočejo s krepko roko poseči vmes, da napravijo v tem oziru red. Kadar bo to urejeno, potem šele smemo misliti na pravi gosnodarski razvoj in razmah slovenske obrti na naši severni meji in to posebno v Mariboru, Ptuju in Celju. Ta predpogoj je popolnoma upravičen, ker naša država je vendar hacijonalna država in ne država različnih narodnosti, kakor je bilo to pod Avstrijo. Ako oblasti strogo pazijo in s krepko roko posežejo vmes, potem jo še mogoče, da bodemo mogli v par letih na pravo gospodarsko delo misliti, ki je potrebni za razvoj, razmah in osamosvojitev naše domače obrti ob severni meji v korist narodnega gospodastva. Iz življenja iti sveta. Človek iti žival v pijanosti. J. A. Sauttner, znanj nemški učenjak, je izdal knjigo, v kateri opisuje svojo doživljajo v Indiji in drugod. Med drugim pripoveduje o svojem doživljaju v Hetampuru. Tam je dalje časa živel v bližini indijskega templja. Na vrhu templja so živele posvečene opice. Bilo jih je okoli petdeset. Bile pa so skrajno kradljive in pred njimi so morali vilo vedno zaklepati ih čuvati. Najmočnejša opica z belo brado je bila velika, močna, no več mlada žival. Bila pa je tako silno predrzna, da je kuharju kar iz rok kradla jedila. Da bi jo kaznoval, je ravna. —• Ivana vas bode gotovo še ljubila, če sledite mojim nasvetom,« »Kaj vendar pravite,« — je jecljal nesrečnež, hoteč zopet upati. * »Resnico! — Kje bodem lahko govoril z vami?« — * »Pri treh delfinih, y ulici šv. Onora-ta.« •— »Dobro toraj, pričakujte me doma jutri! — Prinesel vam bom vesti in sicer dobre, — zagotavljam vas!« — In po teh besedah je izginil gospod Jakob v pestrobojni množici. — D’ Assas, katerega so besede hipno potolažile, se je zopet vdal svojemu o-bupu. — Zanikal je z glavo ter šel proti izhodu. —- V sencih so mu bile žile, v glavi mu je divjala nevihta, — grlo ga je peklo. — Ravno ko je hotel oditi po stopnicah, je bil tretjič ustavljen od nekoga, ki mu je prijazno segel v roko ter mu z milini — skoro očetovskim glasom rekel: »Ubogi dečko! — Kam vendar hitite, kam bežite tako hitro?« — Bil je grof S.aint-Gernrain. — Ali za tega je občutil vitez takoj odkrito simpatijo, tako, da je sledil kakor otrok, ko ga je povedel grof v samotno sobico blizu vhoda. — Saint-Cermairi jo zaprl vrata za seboj, medtem ko se je d’Assas na koncu svojih moči zgrudil v bližnji naslonjač. -»Povejte mi vendar, kam ste hiteli?« je vprašml grof, približavši so d’ Assasu. »Vračal sem so domov, — veselica me je utrudila, pisem imel prav, da sem sploh prišel.« — »Da,« je resnobno rekel nato grof Saint-Germain, —• »res niste storili prav, da sto prišli semkaj, in še bolj nespametno je bilo,- da sto prišli sploh v Pariz. Ah vitez, vitez, — saj sem vas vendar opomnil, da pariški zrak 'ni za vas! — Ali negovoriva več o preteklosti, — nesreča so je zgodila, — vi ste zastrupljen!« — »Zastrupljen? — Zdi se mi gospod, Sauttner. izrezal banano- (neka vrsta sadja v Indiji) namočil jodro v wliisky (angleško žganje) ter nato jedro položil nazaj v lupino, ki jo je zopet zadelal, tako, da se ni zlahka spoznalo pre-varo. Na ta način prepariran sad je pritrdil zopet na drevo. Opica je komaj čakala, da je odšel, nakar je hitro smuknila k drevesu, sad odtrgala ter sc ga takoj lotila. Skraja je, kihala in se držala kis!°» toda sladek okus whiskyja ji jo vendtgie prijal. Komaj pu je spravila cel sad pod streho, so se že pokazale posledice* Kakih deset minut kasneje je opica -p,®* besnela, kričala, kazala zobe, planik mod tovarišice, jih suvala in vrgla vsako ob tja, če sc ji,je približala. Silno ogorčene so zbežale opice na vrh dreves, psovale pijanca, ki je še- nekaj časa razsajal,. končno pa zadremal na spodnji veji tor telebnil na tla. Močno se je udaril bil očividno zelo začuden. Toda n® drevo ni mogel več splezati. Zlezel je. v vrtni kot ter tam zopet zadremal. Oe? kake pol ure se je opica-pijanček zopet prebudil tor se vrnil k drevesu. Toda komaj je splezal na spodnjo vejo, že so pihnile ostale opice nanj ter ga teple, grizlo in praskale, kričale in suvale in ga.končno vrgle na tla. A še na tleh so ga preganjale. Zaman so je otepal in branil« Moral je pobegniti preko vrtnega zidu« Tudi pozneje ser ta opica ni smela vCČ vrniti med tovarišice: vsakokrat, ko «6 je pokazala, so planile ostale opice pb njej in jo zopet pregnale, ker niso mogle več trpeti med saba opice, ki se je opijanila. Vidi se, da imajo tudi opice svoje zakone in manire. Kdor jih krši, je izobčen. A ljudje? Nespametno zatorej ravna oni, ki zaničuje živali, od katerih bi se mogel človek — krona stvarstva marsikaj naučiti! . Šport. l ISSK Maribor : HSK Čakovec. Na velikonočni pondeljek dne 2. aprila tl. popoldne ob 15. uri se vrši med temh nogometnima moštvima prijateljska tekma v Ljudskem vrtu na prostoru Maribora. EdnajstOrica ČakovCčkega kluba je priznano izvrstna, moštvo zelo požrtvovalno in v igri silno naglo. SK Maribor bo imel tedaj pred seboj izvrstnega nasprotnika in bode igra jako zanimiva. Opozarjamo cen j. občinstvo in prijate? lje nogometnega športa na to tekam, ter vabimo k mnogobrojni udeležbi. Odbor. A da držite čudne govore!« — je odvrnil na to vitez. — »Navadne besede, ki jih govorim’ o* nim, katerim sem naklonjen, •— in ve? rujte mi, — jako malo jih je!« — je odvrnil grof z milim glasom a vendar nekako oblastveno, da je mladi mož klonil glavo. — »A zdaj, — poslušajmo, kani ste bili namenjeni, — kam ste bežali tako naglo?« —- »Mislim, da som’ vam že rekel, — hotel sem nazaj domov!« — »D’ Assas!« —-> »Grof!« —-»Lažete!« — »Gospod!« — ■ »Lažete, — ponavljam, — in sicer hočete, da vam jaz povem, kam ste hiteli« — Vi ste šli- naravnost na »menjalni most«!« — ... . - . Vitez je obstal in prestrašeno pogle-gledal grofa. »Motite se,« — je odvrnil negotovinS glasom, — »Ne, no motinv sc! — Vaš plenic^ značaj vam je branil poslužiti sc za nizkoten samomor. — Potom ste mislili, grem domov in z < dobro krogljo $ samokresa si razt.relim glavo.« — J »Gospod, gospod, kdo ste vendar vil* »Potem pa,« — je nadaljeval grof, —1 »ste se zbali, da ne bi kroglja dobro zadela, da vam ne pokaži obraza in tedaj ste mislili na Seno. —- Iz mosta, — se skoči čez ograjo, — se pade v globino — ip' vsega je konec. — To je resnica d* Ašsas!« — ■ Vitez je začel globoko sopsti, — Irt pekoče oči so si. zam&nj želele hladnih1 solza. .........! »In če bi tudi bilo tako?« — je Vpra-šdl slednjič. *— »Če bi. se hotel samomori-ti, ker preveč trpim? — Ali bi mi vju mogli braniti kaj takega?,— -Kdo ste, kaj ste? — Moj prijatelj,, moj brat? o kako pravico iso usiljujete med mene id večnim počitkom?« — (Daljo prih.) T V - f. rC '( iti*. T, Gospodarstvo. fVafca objava glede obveznic pred* q 'h nezažiranih dolgov bivše Avstro- 0? i* Dele^aciia ministrstva financ ni ifo ura^no: Gospod finančni tni-8 er 3® na poziv reparacijske komisije ^^arizu z odlokom z dne 9. marca 1923 • br. 4417 odredil, da naj se vse obvez-ee°A Pre^V0Jnil1 nezažiranih dolgov biv-ie ,7s*'ro'°^rske monarhije, ki so na o-Ye a krajevine Srbov, Hrvatov in Slo--ev, in jih mora naša država pre-^ 1 v plačilo, vzamejo iz obteka in ^r° Pri generalni direkciji držav&ih P°^agi tega odloka pozivna yse imetnike navedenih obveznic, jih najdalje do 13. aprila 1923 iz-v finančnim ustanovam, ki so dolo-«e k’ P°S01 izvrže. Obveznice, ki se fca 1 °^ve<^l® ne glede na to, ali so žigo-j, ? a^i ne — se ne bodo upoštevale pri tir 1 ^ predvojnih dolgov in konver- Ve • V papirje naše države. Nove ob* jogi1,1.®6 bodo dobili samo oni, ki so iz-l^ez • ^avi svoje stare obveznice. Ob-dirftU06. sprejemali: 1. Generalna in •’a državnih dolgov; 2. Okružne financijske uprave na terito-han ..r^3® in črne gore; 3. Oblastna fi-nj Cljs'ia direkcija v Novem Sadu in ®ijst PO(^ro®ne okružne in srezke finan-Sar ^ uPrave; 4. Finančna delegacija v ^ajevu, Zagrebu, Ljubljani in Splitu |j davčni uradi na ozemlju Bosne, Vez ? * Dalmacije in Slovenije. Ob- Jopt^6 Se *30f'° iemale iz obteka po do-Pravilnika D. br. 4019 z dne 9. jg Usta 1920 (Uradni list 97-313 z dne ^ avgusta 1920) na isti način, kakor •lemaie iz obteka obveznice vojnih kiko Zveznice, ki niso v rokah last-5jr v samih, marveč so deponirane in Jja]inj,ene iz kateregakoli naslova pri ban-Priv avn^ i" privatnih ustanovah ali jjij. n*n’h osebah, morajo odvesti oni, ki bjev* raniujejo in jih upravljajo. Shra-,Vor * s® lastnikom materijalno odgo-Wn’lfZa ®kodo, bi utegnila zadeti Časr, a^° 80 obveznice ne bi pravo-ki s ° °^ve| oWfin-stvu najvljudneje priporočam Josip Milkovič. S74 2—2 NaJveiia zaloga okvirjev ovalnih, okroglih In drugih oblik najmodernejših vzorcev, kakor tudi slik vseh vrst priporoča ATELJE za umetno knjlgoveštvo in IZDELOVANJE OKVIRJEV HIHO VAHTAR, MARIBOR, Tr- — GOSPOSKA ULICft 24. ■■ — BOvlna papirja In Šolskih potrebščin. iala oznanila Gospodična, inteligentna in pridna, ki si želi družinsko življenje in ki bi prevzela vzgojo 3 otrok 4-8 let starih, se išče. Prednost ima tr govsko naobražena. Ponurlbe z navedbo dosedanjega službovanja in po možnosti i fo iografiio na „Pcštni predal 3“ v Celju. 607 3—3 Trgovski vajenec se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Marica Slemenšek, Maistrova 0 lica 17: 615 Javna dražba hiSse oprave iz trdega lesa se vrši dne 7 aprila 1923 ob 15. uri na dve* ri«u hiše št. 19 v Ma;strovi ulici v Mariboru. Vtklicna cena 20.000 K. Pod to c««o se ne proda. PAjasnila daie pisarna K. Troha v Mariborn, Slovenska ul. št. 2. kjer se naj reflektantje oglasijo Se pred dražbenins terminom. 64S Badi bolezni te takoj odda lokal na prometnem kraju. VprRŠati Ob bregu 4, I. nadstropje 636 Pozor! Prodam modem« rnoSke obleke, površnike, obleke za ženske in otroke, perilo, čevlje, klobuke, različno pohištvo za spalaice lep divan, posteljne vležke s konjsko žimo, veliko omaro za pisarne, preproge, odeje, „Ringsehiff“ šivalni stroj, otročje voziike dobro ohranjen glasovir, gosli, flavto, kencertn« citre, harme-nike, note, usnjati kovčeg, ure. krasen brilantni p slan, rulično zlatnino, antično po hištvo ter razno drugo blago J. Sohmidl, Koroška cesta 18 1. nadstr. 648 t Pozor! Kupujem obleko, pohištvo, obuvalo, perilo, starine, 1er razno drugo blago J. Schmidi, Koroška ccsta 18, 1 nadstr. 647 Amaterji! Fotografske potrebščine naibohših znamk vedno v zalogi. Atelje Vlašič, Gosposka ul 83, 1. ndst. 569 Gozdno posestvo v bližini mesta meri 1 in •/« orala, ra domačo r*bo, ter večii in manjši travniki na prodaj Poja-nila v pisarni K Troha, Maribor, Slovenska ul ca S. 579 Glasovir, dobro ohranjen je na prodaj. Naslov pove uprav-mštvo „Tahorau. 618 Knjigovodstvo, te-nopisje. Posamezni pouk. Kovač, Maribor, Krekova ulica St. 6. 651 8-1 Travnik pri Bohovi se takoj proda. Po asnila daje Andre.i Koren, gostilničar, Gor. Hofie. 64» Higijenična brivnica se vsem priporoča. Prvovrstni pestrež ba Yjekoslav Gjurin, Jurčičeva ulica 9. 1850 URE, žepne in stenske, popravlja najsolidnejo tvrdka R. BIZIAK, urar, Gospeska ni. SL 16, Maribor. 591 15—6 Gostilna „Pri treh ribnikih/* Z današnjim dnem se prične zopet vožnja s čolni* Ob nedeljah in praznikih salonski koncert. Začetek ob 15. uri. Najboljša stara in nova vina, vedno sveže pivo ter mrzla in topla jedila. Solidna postrežba. —■ Zmerne cene. Za obilen obisk se priporoča K. Prinčič, gostilničar. n motor za vrtilni tok 4 k. s. 220/380 volt za D 7600'— , „ , , 3 , , 220/380 , , D 6500-— , , „ , 2 , , 220/380 „ , D 5000-— , , , . J/a , , 220/380 , , D 2500-— z jermenico, tračnicami in zaganjaCem. V zalogi se vse druge vrste motorjev in dinam. Elektromaterijal po najnižjih cenah. 608 i—3 Karol Florjančič, Celje. PerilO, 2595 78-36 klobuke dežne plašče, čevlje, gamaše, dežnike, palice, ter razno modno In galanterijsko blago v veliki izbiri, najceneje pri JAKOB LAH, Maribor, Glavni trg 2 * i Velika izbira vsako vrstnih ročnih torbic, listnic, kov-čekov, gamaš i. t. d. Gonilni jermeni la vrste od 30—350 m r zalogi 5J5 10—8 m i Iv. Kravos, Maribor Telefon 207 Aleksandrov* C. 13. Telefon sov Čilski soliter Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kainlt, kostni in rudninski superfosfat ter modra salica in žveplo vedno v zalogi pri Tonejc & Rozman, Maribor Aleksandrova cesta 35. 3*3 Oglje in drva! „Carbonarla“ d. z o. z. za eksport oglja in drv v Kočevju kupi po najvišjih dnevnih cenah vsako množino lepega, suhega, dobro žganega, brezprašnega in brezprimesnega, z vilami razkladaneg« bukovega oglja ter lepih suhih bukovih drv, sposobnih za eksport, cepanic brez okroglic. Ponudbe je poslati z navedbo množine razpoložljivega blaga in ceae franko vagon nakladne postaje na naslov: »Družba Carbonaria, Kočevje". Plačilo tako) pri prejemu blaga. Reflektira se samo na lepo, brezhibno blago. 643 ^ " ........................ CEVUARSKA DELIIVNKA, ODLIKOVANA Z „ZLATO KOI.AJNO“ Maribor, Jurčičeva ulica itev. 9. Cen« " Izoeluje nove čevlje kakor tudi popravila točno In po ceni. Montaža „Paima“ podpetnlkov In podplatov. Stalna Izložba modernih čevljev. Točna postrežba. lll!llMllllll!!llllllllli!!l!lllillllllllllilulll!»^ .... KaučuK pofpe tt>i fce in potptate iiniiiinoiii|iiiiiiii!i!iiiiii!iiiii^ Prednosti? jsaai ARKO COGNAC MEDICINA! 1 jtiagtflik ig izdajatelj: Konzorcij »Tabor«. < Odgovorni urednik; Rudolf Ozim, « Tiska; Mariborska tiskarna . MereŽlEovskij: '**$&?■ •/fP' „Hnstos voskres“, 'Sristos voskres«, pojo tani v cerkvah’, ®ttieni v duši je težko, težko,,, e2 svet buče krivic viharji, ta himna pred oltarji *lasi se kot obtožba pod uebo. On bi stopil sem na zemljo j*1 videl, kje tiči ta slavni svet, fako zdaj brat je zsisovražil brata lQ Človek je opljuvan in proklet, • ® slilal bi v blestečih cerkvah ^■Hristos voskres« — prelepi spev miru, P* se razjokal nad množico 111 dojgo Krist bi plakal od sramu... Iz ruščine B. 0DDnnnDDD[3aa □ □ ncoxicxinooixi ^ G. Matoš: VeSika noč. • Od vseh praznikov je Velika noč rtaj- • °‘i simpatičen in' racionalen' praznik, i^ocim so ostali posvečeni dogmatičnim verovanjem, je ta dan praznik pomladi, •v®cne pomladi, večnega življenja. Kalva-,^3ska kri se spreminja v večno rože. Ve-i .ika noč je simbol nepretrganega pomla-,^anja narave in ta misterij je uajlep-81 dedščina poganskih verstev. J Nedvomno bi bil hvaležen in lep siiie analizirati vsa različna verovanja, ki Jh je krščanstvo ohranilo v tem spomla-anskem prazniku. Pri Hebrejci jo bila asha narodni praznik, spornirS na mi-irsko suženjstvo, ko je Jehovin' krvavi a»gelj pogasil vse prage, izvzemši ži-ovske, ki so bili obeleženi s krvjo enoletnega jagnjeta. V bramaraki trojici ?? ^'šnu Bog večnega preporoda, V mi-tični veri razkošnega sirijskega Mitre. ** si je prod Nazarencem osvojil rimsko laziranost, potuje duša skozi niiabazo *n katabazo, raste in pada, ugaša in vstaja v sedmih metamorfozah, ki odgovarjajo uganki sedmih tajnostnih planetov. Najlepše je slavila pomlad stara He-Iada, ki je bila sama na sebi prava po-m\afl kulturnega človeštva. Pitagora je prinesel iz daljnih mest misel o selitvi dus, a oče neumrljivosti Platom je idealiziral to idejo. Bogovi grške pomladi so Demeter, boginja zemeljske površine, njena hči Persefona, boginja korenin, Krobov in cvetja ter Bakhos, Eleuterios, Odrešenik, bog mladega vina in navdušenja, oče jambov in ditirambov. Pred oranjem je harmonični Atičan slavil mater zemljo in njeno podzemsko, melanholično hčerko v tajnostnih slavnostih, v proforijaK 111 tesmoforijah', kjer Sc je skozi kor mistagoga razlegala pomladanska pesem pomladanskega izvoljenca Sofokla. In ko sta cvetela Parnas in Ki-tajron, ko sc jo pri slavnostnih antesic-zijah poskušalo mlado vino, ko jc zmagovalec Dioniz prihajal čez mračno Traki-jo iz »preklete dežele« Indije, so se odprle spomladanske dobrave in pea.n mlade ljubezni je zabučal kakor orgijo potokov. V mestu se je pomladansKeina bogu na čast pobratil gospodar s slugo, in kakor se jc iz srednjeveških misterijev o Odrešenikovem trpljenju rodilo moderno gledališče, tako je Dioniz rešitelj poklonil svetu Aishila in Aristofana. Velika noč, konec misterijskih, kosmiču ih tragedij Atene in Azije, je dala ljudem tolažbo drame. Jeruzalemska tragedij.i, ki jo slavimo ob vstajenju rož in duš, bi ne bila tako humana, če bi ne imela prve vloge svetopisemska »gospa s kamelijami«. Slavnost vstajenja pripada Mariji Magdaleni. Marija je izza Jezusa največ storila za začetek krščanstva.. Kje je filozof, ki je dal svetu toliko veselja kakor uboga Marija Magdalena?« (Renati.) Tudi naš narod je podobno kot Holc-ni slavil spomladi metamorfoze in palinge-tiezije sveta. Barjaktaru, svetita! ju Oj ur g ju Darovaše cveče i prolcč1’... Dodole, lazarice, Gjurgjev-danak, haj-duški sestanek in ivanjski poganski kresi: koliko globokih sledov po mračnih bogovih in neznanih Velikih nočeh! Ker izgubljamo čut za prirodo, izgubljamo vedno bolj tudi čut za pomlad, zato smo nesposobni za razcvetanje, za ; vstajenje, ze renesanso. Naši pesniki so. jesenske duše, Omladina ni več — kot v i Periklejevih časih — naša pomlad. In nad hrvatskimi pustimi vodami se raz-! lega daljni tragični glas: »Veliki Pan je ’ mrtev.« (Iz knjige »Vidici i putovi«, Zagreb 1907) j i' □aoaoaDonDaa □ □ oaononnonPDa, Swett-Mardert: . Solnčni ljudje. James Buckham pripoveduje: »Tukaj živi zelo prijazen, star mož, ki vsak dan ob pol devetih odpotuje z vlakom v mesto. Ne vem niti, kako se piše in vendar ga poznam boljše kot kogarkoli iz mesta. Že iz daleč mu žari z obraza zadovoljstvo in veselje. Njegov obraz je zmerom nasmehljan, še nikdar uisem videl, da bi bil odprl svoja usta čemu drugemu kot prijaznim, vljudnim ali dobrodušnim besedam. Vsasdo se pred njim kla- nja, celo povsem' tuji ljudje, pa t’uili ort vsakega pozdravlja, vendar pa nikdar ne iz kakih osebnih namenov ali iz prili-zunstva. Če je vreme lepo, se nam p id vplivom njegovega vljudnega In prijetno veselega pozdrava dozdeva, da jc še lepše; če dežuje, pa nam je veseli način njegovega razgovora tako razkošen, kakor naj lepša mavrica. Vsakdo, kd:>»- potuj j s poldcvotim vlakom, pozna dobro $iarega gospoda: to je njegov vlak. Če danes r. jutra j ijelcoI,;k> pohitite, vam ga pokaž* m in boste videli,, da postanete veseli. Je hladno in mc gleno, toda pogled nanj vas tako vzradesti, da bi kar hoteli zapeti — sami sr prepričate, da govorim resnico. Saj vend ir dobro poznam človeško natura.« »Dober dan, sir!« ju dejal Mr. JoiIiboy, ki je vstopal v ravno isti vlak. »Kako to, šir — Saj nimam časti va'< poznati!« je odvrnil Mr. Neversmile. »Saj tega nisem trdil, 6e sem vas pozdravil, sir. Dobro jutro, sir!? Mnogemu človeku prirojena veselost često meji na genialnost. Kaj bi bil svet brez takih svetlih, solnčnih irt jasnih ljudi, ki ne poznajo niti ostane 'uiti trdobet Ze njihova navzočnost S-illči solnenemn siju. Solnčnemu siju, ki žari iz sočutja do ubogih, iz usmiljenja do bolnih, iz ko-prnenja, pomoči nesrečnim :n fiati vsem ljudem na svetu nekaj te tople ljubeznivosti. Solnčriega človeka vsak ljubi. Pred njim se odpirajo vsa vrata. S svojo dobrodušnostjo razorožuje sleherni predsodek in vsako zavist, zato ga vsi pozdravljajo — tako kakor solnčne žarke. Veseli dovtip je podoben blesku, ki šine skoz temne oblake in za trenaiek \ razsvetli vse na okoli. Vesela misel pa je | podobna mirnemu solnčnemu dnevu. Raz-: ganja oblake, če se. pojavijo la! razpne nad človekom divno vedrino. Na neki cvetlični razstavi je dobilo prvo nagrado majhno, ubogo in bolno dekletce, ki je bivalo na črnem, ozkem dvorišču v vzhodnem delu Londona. J Sodniki so jo vprašali, kako je mogla vzgojiti tako nenavadno krasno cvetico na mestu, kamor morda sploh ni posinilo ; solnce. Dekletce je odvrnilo, da je na dvor, kjer prebiva, vsak dan' par minut posinil solnčni žarek in se gibal z mesta na mesto tako dolgo, dokler ni solnce zašlo. Dekletce je prenašalo c/etlico za solocem, saj je to bila edina življenska radost, ki jo je imelo ob svoji bolezni iri revščini. \ Voda, zrak iti solnčna 'fivetloSa — to so trije največ ji in najcenejši higijeničui pripomočki; nič ne stanejo in vsakomur so na razpolago. Popularna strežnica bolnikov in prijateljica vseh nesrečnih, Florenca Nigh-tingalova, pripoveduje :z lastnih bogatili izkušenj, da so skoraj vsi njeni bolniki poleg svežega zraka najbolj potrebovali svetlobe. Temna soba jim je bila najbolj nadležna; niso pa si želeli umetne luči, marveč so koprneli po jasni solu-čni luči. Ko so v ameriškem rrfestu Mašsacltn-ssettu gradili prvi azil ra slepce, je odbor sklenil, da bo kar najbolj štedil z okni. Poslopje je bilo zelo temno, imelo pa je jako dobre ventilatorje. Mislili So, da slepcem, ki itak ric vidijo solnčne luči. svetloba ni potrebna. Kmalu se je pokazalo, da je bil račun napačen. Slepci , so začeli drug za drugim bolehati; začeli 'so čutiti nemir, otožnost in obup, ne da bi se prav zavedli, odkod in kako ta izprememba, Ko so naposled vsi zboleli in ko t:a dva celo umrla, je odbo>* uvidel, kje je vzrok in jo dal na poslopja vzidati široka okna. Solnčna svetloba je napolnila sohe hf kmaln so začeli bledi obrabi dobivati prijetno barvo. Čmernost ja minevala vedno bolj in ni trajalo dolgo, pa So postali zdravi. Solnce, ki daje vsomu rast irf življon-sko moč, ima na človeka najsrečnejši vpliv; razveseljuje njegovo misel in mu dela srce lahko in zadovoljno. Če nosimo v srcu solnčni svit, gremo svojo pot jasnih misli in lahkih korakov. Zadovoljno gledamo v bodočnost, četudi Se trenutno pooblači okoli nas, da, četudi divja okoli nas najhujša nevihta. Saj vemo in zaupamo, da za nevihto p ošine solnce — veselo, ozdravljajoče solnce. »Nič ne moro breskvam nadomestiti Soluca,« je dejal sloviti Emerson, »in' če hočeš dati svojemu znanju praktično vrednost, ga moraš prekvasiti z veselimi nazorom o svetu in’ življenju.« Kako zadovoljno žari človeški obraz, če srce in’ duh prevevata kak dober namen' in radosten načrt. V tem1 siju se koplje vse človeško bitje, val voselja zalije najskrajnejšo kotičke naše duše. Čudovita jo moč, 's katero deluje vesela misel na okolico. Poslušajmo Car-lylea: »Veseli človek ima na druge ljudi' skoraj podoben' vpliv kakor poletna toplota na polje in gozd. On' lahko vsak, tudi najmanjši zemeljski kotiček izpre-meni v toplo in1 prijetno gnezdečo za Se in’ za drage.« 1» Jbaneg. Na morju. Ko se je zmračilo, je barka San Rafael zapust a pristanišče Torre Vicna. Bila je težko obložena « soljo in je po-tovala v Gibraltar. Notranji prostori so blii polni blaga. Na krovu okoli jambora je ležal hribček debelih vreč. Nekaj so jih položili na konec barke, da so ohranili ravnotežje. Bila je lepa, pomladanska noč. Nebo je blestelo v zvezdah. Hladen in precej nepravilen veter je napenjal veliko jadro, Jambor je škripal zdajpazdaj in nato u-tihnU, veliko platno je trepetalo v zraku kakor ptičje peroti. Posadka — pet starejših mornarjev iri mladi začetnik — je sedela pri večerji. Ko so izprazaiili veliko skledo tople juhe, v katero so namakali koščke kruha, so nekateri polegli na trdih slamnjačah P,QCL krovom, drugi pa so vršili $vojo elužbo. Na krovu je ostal stari, brezzobi stric ■DlSif38! neprenehoma godrnjal in mu ter ovijal besede, s katerimi je izročil službo. Tik njega mleenozobi^TT ljubl^enec Juanjilo> *il čez mori^n w5, ki “ pfvllv0* Priporočilo vzeh ™ u8g? 80 T stari®®T° pred fr!?*® na bark0> da ea resi3° Juanjilu se je ta uboga barka dozdevala liki admiralska ladja, polna vsega izobilja. Njegova večerja je bila prvo resno kosilo, ki ga je imel v svojem življenju. Devetnajst let je živel lačen in skoraj, gol kakor divjak; spal je v bedni koliba,' kjer je stokala njegova mati, proseč Bo-: ga, da ji pošlje smrt in jo reši težkega protina. Čez dan je delal na obali, pomagal ribičem in izvrševal razna najnižja dela; včasih se je peljal z ribiči na lov, nadejajoč se, da prinese tudi domov kaj rib. Stric Kispas ga je cenil in mu je. spravil mesto na barki. Prvič v življenju i si je nataknil na noge velike če d jo 'rt jih gledal z nepopisnim ponosom. — Da, | nisi zadel slabo. Dober poklic je to, biti, mornar... Seveda, poklic je nevaren. Boš videl, ko dosežeS moja leta... Toda ri9 stoj tu pri meni, idi na oni konec barke irt povej, če ugledaš kako barko pred nami.« — Tako je prayil stric Kispag. Juanjilo se je urno in spretno povzpel na opazovališče. — Dobro pazi, da ne padeš v vodo, pazi, fcinko! — Mladenič je bil že iia vrhu ladijo in je ostro opazoval črno morsko nbvršino, na kateri so se namakale blesteče zvezde. Težka barka je orala valove irt vodeno kaplje go škropile Juanjilu v obraz. Dvo brazdi svetlih pen sta tekli na obeh straneh barke, a vrh napetega jadra jo izginjal v mraku... Ni ga-lepšega življenja, Si je mislil Juanjilo. — Stric Kispas, dajte 'cigareto! - • je zavpil dol na krov. — Pridi si po njo! — Mladenič je zbežal navzdol, a v tem trenutku je zapihal močari veter; barka se je sunkoma nagnila in Juanjilo so je urno rijel jadra, da bi ohranil ravnotežje. Ali sunek vetra je bil prenagel in je vrgel mladeniča, še predrio se je mogel zavesti. Skoz šumenje valov je Juanjilo razločil človeške glasove, morda je »tari Kispns zavpil na krovu: »Padel je človek v morje!« j Dolgo, dolgo je tonil, ne da lii mogel kaj razumeti. Predrto je prišel k polni > zavesti, je bil že na vodnem površju. Po-. hlepno je vdihaval sveži zrak. A barka? j Izginila je — zaman so jo iskale prestra-1 šene oči. Morje je bilo zelo temno, mnogo < temnejše kot je izgledalo * ladjinega! krova. Zazdelo 'se mu je, da vidi nekaj bele-] ga... nekak madež... pošast, ki je plavala v daljavi. Hotel je k nji, a v tem trenutku mu je izginila izpred oči, dokler je ni opazil iznova na nasprotni 'strani. Naposled je postal zmeden, izgubil je* smer in začel z vso silo gnjesti valov«,: ne vede, kam naj se obrne. Zdelo se nut je, da ima svinčene čevlje. Prokleti! Danes jih jo obul prvič! Kapa mu je tiščala na sence; čevlji iso ga vlekli v globino. — Mirno Juanjilo, le mirno. Zaupal je v lastno moč. Bil je izboren' plavaloc in je čutil dovolj moči, da ostane vsaj dve uri na morski površini. Do te.ca čaša ga bodo lahko rešili. Pošteno se bo skopal in rtič več. Prav nič! Ali je smrt res tako lahka? Če bi bila nevihta, bi Se mu utegnilo zgoditi to, kar se je zgodilo njegovemu očetu irt dedu. Bi ne bilo neumno umreti v tej lepi noči, na miniMtf morju, samo zaradi tega, ker je padel z barke? — Hej tovariši'? — Stric Kispas? — Gospodar! — Vpitje ga je utrudilo. Voda mn Je pljuskala v obraz in silila v usta.., Z barke so se valovi dozdevali majhni, ko pa se je boril ž njimi, ko so mu stezali vrat in mišice po vsem telesu, so mu postajali strahotni kakor pošasti in mogočni kakor velikani. Upal je, navsezadnje pa ga je utrudilo samo upanje. Da, saj bo vzdržal dv« uri. Zgodilo se je, da je včasi plaval tudi dlje časa, pa ni bil utrujen'. Toda to je bilo na solncu, v kristalnem irt ažurnem' morju, ko jo videl izpod tebe y čarobni Telltconocna liVlIogS »TdTjffirn«« Msrftor. 1 aori!* 1923. Če (srečaš veselega človeka navsezgodaj, tedaj si utegneš nabrati dobre volje za ves ta dan. Če ti stisne roko, gre skoz tvoje žilo tok novih moči; kratek razgovor ž njim povzroča, da se še stopnjuje občutek življenske energije. Kdo bi mogel pozabiti, kako prijetno So je vodno smehljal modri Emerson. Oni, ki so ga poznali, morajo priznati, da je v njegovem smehljaju ležala blagoslovljena moč. Lop obraz hi odviseti zgolj od pravilnosti potez. Poznamo ljudi koščenega obočja, upadlih oči, nelepega nosa in’ nenavadno širokih ali debelih ust. Kljub temu pa imajo ti ljudje tako krasno dušo, da jih zmerom radi srečujemo, saj iz njihovih oči in obličja odseva sreča, notranja lepota in dobrota. »Naj bodo blagoslovljeni, ki sejejo veselje!« smemo vzklikniti s svetim pismom. Mar ne ljubimo malčkov ravno zaradi tega, ker nahajamo v njihovih očeh, na njihovem obrazu toliko živahnosti, veselja in sreče — nahajamo to, česar si Sami najbolj želimo. Kako dobro nam de spomin na davno minula otroška leta, na razkošne, zaupno domačo razgovore z veselimi otroci, ki smo jih spoznali na poti svojega življenja. Včeraj sem čital v Mount Auburnu tale grobni napis: »Bila je tako vesela... Kakor solnce jo bila v življenju srečna, zato ne more biti drugačna tudi v nebeški luči...« Ljudje, ki nam prinašajo veselje, so kakor otroci: njihova srca so čista, jasna in polna ozdravljajoče svetlobo. »Tako sem srečna.« jc nekoč dejala neka deklica, »da ne morem biti srečnejša, zato še moram zrasti...« Voščila jc »Dober dan« svojemu majhnemu pevcu v kletki, želela je »Dober dan« milemu solnčecu, ki je pokukalo na okno. Potom je prosila mater, da sme želeti »Dober dan« Samemu dragemu Bogu; zakaj bi tega ne smela? Longfellow poje: Nekje je zmerom jutro in' nad predramljenimi deželami, od brega k bregu, .vedno nekje prepevajo ptiči. □□□□□□□□□□□□ □ □ □□□□□□□□□□□□ Nemima noč. fnr. (A restless night.*) 'Angleški napisal Mark Tvvain. Poslove-L . nil K. Pr. Ob desetih sva že bila v postelji; drugo jutro sva mislila namreč zarana vstati in se odpraviti s prvim svitom na pot proti domu. Nisem mogel prav zadremati, Harris pa je takoj zasmrčal. Sovražim človeka, ki takoj zaspi. Takega vedenja mi ni moči točno opredeliti; saj ne trdim, da bi bilo žaljivo — predrzno pa je na vsak način in človek kaj takega le težko prenaša. Ležal sem na postelji in fee jezil nad prijateljevo nevljudnostjo. *) Iz Twainovo knjigo »American Humour«. prozornosti žolte skalo z njihovimi algami, podobnimi vejam koralov, s pestrimi školjkami, s krasnimi vodnimi cvetlicami, katerih rumeni cveti so drhteli kakor meso, kadar se jih je dotaknila srebrna ribica. Sedaj pa je bil na temnem morju, 'sam, zapuščen. Utrujen’ in onemogel sc je dal (nositi valovom. Na ustih je čutil okus od večerje. Prokleta jed, kako drago ga je stala... Moral bo umreti, pa tako bedasto, pravzaprav zaradi malenkosti. Vendar pa je bil nagon samoohranitve še vedno tako močan, da mu je netil upanje: češ, tovariši te poiščejo... Ce bo ležal na plečih, pa ga nemara no bodo opazili. Zopet je začel z vso pešajočo močjo plavati. Dvignil se jo nad valove, da bi videl dalje; obupno je zamahnil na eno in na drugo stran, lovil valove pred sabo in jih suval z nogami, toda zaman. Lovil fce je vedno v istem krogu. Polagoma se je začel pota.pl j rti. Čutil 3e, da mu je v ude lezla silna lenoba in podremanost; oči so mu opešale in vsenaokrog je valovala neprodirna tema. Le tu pa tam se mu je za hip zjasnilo pred očmi: bile so .zvezde podobne krvavim kapljam. Morje ga ni več plašilo. 1V.1 je fcelo zadovoljen’, da ga tako ziblje in je lo čutil potrebo, počivati, leči in zaspati. Pad bi bil zaspal; a bolj ko sem se trudil, da privabim sen na trudne oči, širje so se mi odpirale. Prevzemala me je lm-da osamelost v črni temi, v kateri nisem imel drugega družabnika kot neprebavljeno večerjo. Tupatam mi je začela duša snovati in ugibati o vseh stvareh, o katerih je že prej kdaj premišljevala; a čez prve početko ni dospela nikoli. Rahlo se je doteknila kake stvari in odprhnila; bajno naglo je vihrala od predmeta k predmetu. Jedva je minila ura, in po glavi se mi je podil besen vrtinec; bil sem potrt, izmučen. Utrujenost je bila tako jaka, da se je začela nekako upirati razdraženim živcem. Dozdevalo so mi je sicer, da bedim, a v resnici som se potapljal vsak hip v nezavest, iz katere sem se sunkoma vzdramil; tako me je vsak pot streslo, da mi je malone izvilo roke in noge — plašila me je domneva, da letim vznak v brezdanje brezno. Ko sem že bil strmoglavil v osmi ali deveti prepad in tako ugotovil, da mi je bila polovica možganov osemkrat ali desetkrat zaspala, no da bi bila tega slutila bedeča in trdo rabutajoča druga polovica, mi je jela prevzemati občasna nezavest vedno večja področja možganov. Končno me je premagal dremež, v katerega sem se pogrezal vse globlje in globljo in ki bi se bil v hipu izprevrnil v trden, vlažen, krepilen sen, da ni čuj, kaj pa tako hrumi? Dremava duša mi je zopet hialo oživela in jela slušati. Iz neizmerne, brezmejne daljave je prihajalo in raslo in raslo in se bližalo — in kar se me je dojemalo prej bolj kot nekako čuvstvo, se mi je zdajci razodelo kot šum. Prt j se mi jo zdelo, da prihaja bogve odked, zdaj pa — ali ne buči ztinaj vihar? Zdaj šumi že bliže — niti pet minut ni do tja. Ali zamolklo škripljejo in grmijo daljni stroji? No, še vedno se bliža. Ni li to cepet in topot odmerjeno korakajoče vojne čete? A še vedno prihaja bliže in bliže — in na koncu konca je bilo prav v sobi: bila je le miška, ki je glodala dilico. In radi take malenkosti Sem tako dolgo tajil sapo! A pa čemu bi po toči zvonil? Treba je takoj zaspati, da zamujeno dohitim! — Lej, to je bila nepreudarna misel. Nehote — skoro nevede sem začel napeio slušati; ne da bi se zavedel svojega bedastega početja, sem začel šteti, kolikokrat je drobni zobček zagriznil v grčo. Štetje me je kmalu utrudilo iri trapilo; a morebiti bi bil peklenske muko mirno prebil, da je miška opravljala svoj posel brez presledkov. Ali drobljanka tega 'ni storila, marveč je venomer prenehava,la; in prežeč in čakajoč in prisluškujoč, kdaj bo zopet začela, sem huje trpel ko tedaj, kadar je glodala. Sprva sem ponujal v mislih pet — šest — sedem — deset dolarjev nagrade za miško; a polagoma sem obljubljal za živalico take vsote, ki bi jih v resnici 110 bil zmogel nikoli! Zapazil sem ušesa — pripognil sem namreč uhlja, in zvil v pet ali šest gub in ju pri tisnil na ušesno odprtino — pomoglo ni prav nič; sluh mi jc bil radi razdraženega živčevja tako iztanjšari, da se mi je Roke so mu postajale trde, kakor da bi bile iz lesa. Glava je silila na prsi, polna težke utrujenosti in nedosanjanih 'sanj Hipoma se je spomnil svoje stare matere, ki je morda v tem' trenutku mislila nanj. Hotel je moliti tako, kakor je toli kokrat molila mati: »Oče naš, kateri si v nebesih...« Molil je samo v mislih, v enem sledečih trenutkov pa se je zdrznil in zakričal na vos glas: »Lopovi^razboj-niki! Pustih' so me!...« Zopet je utonil, dasi se je trudil, da bi ostal na površju. Začel se je spuščati v mrak, kakor da je mrtev... Ne vede ka ko. je čez kratko časa priplaval na površje. Vdihnil je življenje. Zadnjikrat. Še enkrat je spoznal zvezde. Bile so črne, temnejše od neba, podobne kapljam črne smole. Telo mu je bilo težko kakor Svinec. Začel se je znova potapljati... mornarski čevlji, čez dan še njegov največji ponos, so ga vlekli navzdol. In dokler se je sukal okoli dna, na katerem so ležale potopljene ladje in okostja mrličev, mu jc duh prehajal v vodno gostejšo temo in liki svetla ptica, leteča v neko pravljično deželo, je krilila nad njim zadnja misel: — Pustili so me... Pustili so ms... pustili. — —o— uho prelevilo v mikrofon in’ je Slišalo prav lahko tudi skozi paževino. Moj srd je prihajal v bes. Končno sem storil tisto, kar so storili vsi ljudje pred mano, ne izvzemši niti Adama — nakanil sem, da nekaj treščim tja, odkoder je prihajal šum. Segel sem pod posteljo in izvlekel svoje težke okovane čevlje; nato sem sc sklonil v postelji in vlekel na uho, želeč ugotoviti, odkod prihaja nemir. Pa nisem uspel; prav tako nemogoče mi je bilo dognati, kje miška prav za prav gloda, kakor ti ni moči uganiti, kje cvrči cvrček. Mesto, ki se ti zdi sumljivo, jo baš vedno tisti kraj, kamor nadlega še nikoli niti stopila ni. Zalu-čim torej čevelj na slepo srečo in z grešno močjo. Čevelj je butnil v steno nad Harrisovo glavo in padel na mojega druga. Še v sanjah bi ne bil pričakoval, da bom vrgel okovano stvar tako daleč. Padec jc Harrisa vzdramil, kar mi jc bilo zelo pogodu, dokler nisem opazil, da se ne jezi, kar me je ozlovoljilo. V prihodnjem trenutku je zopet smrčal, in to mi jo prav godilo; a takoj je zopet za-škrebljala neumorna miška in iznova je v meni zakuhalo. Ni mi bilo do tega, da bi ponovno zbudil Harrisa, ali miška je grizkala tako vztrajno, da sem se ujezil in' zagnal še drugi čevelj v temno negotovost. Ta pot sem zdrobil zrcalo — dvoje ogledal je bilo v sobi — ugonobil sem seveda večje. Haris se je spet prebudil a se ni obregnil in bilo mi je žal, kakor še nikoli. Skrušeno sklenem, da bom prebil rajši vse muke vsega sveta, preden bi ga tretjič motil v blaženem snu. Miška sc je bila očividno prestrašila in počasi me- je začel premagovati spanec. Iznenada zabrni iri zahrešči — začela je biti ura. Štel sem vse udarce do konca in baš ko sem mislil iznova zaspati, je zadrdrala in zazvenela druga ura. Zopet sem štel udarec za udarcem, mahoma pa sta začela izvabljati angela ob rotovški uri svojim dolgim trobljam nežne, ugodne, božajoče glasove. Nikoli še nisem slišal tako milega, blagega, tajinstverie-ga napeva — toda ko sta začela nebeška umetnika trobiti tudi četrti uro, se mi je le zdelo, da se mučita črez potrebo. Vsa kokrat me jc zbudil nov šum, da sem le malo zakimal. Vsak pot sem pogrešal svojo odejo iri moral sem seči k tlom in jo pobrali. Končno me je spanec povsem: minil. Ugotovil sem dejstvo, da sem brezupno in zdržema bedel. Bedel sem iri bil mrzličav in žejeri. Premetaval sem se po žimnici, dokler sem moge] strpeti; nenadoma pa seni se spomnil lepe noči iri se domislil, da bi ne bilo napačno, ko bi sc oblekel iri stopil na ši?*oki mostni trg, kjer bi me ledeni curek studenčnice o-svežil, kjer bi kadil iri ugibal iri sanjaril do zore. • Ustvarjal sem’ si, da se bom oblekel v. temi, ne da bi Harrisa motil iri vzbudil. Bil sem sicer pognal čevlje za miško, a v letni noči bi za silo zdeloval tudi z brez-petniki. Oprezno torej vstanem iri polagoma obesim vse nase — le ene nogavice sem pogrešal. Nikakor nisem mogel najti sled pletene nesreče, dasi sem se mučil ria vse kriplje. Brez nogavice nisem utegnil nikamor. Pokleknem torej in tipljem z rokami okoli sebe. Ena rioga mi je tičala v papuči, drugi škrpet sem tiščal v roki — iri tako sem šlatal iri drsal po tleh; našel nisem ničesar. Vedno dalje sem kolobaril po podu, vse hitreje sem tipal in šlatal, zmeraj bolj razdraženo sem iskal svojo nogavico. Kadarkoli sem premaknil koleno, »o deske zdvojno zaškripale; kadar sem po naključju trčil ob kako stvar, se mi je vsak pot zazdelo, da je pet in trideset ali šest in tridesetkrat jačje zaroštalo iri zaropotalo ko podnevi. V takih hipih sem vedno obstal in tiščal sapo, dokler se nisem uvcril, da se Harris ni predramil — potem sern lezel naprej. Vse dalje sem rogovilil po podu; nogavice nisem mogel najti. Zdelo se mi je, kakor bi nc mogel drugega otipati nego Samo pohištvo iri pohištvo. Ko sem bil legel spat, ne bil bi dejal, da vsebuje soba toliko brložja; zdaj je bila nabito polna — zlasti stolov — povsod sem sc nameril na stole. Da se ni nekoliko družin nastavilo medtem v Majini spalnici? In nikoli nisem mogel kakega stola otipati, venomer sem butnil vanj z glavo. Počasi a stalno je kipela v meni jeza in ko sem kolovratil naprej in naprej, sem že bral — tihe molitvice. Na vse zadnje sem v strupenem na-salu dheva nakanil, da se napotim iz sobe brez druge nogavice. Sklonil sen? se torej pokoncu in jo mahnil — o tern sem bil uverjen — proti durim; a iznenada ugledam v nerazbitem zrcalu svojo pošastno sliko. Tako sem se ustrašil samega sebe, da mi je sapa zastala, in i*" previdel sem, da sem zablodil, da nisen? imel niti najmanjšega pojma o tem, kje sem bil. To ugotovivši sem se tako u* jezil, da sem moral sesti na tla in se o* prijeti kakega predmeta, da bi ne prebil stropa, ko bi mi po naključju pla^ v duši in se razletel ves jad, ki so je ta® nakopičil. Da je bilo v sobi le eno zrcalo, mož^ bi po njem dognati, kje sem; a bili st« dve in to je bila zame prav taka nesreča kakor bi jih bilo tisoč; mimo tega sta s« visela na nasprotnih stenah... Opaz'1 sem temačne obrise oken, toda v svoji zmedenosti sem sodil, da so baš ta®< kjer bi ne imela biti, in tako me jc to že bolj zbegalo, namesto da bi mi pokazalo pravo siner. Napotil sem se ob steni naprej iri sen? prevrnil dežnik; počilo je, kakor da sen? ustrelil s pištolo, ko jo tresnil na trda, gladka, gola tla. Stisnil sem zobe in ne* hal dihati — Harris se ni zganil. Poro®' lom in oprezno sem prislonil dežnik k zidu; ali jedva sem odmeknil roko, j® zdrknila pošast ponovno in telebnila na tla. Zdrznil sem se in vlekel nekaj trenutkov v nemem besu na uho — hvala Bogu, nič hudega se ni zgenilo. Pobral sem dežnik in ga kar se je dalo oprezno, rahlo in točno še enkrat postavil v kot; jedva sem odmeknil roko, je grdoba ž® ležala na tleh. Starši so me sicer hudo strahovali strogo vzgojili, a da ni bilo v tisti puščeni širni dvorani tako trenutno & svečano in strašno, bil bi tedaj gotovo zinil kako besedo, ki bi je ne sn»°j* vtekniti v čitanko 'za nedeljske šole, cer bi ji bila resna ogrožana razprodaj3« Da mi dosedanji križi iri težave n1®0' oslabili razsodnosti, bil bi sl izbral Bolj*' šega posla, kakor da sem se ukvarj®'! z nagajivo »marelo« in postavljal klJu7 bovalni dežnik na gladki nemški pod; 8®j podnevi bi se mi bilo tako početje štiri;1 krat ponesrečilo, preden bi enkrat m 1 spel. Nekaj pa me je le tolažilo — Hat ris je venomer miroval in molčal -doslej se še zgenil ni! Po dežniku se nisem? mogel razve* j deti; štirje so Stali v sobi in vsi so s« bili enaki. Domislil sem se, da bi tipa* ob steni naprej iri priromal nemara do vrat. Vstal sem iri počel izvajati 'svojo nakano; v tistem hipu Sem! osmeknil K steno sliko. Podoba ni bila baš velika, toda zaropotalo je, kakor da se je podrla kaka panorama. Harris se ni oglasil, t bil sem si svest: če bom uganjal take bu-dalosti s slikami, ga gotovo prebudim, Bolje je odnehati in ne siliti na piano; Da, tako ukrenem: še enkrat poiščeiri kralja Arturja okroglo mizo — saj sen? bil že večkrat butnil vanjo — in jo uporabim' za izhodišče, ko se odpravim: na pot, da najdem' svojo posteljo; če se namerim nanjo, otipijem brez dvoma tud ročko, ugasim si perečo iri pekočo žejo it) smuknem' pod odejo. Mahnem jo torej po vseh štirih’ naprej; tako se mi je namreč hitreje iri bolj varno hodilo, ne da bi premetaval in prevačal stvari. Čez nekoliko trenutkov sem naletel na mizo — z glavo seveda; malo sem1 buško pogladil, poteni pa sem vstal in stopil v črno temo z razširjenimi rokami iri razklenjenimi prsti, da bi ne izgubil enakotežja. Nameril sem se ria stol; potem na steno; nato na drugi stol; zatem na zofo, končno na planinsko palico in ha drugo zofo. To me je zmotilo; mislil sem, da gleštn soba le eno zofo. Poiskal sem zopet mizo. In' spet sem se napotil v brez-brežno negotovost — iri hatipal nekaj novih stolov. Zdajci sem Se domislil — iri storil bi to bil lahko že prej — da je miza okrogla in torej za izhodišče povsem nerabna. Krenil Sem' torej ria slepo srečo iznova ria pot v tisto mešanico stolov iri zof. Dospel sem v neznane kraje iri takoj osmeknil svečnik z predalnika; lovil sem' svečnik in prevrnil svetilnico; iskal sem svetilnico iri prevrnil ročko, ki s® je razbila z urnebesnim treskom; Pr^sj’o bi pa sem mislil: »Aha, končno se?1vga]c. našel, saj sem vedel, da nisva da?e sebi!« . Harris je zarjul; »Na P0 ob 5. uri v Maribor, Na kolodvoru sc ltro posvetujemo in sklenemo vzeti Po-°rJe s pekrske strani. Hlačnik se ni mo-? načuditi mariborsiki pnbliki, ki ja nas vuriste gledala ter rekla, kaj bi še-le bilo, ?? bi kar v hlačah skozi mesto marširali. °’ nienda jc drugi dan le kakega radc-edfleža bolel vrat, ker se je preveč za na®ti oziral. Pot skozi Studence v Pekre 'se je vle-^a na veliko jezo Hudopiša, ki je naj-' °°Ji sovražnik hoje po dolini in ne bi , &n_da šel nikdar v Limbuš, ne da bi gonjah »Prokleta dolina.« dospemo do Reiserjevega posestva, bila že precejšnja tema. Razgled na 3e°h' gor*co 1U Maribor ter Ptujsko pelje , "U krasen, kajti vsak griček imel je °3 kres. Kako to npliva na človeka, ve fcote° k* ^ubi naravo in njena kra- 5e V* £or* precej' strma. Ker nam bila nekdanja cerkev Sv. Bolfenka j. ak kažipot, spenjali smo se kar nate n°S*; kvišku, dokler nam v gozdu in v ni zmanjkalo smeri. Treba je bilo kj .ti svetilko in skoraj smo na mar-rani poti, a čez nekaj časa pri Sv. Bol-*** (1037 m). ilo8 'laljna jQk° složna tor smo fefcl °kr°f? 21. ure k prijazni Maribor-kjer smo so malo okrepčali ter kmalu k počitku, jutro Velikonočne nedelje 'rt as je javilo ter nas vrglo iz positelj. Od-81110 se žele ob pol 8. uri zjutraj. & H 7“° ^ s^aPiču Framščice, kjer sva lero splezala na visoko drevo, ka- p0 ,J®° 3e pod najino težo strahovito pri-&}, alo. Fotografirati «em namreč hotel a se mi žal ni posrečilo. Plezalna 1-83 dreveza je bila osobito za moje tak? Baa^° neprijetna, ker nisem vajen dar' \ ^^Inih« tur, a konečno sem ven-J*tal na — svojih nogah, fce n a ^9mo hodili celo pot zopet , do koti „ !53» vrežemo jo kar čez travnik pro-bmo e*"1' Urno se dvigamo iri skoraj smre?.a ®e^a vrhu (1080 m) prod gostim J ^ul. TTrlfvrAnrm -in talr/vzi i mpvia 1)0 Preče-Precej Uderemo jo skozi grmičevje 5 visokem’ Snegu ter dosežemo 50rJ 0I>Faskani irf ošvrkani markirano i’e M]° 104,1161110 do Ruške koče (1250 m), je nr° ain veselo vrvenje. Medtem, ko z javljal naš Mirko koruzne žgan-tako Z<1 Jei?’ 81110 80 kepati in loviti, bsob't k'*0 smeha ne konca ne kraja, v lto* ce smo zakopali koga v, sneg, ali ^ Prav pripravno padel, er se nam je zahotelo videti fclapo-des 0< rinemo- Ob razpotju krenemo na hQ °0; treba jo bilo navezati krplje, ker Pj-JT Pahee pogrezale nad meter v sneg. bežp, ^ ^a 3e bila hoja, a slednjič dobil,,1?0 vendar Rebereko bajto, kjer ni je DA°,Dic ve® snega. Ker smo mislili, da ti i« f5Z snega, pustimo krplje pri baj-ln Kremo dalje. hodimo četrt ure, pojavi fee debel sneg. Toda le naprej! ke rwl 8m? m°rali preskakovati poto* n3iž v«fjZen^a 83110 b^1 utrujeni, ko sled-.endar dosežemo Boigota ^1040 m). Potok Lobnica je bil jako narastel, tako da smo divili valovenju tega drugače tako pohlevnega potočka. Nadaljujemo po »riži« do Šumika. Krasni so bili pogledi na skakalce in slapiče, ki jih dela Lobnica. Od daleč čujemo bobnenje. To je slap Šumik ali kakor ga tudi imenujejo Veliki Skok. Ker je drča nad slapom strma in se nam ni zljubilo poskusiti drčati proti dolini, kar bi bilo tudi lahko jako nevarno, zapustimo lesen žleb ter nadaljujemo pot po markirani stezi, ki pelje jako strmo navzdol. Treba jc zlesti pod drčo skozi, nadalje plezati po polomljeni lestvi navzdol ter čez takoimenov ano brv, ki je nekaka gugajoča se stvar, na kateri so manjkale povrh še tudi deske, da je bilo treba zelo široko prestopati razne vrzeli. In pod nogami se podi, peni in grmi proti dolini narasla Lobnica in vabi v svoj hladni objem. Žal, da je naš štajerski Vintgar skoraj nedostopen, a treba bo vendar popraviti brvi ter celo pot na novo preinarkirati in predelati. Srečno smo na drugi strani brvi, še par korakov nazgor in že stojimo pod slapom. Voda so vali nekako 15—20 m visoko čez skalovje v kadunjo. v katori se pode postrvi, od tam po pečevju kot Mali Skok, skozi Vrata in v skakalcih v dolino, a v njeni sredini ali ob strani jo spremlja žleb. Jako nevarua zna biti hoja po žleon. Večkrat se je že zgodilo, da je presenetila voda izletnike, ki so se mokri kemej rešili, da jih iji spodnesla voda, kadar so jeli plaviti hlode in les. Šumik je bil tokrat jako impozanten, kakoršnega med svojim 12 letnim obiskovanjem še nisem nikdar videl. Vodo je metalo vodoravno čez skalo naprej in potem je šele padala v kadunjo. Pršilo je tako, da bi bilo kakega rnestjana groza, če bi si upal sploh tja. Naravnost hladno je bilo. Vračamo se po isti poti nazaj. Pri Reberški bajti vzamem krplje, ki so se medtem posušile in že smo pri nekdanjem ribniku. Tn začneta Radko in Hudopiš prisluškovati divjega petelina, katerega sledove je konečno gdč. Hlačnik našla v snegu. Hoteli so na vsak način obstati in čakati, ker pa nimam smisla za lov, zagrozim, da zavriskam — in s tem jih spravim naprej. Sicer je risal Radko v sneg nekake hieroglife, a to veselje sem mu rad prepustil, saj je strasten lovec. Ko dospemo nazaj v Ruško kočo, je bilo tam jako veselo, a kljub temu smo se podali kmalu k počitku. Na vse rano je sicer nekoliko deževalo, kar je povzročilo, da smo malo dalje poležali, a konečno vendar zlezemo iz postelj ter se jamemo zbirati v koči. Po kratkem' izletu na Žigertov vrh (1345 m) začeli smo pritiskati na našega gostitelja radi obeda, a kljub temu smo šele ob i2. uri obedovali na jezo nas vseh. Osobito sta godrnjala moja tovariša, ker ni bilo mogoče priti naprej. Po obedu «e hitro odpravimo, kajti v Slov. Bistrico se pot vleče in moj vlak je odhajal od tam že ob 16. uri, a iz leoče smo odšli malo pred 13. uro. Imeli smo samo malo snega, ki pa nas ni oviral, ter dosegli v najkrajšem času Moma. Tu 'se začne Hudopiš jeziti, češ, kaj da je njegov nahrbtnik tako težak. Ko ga pregleda, najde v njem precej velik kamen. Seveda sem bil vsega kriv jaz. No, pa so bili slučajno drugi pri tej obdaritvi. Od Moma vodi pot mimo potoka po gozdu in zavije konečno na okrajno cesto in po tej skozi Št. Martin'. Nadaljnja cesta se vleče neznansko in vkljub temu, da smo porabili vso bližnice, smo dospeli šele ob %1G. uri v Slov. Bistrico. Od tu je šc nekako (j km do postaje in če imaš srečo, da vjameš ozkotirno železnico do kolodvora, kar se meni se ni nikdar pripetilo, Si prihraniš dolgo pot irt vjameš vlak. Ker smo pa iseveda zamudili ozkotirno, je bilo očividrto, da tudi ne dohitimo vlaka na glavni progi. Z uro v roki smo begali ter godrnjali nad to ravno cesto, a vendar smo upali na zamudo vsled praznika. Že smo pri zadnji levo ležeči gostilni, ko zažvižga in vlak je v postaji. Čez nekaj še enkrat zažvižga in gledal sem, kakor že večkrat — odbijače. Ustavimo se torej v omenjeni gostilni, se malo pokrepčamo ter gremo konečno na kolodvor, odkoder se odpeljemo vsak na svojo stran. Tako je končal ta Yfaš lepi izlet po Spo-nUadangko-ziffliskeiu Pohorju. . 5 ki pišejo časnike.' Posvečeno vsem čitateljem dobre volje. Malokateri čitatelj so zaveda, ko čita novine, koliko dela in trucla .je treba, preden zagleda beli dan samo. ena, navadna časopisna številka. Koliko rok se mora pridno gibati, koliko glav naporno misliti, da čitatelj zvečer pri skodelici kave površno pregleda z najrazličnejšimi snovmi napolnjene kolono ter končno list, kakor izžeto citrono, malomarno odloži ali porabi za zavijanje klobas, da ne omenim zadnje, običajne usode popisanega papirja. Rekel bi, da je usoda vsakemu rokodelcu in obrtniku bolj naklonjena, kakor pa žurnalistu. Vsakdo hvali čevljarja. ki mu naredi dobre in lepe čevlje, vsakdo občuduje mizarja, ki izdela fino pohištvo, le žurnalist je metla, s katero misli, da lahko vsakdo pometa. Če ni v listu tega, kar si želi ta ali oni čitatelj. že sc huduje nad urednikom, češ, saj nič ne ve in ne zna. Ne pomisli pa, da ima vsak človek druge želje, vsak čitatelj druge zahteve. Ta hoče vedeti, kaj se jc sinoči sanjalo Radiču o človečanski republiki, oni je radoveden, ali je Pašid že zopet zbolel, tretji, ali bo valuta že kaj skoraj zopet padla, profesor bi rad kaj znanstvenega, uradnik pričakuje poročila o zvišanju dravinjskih doklad, delavec išče vesti o padanju cen, gospodinje zanimajo tržne cene, mladina hoče zaljubljene stvari, pen-zijoniste zanimajo dnevne vesti, kulturni delavec boče zvedeti, kaj jo napisal neznan pisatelj na drugem koncu sveta, in vse to in še mnogo, mnogo več mora prinesti vsaka posamezna številka, če odmeriš temu daljšo kolono, se zameriš onemu, če si izpustil to, si prišel v nemilost tam in tako te na koncu koncev vse zmerja in kolne. Pa pravijo, da še Bog ne more vsem prav storiti; no, in žurnalisti so tudi samo navadni smrtniki, lci se morajo boriti z vsemi človeškimi slabostmi in nadlogami. Vsi duševni delavci zatrjujejo, da ne morejo delati, ako nimajo božjega miru. To bo popolnoma resnično, le novinarji o tem malo vedo. Komaj vstopi v uredništvo in ni še imel časa, da bi pregledal, kaj mu je danes naklonil poštar, že mu stoji za petami zli duh vsakega urednika, metteur (prvi črkostavec) ter zahteva rokopis. Nič ne vpraša, odkod naj ga vzame, samo: daj mi ga! — Počakaj, prijatelj, da vsaj pošto pregledam. — — Kaj mislite, da jaz lahko v petih minutah postavim’ list, da bo izšel pravočasno! — Hitro napišeš, kar si zvedel rjutraj od dekle, ko se je vrnila s trga ter mu daš, da se ga vsaj za par minut znebiš, da lahko pregledaš pošto in časopisje. V naglici, preletiš celo kopico listov, zabeležiš to in onov' kar bi utegnilo zanimati čitatelje, napišeš par notic in se spraviš k uvodniku. Toda komaj Si pošteno začel, že se začno odpirati vrata, prihajajo ljudje z -raznimi željami ter ti iztresajo svoje srce, tako, da z delom nikamor ne prideš. Ta se ti pritožuje, da jo je ta in ta branjevka na trgu opeharila. ona ti na dolgo in široko pripoveduje, da ji je soseda rekla, da je neumna in grda in ne vem, kaj še vse. Bolj, ko ji dokazuješ, da to ne spada v list, da na j gre na sodnijo, bolj sili v te, češ, v cajtcnge jo dajte, pa zelo jo očrnite! In ko ji odločno poveš, na tega ne moreš storiti, pa ti užaljena zabrusi v obraz: »Tako torej! Dve leti že imam list naročen, sedaj ga bom pa odpovedala!« in vsfa razbur-odvihra skozi vrata. Jezen vržeš cigareto, ki 'si si jo komaj prižgal, ob tla in nadaljuješ uvodnik. Toda komaj si zastavil pero, že trka drugi in tako gre od jutra do večera. Ta se huduje, ker ni izšla notica, ki jo je poslal že pred tremi dnevi, drugi ti v zadnjem trenutku prinese dolgo klobaso ter te roti, naj za božjo voljo sigurno izide še danes, tretji se pride pritoževat, zakaj ni bilo nobenega zastopnika lista na občnem' jjboru društva za varstvo pijancev, češ, za drugo neumnosti, kakor gledališče in tako nepotrebne stvari imate čas, četrti se žo po stopnjicah pri-krega, ker si včeraj objavil med policijskimi vestmi, da je bil tako natrkart, da je zamenjal luno s svojo taščo, zatrjajoč ti, da ni bilo tako hudo tor da je le hišno številko pozabil. In tako gre od jutra do večera, vmes pa ropoče telefon, da ti sle- herni las stoji po koncu, za petami pa te neprestano drega črkostavec: rokopis, rokopis, rokopis! Vendar pa so to razmeroma še zlati časi. Napoči pa tudi doba »kislih kumaric« in »pasjih dni«, ko ne veš, kje bi vzel gradiva, da bi napolnil kilometoi-ske kolone in zadovoljil nenasitnega črko-stavca. Poštar ti prinese par suhoparnih listov in k večjemu kako pozivnico k sodišču, da so zagovarjaš zaradi pregreška, o katerem nimaš ne sluha no duha. Kličeš policijo — nič novega, rešilni oddelek — nič, bolnica — nič, ognjegasci —1 nič, sodiščo — nič, nikjer nič! So dnevi, ko policija ne zaloti niti enega pijanca, ko rešilni oddelek vso noč smrči, ker st ni kdo noče razbiti glave, polomiti nos£ ali vsaj poškodovati mezinca na nogi, dnevi, ko ljudem' življenje v tej dolini solz tako ugaja, da nikdo ne izvrši niti poskusa samomora, ko žive zakonci v ta-t kem miru in strahu božjem, da no more?, -poročati niti o najmanjšem škandalu. In niti politiki v takih dneh niso poli-! tični, da bi Vsaj ž njimi lahko polemiziral. Le z velikim trudom, napornim pren mišljevanjem in — bodi povedano na u-šesa, da nikdo ne sliši — z izdatno pomočjo uredniških Škarij napolniš kolone, četudi se ti vmes vtepe kaka »raca«, ki jo moraš prihodnjega dne spokorilo' preklicati. Ko končno urediš še »najnovejše« (dasi so že včasih trikrat slišale zvoniti! poldan), se spraviš nad korekture. Seveda te že zopet priganja metteur, ki se mn ves dan mudi, kakor da bi moral šo istega dno živ v nebesa. Ko si v naglici preletel krtačil o odtise in spregledal ve5 napak, — ki jih pozneje naprtiš tiskarskemu škratu, — bežiš v stavnico, -.la isel še prerekaš z metteurjom za kako notico, ki jo hoče vsled pomanjkanja prostora! izpustiti, si končno za danes opravil. Zadovoljen se oddahneš in čakaš, 'dal dobiš po milosti rotacijskega stroja ii| falsko elektrarne v roke prvo številko, nakar utrujen in izmučen kreneš domov, da še danes napišeš podlistek za prihodnjo številko, Če te kak dopisnik ni rešil te nehvaležne naloge. In ko ti še prs-t mišljuješ, o čem bi napisal jutri uvod-i nik, so naročniki že davno prečitali vsol številko, ki vsebuje trud in napor delegat dne ter jo malomarno odložili, Češ, Saj ni nič zanimivega. Takrat pač uvidiš, kako nehvaležen je posel — žurnalista. —im’. 1: □□□□□□□□□□□□ □ O □□□□□□□□□□□□' Josip Milkovič; : ‘ J : !;:\ j Ti presneti kapuni. Pavel Grenak jo imel na znamenit«# lepem, izletnem kraju svojo palači podob* no hišo in v njej prostorno kavarno, spojeno z zajutrkovolnico in razgledno teraso. Ker je bil njegov lokal preskrbljen! le z izbranimi jedili in najboljšim vinom, so zahajali vanj tudi najboljši gostje. Tri natakarice bi mu bile sicer zadostovat le za postrežbo, a ker jc bil prevelik častilec ženskega spola, jih je imel kar šest, in vse so bile mlade in ena lepša od-druge. On sam je bil človek prikupljiv^ zunanjosti. Lice mu je obdajala rujav-kastorumena kodrasta brada in na glavi! mu je čepela gosta gošča dolgih ku-> štrastih las. Cela glava pa je nudila karakteristično obliko, kakor se jo najde' včasih pri umetnikih, in zaradi katero Sl1 je pridobil šaljivi pritikljaj »Zeus«. Bil jo jako visoke postave, širokih pleč irt navidezno prav krepkega telesa. A zadnje je bilo laž, kajti v resnici je bil jako slaboten, mehkužen in’ prav neokretej< človek, ki se je hranil pretežno od mleka, kakao-a irt juhe, a le premalo od drugih bolj kompaktnih jedil. Vsled pomanjkanja pripravnejše hrane si torej ni mogel pridobiti zadostnih telesnih moči in nezmožen za napornejše delo je presedel večji del dneva najrajši v naslonjaču svoja v gornjem nadstropju ležeče spalnice; skrb za gospodinjstvo in’ lokal pa je prepustil svojim natakaricam. In ker prave gospodinje ni bilo pri hiši, so mlada dekleta gospodarila, kakor se jim je poljubilo. Kaj čuda potem, da je šlo vednO vso navskriž, da je vladal nered in’ večen prepir med njimi, ker je vsaka hotela biti prva, vsaka zapovedovati. Pavel pa je tem svojim lepoticam' pustil uganjati, kar so želele. Bal se jc, hudovati so nad njimi, da mu ne bi nobena pobegnila in rajši bi bil izgubil in pogrešal najboljšo goste, kakor pa le eno svojih »hčerk«, kakor jili je maziva!, •* •»* ** Stran '4. Velikonočna priloga »Tabora«. Muriber. !. aprila 1923. Zahajali so pa tjakaj po nenavadnih potih tudi domači fantje, ki so razumeli dvorjaniti natakaricam, se jim priljubiti in so zato seveda izpraznili marsikatero čašico najžlahtnejšega vina iz kleti ljubosumnega Pavla. Tu pa tam je Pavel katerega izmod njih v kuhinji zasačil, iz česar so potem nastali ljubosumni nastopi, kar pa ni mnogo pomagalo, ker se razvajena dekleta niso dosti brigala za “njegovo jadikovanje. Najdrznejši izmed vseh prilizovalccv pa je bil mladi izvošček Lojze Kapun, živahen dečko, poln hudomušnosti, ki se je znal vsaki natakarici posebej in po njeni sprejemljivosti na najspretnejši luačin' prilizovati in ki se je smel po kuhinji premikati kakor petelin med kurata' na dvorišču. Irt nanj je bil Pavel tudi najbolj jezen irt ljubosumen. Bil mu je pravi trn v očeh. In čeprav mu je Lojze pripeljal največ gostov — seveda le za to, da je toogel priti bolj pogosto k dekletom — bi ga Kil Pavel z gosti vred najrajše poslal v pekeL Slednjič je sklenil, da se hoče Lojzeta, ki ga je s svojo navzočnostjo preveč vznemirjal, za vsako ceno iznebiti in! je določil, da Lojze ne sme več prestopiti praga kuhinje in da se mu ne sme več streči, kadar pripelje kakšnega gosta. Pri tej, na prav energičen način izraženi prepovedi so kuhinjske čarovnice si-teer povešale svoje nosove in se navidezno ndale, v srcu pa so si mislile takole: »Pavlu pač kuha njegova kri, kuha, pa se bo že zopet ohladila,« in »nobena juha ni tak’ vrela, da se ne bi enkrat fcnela«. Nekaj časa iso reis imeli mir pred Lojzetom. Kmalu pa je začel zopet prihajati, dasi redkeje kakor poprej in tudi ne več v kuhinjo, ampak samo do praga. Kljub Pavlovi pozornosti se mu je skoraj vsakokrat posrečilo, da je prišel na Svoj račun ter odnesel, kar so pač mogle jnatakarice v naglici nabasati. Za velikonočne praznike je Pavlo založil zajutrkovalnico z najfinejšimi jestvinami irt pijačami, da je mogel v teh dneh dostojni? postreči svojim razvajenim gostom. Od svojega dobavitelja pa je prejel kot velikonočno darilo živega tol »tegaAapuna, ki pa ga je dobil prepozno, da bi ga mogel zaklati že za praznike. Dal ga je tedaj zapreti v kurnik na dvorišču in se je že v naprej zelo veselil okusne pečenke. Drugi dan, na velikonočno nedeljo, je sedel kakor po navadi v svojem naslonjaču in pregledoval kuharsko knjigo, v kateri je iskal recepta, po katerem bi dal kapuna pripraviti kar najboljše in' najimenitnejše. Sklenil je, da ga da pripraviti nadevanega in mu dajati najboljšo pičo, da bi ne shujšal do onega dneva, ko mu bo šlo za vrat. Medtem ko je bil vglobljen v kuharsko knjigo in v sladkosnedne misli, ni niti slutil, da je ob tej z orodni i dopoldanski uri dospel izvošček Lojze Kapun v družbi nekesra gosta ter se po svoji stari navadi sukal okoli natakaric v kuhinji. Sedeč tako v naslonjaču se jn Pavel spomnil, da njegov kapri n v Vurniku nemara še ni dobil brane. Odprl je hišni telefon. ki ga je imel tik sedeža in ki je vodil v kuhinjo ter ukazal: »Dajte ka-punu dobro jesti in dovolj piti: daj+e mu Sploh vsejra, za kar veste, da rad je, da ne ho lačen in žejen!« »Da, da,« — se je oglasil odgovor, — »mu bomo že dali.« Kuhinjske ženske pač niso mislfe na kapuna v kurniku, =aj so imele v kuhinji prijatelja Lojzeta. Seveda si niso u-kaza tolmačili drugače, kakor da Pavel toeni izvoščka, in da mu hoče, kdo ve iz kakšnega trenutnega natriba, privoščiti za praznik kaj dobrega. Lojze se je kajpada silno čudil nepričakovanemu izpre-obrnjenju; mirno se je namuznil, sedel k mizi in si dal streči. Izbral si je najokusnejše reči, ki so bile pripravljene za popoldanske goste; jedel je za tri druge in — za tri dni; kar pa ni mogel snesti, je dal na kup in lepo zavil, da vzame s 'se-boj. Pavel pa, ki ni dal mnogo na točnost Svojih »hčerk«, se je hotel na lasine oči prepričati, ali je ptič v kurniku preskrbljen, kakor jo to naročil. Počasnin, drsajočih korakov je stopal čez stopnice v pritličje. To je bilo znamenje, da nnra Lojze izginiti iz kuhinje, da bi ga Pavel Jie videl in ne zapazil velika zavitka, IJr-Bo je .sedaj zagrabil zavitek in pohitel iz kuhinje na voz, v katerem ga je gost že nestrpno čakal, da se odpelje. A že ga je bil Pavel zapazil; stopil je v kuhinjo ravno v trenutku, ko je izvošček skočil v vežo ter je jezno vprašal: »Kaj je pa ta človek delal v kuhinji?« »I kaj, dali smo mu jesti in piti, kakor ste nam naročili po telefonu,« — so mu odvrnile. »Da bi vas hudir; jaz sem vam naročil, da nakrmite kapuna v kurniku, ne pa tega požrešnega postreščka Kapuna!« je zagrmel Pavel. In ko je zapazil, da mu manjka iz bu-feta več ko polovica vseh slastnih, le za go.ste pripravljenih reči, je divjal kakor besen po kuhinji. Pograbil je pcnzDe krožnike, buteljke in kar mu je »rišlo pod roke ter pometal na tla in razbil, kar se je dalo razbiti. Razsajal je tako dolgo, da so se dekleta razpršila in poskrila po varnejših zavetiščih. In ko je ostal sam, ko je stol med črepinjami razbitih posod in v lužah razlitega vina in kave, je začel od jeze jokati. Kmalu se je zopet pomiril, šel na dvorišče h kurniku, božal zanemarjenega kapuna in mu dal jesti in piti. Nazaduje se je vendar moral smejati nad usodnim nesporazumlje-njem, ki ga jo zakrivil sam. Iz globine prsi mu je privrel upravičeni vzdih: »Ti presneti kapuni, eden kakor drugi!« — cDOODCdDaDDO □ □ □□□□□□□□□ncio Kopališča in klimatična zdravilišča v Jugoslaviji. Jugoslavija ima mnogo izredno zdravilnih mineralnih vrelcev, toda malo jih je opremljenih s potrebnim komfortom. Najdemo jih vsepovsod, na severu kakor na jugu države. Začnimo z mariborsko okolico. Omeniti nam je Sv. Lovrenc na Pohorju in Rimski vrelec, ki leži pet kilometrov južno od Guštauja sredi smrekovih in jelkovih gozdov in je izvrstna alkalij-ska kisclica. Pri Grobelnem se odcepi železnica v Rogaško Slatino, ki je svetovno zdravilišče prve stopnje. Oddeljeno od bučnega prometa sredi gozdnatega gričevja, z nenavadno milim podnebjem in znamenitimi toplimi vrelci, opremijo' 110 z vsemi najmodernejšimi higijenskimi in terapevtskimi napravami mora zadovoljiti še tako razvajenega posetnika. Prijetno letoviško mesteca Celje je izhodišče mnogim kopališčem. Avto ga veže z Dobrno, ki je vedno prenapolnjena. Proti jugu so Rimske toplice, ki so bile pred vojno znane širom sveta, danes pa jih radi obiskujejo zagrebški izletniki. Gorenjska s svojimi ponosnimi vršaci in ljubkimi jezeri je eno 'samo letovišče. Blejsko in Bohinjsko jezero sta privlačni shajališči mednarodno publiko. Tu si more človek privoščiti drag korn-fort, pa tudi z majhnimi stroški so more navžiti prirodnih lepot in svežega zraka. Hrvatsko Zagorje slovi po rujnem vinu in žveplenih radioaktivnih toplicah. Najznamenitejše so Varaždinske toplice, last zagrebškega stolnega kapitlja, in Krapinske topL (za nevrastenijo). Manjše, toda izborne so Sutinske in Stubičke toplice. Najrazkošnejšo hrvatsko kopališče je svetovuoznani Lipik pri Pakra-eu (za kri in želodec). Zenske rade po-sečajo toplo blatno kopališče Daruvar (za revmatizem). Najbolj radioaktivno kopališče v naši državi je Tomisko, ki leži nekoliko vstran od proge Karlovac-Ca-prag. V gorskem kotoru leže sredi jelkovih gozdov nekdaj sloveča rorska letovišča Delnice, Skrad, Sušica. Fužine, itd., kamor hodijo na oddih srednji stanovi. Biser te pokrajine pa so Plitvička jeze-za. brezdvomno nnjlepši kot naše domovine. Malo kje na svetu je na tako majhnem prostoru združenih toliko veličastnih in prelestnih prirodnih krasot. Primanjkuje pa letoviških naprav in vsako1 leto se mora zavrniti na tisoče gostov. Ob naši sinji Adriji imamo znamenita morska kopališča. Najudobnejše je pač Cirkvenica, ki jo obišče po zimi na tisoče gostov. Prijetna zdravilišča v hrv. Primorju so Kraljeviče, v prekrasnem zalivu, Selce in NovL Čehom se je najbolj priljubilo Baška na otoku Krku. Moderne hotele in tPenzijonate ima Hvar. Obala severne Dalmacije je zarezana po mnogih, fjordom podobnih zalivih. Sibeniški zaliv; seže do veličastnih sla- pov Krke. Ogromna v»dna masa pada čez petero teras in poživlja bujno vegetacijo v sicer skalnati pokrajini. Split ob jugoslovenski Rivieri (Sedam ka-štela) ima morda največje morsko kopališče ob Adriji, Bačvice. Starodavni Dubrovnik se ubroja med najslovitejša morska kopališča kot so Capri, Nizza itd, Najjužnejši del Dalmacije pa tvori div-na Boka Kotorska. Obilico mineralnih zdravilišč ima tudi Bosna. Največje, moderno urejeno kopališče in letovišče je Ilidže, ki je s posebno lokalno železnico spojeno s Sa-rajevom. Njegovi žvepleni vrelci so iz-vanredno zdravilni. V Srbiji je obilo mineralnih izvorov in term, zdravilišča v našem smislu pa so še le v nastanku. Ivoviljača-banja ob Drini je bilo priljubljeno zdravilišče pokojnega kralja Petra I. Zelo obiskana je Vrnjačlca banja, ki utegne postati veliko svetovno kopališče, čim bo primerno opremljeno. Soko-banja, Brestovačka banja, Ribarska banja imajo lepo lego in dovolj komforla, a so daleč od železnice. Vranjska banja je najtoplejši vrelec na polotoku (ca 80 stop. C). Rudninske in tople vrelce moramo u-brojati med največje prirodne zaklade naše domovine. Večina njih pa je še neizkoriščena in čaka naše podjetnosti. mcrararioa o □ □□aamenoonn Delavsko vprašanje in socialna reforma. Delavski razred je razvojni produkt veleindustrije. Dobrobit delavstva je za narod tem večje važnosti, čim večji je odstotek, katerega zavzema ta razred z ozirom na skupno prebivalstvo. V državah s kapitalističnim načinom produkcije je ta odstotek vedno večji. Poljedelsko prebivalstvo se relativno zmanjšuje, delavsko pa množi in v okviru delavskega razreda raste vsled razvoja veleobratov število gospodarsko nesamostojnih od leta do leta. Osebno svobodni ljudje, kateri so se živeli z zaslužkom svojih rok in imeli malo izgleda do gospodarske samostojnosti, so eksistirali v vseh časih. Ampak še nikdar se ni ta razred naroda tako hitro množil, absolutno in' relativno, kakor ravno v naši časovni dobi. A naraščanje delavskega razreda samo še ne zadostuje, da bi ustvarjali problem delavskega vprašanja. Merodajno je pač bilo to, da ta razred ni našel prostora v podedovani zgradbi državnega in družabnega reda, vsaj takega ne, da bi si primerno časovnemu pojmovanju lahko ustvaril eksistenco. Kakor pravi neki nemški pisatelj, so stanovali v prvem nadstropju plemenitaši, duhovništvo, vojska in urad-ništvo, v drugem voditelji trgbvins. industrije in poljedelstva, medtem ko so bile množice delavnega naroda potisnjene v podstrešne prostore. Te razmere so podžigale duh upornosti tembolj, čimbolj so se oprijemali vedno širši krogi potom ! splošne pristopnosti izobrazbe in širjenja dnevnega tiska humanitarnih, demokratičnih idealov enakovrednosti ln enakih pravic, čim hitrejše je zginevala slepa vdanost množic napram cerkvenim po-dedovanostim pod razkrajalnim vplivom pravične kritike in racionalizma ter sledečih velikanskih tehn!ških revolac'3 na polju produkcije in obrata, čimbolj se je omonroČilo neverjetno zvišanie konzmni-ranja. Dejstvo pa je, da se je le v relativno majhnih skupinah nabral ogromen • prirastek bogastva in materija Ineura iz-i p^njevanja življenja, medtem ko se je večina malomeščanskih in malokmečkjh eksistenc pogreznila v vrste brezupne, a, i iz roke v usta živcčeirn proletiri ja*;:. Ns-i stala sta ona »dva naroda«, med katerima, kakor pravi Disraeli, 'ni stika in simpatij, ki se ne razumeta hotenja, mišljenju in čustvovanju, kakor da bi ! bila prebivalca različnih planetov, kaie-, ra se je odgojevalo po različnih vzgojnih j metodah in z različno hrano, ki imata različne šege in se pokorita različnim zakonom.« Da se izednačijo Interesne različnosti ted »dveh narodov«, je potrebno dvigati umni, moralni, tehnični in materij dni nivo delavca. Dalje je potrebno, razvijati solidarnost delavcev med seboj in Solidarnost med posameznimi stanovi. Razredni boj, ki izčrpava le produktivne sile, ni princip, na katerem se more zasnovati trdna državna ali narodna zgradba, brez katere ni mogoča socialna zakonodaja — socialna reform. In vendar: zdravstvene razmere, de-1 lovni čas, duševno življenje delavca, delo žen in otrok, vzgoja otrok in negovanj domačega gospodarstva, stanovanjske in nravstvene razmere, vse to kriči po socialni reformi. Tudi med nacijonalno politiko in delavskim vprašanjem lahko nastane važno razmerje. Pripada delavstvo v naTodn® mešani državi narodu, ki se bori za obstoj, potem se pokaže duševno-nravstve® propad, katerega izzove brezumen kaP^a' ližem med delavstvom, v luči velike rodne novarnosti in vsled tega sociali111 reforma kot neobhodna zapoved nacional* ne politike. Narodno jako važno je tudi to, da sla-bi delovni pogoji labko prisilijo dornac« delovne moči k izselitvi v kraje. kjef vlada manjši socialni pritisk, medtem se naselijo tam delavci tuje narodnosti* manjšimi življenskimi potrebami. Tudi v tem slučaju se spremeni socialna P°^‘ tika v nacionalno. Socialna reforma se bori tudi Prot* vsem vzrokom nenravnosti; s tem, da varuje pracclico človeške nravnosti, d m* žino, in kjer propada, jo zopet vpostatfi« s tem, da brani čast človeka pred podrs-ditvijo izkoriščevalcem posesti iii ko P°" teguje za pravično razdelbo dohojko?1 daje pripadnikom delavskega razred* zavest nravstvene prostosti in samoodgo-v or nos ti. S tem vrši realno in pozitivi*5 deio za poglobite:? in razširjenj-e pr**' stvene kulta- namnoooaaao p □ aanncnaacn^ Iz življenja iii sveta. Največji zvon na svetu. čeprav katoliška cerkev polaga V°“ sebno važnost na zvonove, te oznanjeval' co božje slave, vendar ne more trditi, d* bi visel v njenem zvoniku največji zvoft kar jih je na svetu. Pač pa se ž njim P°* naša jo »brezverni« Japonci. Budisticu* svetišče v Osaki na Japonskem ima t*' kozvani Skotoknjev zvon, posvečen ap°' stolu Skotoku, ki si je pred 1300 leti P^* dobil velike zasluge za »edinozveličavno* budistično vero. Zvon je visok 8 metro*-v obsegu meri 17 metrov in tehta 14.00° kg. To je res pravi orjak, toda Bu9’ imajo še večjega. Kremeljski zvon! * Moskvi tehta 20.100 kg in je šest metro*1 visok. Vljt je bil leta 1533, a je ob poža^ v Moskvi leta 1812 padel s stolpa ter sedaj stoji na granitni plošči ob zvonih1 Ivana Velikega. To je najtežji zvon P svetu. Vol požrl premoženje. Žene kaj rade pitajo svoje od postavljene gospodarje, če malo globb® pogledajo v kozarček, s: »piješ, ko ^° ’ vse boš požrl...!« Malo drugače pa se 3 te dni zgodilo nekemu francoskemu k3®?* tu. Vol, — namreč pravi vol — tnu ušel iz hleva. Ko ga je posestnik ujel privezal k jaslim, mu je vol potegnil,1 žepa listnico in jo začel žvečiti. Sele. * je odhajal iz hleva, je zapazil, da manjka listnica. Vol pa je med tem žiral že zadnji ostanek. V listniei je 12.000 frankov, kar je v našem denar^ skoraj četrt milijona kron. Tako je ^ požrl res lepo premoženje. vol □ O 1X0300 Imivosti. r Zakonska zvestoba — v zlati Na Češkem nekje se je dogodila tale Pr ^ čedna zgodbica. Kakor pač marših® sedanjih časih, se je tudi v dotičnem stecu širila in razcvitala — zakonsk® zvestoba. In to na ženski kakor tu moški strani. Zgodilo pa se je, da nekega nezvestneža šla tožit ^ ^e-svojo — sovražnico in naslednico^ vS}ed rastočega pohujšanja v njegovi vi ljubezni. Dobri gospod, ves po* r rastočega pohujšanja v njegovi 1. n sprva ni vedel 5n znal pomagati- _fr deljski pridigi pa se je ojunačil. ln lostnim obrazom jo med pridigo P09 a svoje ovčice in poslušalke, češ da izmed njih svojemu možu krade c^ega naj se čimprej otrese tega pe D„gnjc» greha. Za pokoro pa naj dotična gr^ ___ lepo na tihem popoldne vrže en c v cerkveni nabiralnik. Zbrane z so so pri teh iskrenih besedah 1 pobožno in so na tihem spogle °v . . pride popoldne. In zopet so napo ^ dobre dušo božji hram. Ko P3■ opravljenih litanijah duhovni vS1ila prinesti in odprl cerkveno^ pusi < ge mu je na mizo — 36 cekinov.-