ictc um. immn m. v LTnMlnii. v netfello 20. decembra 1925. Ceno Din r %hm\u «aa* oaa poioidae, Imiati aedtljt la -»raialfct. — laserji: do 30 petit a 2 O, do 100 vrst 2 D 50 p, večji Inseiati peM vrsta 4 O; notice, poslano, izjave, rekla ne, preklici beseda 2 L). — Popust po dogovoru. — inseratni davek nosebef. — „lio*****! Marodr velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Uprava istvo; EaaUova oiioa stav. 5, ?riUii|a. — Teleloa štev 3J4. OroiaUtvo BaaUora nllca it. 9, I. oadatrop> — Taletoa »le? 34 HT Poitnina platana * gotovini. Se ena stran vseuciliškega vprašanja Ljubljansko časopisje ie s precej stvarnimi in tehtnimi argumenti posedlo v Dredstoječo borbo za ljubljansko u.iiverzo. Zelo važen je gospodarski argument, ki razlaga, da ni mojzoč razvoj in napredek slovenskem gospodarstva, ki Je v prvi vrsti industrijsko in trgovsko gospodarstvo, z moderno znanstveno tehniko vzporedno korakaiočih naučnih institutov. Naša onkraii.ia ne misli na to. da kedaj ostvari mosročne industrijske koncentracije in podiecia. kakoršne imaio veliki narodi, nego se omenile na kvaliteto. Man'ša, zaokrožena industrijska podietia usnevaio te ako se opirajo na nai.ioveiše iznajdbe in uporabljalo čim racijonelneiše in znanstvene delnvne in produkcijske metode. Brez tehniških in t"cosoodarskih fakultet torei ne bomo izhajali! Te so za nas življensko gospodarskega pomena! Drugi argument Je kulturne prirode. Naše prebivalstvo ne more naVrat zastati v kulturi ter se odreči naiv"š"m znanstvenim institutom. Naša pokraMna v»ori nekakšno enoto in v tei kulturni tvori nekakšno enoto in v tei kulturni delavci, ki se posvečaio znanstvenemu delu. Naša znanost torej poganja že kali in kjer obstoiaio take kali. kic se znanstveni študH fakt'čno goji. fi ni moči in se ne smeio odoraviti. Znanstveni študiii odgovaria'o volji iavno-sti in bo voljo je treba spoštovat', kakor je treba vsako delo spoštovati, ki je prostovol:no in ki je v službi splošnih narodnih idealov. Tak ideal nam je seve čedalje viš'i kulturni naoredek našega narod* rn Čimhitre'še dohifevanie raoadn^išTi. kultumeiših narodov. Takšna tekma je absolutno rx)trebna. Poleg ostal:h je Ih'blianska univerza med prvimi, ki to dorptevarre v znanstveni kulturi in splršni naobrazbi našega naroda izvaia kar naj-dostomeiše in najtemeliiteiše. Po vda ramo nadalje macijonalnl element, ki zahteva, da se baš zapadne pokraiine naše države odlikujejo ** čhn jačiimi kulturnimi renr^zentancami in e»osoodarskim organizacijami. Le na ta način lahko ostanejo sredica naci-ionalne propagande na zapad in naciio-nalr^ zatočišče za n^odrešene brate. Pomislimo, na kakš°n nivo b* padli naši kraii in zlasti Lirbliana. da izgube l?uM:nri*Vo tmiv°rz*a. Moralni udarec in padec bi bit tako lak. da bi morali vzdrževati l;ubliansko univerzo ia Privatnih sredstev. Ne govorimo o drutrh momentli. k! so se navedli v nriW l'r^l:-insVc univerze, zlast! o argumentih naŠh preteklih vseucTških bofev. ker so po našem prepričaniu stvarni argumenti go- jpr^o^^-rc]^^, r*^C♦;Pr•*"",r,r,1 in lep1***"*" potreb m.iogo važnejši kakor zgodo-vin«-1-* nrava. Končno se je včerai oglasila vse-učiVška omladina, ki ie na protestnem shodu po pravici povdariTa še osebno Plat liublian^kega vsen^š^a ter s ponosom v srcu in s h vale* rastjo nnzna-la. s kako temelrtostV) se predava na lirbVanskt univerzi, kakšno kolo od-lieVh strokov.vaVov uči na našem zavodu in da ie ljubljanska univerza tudi s tega stat*^xa med prvimi v državi Ko se ie izbiral nred leti kader liub-lianskih vseučiliških profesorjev, se ni dZ*r3Yo na intelektualk kn-hob^rce. kakršne srečavamo celo na velikih za^dnih univerzah, nego se te izb!ra vrš:la pod naisfrp7'irni znanstvenimi in moralnim* kvalif'kac'iami. Dosedanic delovam> in usn^hi Tublianske univerze v kratkTh pet;h letTh so v ooTni meri potrdili pri ustanovitvi izvršeno vse-strart^o vestno hahil'taciio ljubljanskih vse,x*t'čV;h profesoriev. Je oa en mo-nent. k? ga je treba v vsert^ilški borbi omeniti in ki se n-»~» zd? da zaVeva ce*o nevako prvenstvo pred »ostalimi gospodarskimi in raci'ona!n:mi momenti. Univerza ni zgoti zunanii prenaša lec t-hn'^noo-a fn dntg-ga cf^vn-ga znarra. nrgo je obenem semen;s"*e du-hovnr-i idealov, arena, kier se krešefo notranji z^a^aii. ob1:kii?eio ž?vl'em<-ts^a nr*dob?tev. «stvarjern s težkimi narodn-ml žrtvam? ter potrebne v n-e*»ona!nem. državnem in kulturnem ozlrti. Bivš: prosvetni minister Velia V u -kičević je temeljito in stvarno kritiziral prosvetno poPiko g. Radića Gra-ial ga »e. da ie visoko šolo za trsmvino in obrt v Zagrebu povz^tnil v fakulteto bre-/ zakonitega utemel'evania ?n brez vsakega za to v zakonu potrebnega poblastila. Halo antanta prizna sovjetsko Rušilo Odgoditev sestanka Male antante na predlog Češkoslovaške. — Češkoslovaška prizna sovjetsko Rus jo de iure. — Beograd, 19 decembra. (Izv.> Kakor poroča »Univerzul«, so se vlada Češkoslovaške. Romunske in Jugo. lavlje sporazumele v vprašanja priznanja sovj-tske Rusije. Prihodnja redn«; konferenca Mole antante bo razpravljala h» obravnavala od-nošaje in stališče držav Male antante d"> sovjetske Rusiie. Iz Praze p-ihzja urrd-no še nepotrjeno poročilo o o "gocltvi sestanka Male antante ki b' se imel po prvotnih vesteh vršiti 15. do 18. januarja v Dubrovniku. Na željo češkoslovaške vlade Je sestanek odgođen Kot razlog navajrjj notranjepolitične prilike v Češkoslovaški. Praška vlada sama želi. da bi še ;>red sestankom sama uredila gotova zunanjepolitična vprašanja. Eno n J važnejših vpraša"! Je za Češka?! >vrško priznanje ruske sovjetske vlale de iure ter vzpostavitev re1-nlh odnosa je v z Rusijo. To vprašanje je Češkoslovaška odločena rešiti že tekom meseca januarja. ia spran s m\ Varnostni pakt med Evropo in Rusijo. — Rusija in Društvo narodov. — Pariz, 18. decembra. Listi še vedno Živahno razpravljajo o sporazirnu s sovjetsko Rusijo. Priznanje carskih dolgov od strani Moskve In pristop Rusije v Društvo narodov sta bila glavni predmet posvetovanj med Briandom in Čičerinom. Francija skuša doseči sporazum z Rusijo. To vprašanje naj b) se rešilo na posebni mednarodni konferenci, ki bi končno vel javno vsposta-vila normalne zveze med Evropo in Rus*!o. Ta konferenca naj bi privedla do sklenitve sličnih pozodh. kakor so bile sklenjene v Locarnu in Nemciii. Briand je obenem opozoril Člčcrina na nutno plačilo vo'n'h dolgov Francije Ameriki in zato je potrebno, da se doseže končna Fkv?dac"a carskih dolgov Rusije, ki znašajo 10 milijard frankov. Pri obravnavanju vprašanja o Društvu narodov je čičerln kategorično izjavil Bri-andu: »Nobena ruska vlada, tući ne sovjetska, se ne more odreči naravnfh asp'rac'i na Besa rabijo. Dokler se to vprašan'e ne reši po žel?ah Moskve in dokler nI jasno opredeljeno stališče Romunske, Male antante in Franclie v tem vprašanju, n* mogoče misliti na novo or?!en*ac"o sovjetske Rus"e napram Društvu narodov. Politični krogi napovcduiejo. da bo Briand pričel akci'o za konferenco med sovjeti in Romunijo, k! naj bi odpravila vse spore med obema sosednima državama. Čue-rin je v Parizu zahteval dvo'e. 1.) franco- likor ie negovala nacijonalne Ideale Tud« gospodarsko in kulturno smo na veliko napredovali Manjkali na «o nam do^lei neskalieni viri vrhovmh živliem-skih in svetovn:h idealov. Borbe za take ideale ne sme več mrn^r-o^zirafi klerikalna stranka na umazan'h stranicah svofih političnih dnevnikov, š" rrnni na platnicah svoih neznanstvenih ln nesvobodn:h revij. Z liubli*ansko univerzo ie dobila naša omlad:na. «n dobila naša oovolema domače eg^iišč: za naiintimne'ša drhovna raznd^tia Naša omladina si ž°li svobodnh živ-lientskih in svefrovn'h naz^ov. zato tudi znanstveno utemeljenih idealov svo'^ga živi len ia. V tem namenu liublianske univerz« za našo omladrno tič? n'ena naiiač:a praktična potreba, njena najsvetejši upravičba! ski kapital na razpolago sovjetske Rusije in 2.) jamstva, da Locarno ne pomen'a bloka držav zapadne Evrope proti Rus lil. Garancije glede Locarna so bile odkrito podane Čičerinu; glede francoskega finančnega kapitala za zahteva Francija jamstva za investicije pri ruski industriji ln poravnavo carskih dolgov. Konservativni tisk svari Fiancijo pred investicijami v sovjetsko gospodarstvo. PcmoG francoske industrije Franciji Inđiistr'jd pripravljeni ja -iti za cesetmiifjardno posojilo v Ameriki — Okrepitev franka. — Pariz. 19. decembra. (?zv.) Včerajšnii đan je povzročil na borzi izredno paniko, kakoršne ne pomni zgodovina pariške borze. Tečai je za nekaj točk popustil. Pojavila se Je pri otvoritvi borze velika ponudba inozemskih papirjev, ki pa ni našla nikjer kupca, špekulanti niso hoteli Izvesti nikake borzne operacije. Tečai se Je za 2% zmanjšal, dočim so vrednostni papirji r.a 15% padli. Angleški funt ie beležil 127.5. Kot razlog za nastalo paniko navajajo borzni krogi predloge severnih industrijskih korporacii. da se izvede sanacija francoskih financ oziroma okrepitev francoskega franka potom posolila v Ameriki. Prodati bi se imele tudi nemške železniške obligacije. ~- Pariz. 1°. decembra. Listi živahno komentirajo predloge francoskih industrijcev za ozdravljenje francoskega franka. Indu-strpe! severne Francke so ponudili vladi svoo pomoč. Pripravljeni so pomagati vladi, da se reši finančnih težav In da se vspo-stavi stabiliteta. IndustrijcI žele. da se odstrani sedanji težki položaj, ki je nastal radi padca franka in ki prinaša francoski Industriji radi razv red nost i t ve denarja ogromno škodo. Severna industrija !e mnen!a da mora prijeti rr^ubl-Tcl pa po™->č ln da tako za'amčl nadaPn? sol'dnl k red71 Fran. c?Je v inozemstvu. Francoska severna Industrij predlaga vladi, c»a na'ame v Amer'ki POSo"!o v znesku 10 n>?lt?ard dofar'cv. Z.i to poso-'fo je francoska Industrija pripravljena zastaviti svoje tovarne kot varščino Samo še nekaj dni nas loči od božičnih praznikov in Novega leta! Trgovci, ne pozabite opozoriti svojih odjemalcev potom oglasov v «Sloven-skem Narodu* na bogato zalogo božičnih daril! Pa tudi novoletna voščila v «Slovenskem Narodu* Vam jrmčjo za naklonjenost doseJ*njh in novih odjemalcev. — Ne zairudite torej ugodne orilike in rezervirajte si -oravočssno prostor za oglase! In obenem zaTamč't1 redno izn'ačevanje tekočih In amortlzacl'sk'h obresti. — Dunaj. 19 decembra. Na današnil borzi je poraste! frank do 19.05 za Curih. Tendenca je bila krepka. Francoska banka intervenira. JUSTBFIKACTJA RUSKEGA GENERALA — Moskva. 19. decembra. Na podlagi sodbe vojaškega revolucilskeca sodišča je bil ustrelien general Bogdanicki s svojo soprogo in adjutantom. General je bil ustrelien v Taškentu. Obsojen je bil radi veleizdaje, ker Je baje imel tijne zveze z belimi generalL Mraz v Jugoslaviji traja dalje — Beograd. 19. decembra. Po meteoroloških poročilih iz vseh krajev države vlada še vedno povsod hud mraz. Mraz Je dosegel vrhunec včeraj m Je bila temperatura mraza večja nego na Norveškem. Ponekod so vetikl zameti v Južni Srbiji 'm v Vojvodini, v Bosni In Hercegovini popolnoma pokrili žcleznfške proge. Tu Je sneg tri metre visr-ko. Potniški vlak na progi Prahova—Zaječar je obtičal v snegu. Železniški promet na prog} Ruma—Pu:tncl je ustavljen. Veliko škodo povzročajo zameti v prometu po Južni Srbiji. Na prozi Prilep —BitolJ Je vbk obtičal v snegu. Veliki so zameti o-koli Valjeva. — Sarajevo 19. decem^a. V Ssrnjevu Je včeraj znašal mrar — 22* C V mestu ie snočl zavladala prava londonska megla. Poiavlle so se velike težkoče v pouličnem prometu. — Beograd, 19. decembra. Danes se pojavljajo ju?ni vetrovi. Opažati Je vremenski preobrat Vprašanje obstoja neokrnjene tehniške fakultete na univerzi v Ljubljani Podp'sano Udruženje smatra za n.ob* hodno nujnost, objaviti svoje stališče na* pram napovedani krizi v tehniškem viso» kem šolstvu. Obriča se do merodajnih čini* teljev s prošnjo, da se pri usodcpolnem rc* Sevanju preureditve visokega šolstva zasliši in uvažuje tudi pjegovo mnenje kot mnenje predstavnika strokovnjakov, ki imajo na stvari strokovni in povsem idealni interes. Glede nadaljnrga obstoja ljubljanske uni* verze v sedanji sestavi se v polni meri pri* dr "-je enodujnemu javnemu mnenju. 1'druženje jrgoslovcnskih inženjerjev in arhitektov — Sekcija Ljubljana, rgotav* V 4 di je tehniška fakulteta na ljubljanski u* iverzi dovršeno dejstvo ter činitelji, ka* terena ob .toj je potreben za nadaljni raz* voj in n predek jrgo^lovenske kulture tem* boli. Ker se nahaja v obmejni pokrajini, ka=> tere spIorni narodnogospodarski proipch ae tesno veže z obstojem in razvoiem naj* višie tehnične znanstvene institucije. Okrnitev ali ukinitev tehniške fakulte« t' bi povzročila nepopravljivo škodo državi, naiodu in Pjegavi krlt-ri. 5stava tchnir':c fa ultete po st -»kovnih oddelkih mora v strokovne » in znanstven-m interesu ostati taka, kakršna je in kakršno je narekovala zgodovina stoletnega razvoia tehniškega vi« sokega šolstva. Ako izmed obstoječih od* delkov naštejemo vse: Gradbenega, arhi* tektnega, strojnega, elektrotehničnega, nu darskega, kemijskega in geodetskega, mo* rento povdariti, da v interesu kulturnega napredka, v iskreni želji po vsestranskem razvoju države, katerega pogoj je prospeh tehn;čne kulture, ne Želimo in ne priporo* ramo ukinitve niti enega izmed teh oddel* kov, počenši od matice vseh. to je od grad* benega oddelka, pa do ostalih, katero so se no zakon h zgodovine iz njega razvili. Na* ša zahteva je torei ta. da naj na Ij-ibljanski univerzi otane tehniška fakulteta popolna, neokrnjena, taka kakršna je obsežena v se» danji sestavi. Udruženje jugesJovenskih inženjera i arHteHa — Sekcija Ljubljana Tržne cene v Ljubljani Kz ger/ejega mesa Din 15 do \9 |e*zt-ka, jetjr, ledic, možganov 18 do 19, vampov 9 do 10. pljuč 6 do 8, loja 7.50 do 10 teletine 17 do 20. jeter 25 do 30, pijuč 30 svinjine 20 do 27. pljuč 10, jeter 15 do 20» ledlc 27, glave 7.50. parkljev 5, slanine 22.50 do 29 masti 30 do 31, šunke 35 do 37, prekajenega mesa 30 do 35» prekajene glave 15, prekajenih parkijev 12, jezika 35, koštrunovega mesa 14 do 15. kozličevioe 20, konjsekga mesa 7 do 9. Kg krakovskih klobas 45, debrecinskih 44, hrenovk, safa-lad, posebnih 35. svežih m pol prekajenih kranjskih ki.bas 32 do 40, suhih kranjskih 67, prekajene slanine 30 do 35. Piščanec 1$ do '25 kokoš 25 do 35, petelin 30 do 45, raca 30 do 35, nepitana gos 60 do 80, pitana gos 120, domač zajec 15 do 25, divji zajec 25 do 60, poljska Jerebica 15 do 18, gozdna 25, kg sme 20 do 35, kg krapa 26 do 32.50. lin j a in ščuke 25 do 3X su!ca 50. kima 13.50 do 15. mrene 17.50 do 30, pečenke 8 do 12.50. Liter mltka 3 do 3.50, tu surovega masla 45, čajnega 60 do 64, masla 45, bohinjskega sira 38, sirčka 9 do 10, eno jajce 2. Kg belega kruha 6, črnega ln rženega 5. Kg luksusnih Jabolk 8, Jabolk %, vrste 6, II. 4 dn 5, III. 3 do 3 50, luksusn'h hrušk 12. hrušk I. vrste 10, II. 8. III. 6 ena oranža 2, kg rožičev 10, fig 12 do 18, da« teljnov 25, maronl kostinja 8 d j 12, orehov 10, lušenih orehov 35, suh h češpelj 1C do 12,. suhih hruSk 12 do 15. Kg kave 42 do 74, pražene kave 56 do 88 kristalnega sladkorja 13.50, slađkrrja v kockah 15, ka-vine primesi 22. riža 10 do 13, liter namiznega olja 20 do 22, jedilnega 18, vinskega kisa 3.50 do 450, navadnega kisa 3 do 250. petroleja 6.50 do 7, kg soli 4 do 4.50 celega popra 4S, mletega 52, paprike 24 d> 48, testenin 10 do 14. pralnega lusa 3.75 Ml 75. Kg pšenične nrke Ste v. 0 — 5.35 500, leče 600. q premoga 40 d . 4S. m* trdih drv 160 do ISO mehk'h 100. q sladkega sena 80 d~> 100 polskdKPjra 75 kolega 60, slrme 50, kg endivije 15 do is, m'*»-tovilca 20 do 25, rrdiča 15, zelja 1 do 1.75 kislega zelja 3, ohrovra 2 d"> M» knrfijol 8 do 15, kolerrb —.75 do I. Š-vnače 10 15 parrdržniVov 15, čebule 3, Hmm 15, kromp:rJa 1.25 do 1.50, repe —.75. kisle repe 250, korenja — 75 do 4, peteršilja 12^ zelenjave za juho 8. Borzna poročila Ljubljanska borza danes nI posta- vala. Zagrebška borza danes ni pošlo« vala. V nrostem nrometu so notirali Curh 10.8975. Newvork 56.40. Milan 2?7.75. Pur?' 7°** c0 pariz 218, London 273.80. Prajra 177.40. INOZEMSKE BORZE. Curih. 19 decembra. Predborzj Ron^rad 9.1S50. Pnrz 19.SS. Londor 25.1150. Newvork 517.75, Milan 20.89, Prae-a 15 3S, Dunai 73 03. Trst. 19. decembra. B*»~e*-M 43.9,51 —44. Pariz 94.75—I^ondon 1?O20 -120 30l Nevvvork 24.78 - 24.82. Pra»a 73 40—7.150. Curih 478—^480, DttaaJ 35a. 66 ER C^ZB CB stran 2, »SLOVENSKI NAROD« dne 20. decembra 1925. Štev. V89 Želje Nemcev o Sloveniji Zastopniki Nemcev pri prosvetnem ministru St. Radiću v Maribora, — Kaj je deputacija zahtevala, kaj ji fe minister odgovoril Nemška spomenica« Kakor znano, se fe povodom Radićeve-ga obiska v Mariboru prtrfaila do njega tudi deputacija Nemškega pel-ličnega in gospodarskega druitva, L s. Kamilo Moroo cutn, dr. L. MflhJeisen, K. Nasko, J. PfrU mer, Olascr, Plotech m Kol etnik. — Dr. Moroccuttl (oče Italijan, mati Slovenka) je pozdravil ministra v slovenskem jeziku v Hnenu cemSke mani Sine ter ga rotil; naj drŽava ustanovi za Nemce posebne nemške Bete z nemfckim učHelJstvom. ftofe se morajo osvobodit! fanatičnega nacionalizma (t j. v Šolah naj zopet zavlada duh ScbuJ-veceina.) Ako Je verjeti nemškim Izve stHel jem '{Cillier Zeitung) je minister Izjavil, da so manjšinske šole ne samo politično, temveč kulturno vprašanje. Minister da bo storil vse mogoče, da se uredi to vprašanje po kulturnih, moraličnib in etičnih načelih, dasi se zaveda, da za enkrat ni mogoče šole popolnoma ločiti od politike. Minister Je opozarjal v tej zvezi na žalostni položaj Nemcev na Tirolskem in Slovencev na Primorskem Iti Koroškem. Minister pa je ta-fcoj pripomnil, da mu niti na misel ne prihaja, da bi vračal nemški manjšini pri nas to. kar se povzroča slovanski manjšim drugod. Toda treba Je nekoliko potrpeti. Svet ne sestoji več Iz zmagovalcev in premagancev, temveč vsi smo premagam". Manjšinsko vprašanje v Sloveniji bo zanesljivo v treh letin urejeno. Nadalje je baje mi-cister napravil Nemcem naslednji poklon: »Spoštujem In cenim Nemce; Nemci so ce-a*em trden temelj Hi spojilo med evropski-mi narodi Čislamo kulturo m gospodarsko Jdelavnost Nemcev. Iz kulturelnih vzrokov sam torej za to, da se učimo nemščine in So tudi govorimo, ravno tako pa Je tudi za Hemce v naši državi neizogibno potreba iz gospodarskih, socijalnih in političnih vzrokov, da se priuče državnemu jeziku. Manjšinsko vprašanje se bo rešilo v duhu sporazuma. Zato bo sporazum med državnim! car odi Srbi. Hrvati in Slovenci ugodno vplival tudi na ureditev manjšinskega vprašanja, »dođite, gospodje moji, tako pošteni, kakor so Nemci sploh, bodite pa tudi popolnoma lojalni naši državljani, potem vam jamčim, da se bo našel način, da bodetc »ogli svoje otroke poučevati v svojem materinem jeziku.« Nato je izročil Nasko z nemškhn nagovorom ministru obširno spomenico. Minister Je izjavil, da nikakor ne bo trpel, da bi iole aH oblasti odločevale o narodnosti gotskih otrok, temveč imajo v tem oziru starši edino pravico. Vsak nasprotni slu-SaJ mu naj takoj Javijo. Spomenica sama vsebuje rasne goro-Btasnostl te pretiravanja, da ne rečemo neresničnosti V spomenici trdijo, da se je rz-gt prevrata opustilo 51 nemških ljudskih šol z 200 razredi, ne povedo pa, da so bile to same kljubovalne is raznarodovaine šote, ki jih Je ustanavljaj med sami »Schul-verein«, poleg njega pa še razne nemške tovarne (Domžale, Vevče, Polzela, Store ter Kranjska hranilnica po svojem takozvanem »Schulkuratorium«, v Ljubljani na Jesenicah, Tržiču. Ako seštejemo vse te šole, dobtmo res število 50.) Nemcem Je prav dobro znano — ministru Radiću pa menda ne — da so te ra^pušćene Sole bile ustanovljene v prvi vrsti za potujčevanje slovenskih otrok, bodisi, da so bili starši omahljivi aH od Nemcev odvisni, bodisi da so ae poiakomnili ali pa bili res reveži, ker v takih po tujčeva In icab so dobivali otroci vse šolske potrebščine, obleko to marsikje celo kosilo. Ako bi bilo v dodčnib kra«ih res zadostno število nemških otrok, t j. najmanj 30, bi se šole ne bile zatvorile, oziroma bi jih naša država morala zopet otveditt V krajih, kjer so bile celo vecrazredme nemške šole n. pr. Jesenice, Tržič, Hrastnik, Laško, Sevnica, Poljčane, Pragersko, Vu-zenica, Št Lenart, Ormož, Ljutomer, Rogaška Slatkia, Velenje, Šoštanj i. t d. ne najdemo danes povprečno niti 10 nemških otrok, ako bi tudi država hotela zopet otvoriti nemško šolo. Nadalje trdi spomenica, da so naše oblasti 209 teh nemških učiteljev kratkomalo odslovile. Tudi ta trdirev ni resnična. Umev no je, da *o naše oblasti zaprle omenjene poncmčevalnice, ker so postale radi novih razmer nepotrebne. Učfteljl šulferajnsklfa Šol. ki so bIH večinoma privabljeni !z inozemstva (Nemčije, Severne Češke, Moravske Itd., v prvi vrsti kot pijonirji za nemško propagando, nekateri celo brez zadostne kvalifikacije), so večinoma takoj sami šli čez mejo, ker so imeli slabo vest ta ker so se zavedali, da jezikovno niso sposobni za šolstvo v Jugoslaviji. Tudi so se vsi brž pobrioaH, da so dobili službe v Avstriji. Nekateri teh učiteljev so porabili splošno zmedo po prevratu ter odpeljal! seboi tudi ves boljši šolski inventar, n. pr. Iz Šiške. Nemški učitelji, ki bi bili ostali, se prilagodili novhn razmeram, prosili za službo v naši državi ter seve mogli tudi Izkazati Jezikovno kvalifikacijo, bi bili gotovo tudi sprejeti. Nemci te Slovenije naj bi bili v spomenici povedali ministru, kako je postopala in 5e postopa avstr. vlada s slovenskim šolstvom m učiteljstvom na Koroškem. Na] povedo, koliko prejšnjih slovenskih učiteljev je nameščenih na Koroškem, dasi so bili domačini, dasi so popolnoma usposobljeni za slovenski !n nemški pouk in dasi so prosili za zopetno namestitev. Niti enega ne najdemo več na Koroškem. EdvA učitelj In" bivši okrajni šolski nadzornik Pr. AJchholzer Je bil šele po večletnih trdih NOVO ČEŠKOSLOVAŠKO DRŽAVNO ZDRAVILIŠČE. Novo državno zdravilišče v Pragi, ki zavzema 124.000? prostora. Je malone Se dograjeno. Stroški bodo znašali okroglo 50 milijonov Kft Roekefelterjeva ustanova je prispevala 28 milijonov Kč, ostalo pa dr larva. Zdravit Uče ima 12 oddelkov. jam Ml Mamfca tn otroS&fc, vsa »sta dehtita žarita svežofri, okusna, oskrbovana. Veselo zdravje se smeje z festečfai zobmi Dnevna gojitev s »KaforJontom« Je na/sfgurnejsa pot, da obvaru* /etc lepoto in zdravje VašfiS zoh. bojih nazaj sprejet, toda poslal! so ga v popolnoma nemški kraj na severno Koroško. Kako pa v Sloveniji? Na Kočevskem Je naš prosvetni oddelek premestil par nemških učiteljev m učiteljic, ki so bili v svojem kraju kot nemški agitatorji, a takoj se Je zavzel zanje slovenski klerikalni poslanec župnik Škulj in skoraj vsi so prišli nazaj. Kje in kdaj pa se je kateri nemški poslanec, pa bodisi krščanski socijalist ali soc demokrat, zavzel za slovenske. Iz Koroške pregnane učitelje? Spomenica se skiicuie na člana S fei 9 sonžermenske mirovne pogdbe glede varstva manjšin. Ali Avstrija ni vezana po Istih dolčbah? Ali je sploh skušala izpolniti najskromnejšo določbo? Zakaj gg. dr. Moroccuttl s tovariti ne opozorijo na to dunajske, oziroma celovške vlade? Spomenica se prizožufe, da imajo Nemci v Ptuju, Mariboru. Celju itd. te nemške vzporednice, ne pa samostojnih osnovnih šal, m da se le te vzporednice krčijo (ker rH zadostnega števila nemških otrok). Kdo pa Je pod AvstrHo, ko so določevali sedanji »spominčarji«'. oziroma nJ1b očetje, vprašal Slovence v spodnještaiersklh mestih za njihove želje In potrebe glede slovenskega šolstva. Ako je bilo v teh mestih tudi stotine stevenskih otrok, niso dalj Slovencem nHI ene para!e*ke. kaj šele samostojne večrazrednice. In kdo vpraša na Koroškem, koliko slovenskih otrok je v po« samnin okoliših? Nadalje zahtevajo Nemci navidezno prav skromno, naj se Jim č^vciijo privatne šole in otroški vrtci na lastne srroške. pod lastnim vodstvom tn nadzorstvom. Ta nemška žcHa Je tako »»skromna«, kakor Je bila zelja roparja zadnji dan pred usmrtitvijo, ko Je vprašan po zadnji želji Jzjavil: »Gospoda državnega pravdn&a bi rad obril!« Mar so naši Nemci res tako naivni, da menijo, da Slovenci ne slutimo njihovih načrtov? Ako bi se jim dovolile privatne šole pod Jasinrai vodstvom in nadzorstvom, torej brez državne Lngerence, bi takoj povabili »Schuhrereis« v deželo. Zadnja nemška žerja v famozn! spomenici je, naj se pri prosvetnem ministrstvu osnuje samostojni manjšinski oddelek, ki bi ga vodili zastopniki manjšin. Tudi o tem bi se dalo govoriti šele potem, fcsdar bo naša manjšina aa Koroškem soodfeče-vala v Šolstvu v Celovca In na Dunaju. Upajmo, da prosvetnega mmlstra ne bo premotila niti prllUnjenost, • katero zaključujejo Nemci svojo spomenico: »Ml Nemci v Sloveniji prinašamo gospodu prosvetnemu ministru zaupanje nasproti. NjJ bi bilo Vašemu obsežnemu duhu in Vasi od-fočimosd prisojeno* da postavite naše manjšinsko šolstvo na moralno m etično podlago, da s tem služite sporazumu ta miru med narodi nase kraljevine.« ropa pravočasno ne izogne ameriški zanjk*. bo morala hlapcev**] Amer'ki kdo ve, koliko časa aH pa vedno... Amerika Napram Locaron Je stala Amerika čisto v strani. Zjedfnjene države niso :.rele tam nikakih uspehov. Ni dvoma, -da pomeni oja-čenje Evrope oslabljenje ameriških obia-stnopolitlčnlh interesov. Potem pa so Zedinjene države z vstopom Nemčije v Društvo narodov postavljene v nekako mučen položaj, ki sicer gotovo ne fzpremeni ameriškega odklonilnega stališča napram Društvo narodov, toda notra-njepolitčno ves problem razsodišča komplicira. Kar se tiče razoroževanja. sta Anglija in Francija prezedentu Coolldzeti jasno povedali, da sta interesirani samo na konferenci potom Lige sklicani. Proti misli razsodišča rohni pred vsem senator Borah, kl smatra razsodišče le za privesek Dru-itva narodov Po svetovni vojni je prišlo v Ameriki v navado, smatrati Evropo za boino tvorbo, ki si težko še kedal opomore. Povprečni ameriški državljan je sodi!, da se Evropa brez ameriškega sodelovanja nikdar ne dvigne do kakega medsebojnega sporazuma: najrajše se te namlgavaio. da mora Evropa propasti. Amerika se obnaša danes mogočno pa Je napačno, da nič ne vpošteva svoje odvisnosti od Evrope. Največji Izvozni trg za Ameriko le Evropa. Druga odvisnost pa Je ona upnika od svojih dolžnikov. Sedaj kakor pred vojno, so Anglija. Amerika, Francija In Nemčija štiri največji svetovni trgovski narodi, samo s razliko, da Je stopila na drugo mesto, kjer ie bila Nemčija poprej, sedaj Amerika. Potem prinesejo Ameriki neizmernih koristi dogovori glede odplačevanja vojnih dolgov. Te dni so vriskali v Italiji, češ, da le conte Volp! do-segei sijajne uspehe, toda bolje b! bilo. ako bi razmišljali, da je TtaHIa nad polstoletja navezana na Ameriko z onim dogovorom o odplačevanju dolga, kako se letni obroki od leta do leta višajo in da bo prihodr.il rod še ves tičal v ameriškem dolgu. Nikar ne misliti, da Amerika kaj podaril Če kie. velja tu »Timeo Danaos et dona feren-tes«... Prihodnje leto plača Zjedinjer.im državam 10 evropskih držav samo na obrestih 180 milijonov dolarjev. Prvi obroki so nizki ali ko z obnovo narastejo, bodo obrestni dohodki Ziedinjenih držav nekaj desetletij znašali več sto mi!i:onov dolarjev. Po Locarnu se napoveduie za prihodnie leto konferenca evropskih dr2"v, ki so dolžne Ameriki, in to Je. kar vznemirja Američana. Kako pa bi bilo. ako bJ se vsa ta velika ameriška finančna stavba, ki veže Evropo na več nego pol stoletja, nekega dne podrla z zahtevo prizadetih evropskih drŽav, strnjenih za enotno Interesno fronto, da se dolgovi znižajo aH celo črtajo. — »Financial Times« piše glede dolgov nastopno: Zjedlnjene države se trudijo z vso s!lo. da iztenajo svoje dolgove pri evropskih narodiu. Istodobno Pa odrekajo onim narodom moralno in materijalno podporo, ki edini jim moreta pripomoči, da bodo izpolnjevali svo'e obveznosti napram Zjedi-BJn državam. Zjedinjene države odklanjajo svoj pristop k Društvu narodov, one se branijo celo, udeležiti se mednarodne raz-oroževaine konference, za katero slutijo neuspeh. Pa vendar se ima Društvo narodov za svoj obstoj zahvaliti ameriškim državnikom. Zied. države ne zahtevajo sarno. da Hm evropski narodi plačajo dolgove, marveč tudi da kupujejo ameriško blago. Po drugi strani se znajo odtegniti vsakemu sodelovanju za vzdrževanje prave mirovne po-lithce. To stališče ni le nerazumljivo, ampak tudi naravnos* nesparrotno. Žjedirrjene dižav« se pa hočejo udeleževati todi prednosti, ki bodo prihajale iz neve ureditve evropskih razmer, to Je iz ureditve, ki jo stvoriio evropski narodi z lastno močjo in brez pomoči Amerike. Amerika se spretno okorišča s sedanjim evropskim položajem In hoče Evropo podjarmiti svojim interesom, da H se toliko lažje in hitreje razširila v širnem svetu njena moč in veljava. Ameriška stremljenja so pretka-no zasnovana in ako se Ev- -Ni.cc bvaifina in ca«o pflmerna bO*l£lta i D aovo.etna aarlia »o vjbOJ * trnežBa w\\ eHotev io onistiii Za mil denar nabsvit« vm vr»te Utih ećinolt t/ 4e-Uilfl' trgovini koafckc:,sVe icvirn« maS O ERE iDA * CIC, LJUALJAMA, Grtći.ć* 4 TeL lat. 248 Erjavć«*« ct&is 2 Napredovanja v naši armadi Nj. VeL kralj Aleksander 1 js v tetz* tele 17. L m. povodom svojega roj»tneg^ dne podpisal velik kraljevski ukaz o naprti dovanju v naši vojski, imeuovani »o: 1. pri pehoti: podpolkovnik Buda AL Priča /a poL kovnika, major Dragoljub T. Milivojevu: za podpolkovnika, kapetani L klase Branko J-Pogačnik. Vladimir M. Vavhnik, Božidar R. Božič za majorje, podporučnik« Josip J-Roje In Josip P. Brence i* poručnike. — 2-pri artiljeriji: za majorja kapetan I. klase Franjo J. Tome in Gvidon J. Beniger. 3. Pri konjici: major Vladimir J. Seunig za podpolkovnika in kapetan I. klase Tone M. Ko-kalj za majorja. — 4. Pn svijutikii kape* tan I. klase Josip J. Kos in Miroslav >L Navratil za majorja; poročnik Ferdo F. Gradišnik za kapetana II. klase. 5. v eko* nomski ttroki: kapetani I. klaoe: Vilko M. Fuche za intendantskega majorja ter kapt* xana IL klase Viktor M- Behm in Franjo J. Brus* za kapetanu L klase. — 6. V mvijaa tično/tchnlčni široki: poročnik Josip J. Vh Čakar za kapetana IL klase. — 1. V tanttetj ni ttrokl: podpolkovnik dr. Rihard F. Jug za polkovnika. — 8. Pri žandarmeriji: ma* >orja Rudolf E. Schmidt in Viktor D. No* v*k za podpolkovnika. — 9. Prt godbeni stroki; nižji kapelniki L klase: Joo. J Muh-vfč, dr. Josip Čerin, Jo*. L Čižek in Josip V. čennak za vilje kapelnike HI. klase. — !0. Pri mornarici: kapetan fregate Bernard A. Jeločnik za kapetana vojnega broda, po« ručniki bojnega broda II. kl. Anton A Lenarčič, Vladko J. Naglic In Anton A. De* hevec za poručnike bojnega broda I. klase, poročnik tregate Janko J. Kregar za poroc* nika bojnega broda II. klase, porućniki kon vete: Adolr F. Cvlm. Anton A. Ostanek, Boris E. Slavik in Valter L Kure ze porač* nike iregate, podporočniki; Ivan A. Fras, Ivan J. Bajec. Vekoslav J. Cerja , Ivan J Rupnik. Josip L. Klobučar In Franc J. Oves za strokovne poročnike, podporučnik Joarp J. Supančič za mora. tehn. poručnika, pc* slovodji III. klase Ivan B. Štehlaj za tehn pod^Iovodjo II. klase, poslovodje IV. klase; Kvirin M. Kolir, Ivan F. Hribar in Josip D Galovič za poslovodje IIL kit se, major dr Ivan F. Fras za sanit- podpolkovnika. pomč» nik Pavel A. Zobec za artilierijskega ka> Petana II. klase, narednik*vodmk Ivan K Cotman, svij. vodja HI klase ErneM $. Turk za avij. tehn. poslovodjo IV. klase. pr«id sla prakti nnlli božičnih in novoletnih daril pri a J. HAM AH M, &foM]ana Mestni trg It 6 nistrstvo za izenačenje zakoni, za agrarno reformo, za socijalno politiko. £& vere, za pošte in brzojav ter za su* me in rudnike. Agrarna retorrna naj sc prideli poljedelskemu ministrstvu, vode prometnemu ministrstvu, vere prosvetnemu, pošte prometnemu, šume in rudniki trgovinskemu. Vprašanje soc!« jalne politike je še negotovo. Nekateri radikali so za to, d« se socijalna poli* tika dodeli notranjemu ministrstvu. Podpirajte pofirarno društvo slepit Mub'jana, Wolfova ut. 12 V. I Krlžanovsfca: 129 0 firoljeston nesmrtnih Roman. Supramati le stopil k Nari in Jo poljubil. — Bodi ml v oporo, kadar bom omagoval na krfževem potu. Čutim namreč, da sem še ved.no podvržen izkušnjavam in nagonom, — je zašepetal. — Sestajala se bova čim večkrat. V mislih bom vedno pri tebi. Cim b*oij se približava popolnosti, tem krepkejša bo ljubezen, ki naju veže, — je od-govorfla Nara in ga poljubila. Nato se ie poslovila in odšla Iz sobe. Drugo jutro je oriše! Sandira navse zgodaj po iočeta. Prinesel mu ie dolgo belo tuniko in pas. — To je oblačilo uče.icev viSjega posvečenja, _je pripomni? m pomagal Supramatiju obleži tu- o!ko. Nato ga ie spremil v majhno sobo, kjer ie že 2aka! Dahir. Takoj se je pojavil tudi Ebramar in prijazno pozdravil oba učenca. Nato so odšli vsi Štirje po isti poti. po kateri sta dospela Supramati m Dahir v Narajanin dvorec. Na kanalu jih je U Čakal čoln. Ebramar je sedel h krmilu. Kmalu so zavili v stransko galerijo in zagledali stopnice, ki so vodile z ene strani kanala nn drugo. Ko 99 pristali k bregu, je zagledal Supramati vhod v podzemno svetišče. Svetišče je bilo polno krasno poslikanih stebrov. _ Kakšna divna umetnost! Koliko stoletij In looltko spretnih rok ie bilo treba za-to ogromno delo! «*• ie zašepetal Supradatj ves oavduSea. — Črna rasa je ustvarila ta podzemni svet, ko je bila na vrhuncu svojega umstvenega in industrijskega razmaha. Ta svet krije v sebi toliko divnih spomenikov iz davnih časov, da si niti misliti ne moreš, — je odgovril Ebramar. Supramati se je začel radovedno ozirati. Zdaj je (opazil, da so na obeh straneh zagrinjafa slabo razsvetljeni hodniki, ki se izgubljajo v nedogledno daljino. Videl je tudi, da stoje v stenskih vdolbinah visoki trinožki z žerjavico, na kateri zažigalo dečki kadilo. Po prostrani podzemni jami se je širila prijetna vonjava. Kar se je začulo iz daljave petje. Kmalu se ie pojavil iz stranskega hodnika zbor žensk v belih oblačilih in pajčolanih. Na čelu sta stopale Vajrami in Nara, med njima pa Nurvadi. Prepevajoč so se razvrstile v polkrogu, in ko je bila pesem končana, so umolknile. Začul se je moški zbor in nova procesija se je pojavila iz drugega hodnika. Nastala ie globoka, svečana tišina. Nato se le zastor dvignil in v podzemno dvorano ie stopil Ebramar v spremstvu skupine moških, oblečenih kakor on v snežnobele tunike. V rokah je držal kelih, sličen onemu, ki ga je videl Supramati v Gralovem hramu. Nara in Vairami sta se približali tnagu io pokleknili predenj. Dira Abramarjeva spremljevalca sta snela svečanici pajčoian in ga položila Nari na glavo. — Pojdi na delo, draga hči Caka te tako dolgo življenje, da bi obupala, če bi zapravljala čas v brezdelju. Delati boš morala zasa in za svoje družice. V. delu najdeš tolažbo in opora — Je dejal Ebramar in se približal Narf s kelibom v roki. Dotaknila se je z ustnami keliha in začela pobožno moliti. Kmalu se je začela širiti Iz njenega telesa neka Čudna svetloba, ki se je vila okrog njene glave kakor zlat venec Tedaj se je obrnil Ebramar k Vajrami, rekoč: — Tvoja želja se je izpolnila. Lahko se posvetiš svojemu dela in premišljevanju dotlej, dakler te ne pokličem. Tudi nji je podal kelih. Ko se ga je dotaknila z nstnami« so se pojavili nad njeno glavo ognjeni jeziki. Naenkrat se je dvignila v zrak in izginila v gostem oblaku, ki jo je objel in odnesel v prostranstvo. Nara se je vrnila k ženskam in izginila s svojim spremstvom v podzemnem hodniku. Tudi moški so molče odšli tn kznaio sta ostala Dahir in Supramati sama, — Vrniva se, — je dejal Dahir. — fjbramarja do jutri ne bo nazaj. Jutri nama najbrže pove, kje lit kako se morava pripravljati za višje posvečenje. Doma sta odšla zamišljena vsak v svojo sobo. Supramati je legel na divan in se prijel za glavo. Iz labirinta misli in občutkov, kamor je zašel onega usodnega dne, ko se Je še kot mlad zdravnik seznanil z Narajano, ni videl izhoda. 2e davno ga čudna usoda ni težila tako, kakor ta hip. Slovo od Nare je bilo zanj najhujši udarec. Ogromno delo ga je strašilo, neskončno življenje, ki se ga ni mogel več odkrižati, je zbujalo v njem grozo nI obup. Vroče solze so mu pritekle po Ucu. Tisti hig se mu je zazdelo, da ga je nekdo rahlo pobožal po čelu. Dobro znani glas mu je zašepetal na uho: — Ozri se v bodočnost, namesto da premišljuješ o minulosti! Saj nisi sam. Nisva ločena, zakaj moja duša te vidi in sliši. Delaj in stopaj pogumno naprej, dragi moj! Kmalu me boš zopot videl in govoril z menoj. Glas je utihnil in Supramati je bil kakor prerojen. Pokleknil je in začel prositi stvarnika, naj mu pomaga potrpežljivo prenašati zagonetno usodo. Ko je vstal, se ni več bal napornega dela in neskončnega življenja. Sedel je k oknu in se oziral zamišljeno po čarobni pokrajini- Po Nari-nem nasveta je začel razmišljati o bodočnosti. Minulost je bila zanj mrtva. 2h ljenje, polno veselja ta naslad, se je izgubljalo v nedogledni daljini Predno se znova povrne med ljudi, minejo leta, morda pa tudi cela stoletja. Vse bo drugačno v njem in okrog njega. Mar jc vredno obžalovati zaslepljeno človeštvo, ki pleše okrog zlatega teleta od zabave do zabave in misli da je vrhunec sreče v nakopičenem, sirornal i;» od ust odtrganem bogastvu, pri tem pa poguMja* da kliče samo na svojo glavo jezo božjo? Ne, stokrat ne! On je srećen, da se mu odpira širše obzorje in pot k čisti znanosti — Zbogom torej, mračna minulost! Tvoje trenutne naslade me ne mam jo več. Na svetu jc vse minljivo — večna je samo neskončnost življenja onstran meja, ki Jih je postavilo božanstvo človeškemu razumu. Naprej k spoznanja te neskončnosti! — jc zašepetal. KONEC, i ntev >89 .si ovrN^Kl N a k <) i». dn. 20 decetnbia l»2?>. g>tr*n " Pismo iz Prage. Nova vlada. — Predbožično dc!o zbornice in senata. — «šeslka», «đvanajstka» in «štiriindvaJ3etka». — Nemška fronta. Nova čsl. vlada, sestavljena post tot discrimina. le izraz novih političnih razmer, ki so se stvorile po volitvah. Vlada ie parlamentarna rnzsn dveh članov, uradnikov dr. Engl'ša. ki je finančni minister, in dr. Kallava. ki ie minister za Slovaško. Iz ore Šniega ministrstva ie ostalo sedem ministrov z deloma izoremen:?nimi portfelji, novih ministrov ie 9. S prvim ianuvarijem se vlada še dopolni z dr. Dererism. kateremu pripade min:strstvo za unifiva. cijo. Tako bo imela vlada zopet 17 članov proti Svehlovemu predivu, da bi jih bilo samo 15. k? se ni dal izvesti vsled spor* strank o številnem zastop stvrj v vladi. Ako Drimeriamo to drugo SvehlovK) vlado s Drvo, ki se je obdržala nad tri leta. trebi ornati, da je njena sestava neugodnega, kaiti ob prvi vladi ie bilo v koal;cii| pet strank sedaj jih ie šest. toda vladna več:na ie samo osemnnistetasovna. Ta fakt bo zahteval od vladnih strank mnogo strožjo disciplino. Zbornica in senat sta sklicana za danes. V predzborničn:h seiah se izvedejo fomnlnosti in rešijo se n-kateri termimrani oredlnsn. s katerimi se podiViŠa veljavnost zakonov, ootekaih-Ča 31. t. m. To so v davnem davčne in sodni predlogi Od 21. t. m. na utonilo božične počitnice, ki traiato do 12. ian V Denarni seji 18. t. m mda predjed nik Svebla imenom vlade iz;avo. ki jo je odobril ministrski svet 15. t. m. Na programu zbornice ie v nrvi v^sti razpravljanje zakona o uredbi olač državnih nameščencev in davčna reforma. Iznrememba. nastala v sestavi vladne veČine, ima za oosledrk zruše-nje bivše pol:tične »petka«, mesto nje nastoDi v obeh zbornicah »dvanaistka*. V njej bode imelo šest strank po dva zastopnika; obe »dvanajstki* tvorita »štirinindvajsetko«. Njeno delo pa bo omeleno in se bo pečalo boli z rečmi tehn skesa značafa. ker bo tež šče položeno na vlado, katere člani so Kvši člani »petke«. Zato se stvori iz njih in noveea šestega člana (za obrtno stranko min. MI5och) »šestka « Delo se ii kaže takoi pri sestavi oredsednštva zbonvo in senata. Cile-de zasedbe predsedniških mest ie nastalo nesoelasie med kl"ri!'alci in socialističnimi skupinami. V »dvanaisrki« te b:lo sklenjeno, da nri^aie pred^^dni-štvo v zbornici zemiied. repubrkan-cem in vslcd tega z^htevaio soc. stranke zase predsednštvo v senatu, skli-cnioč se na ore'šnii drgovor v stari ko-aliciii. Klerikalci to odb'ia'o in rr^čeu) imeti predsednico mesto zase: n;'hov kandidat «e dr Hruban Zato se ni do segel snorazum ne v »dvana?stk?« in ne v »štirimdvaisefki«. na kar je bMa zadeva odstooliena ministrski »šestki* ki ii ie orideliena v svrho reš?tve to£» vprašanj š*;ričlan^ka komisija, v ka teri so dva klerikalca. 1 čsl. socijalist in 1 soc. demokrat. Ker zahtevalo vse koal'čne stranke zastopstvo v orpz'di'u. do določeno v poslanski zbornici mesto 4 in v senatu mes;n 5 po 6 podpredsedniški sedežev, iz ^ d katerih ostane eno vedno ohran: .10 opoz'cin. Za predsednika zbornice kandidiraio reo^blikanci bivšega notraniesra minstr« Malvpetra Tn bivš?ga ministra za narod-o obrambo Ud-žala. Za podoredsednka vlade ie b:l izbran v ministrskem svetu min. Becbvne. Vrš:v) se nov? Doskusi za stvoritev enotne nerrške fronte, do katere pride še te dni. Posvetovanj v te i smeri so se udeležbi: zveza nemških z^mliedel-cev. nemški krščanski snemalci, nemška nacionalna stranka in nemški narodni sociialisti. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani. Ljubljanska drama Sobota, 19.: »Profesor Storicit« F. Nedelja, 20.: ob 15.: »Pegica mojega srca». Ljudska predstava po znižanih cenah. Iz? ven. Ob 20. «Druga mladost«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. fondeljek, 21.: «Krpan mlajši*. E. Ljubljanska opera Sthcta. 19.: «Orfej v pođ/ernlju«. A. Nedelja, 20.: ob 15.: *Glutnači», «Favnova noč», «Svatovac». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 21.: Zaprto. Torek, 22.: «Eva». Gostovanje g. Zdenka Knittla. F. Najnovejša dela Marina Studina v Splitu Mladi splitski, jako talentirani kipar Marin Studin se je v zadnjem času posvetil izključno cerkveni umetnosti. Njegov nas men je, sodelovati pri obnovi naše religij jozne umetnosti Za naše primorske cerkve je že izgotocil več kipov. Od teh je dva na* ročila glavna cerkev v Kaštel štafiliču, m sicer za veliko kapelo kip sv. Lucije kot zaščitnico očes in sv. Blaža kot zaščitnika proti grlici. Oba kipa sta že izgotovljena in se preneseta prihodnjo nedeljo v Kaštel. Kip sv. Blaža je razstavljen v velikem iz» ložbenem oknu trgovine Ševeljevič ca Na* rodnem trgu v Splitu. Splitsko občinstvo z velikim interesom posmatra najnovejše Stu* dinovo delo. Oba kipa sta izdelana iz do* mače orehovine, intonirana z voskom, ka« kor so to delali stari mojstri. Kipar Studin je te umetnine izdelal brez modela, po in* spiraciji. Način dela se ravna po neoklasič* nem slogu in se opira na dela slovitih do* mačih cerkvenih umetnikov Buvina in Ra» dovana. Največja pažnja ie posvečena po* edinostim tako da predstavljata kipa tudi detajlno zaokrožene umetnine. S kipa sv. Lucije od eva svetost mistične opojnosti. Kipar Stnd:n je študiral v Parizu v ateljeju Francoza Anto'ne Bourdelleu, ki ie izdal o tem svojem učencu zelo laskavo sodbo. Za kiparja Studina se sedaj zavzema tud"' angleški publicist L. Z. Fdwards. ki izda v kratkem pregledno studijo o St"d:nu v prvi angleški umetnostni reviji in ho tt«di re* prod tciral njegova poglavitna dela. Ed* wards ie naprosil Stvdna, na i priredi v Londonu kolektivno izložbo del, ki da bo brez dvoma vzb'td'la v angleških umetnost* nostnib krog:h senzacijo. — Slavnostni koncert. V proslavo rojstnega dne Ni. Vel. kralja Aleksandra I. jc priredilo narodno gledališče s sodelovanjem O'asbene Marice včeraj v dvorani hotela »Union« slavnostni koncert, na katerem se ie proizvajalo najmočnejše češko, če ne svetovno delo Vitezslava Novaka »Vihor«, srmion?čna oesn'tev pn besedil« Svatoplu-ka Čeha za veliki orkester, soli in zbor. K izvaianju so pripomogli operm solisti: za. Lovšetova, gg. Betetto hi Banovec, dva solista pev. zbora Gla^benp Marice, cel pevski zbor Glasbene Matice ter operni orkester, pomnožen s člani orkestralnega društva Glasbene Matice in godbe Gravske d-vrzij^ke oblasti ter pri klavirju g. H. Svetel. Grandiozno delo Je naštudiral in vo-dfl g. Niko Stritof. operni dirigent, s Čimer se ie njeeova dolgoletna želja sijajnn tz-po'nila »V har« ie ostavil na pos'tišalce silen utis. Fnakega dela po svoji muzikalni vsebini in kolosalnih tehničnih težkočah Ljubljana nj Se nikdar sl&ala io Je t pro- izvajanjem »Viharja« zavzela prvo mesto v Jugoslaviji. Ljubjančanje so včeraj pokazali, da Imajo okus in smisel za velfta dela ter da znajo ceniti umetnost v njenih največjih proizvodih. Vihar se mora ponoviri na vsak način še in še ter bi izvajalci ž njim lahko i v Zagrebu dobili palmo. O izvajanju in podrobnostih poročam prihodnji teden. Ta himnična apostrofa mogočnih naravnih fenomenov, ta monumentalna apoteoza nepreglednih morskih gl bm in ljubezni ne prenese samo nekoHko površin vrst pravi nemški kritik Fleischman. —č. Nedelja v Narodnem gledališču. V nedeljo, dne 20 t. m. bodo v Narodnem gledališču v Ljubijanf tri ljudske predstave po znižanih cenah in sicer dve v drami In ena v operi V drami se vprizori ob 15. priljubljena komediia »Pegica mojega srca«, zvečer ob 20. pa novo naštudirana veseloigra »Druga mladost«, ki je dosegla pri zabave žeijnnl publiki ob svoji premijeri velik uspeh veselja in smeha. V operi bo ob 15. pop. daPsa ljudska predstava, sesto-ieča iz treh delov in sicer: lz Leoncaval-love opere »Glumači« In dveh baletov »Favnova noč« in »Svatovac«. V »Gluma-čih« poie Tonija z- Hnlodkov, Caniia g. Orlov, Neddo gna Jenikova, Silviia _ g. Šubelj, Beppa — g. Mohorič. Dirigira g. Bala tka. režira g. Šest. Ta opera spada med najboljše vprizoritve Narodnega gledališča v Ljubljani. Izvrstna, živa režija Šestova in najboljši bariton g.« Holodkov v vlogi Tonija in dobra ostala zasedba iamčita za popoln umetniški užitek. »Fau-nova noč« je pantomična burleska, katero Izvaiajo gg. Tuijakova, Japleva. Go'ovin in Kralj. Pri »Svatovcu« sodeluje operni in baletni zbor. Kot glavna plesalca nastopita Tuliakova in Golovln. — Repertolr Narodnega gledališča v LinbL'anl. Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. Sobota. 19. decembra Profesor Stori-cin. Red F. Nedelja. 20. decembra ob 15. uri pop Pegica mojega srca. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ob 20 uri zvečer Druga mladost. Liud. predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek. 21. dec. Krpan mla ši. Red. E. Opera. Začetek ob pol 20. zvečer. Sobota. 19. de cebra Orfej v podzemlju. Red A. Nedelja. 23 decembra ob 15. pop. Glumači. Favno-va noč. Svatovac. Ljudska predstova po zni/anih cenah. Izven. Ponedeljek. 21. decembra zaprto. Torek. 22. decembra Eva. Red F. Gostovanje Zdenka Knittla. — Slovensko marljonetno gledališče • Atena« (Narodni dom). V nedeljo 20. decembra: Ravnateljev sen (M Jarc). Začarani princ (Pocci). Prva predstava pktcber (M. Prelog), Djačke družrne (B. Milj! ovič), Djakovo (J. Modesttn), G} irgje-vič Andra I Vladimir (Slnbodnn Jovanovič). ^od črko E nahajamo večje članke: Egzar-Hjjcka crkva u Južnoj Srbiji (R. Gruj?č), rT^rrskia despotovina (D Anastasijevič) Ptnosrrrfski muzeji. Od Črke F obsega ta 'vezek zrče'ek. Kakor prejšnji zvezki, je *vdi ta zvezek zelo bogat na mrzlih člankih. Vandnn ene Vioped:io Izd ja Bograf zavod v Zagrebu (GundMHčeva ulica 29) v ^esečn'h zvezkih po 45 Din (v nredplač?!u '0 DinV Dobiv.i se tudi v v«eh knjigarnah. Narodna enciklopedia« Ima 138 sotrudn*-'rov. f»m?d Sliv en "ev so na ved n? kM so-'rudnki tile gospodje* Fran A'breht. Fnsel-bert Ormer\ dr. los'p Gl^nar. dr. fvpn Gra-fenauer. dr. Fran Grivec. dr I.iudmH Haupt man, dr. Fran Kidrič, dr. Kos Milko, dr. Fr. Kovači-Č. dr. Jo«i-j Mantuani, Anto^ Melik. dr. Leo-to'd PolJ-mec. dr. Ivam Pr:?.»reM, ^ožo R^čič, dr. Fr?n Ramovš dr. Štefan >agrd'n dr. Janko šuman. dr. Fran Ste>, ^trnko Vnrnrk. T^srp Wester. dr. Ciril 2l-?ek In dr. N*ko Zupanič Ne vemo, po katerih načelih se urejuje »Narodna enciklopedija«, zdi pa se nam. da Je v marsikaterem oziru še pomanjkljiva, zlasti kar se tiče Slovencev. Tako navaja n. pr. v tem zvezku pač Frana Ferjančiča. kanonika m skladatelja marr-znanih cerkvenih pesmi, nima pa prostora za dr. Andreja Feriančlča. ki |e še v nedavnem času igral vidno vlogo v našem Javnom življenju in bil tudi publicistično delaven. Seveda vsafc začetek Je težak, zato tudi »Narodni encik!opcxJii1« ne moremo zamerkl. ako nI v vsakem ozira na visku. Vse-kakor se bo zaoo>ceto delo stoonje-ma Izpopolnjevalo In ako ne mi, vsaj na$l zanamci dbe enkrat v vsakem ozlrn dovršeno in popolno »Narodno enciklopedijo«. Delo toplo priporočamo Ljubljanska porota LJubljana. 19. decembra. Včerajšnja razprava proti blejskim vlomilcem (Potočnik in oba Kapusa) se le popoldne zaradi nadaljnih poizvedb preložila na spomladansko zasedanje. Danes predseduje senatu viš. sod. svet. dr. Kaiser, votanta sod. svetnik dr. Guber in sodnik dr. Juvanc, drž. pravdnik Laven-čak, zagovorniki* dr. Adlešič. dr. Frlan, dr. Jelene, dr. Pire, dr. Tekavčič. dr. Treo in dr. Vovk. Sodni zdravnik dr. Novak. Krvava bitka med kmečkimi fanti v Losu pri Brezovici. Na obtožni klopi sedi 7 kmečkih funtov Iz Loga: lanez In Anton Filipih. Josip Fran-celj, Fr. Camemik. Rudo'f C»>enk Fr. Janša in Leopn'd Mavsar. Obnženi so hudodelstva uboia po § 140 k. z. Dne 8. novembra t I se je vršila v Le-narčičevi costilni v Logu n.kaka vesel L a. Razen kakih 20 domačih fantov je popivdlo v gostilni tudi 12 fantov iz sosed jih vacl. t. j. iz Vnanjih goric in Plešivice. Med zrd-nijim> je b.l rud; 21-lemi posestnikov sin Jernej Pleško iz Plešivice. Pltško je v pijanosti izival domače fante in kriča\ da sc ne boji ne Rusa ne fta'ihna. pa tudi ne Ložana. Grozil je, da bodo d"nes še zbili ložrnske k . . . e. Pleško Je veljal za Iako močnega fanta. To izzivanje je hud"> razburi- d^ma^e fante, med katerimi se Je nahajalo tudi 7 obtožencev. Obtoženi F. Ca mernik Je začel domače fante iz Loga takoj nagovarjati, nai *e združilo ter pričakajo tuje fai-te — os bito r>a Pleska — na cesti ter i:h pretepejo. Kakor pripoveduje obtoženi Prancelj. so vsi obtžocnri b jni n črt takoj soglasno sprejeli ter se dogovorili, da se bodo na signal (žvižg) Fr. Camermka zbrali pred gostilno in skupno pričakali tuje fante. Nato so se obtoženci — kakor sl:-ka Francelj — oborožili, fn s:cer Čamernik z motiko. 0«;enk z rovmeo, Jmez Filipjč in Janša pa s koli. Tako se je zbralo na Žvižg v«eh sedem očtožencev — Francelj, Ant >n Fi'ipič in Mav«ar baje neoboroženl — na državni cesri. kjer so med hlevom in Vel-kavrhovo fršo v temi skriti preželi na »sovražnika«. Okoli o^lnoči so se fantje rz Vna-niih goric in Plešivice spravliaH domov. Nič hudega sluteč so Šli po državni cesti razkropljeni paroma proti domu. Zadnja sta hodila Ivan Kavčn k in Jernej Pleško. Ko sta dospela do kraja kjer so v zajedi čakali obtoženci — ki so prejšnje tuje fante pustili mirno nvmo oditi — *o se vsi obtoženci nenadoma navalili na Kavčnika hi Pleska. Kavčnku. kateremu tudi napad očivfd-no ni bil to'iko namenjen, se Je posrečilo zbežati. Na Pleska pa sta se kot prva navalila Rudolf Osenk in Fr. Camernik z rov-nico in motiko. Osenk ga Je z en*m udarcem zbil na tla, potem pa sta ga oba obdelovala vsak s svojim orodjem. Po mnenju sodnih zdravnikov Je zado-bil Pelško pri tem napadu na glavi štiri poškodbe in sicer en udarec po levi čeljusti, ki mu Je čeliust zdrobil, en udarec ob levi ustni kot, en udarec na sence tik levega očesa tn en udarec po temenu leve po'ovi-ce glave. Oba zadnja udarca sta prebila lobanjo ter segla v možgane. Vslcd teh udarcev so se Plešku vnele možganske mrene ter Je peri dan umrl v deželni bolnici, ne da bi bil prišel do zavesti. Ker Je priča Kavčnik takoj ob napadu zbežal. Reška pa ni bilo mogoče zaslišati ,so za presojo uboja na raizpolago samo priznanja obtožencev, Vsi obtoženci, razen Fr. Janša, priznavajo, da so se dogovorili, da bodo pričakali In pretepli tuje fante, da so se v ta namen podali na kraj napada in tam prežali na nasprotnike, posebno pa na Pleska. Sama Janša trdi, da j- šele po Izvršenem napadu Zahtevajte pri Vaših Božičnih nakupih izrecno nrcizucaz (JknAa&t Penkala svinčniki od D.135- naprej Naliv driala s 14 kar.zlatim peresom od Dini£0rnaprej prišel na lice mesta In da le takrat že srečal ostale ob; ž nce ki so ff vračaU le b rke. Obtoženi Francelj pa s popolno gotovostjo trdi. da Je tudi Janša šel z napadalci in da je celo s kalom tolkel po Ple-Šku, Je z?d sten sum, da le tudi lanša šel z nrpadalci In se ude^žil napada. Obr«v letM Ovsenk priznava, da Je P'eška udaril enkrat z rovnico, Camernik pa trdi, da ga le udaril trikrat z neko velo. Francelj potrjuje, da je videl Osenka. oziroma Ca-mednika, ko sta tolkla Pleska. In sicer Osenka, ko le Plehka zbil z enim udarcem j rovnico na tla. Camernika pa, ko Je tolkel z mot ko po Pcškti. Oenk in Camernik sta celo še potem tolkla po Plešku, ko so ostli že posvetili ter videl! Pleska ležati v krvi. Vsi ostali obt^ežne« — razen Tanše — priznavajo, da so prežali na tuje fante, Filipi! Janez tudi potrdi da je tudi on bU oborožen z motrko. V ostalem pa vsak zase zarrlka da bi bil Pleska kaj udaril, dočtm trdi Fr^nceM. d^ ie vidH Jr.nera FiUpi^a, ko Je držal nad Pleskam k M v zamahu. Fr. Camernik in Leopold Mavsar pa trdita, da Je Janez Filipič celo tolkel po Plešku z motiko. Tako obtožene! deloma pr^navafo, da so se dejansko lotili Jerneja Preska. Ker pa so se vsi obtoženci dogovori':, da v skopni zvezi skupno Izvršijo napad na Pivška so torej ravnali vsi z enakim hudobnim naklepom m je za'o v smislu zakona vsak v celo« odgovoren za ravnanje svojega so-druga. (Ker Je treba zaslršatl 5e vsakega obtoženca posebej in 9 prič. bo trajala obravnava celi dan. Izid priobčimo v pone- deljek.) Sokol — Sokol Moste Bratle In sestre! Udeležite se v nedeljo polnoštevllno pogreba blagopokojnega požrtvovalnega br. Lovra Tepine. ki se vrši ob pol 16. uri iz žreb-čarne na Selu. — Sokol I v Lhibl'anl. Umrl Je dolgoletni naš Član br.. Lovro Tepina. Vabimo vse članstvo, da ga spremi na njegovi zađ-ni| poti v civilu z znakom. Pogreb bo v nedlio ob pol 16. popoldne Iz Sela-Moste. — Odbora »Sokola I.« in »Društva »a zgradbo.« — Sokol I vabi svoje Člane, da se ude* leže v nedeljo 20. t. m. ob 15 pogreba umrlega brata Lovra Tepine, Bratle se zbirajo v civilnem kroju s sokolskim zna» kom ob 15 M na Selu brez žrebčarno. ZLATO ¥Sdfcn e v Vali roki m naha>]oče ZLAT0R0G- terpentinovo milo! V vsak ifso'cri komad se vpreSa en zlatnik za 10 frankov. Poskusite, kupite komad pristnega ZUlTOlSG-tenenlirnveg? mila in prepričajte se o njegovi nepre-ko^ljivi kakovo- 8 Stran 4» •SIOVPN5KI NAROD« dne VO decembri 1925. Dnevne vesti- V LiabtianL dne 19. decembra 1923. Znamenje Saša in razmer, To4e pismo smo prejeli: Gospod uredniki Ali se še spominjate, kakšno zanimanje je vladalo v naši javnosti v lepih časih pred vojno za javna preda* van jar* Naj je bi.'j predavanje iz ic ali one stroke, v tem ali onem lokalu, ved* no je bilo polno poslušalcev, ki so z za? nimanjem sledili izvajanjem predava* ieljev. Kako so bila na primer pose če* na predavanja «Akademije» v «Mest* nem domu*, zlasti ako je prišel preda? vat kak vseučiliski profesor iz Zagre* bal Prostorna dvorana je jedva mogla sprejeti številne posetnike. In koliko je bilo med poslušalci mladine! Več kakor polovica gotovo. Človek je naravnost užival, ko je videl mladino, kako se je zanimala za predavnja in kako pazno je sledila pre» davatelj i v im besedam. A danes? Danes ne vzbujajo pre* ćiavanja nobenega zanimanja več, zla« sti ne med mladino. Hodim takorekoč od predavanja do predavanja, redko* kdaj izpustim kako priliko, toda povso-di se mi nudi ista slika: sreden, naj* večkrat pa slab poset. Večinoma po« vsodi stari, znani obrazi, mladine pa nikjer nič, ne srednješolske, ne eka* demične. čudno! Včasih je mladina po* rabila vsako priliko, da se izobrazi in izpopolni v znanju, danes pa? Menda Je tega več ni treba, ker je pač v zna* nju in izobrazbi že na višku?! No, zlobs ni jeziki trde baŠ nasprotno, da ni m i a; idina še nikdar v znanju še rako zaosta* jala, kakor dandanes. A vkljub temu se vrše predavanja v odsotnosti mla* dine, dasi bi človek pričakoval, da bi bilo vsako predavanje vpričo številno* sti dijaštva v Ljubljani tako posečeno, da bi primanjkovalo prostora: saj je samo akademikov v Ljubljani skoraj poldrugi tisoč. Toda naše zlate mladine ni in ni. Ostaja pač doma pri knjigah! Pri knji* "gah? Pojdite zvečer po mesto in videli boste, kje se mladina izobražuje in pri* Srevija za življenje, na plesiščih in za* aviščih. Tu jo najdete, drugodi ne! 'Žalostno je to znamenje. Ali bi ne bilo umestno, da bi se tudi vzgojitelji malo bolj zanimali za mladino, izročeno nji* bovi skrbi, in energično nastopili proti prekomernim težnjam brezskrbnega uživanja in lahkomiselnega zabavanja? Pa tudi naše Časopisje bi lahko sem* tertja spregovorilo kako resno besedo na naslov naše mladine. Tudi to bi morda kaj zaleglo!... N. N, * * * — Katoliški Božič in dvor. Z ozi* rom na bližajoče se katoliške božične Ereznike se zlasti v Zagrebu ugiba, kie o kraljevska dvojica preživela katoli* ške božične praznike. Vodilni krogi HSS 3 Stcpanom Radićem na čelu so Sirili po svojem tisku najrazličnejše ve* sti. da nameravata kralj in kraljica prispeti o Božiču v Zagreb in da ie že tozadevno setavljen program njiju bi* vanja v prestolici Hrvatske. Današnji m Jutam ji list*> javlja, da še ni gotovo, prideta*!! kralj in kraljica v Zadreb. Si* rj se vest. da se morda krali in kraljica O katoliškem Božiču napotita na Bled. — Sprejemanje povodom rojstnega dne kralja Aleksandra v Rfmu. Javljajo Iz Rima: V četrtek 17. t m- je priredil minister kralj. SHS An ton je v lč sprejemanje z dlnerjem povodom rojstnega dne kralja Aleksandra. Mussolinja le zastopal držav-rH podtajnik v zunanjem ministrstvu Oran-d!. prišli so predsednik saveta Tltton!, predsednik poslanske zbornice Casertano. prvj kraljev adjutant general Cittadini, poslanik Bodrero, načelnik Mussolinljevega kabineta P. Barone, več gospa, vse jugo-slov. poslaništvo. Podtajnik Grandt je napil Imenom predsednika in imenom vlade kraljn Aleksandru, kraljevski družini In na prospevanju prijateljskega kraljestva. An-tonjevič se je zahvalil in reke!, d2 sporoči izraze italijanske vlade kralju Aleksandru. Sledil je cercle. — Kako živimo? Po Ljubljani se snu? jejo odbori za postavitev spomenikov v vojni padlih vojakov. Spomeniki naj bodo po namenu in prostoru v neposredni zvezi s cerkveno stavbo in cerkvenimi obrednost* mL — Zanimiva pri vsem tem jc ta okol« nost, da znajo nekdanji priganjale! na voj* no pokolje in pristaši one protinarodne smeri, ki so navdušeno svoj čas zastopali interese nemške Avstrije, dobro aranžirati take odbore, kjer gre za denarne zbirke. Plačaio naj napredni nacijonalisti, odbor pa naj bo mešan. Na eni strani izdajajo za* grizena navodila za ločitev duhov, kjer gre pa za denar ip kjer sami nič ne zaleže jo, tam pa naj bo mešana skupnost primerna in dobra. Prehitro pozabljamo. Naša krat* kovidnost nas tepe. Spomnimo se na vpra* sanje Lunder g Adamičevega spomenika, ki ga je preprečila cerkev. Koliko dobro za* snovanih načrtov v prid skupnosti so to vrste ljudje preprečili v ljubljanski občini. Koliko nacijonalnih grehov imajo Ijudie te "vrste nad seboj samo v zadnjih letih. S kakšno satansko hudobijo preprečujejo po deželi vsako prosvetno prireditev, ki jo vo* aijo naprednjak! Ali ste že kdaj slišali, da bi dal klerikalni zasebnik, zavod, kakšen vinar za nepolitično napredno druStvo. »Slovenec« dosledno odklanja notice huma* nitanih društev, ki niso čisto v klerikalnih rokah. In m» nasedamo, ker še vedno mnogi nočejo spoznati bistva klerikalizma. — Diplomatski Izpit na visoki šol) za svetovno trgovino na Dunaln sta nanraviela gospoda: Vinko Robeinik z Viča pH Ljubljani In J. Drago M u s t k Iz Ravno* polja pH Ptnlu. čestltarro! — Nov! cestni predpisi. Verfki župan razglaša: Člen 33 zakona o proračunski Jvanajstinah za mesece december 1025 bi Januar, februar ter marec 1926. določa. stanovalci bližnjih hli ne morajo spari. Prizadeti M bili zelo hvaležni mestni plinarni, če bi dali to nočno pozavno čim prej popraviti. Tako piščalke tmtjo tudi stanovalci hli pred drasv .skim gledališčem na Erjavčevi cesta Id Pred škofija — Gremij trgovcev ▼ LfubUaid poziva članstvo, da se polnošievilno udeleži shoda v nedeljo dne 20. decembra 1925 ob 11. orl dopoldne v Narodnem doma. Shod sklicujejo vse gospodarske organizacije za revizijo zakona o taksah. — Načelstvo. — Trgovine v nedeljo dne 20. t n. bodo dopoldne odprte. — Načelstvo Gremija. — Vojni obvezniki letnikov 1875 do 1908, ki iz kateregakoli razloga doslej niso bili zaprisežni. se opozarjajo na razglas, ki ie nabit na mestni deski — Z drsališča. Pišejo nam: Na mestnem drsališču se je razpasla navada, da irsiadl ljudje v sklenjenih vrstah drsijo preko drsališča, ali pa se v podobi verige podijo naprej, dokler spredti'i krajnik ne za« ore, nakar se raztegne cela Jata na širokost. Za seboj podirajo, kar r'm pride nasproti, otročlče, ki komaj stoje na ledu, deklice odletavajo po ledu, kot na keghšču. Vse take igre ogrožajo varnost drugih drsalcev. Skrajni čas je, ca se napravi energično red in odpravi take družbe na prostor, ki je za igre določen- Smo mnenia. da spada drsališče, pod cestno policijski red. Za varno kretanje drsalcev mora biti poskrbljeno. — Slovensko lovsko društvo v LJubljani Je pretekle dni objavilo v ljubljanskih časopisih, da je v zadnjem času opažaj na ljubljanskem trga razno divjačino, glede katere obstoia sum, da priha'a !z rok lovskih tatov m da se bo v bodoče pustilo v LJubljano preko užitninske črte le one pošiljke, ki bodo krite s potrdili pristojnega županstva, da izvira divjačina res Iz upravičenega lova. Mestno tržno nadzorstvo izjavlja tem potom, da že ves čas nadzoruje na ljubljanski trs prineseno drv-jačino, prihaja le iz upravičenega lova aM ne in Je v to svrho svoj čas upeljalo, da so se morali prodajalci divjačine izkazati s potrdili pristojnega županstva ali pa z lovsko karto. V zadnjem času pa jc upeljalo, da se mora prodajalec divjačine izkazati pri vsakokratni prodati! z novoizsiavHenim potrdilom pristojnega županstva, katero se nrJ pa pri prodaji odvzame. — Lovce, ki stanujejo v Ljubljani in t ljubljanski okolici, pozivamo, da se ude* leže pogreba našega mnogozasluženega čla* na g. Lovro Tepinc v Čim največjem številu. Sestanek ob H na 4. na Selu. Lovski kroj. — Odbor slovenskega lovskega društva. — Drsališče «Tabor» je odprto. V ne* deljo 20. t. m. se vrši na drsališču društveni godbeni koncert ob % 3. do H 5. ure popol* dne. Vstopnina pri koncertu je za drsalce zvišana za 50 %, t. j. dijaki in člani pla.» cajo 4.— Din. nečlani 8.— Din. — Okrep* čevalnica posluje tudi za drugo občinstvo in mu bodo vsi prostori v stari stavbi na razpolago. Prijatelje Tabora vabimo. — Drsuliški odsek. — Prosvetni odbor sokolskega društva Ljubljana n. priredi v soboto 19. t. m- ob 20. uri v garderobi telovadnice na realki predavanje o »dihanju*. Predava br. K u-melj. Predavanje za celokupno Članstvo, osobito za člane-pevce ter za ves naraščaj obvezno. Člane-pevce opozarjamo, da se Isti dan vrši pevska vaja ob 19. url — Orjuna Moste! Pozivamo članstvo naše In sosednjih organizacij, da se udeleži v nedeljo polnoštevilr.o pogreba nenadno preminulega agllnega podpredsednika br. Lovra Tepine. Zbor v civilu z znakom ob treh popoldne pred žrebčarno! — Zdravo! — Nove knjige. Pravkar je Izdala Zvezna knjigarna v Ljubljani. Marijin trg 8, sledeče novitete: V dovršenem Levstikovem prevodu Dostojevskega Zapiski Iz mrtvega doma, roman v dveh delih: nadalje v prevodu Prana Albrechra. Glad. ro-nan znanega nordijskega pisatelja K. Hamsuna, m izvirno slovensko notlteto — Oolarjeve san:e poletnega jutra pod naslovom »Bratje in sestre v Gospodu«. Segajte pridno po njih. ki so ravno za Božič najpripravnejša darila! — Otvoritev nove drogerije v Ljubljani. Staroznana celjska drogerija Sanitas, ki stovi po svoji solidnosti tn nizkih cenah po celi Jugoslaviji, orvarja danes v LJubljani (Prešernova ulica 5) svojo podružnico. Kot čujemo. Je nova drogerija rzvrstno založena z vsem drogerijskim blagom, kot kemikalijami, potrebščinami za nego bolnikov in dojenčkov, fotografskimi aparati In potrebščinami, fn prav posebno s kosmetičnlm! predmet!, francoskimi mili »t parfumi Itd. P. n. občinstvu to trgovmo prav toplo priporočamo za naacup božičnih in novolebnm dariL Opozarjamo na oglas v današnji šte-vilkl — XV. redni občni zbor Slovenskega lovskega društva v Ljubljeni se vrii na praznik dne 6. januarja 1926 ob X 10. uri v steklenem salonu restavracije na Glav« nero kolodvoru v Ljubljani a običajnim dnevnim redom. (Glej «Lovca», decemb. številko, stran 540). Samostojne predloge je poslati do vštetega 31. decembra 1925 pred* sedniku S. L. D-. Miklošičeva cesta št. 8. — Odbor S. L D. 2121/n —- Smrtna kosa. Včeraj popoldne jo ne« nadama umrl g. Lovro Teptna, ravnatelj ljubljanske bolnice xs živino in podkovne šole. Zadela ga je Lap v najlepši moški do* bt. Bil je izredno simpatičen mož, Ijubez* njiv družabnik, zvest požrtvovalen prijatelj. Neumorno je bil delaven in storil je vse, da spravi zavod, ki je bil poverjen njegove-; mu vodstvu, na višek popolnosti Za povzdi* go živinoreje si je pridobil velike za&iuge. V številnih svojih predavanjih, ki jih je če* sto prirejal v okviru «Zveze kulturnih dru* štev», je ljudstvo poučeval o umni živino« reji in dosegel v tem oziru nepričakovane uspehe. Po raznih listih, po največ strokov^ nih, je priobčil nebroj gospodarskih raz* prav, ki so se odlikovale po svoji ješnost: in točnosti. Pokojnik je bil duša konjereja skega odseka «Kmetijskc družbe*, katerega je vešče organiziral m mu zagotovil krepak razvoj. Rojco je bil L 1882. v 5trsžiSču pri Kranju, Gimnazijo s maturo je absolviral v Kranju, živinozdravniške študije pa na Dunaju. Služboval je kot dež. živinozdrav* nik v Mokronogu, a je že po enem letu bil imenovao za voditelja dri. podkovske >' :c m bolnice za živali na Poljanah. Pod nje> govim spretnim vodstvom sta se oba za» voda lepo razvijala, da sta lahko vzor vsem drugim enakim zavodom v naši državi. Tc^ pina je bil navdušen narodnjak. Njegovo napredno mišljenje je bilo trdno kot skala. Bil je zvest in neomah!jiv somišljenik SDS-Značajen mož. ljubeznjiv družabnik, veren prijatelj, dober tovariš, ki se je odlikoval z vsemi srčnimi vrlinami, jc imel polno pri* jateljev, a nobenega sovražnika. Bi! je čian skoraj vseh naših narodnih društev, med temi tudi «Kazina». Pogreb bo v nedeljo ob H 16. s Scla na pokopališče k sv. Križu. — Vrlemu, prerano umrlemu somišljeniku bodi ohranjen trajen spomin, njegovi cenjeni rodbini naše iskreno sožalje. — Clsnc Kazina obveščamo, da se vrši pogreb pokojnega našega tovariša ravnatelja Lovra Teptna jutri, v nedeljo ob ;4 4. popoldne in državne žrebčarne na Selu k sv. Križu ter Jih poživljamo, da se ga v Čim večjem Številu udebže! — Ravnateljstvo. — Redna letna skupščina ASK Primorje. Na temelju ktobovih pravil sklicujem na dan 5. Januar!a 1926 redno letno skupščino ASK Primorja z nastopnim dnevnim redom: 1. nagovor predsednika. 2- poročila fonfccf-fonarjev, 3. Izprememba pravil. 4. eventualnosti. Skupščina se vrši na univerzi, Kongresni trg. — Predsednik. — Redka ugodna prilika nudi se vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev Peter Kozina Ko., Tržič, razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno, dokler ta zalo za traja. Vse blago ie garantirano najboljše kvalitete, prodaja se pa samo v lastni podružnici Ljubljana. Na Brecu 20. — Oblčafna božfčna razstava ie na vpoded vsaki dan do 25. t. m. v trgovini P. Magdič. LJubljana. Cenfeuo občinstvo se vjuldno vab! na neobvezen obisk. — Klub liubltelev ptlčarjev v Lhihlja-nl poziva svoje člane k pogrebu živlno-zdTavnika Lovra Teplna, s čigar srrrtjo Je zadela vse prijatelje psorele težka Izguba. Pogreb se bo vršil v nedeljo ob po! 16. izpred podkovske šole na Sela. — Šentjakobska knlžnlca v L!nbl!anl Stari trg 11 je eprta decembra, januarja In fefcbruarja tudi ob nedeljah In praznikih od po! 10. do 12. dopoldne, vsak delavnik pa od 4. do pol 8. zvečer (ob sobotah od 3. ure dalje) ter Izposoja slovenske, srbohr-vatske, češke, ruske, nemške, itatijanske. francoske, angleške in esperantske kn'ige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago popolni tiskani imeniki knjig. — Sllvertrova noč pevskega društva »Ljubljanski Zvon« dne 31. t UL V zgornjih prostorih Narodnega doma. 2316/n — »Dom«, stavbna zadruga državnih nameščencev m upokjencev, r. z. z. o. J., v Ljubljani, sklicuje izredni občni zbor na dan 20. decembra 1925 ob 10. v salonu pri »Levu«, Gosposvetska cesta 16., z dnevnim redom: t. Sprememba zadružnih pravil, 2. Prgave interesentov za stavbene parcele, 3. slučajnosti Zadnji fczredni občni zbor ?e bil za spremembo pravil nesklepčen. Zadružniki se opzarjajo, da bo ta Izredni občni zbor po paragrafu 36 zadružnih pravil sklepčen ob vsakem številu udeležnikov. Načelstvo. 2114/n — Smučarski tečaj TK Skale v Ljubljani. Prihodnji nedeljski tečaj se vrši v nedeljo dne 20- t. m. Zbor točno ob S.30 zjutraj pri Kariovskem mostu. Vežba se na Rakovniku. Smučarski odsek. 2H5/n — Na mestnem drsališču pod Tlvcil-ietn priredi v nedeljo 20. decembra t l ob 15. do poj 17. ure koncert godba Dravske div. oblasti. Vstopnina ta dan dvolna, dijaške dnevne vstopnice se ne izdajajo. Osebe, ki imajo sezonske vstopnice, plačajo satno enkratno vstopnino. — Lovski ples. Ker letos ne bo v lovskega p!e*a, prirede gorenjski lovci dne 5-ianuarja 1926 v Kranju v vseh prostorh Narodnega doma velik »Lovski ples*. Znano }e, da so ravno lovski plesi najbolj ani- Reklame ne potrebuje 0. Bernaf oolć ker se blago tadi sv oje kvalitete in cene samo priporoča. — — — mlrani. zato vsi med vesele zorenj £3 jezika, naj se ob navedenih dneh pred poukom prijavijo pri predsedniku kluba. —c Nočno lekarniško službo opravila tz teden lekarna »Pri Marili Pomagaj* na Glav nem trsu. Iz Maribora Repertoar Nar. gledališča v Ma ribom. Petek 18. dec.: Zaprto. Sobota 1C* dec.: ob 20. uri »Zakleti grad«. Ab. D. Kuponi- Nedelja 20. dec.: ob 20. url »Vesela vdova.. (Nastop z, Urvaleka). Kuponi. —m C Urvalek kot »Danilo« v naslednji prestavi »Vesela dvoda«. Kakor smo ze poročali, je g. Urvalek nastopil v rmenova-ni vlogi preko šti ris tokrat ta sicer v mestnem gledališču v Bresiavu (120-krat), v »Novem operetnem gledal'Sču« v Hamburgu (60-kra-t). v »Mestnem gledališču« v Lfp-skem (okoli 50-krat) m nazadnje na neki južnoameriški turneji proti 200 krat. Poleg tega na mnogih drugih odr.h. predvsem v Cherrtitzu, Magdeburgu, Pragi Itd. Komponist Lchar mu je podaril tudi fotografijo z lastnoročnim posvetilom: »Poklanjam sijajnemu Danilu.« —m Otroška komedija v tok. gledaFSčn Za Božič pripravlja naše gledališče tudi malčkom presenečenje s priljubljeno otroško pravljico »Trniu'čica«. Uprava kot režija se bosta potrudila, da bo ta priljubljena pravljica z godbo, plesom m bo*ato opremo lepo božično darilo naši mladini. Opozarjamo na današnji senzaci-jonelni oglas TEKSTILBARAR-JA v Ljubljani, Krekov trg. štajersko vino belo L 1924 izvrstna kapljica — se radi pw» manjkanja prostora ceno proda. — Poml ter se sopihajoČ iztegnil na ravno. dMfro nnt. CViri NikoJaJevna se ie krepko prijeli z ročico za železno ograjo med vagoni fer so nagnila daleč naprej, da bi Se enkrat videla v daliavi razsvetljeni peron in neizrečeno maihne postave Imdi. ki naglo odhniaio s kolodvora. Obrazov nI mogla več razločevati in morda ie ni nihče več videl, toda Olga Nlkolaievna ie za vsak slučaj Se enkrat pomahala z robcem. Vlak ie drvel mimo, zelo nizkega poslonia z ogromnimi zaprtimi vrati in mrežami v ozkih oknih, potem se je vse skrilo za niim. kakor da solob ničesar ni bilo. mimo so na švignili tovorni vagoni skrivnostna rdeče m staj* lučice ter visoke osamljene električne obloč-nice. ki iih ie mimo drveči vlak naglo zavijal v oblake modrikaste pare. Za hip so ugasnile v dimu. potem sn se zopet doiavile ter zalesketale v blesteči, hladni svetlobi. Odsev velikega mesta z mirijadami skrivnostnih lučic se ie Široko razprostrl po vsem obzoriu. nasproti ie pa zadišalo po brezmejnih polianab. ki so sprejele v svojo zagonetno, temno daljino težko sooihajoči vlak. Odpotovala ie . . . In za hip ri ie postalo tesno orl srcu . . . Nečesa h* ie bilo žal. vleklo jo ie nazai, čutila se ie naenkrat osamljeno, kakor da ie lahkomiselna ženska tu sredi brezmejnih oollan prvič spoznala, kako neskončno šinok ie svet In kako lahko sc človek izgubi v njegovih nepričakovanih tainah. Ko se je v veseli družb? poslavljata od doma. ko so pili v slovo Šampanjca, ko je oosluSala dovtmne naoitnice in poklone, se Olga Nlkolaievna malone sploh ni zmenila za moža. Le tu oa tam se je ozrla nanj ter se mu prijamo nasmehnila. In vedno so srečavale njene oči otožen. zam'šlien In udan možev pogled, ki te spominjal na pogled zvestega psa Bilo ji je prijetno, da je on tako veli!", močan in naobražen mož. tako nnhievno in ljubeče udan maihni veseli žjnskl. Čutila se le nekoliko kri- vo, da niti zadnji dan pred odhodom ni ostala z njim sama. da ga je silila v družbo dolgočasnih, njemu celo neljubih ljudi. Obenem le pa očitala na tihem tudi možu. da ii le zagradil pot Ce bi ne bila omožena. bi jo inžener Pavlockij. s katerim se ie nedavn.i scznalTa. gotovo rade volte sprem'jal. Bilo bi zanimivo in veselo. Zadnje čase li le vedno večkrat orftialalo na misel, da ie Skoda, da se fe zaljubila m zvezala s takim globokim in težkim čustvom, ki ji ie neprestano v naoot;e. Toda zdai so vsi drugi obrazi nekam Izginili in Iz teme med vagoni se Je oofavli otožen, mil In drag možev obraz ki io le neka! vpraSeval in nečesa prosil. Tn kar le raz«o«s*»en;% ženska z vsem svojim srcem začutila, kako drag in soroden ji ie. Vse jI Je postalo zj-perno in nepotrebno, rada bi se bila vrnila, srce ii ie objel tako prileten val Viubeznl In nežnosti, di Je malo ma likalo, da Olg« Nikolajevim nI zaplate la. Prava reč. ta svoboda, o kateri Je sanjala, ko lo le nedavno scrljorno ču-stvo In mirno žlvlienle utrudilo. Prava reč. ta oder. ploskanje, zakulisni prab poželi!v! oboževalci tn sllalnl uspehi! Rada bi sc odrekla vsemu, vrnila bi se. nežno bi obiela niegovo glavo, pnlinlv Mala bi drage, dobre oči oogrela bi se mi njegov3i prsih hi nikoli več M se assana— i.....■ sMaws^s^aMs^a«asss^awaB^sasMnsi ne ganila od njega... Olga Nikolajevna ie vedela, da vsega tega nikoli ne bo. da se nikoli ne odloči za živl»eme Izven g'cdal'Sčn. .z-ve.i Suma. bleska, nemira pred novo vlogo, kaosa reneticii in nenr'-gla trpeti dolgočasnih damskih oddelkov z debelimi, ponoči vse prej kot okusnimi damami. — ie bil samo ei potnik. Opazila ga je že takrat, ko )c Sla z možem in Polockim nagledat kam in kako Je položil postreSček nje.io prtljago. Bil le mlad. snažen, celo nekam preveč snažen Student v dolgem, ele- U M ETNI K V GLADOVANJU. irOLIV, ki je hotel ležati v stekleni krsti 2o dni brez jedi in pijače. Čez 11 dni so ga morali pre* peljati v norišnico. Razbil je namreč svojo krsto in Bi obrezal roke, poleg tega J* pa ie zblaincL Sport — Hajduk na potu v Egipt. Včeraj se vkrcalo moštvo Hajduka v Trstu na ladjo, kl pristane direktno v rZglptu. Želimo Hajduku, da čas*no reprezemira nas sport na daljnem iugu. — Za božične praznike se bodo vrlfo v Zagrebu zanimive nogometne tekme. Napovedano je ■Bftovtf e dunajskega Rapida. ki nastopi proti Gradjanskemu z novim angleškim centralhalfom VVlllmotom. Za Novo leto namerava gostovati BSK In Beograda.. Pripravljena je tudi praska Slavlja, ki se vrača iz Itall e preko Zagreba v Prago. Razven tega nameravata tudi HaSk In Con-cordia odigrat! več zanimivih prijateljskih In mednarodnih tekom. Nasprotnik! pa se niso določeni. — Koliko nogometnih klubov in Igračev je na Angleškem In v Franciji? V angleškem nogometnem savezu je včlanjenih 30.000 klubov s 759.000 Igrač! amaterji Prc-fesijonalov je 6000 In 400 klubov. §W$ teh profesionalnih Igračev živ) samo od nogometa, ostali se nahajajo razven tega Ia po privatnih službah. Od nogometnih klubov pre.emajo posebno plačo |B do 3U šilingov tedno. V francoskem savezu pa je vlačamenih 3535 klubov z 250000 Igrači — V prvi minut! d>a gola. To se ie dogodilo na meddržavni tekmi v Liegeu pretepeno nedel o. ko sta Igral! Avstrija tu Belgiia. Takoj po začetnem udarcu je zabil Belgijanec Thys v 25. sekund prvi gol. v 60 sekundi pa je nato izravnal VVleser za Avstrijce. — HaSkova skupščina. Ta teden se je vršila letna skupščina zagrebškega Haška, ki je trajala nad tri ure. Na skupščini sta nastopili dve skupini. Zmagala e lista dosedanjega predsednika dr, Beloševlča, rek-teria Eksportne akademije. Nasprotna Itsta dr Ivančevlča Je podlegla z minimalno razliko 5 glasov z 51 glasovi. Opozicija Je zahtevala, naj klub podviza zopetno združitev z dKIdentsklm klubom Aftkom. Zmagovalci pa so fuzijo v sedanjem trenocku odklonili. Poleg predsednika sta bila Izvoljena Še podpredsednika dr. Llpov*čak In Miha lo Zebič. Tajnik Je g. ReboH. S to skupščino so začasno razčiščena nesoglasja, ki so v zadnjem času Izbruhnila tudi v tem, sicer zelo discipliniranem klubu. gantnem suknjiču z belo pooVgo. Njegovi lasje so bili svetli, brčiće skrbno zavihane navzgor, noteze na obrazn Izredno fine. koža celo preveč sveža. Olgi N'kolaievni se le zdel zelo mlad. len in naiven 7t takrat II ie nri-šlo mimogrede na misel, di bi ne bilo napačno. Če bi se med vožnjo z njim malo pokratkočasila. Uga;ali so ii taki slučajni zabavni doživliaM. Nalagali niso nob-nib obveznosti. noh?n"h resn'h no«iedJc se ti bilo bati. vožnja jc oa minila neoraže-no in veselo. Glavna orelest takih dnžitkov ie b:1a na vedno vznemiri*'Ov*a in dražeča misel, da nikoli nThče ne *zvc. od nje same ie na odvisno, dt-li hoče stopiti Se korak dalle dovoliti in noizku-siti vse ter za vedno :^gi.-»;ti. S:cer pa tako daleč nikoli ni Šla. Pač na io le ne-zrečeno mikalo oHnraviti fftoSke do tega, da se ilm le zvrtelo v glav; in da iih ie mrč'la žel»a. ki ie niso smeli Izgovoriti V takem staniu so se ii zdeli moSki straSno smeSni in zanimivi. «nmi se »e na vrtelo v ghvl od tam h. Maznih misli Rilo ie tako neizrečeno Jad-ko g'editl v brezio. VaVor te oriietno svobodnemu galebu, ko reže s orsi morsko gladino In se dvigne z zmagovitim krikom v viharno prostranstvo nad sinje morie. (Dalje prihodnjič.) Stran t>. •SI O V F N S K I N a h> () D« dm W decemb'a 1925. To in ono Veseli božični prazniki Da, veseli, presneto veseli so ti božični prazniki! Staro In mlado, bogato In siromašno, vse se pripravlja, povsod snažijo stanovanja, belijo in slikajo, postavljajo božična drevesca ali jaslice, kupujejo božična darila, maše vrzeli v domačem proračunu, ki pride vsako leto pred božičnimi prazniki Iz ravnotežja. Nismo vsi tako srečni, da bi razpolagali s tisočaki in da bi si lahko privoščili vse, kar nam srce zaželi. Ogromna večina roditeljev se mora omejiti pri Izdatkih za božična In novoletna darila svoj! dec!. mnogi ne morejo kupiti niti tega, kar je Imela v dobrih starih časih najslromaš-nejša rodbina Toda deca ne pozna skrhi, ona hoče priti na svoj račun, pa naj se roditelj! še tako trudijo, da spravijo skupaj potrebno svoto. Božični prazniki so bil! za naše male že od nekdaj najznamenitejši dogodki v letu. V mestu božično drevesce, na kmetih jaslice, to je nekaj, na kaT se deca veseli vse leto. Poleg tega je pa pred Božičem še mnogo drugih skrbi. Koliko gostov povabiti pred prvim praznikom na večerjo? Kako jih razvrstiti za mizo, da bi njihove sence ne zbujale strahu in raznih neprijetnih sluteni? Tudi število in sence na steni igrajo namreč svojo vlogo. Senca mora biti na steni, zakaj če je ni — tako prav! priprosto ljudstvo, pa tudi v inteligentnih slojih se najdejo ljudje, ki verujejo tem vranam — čaka dotičnega gosta brez sence kmalu smrt Toda glava sence na steni ne sme biti prevelika — zakaj tudi v tem je znamenje preteče nevarnosti. Nevarnost za gospodinjo In gospodarja ie tud! v tem. Če začne med večerjo pes zunaj lajati aH celo tuliti. V takih slučajih je nesreča v rodbini neizogibna. Po večerji na sveti večer prižigajo v nekaterih krajih na zimi kadilo. Gorje pa tistemu, proti kateremu se vali dim! Dotični Je namreč že zapisan smrti. Drugod tope na sveti večer svinec ali vosek in ga vlivajo v vodo, da nastanejo razne figure. Gorje tistemu, ki se mu naredi v vodi iz raztopljenega svinca aH voska krsta ali križ! Tudi on mora kmalu umreti. Večerja na svet? večer torei nI tako enostavna. Tu je treba vse dobro premisliti In jireračunati, da si ne nakopljemo nesreče na glavo. Sreča naša. da ie do božičnih praznikov še nekaj dni tako, da se lahko dobro pripravimo. Božina darila kakor modne potrebščine, fino perilo, nogavice, samoveznice, rokavice itd. kar najceneje pri Drago Schwab Ljubljana a^——■ i......i.......———————— O« S. Mar d en: Boječnost slabi (Prevedel dr. F. S.) Zla prerokvanja vedeževalcev. ki se s tem pečajo ob rtoma, so zakrivile 2e mnogo nesreč, da. Imajo na vesti celo že marsikatero smrt Končno je razumljivo da se včasih nesreča, ki je bila napovedana, le uresniči, ker so bile misli lahkovernih žrtev vedno usmerjene na eventualno Izpolnitev prerokovanja. Toda Še bolj čudno je, da isti ljudje, Id verujejo v napovedano usode, obenem tudi verujejo, da ji lahko uidejo, ako bodo Imeli pri sebi zajčjo nožico, neužiten kostanj aH kasen podoben amulet Predstavite si, da izobraženi ljudje pljujejo na svoj desni čevelj, predno ga obujejo, da poberejo vsako vlasnico in Jo obesijo na najbližji rjast žebelj. da obračajo vsako 'glo, ki leži na zemlji, orbnjeno s konico proti njim, da ob gotovih prilikah potrkajo trikrat pod mizo in da se poslužujejo takih in drugih enako duhovitih sredstev, da bi odvrnili nesrečo, ki bi srcer gotovo prišla. Taki ljudje pogostokrat govore, da je taka prazna vera popolnoma nedolžna. Toda nič ni nedolžno, kar nam vzbuja vero, da smo brez moč! napram raznim znamenjem in da je na svetu še moč, ki učinkuje v nasprotni smeri in ki nas hoče pripraviti v nesrečo. Res, tuda mnogi veliki možje so bili — praznoverni. Toda prvič to ni bil baš znak njihove veličine in drugič brez te prazne vere bi bili še večji. Vse, kar nas zavaja k veri, da smo odvisni od m<>či, ki ni vsemogočna Stvamikova moč, marveč je zla moč, ki lahko posega v red in v zakone sveta, vse to zmanjkuje naše spoštovanje do samega sebe kot deia Ustvarjajoče moči fn slabi naše zaupanje do samega sebe. Razumni ljudje se seveda pomilovalno nasmehnejo, ako se jim izdaš s svojo prazno vero. gotovo pa o tebi ne bodo več tako dobro mislili, ker je bilo omajano njihovo zaupanje v tvojo zdravo razsodnost. Ako hočeš v svetu zelo mnogo doseči, moraš raztrgati vezi takih praznih ver, ker ti branijo, da bi se zanesel na samega sebe, na svojo lastno moč. Nihče ne more "doseči rrfsečair v resnici velikega, kdor se v svojem duhu ni popolnoma osvobodil Iz suženjstva prazne vere in strahu sploh. Strah je veliki škodljivec moči. Slabi misel, ubija radost nad odločnostjo, navdušenje m zaupanje v samega sebe, Ima uničujoč vpliv na vse mišljenje, čustvovanje in hotenje in onemogoča vsako stremljenje in vsako delavnost Pred nedavnim so bča objavljena poročila o 2500 rjudeh, ki so navedli, česa se boje: Pokazalo se Je, da je bilo več kot en tisoč raznih vrst strahov. Naj se navede le nekai malega izmed tega, česar so se d i j udje bali: Bili so to Izguba mesta, revščina, okužen je, izbruh skrite ali podedovane bolezni. Izguba zdravja spi-h, smrt, strah, da bodo živi pokopani itd. Za bož čne praznike dobit« pitano perutnino v perutninskem zavodu 12177-= 7. KMET, Spodnja Šiška. po sledečih konkuienčnih cenah: Purani 23*— Din, punce 26—Din, gosi 25-— D'n. race 2 •— Dm, kokoši 23-— Oin, piščeta 26 — Din, za kilogram zaklano in očiš eno, Naroča se lahko telef onićno 62. 379. Moč govora V rimski zbornici bo v kratkem na svečan način instalirana govorniška tribuna. Marsikdo so bo temu čudil. Kako to, poreče ta ali oni — da dežela največjega govornika Cicerona ni imela v parlamon-tu doslej govorniške tribune? In res je bilo tako. Doslej so govorili italijanski ministri in poslanci po zgledu angleške tradicije kar s svojih sedežev. Kmalu pa bodo govorili s posebne tribune, ki jo je dala Mussolinijeva vlada narediti v Milanu. Tribuna bo imela dva dohoda in bo okrašena z raznimi kiparskimi umetninami Vprašanje je, da-1" bo ta tribuna italijanskemu parlamentu kaj koristila tudi na intelektualnem m moralnem polju. Naj bo že kakorkoli, eno Je gotovo, da je namreč ta novotarija v italijanskem parlamentu nov dokaz, kako važno vlogo igra govorništvo in kakšno premoč ima v primeri z mislijo poednea in celih narodov. Nekoč je vzkliknil francoski pesnik: »Zavijte vrat govorništvu 1«. nedavno smo pa čitali, da je glasovala franco:>ka poslanska zbornira skupaj s senatom za Briand-Loucherjev finančni načrt samo pod vplivom sijajnega Briandovega govora. A kaj je napravil govorniški talent italijanskega min. predsednika Mussolinija za razmah fašizma, ni treba Še posebej omenjati. Naj poedinci ali javno mnenje še tako kritizira govornike, naj Imenujejo mnogi govorništvo >cvekanje* in »komedijant-stvo«, sili govornikovih besed se klanjajo vsi. Če zna govornik zadeti najgloblje občutke poslušalcev, če se zna prilagoditi .njihovim mislim ra srcem, nru je uspeh zagotovljen, četudi mlati v bistvu le prazno slamo. Gorje genijem, ki ne znajo govoriti, gorje še tako talentiranemu m naebražene-rrru človeku, ki Jeclija in ne more povedati svojih misli, gorje Ideji, ki ne more v obliki besede do ljudskih ušes In srci živa beseda ima vedno večjo moč kakor prsana ali tiskana. Povsod pridejo do veljave dobri govorniki — v šolah, v cerkvah, parlamentih, na konferencah Itd. Ncbena veUka ideja se še ni uveljavila brez talentiranih govornikov. Napoleon I. je pred vsako bitko govorfl svojim vojakom tako, da jih je naravnost fasckiiral. Ruska revolucija bi ne bila nikoli zmagala, če bi ne hnela komunistična stranka celo vrsto sijajnih govornikov, ki so znali mase navdušiti in Jih potegniti za seboj. „Saloni lepote" Na Dunaju je policija odkrila v nekem takozvanem salonu lepote strašne stvari. Na zunaj se je »salon lepote« izdajal kot frizerska delavnica z raznimi manikirami in za masiranje debelušk. Tudi gospodje so prav radi zahajali v to »brivnico«, dokler ni policija odkrila vseh tajnosti tega salona. Ljudem se je namreč že nekaj časa precej sumljivo zdelo, da posečajo salon eni in Isti gospodje, večinorna starejšega kova. V salonu pa so bile nastavi ne same mlade krasotice izpod dvajset tet, o katerih se je vedelo, da nimaio poima o friziranju in frizerskem negovanju telesa. Ta salon lepote je vodila neka stara dama. Obrt je nesila prav lepe novce, kajti pred kratkim si je kupila v zelenem predmestju razkošno vilo z razsežnim vrtićom. V salonu lepote ni bilo nobenih frizerskih aparatov, pač za zelo veliko število separatnih sobic in kabinetov. Na stenah so se kvečjemu naha-ha»ali električni aparati za masažo revmatičnih in izčrpanih udov gospodov elegan-tov. Pri dami in v njenem salonu lepote je bilo sploh prav čudno Ko se je oglasil kavalir, ga ie milostno spreiela v sprejemni- To ie veselje, taka pena! Kdor uporablja .GAZELA"-milo ima prijetno delo in ie hitrn aotov. \n? ne perem nikdar 1 drugim kakor 1 •GAZfcLV-milom AZEIA ci in se natančno informirala o njegovih ta'nih željah. Če si je elegantni mož, kajti le taki so imeli v ta dragi salon pristop, zaželel brinetko, pa ev. nekoliko okroglej-ših dimenzij, mu je bilo takoj ugodeno. »Friziranje« se je nato izvršilo v seperatnl sobi pod najrazlinejšimi okolnostmi. ki se pa radovednemu čitatelju ne morejo Izdati. Prišli so tudi taki gospodje v salon, ki so si sami Izbirali mlade »frizerke«. V takih primerih je lastnica salona lepote krakorra-lo pristisnila na električni gumb in z vseh strani so se odprla nevidna vrata in so se prikazale zale devojke bujnih stasov, vročih pogledov in kar Še spada drugih takih ropotij k salonu lepote! Prihajali pa so v ta salon še ljudje z drugimi neobičajnimi zahtevki in maniraml. Za take so bile pripravljene posebne dvorane. Na razpolago so >im bile. posebne vrste devoike. Ti gospodje so namreč imeli to posebno strast, da so z vsem mogočim ordjem trpinčili svoje žrtve, mlade, popolnoma razgaljene devojke in uživali njihovo trpljenje. Ravno pred par meseci se je vršil na Dunaju velik proces proti visokim gospodom, ki so prihajali v nek drug sličen salon, da so pretepali mladoletne devojke, ne da bi se sicer pregrešili nad mladimi bitih*- Pač različni okusi in čudna veselja i Policija ie dognala, da so se vršile v tem salonu Še druge gr-dobije In Je salon krakomalo zaprla »Frizerke« so prišle pred zdravnike, da se ugotovi, ali so zdrave, madama pa pod debel ključ! POZOR Onotirfate te. da eden par nogavic z žigom In znamko (rdečo, modro aH zlato) »ključ« traja kakor štirje p*rf drtiefh. Kupite eden par in nrepričajte se. — Nogavice brez t §a .ključ* so ponarejene Grob kraljice Tin Kahan Nedavno so priobčili ameriški listi sen-zacijonalno vest o arheološki najdbi neke ameriško - francoske misije v južnem Alžiru, v takozvanem ozemlju Hoggar, ki je postalo znamenito zlasti potem, ko 5e nastopil Pierre Benoit s trditvijo, da je bilo tam središče pradedov Atlantide V Tamanrassetu, glavni naselbini te puste pokrajine, kjer prebivajo bojeviti Tuaregv (moški tega divjega plemena hodijo z zagrnjenimi obrazi) so našli baje grob, v njem pa sarkofag, star več tisoč let. Okrog mumije je bilo vse polno draguljev in zlatnine. Posebno pozornost Je pa zbudil kameniti kip Venere. Pomen te najdbe je ogromen, če je namreč vest resnična. Potrdil bi teorijo o zelo ravzviti civilizaciji, ki jo Je doseglo pred tisočletji prebivalstvo na meji današnje Sahare. Cela vrsta arheologov zagovarja to teorijo. To, kar Imenujemo danes Sahara, Je postalo puščava naenkrat- Obljudene in rodovitne pokrajine so se raztezale nekoč daleč proti Jugu. In res so izkopali v Sahari razno orodje, ki priča, da je bilo prebivalstvo teh krajev kulturno zelo razvito. Toda sledov te kulture niso našli povsod. šele grob kraliice Tin liahan. čije črke je anagram imena Antine.eve. pravi ične kraljice Atlanris, 'e zopet vzpodbudil arheologe, da so začeli pogrevati omenjeno teorijo. Vsa nesreča ie pa v tem, da je od Hoggar ja do puščave zelo daleč. Zgodovina te pokrajine je deloma znana, vsaj do 15. stoletja nazaj. Po ondotnih najdbah se torej ne da soditi, da je bila Sahara nekoč obljudena. Sicer je pa ameriška najdba najbrž samo »iznajdba«. Grob kraljice Tin Hahan je opisal že Gautier, ki pravi med drugimi: Tin Hahan je zgodovinska osebnost. To je prednica turškega plemstva. Gautier pa sploh ne omeni Venerinega kipa. V hoggarških grobovih so našli že opetovano razne kipe, ki predstavljajo človeške postave. Trditev, da je omen?eni grob star več tisoč let. je £elo pretirana V tako starem grobu bi ne bilo zlatih predmetov. Tin Hahan je živela v 15. ali 16. stoletni. 4 ► Viljem II - Antikrist Kakor je znano, Je sv. Janez Evangelist v svoji apokalipsiji prerokoval, da nastopi pred koncem sveta doba strašnih dogodkov in trpljenja, nato pa se pojavi sam Antikrist Nedavno je spisal neki anonimus brošuro, ki je izšla v Pragi In kjer se opisu ejo dogodki in osebnosti svetovne vojne ter se spravljajo v simbolično zvezo s proro-kovanjem Janeza Evangelista. Pisec skuša dokazati, da Antikrist ni nihče drug kakor bivši nemški cesar Viljem H. Dokazi za to so sicer precej fantastični, toda originalni. V apokalipsiji je kot Antikrist opisan vladar, ki bo imel veliko moč in velik »gobec«. Evengalist ga opisuje sledeče (XIIT. poglavje. 5. verz): »Dana so mu usta, da govori velike stvari in kletve, a obenem mu je dana moč. da 42 mesecev dela.« Ako računamo od začetka vojske do miru v Brest-Lltovsku. dobimo ravno 42 mesecev. Pri tej priliki je izigral Viljem takore-koč svojo zadnjo karta — Nadalje prorokuje Evangelist v Istem poglavju, da se bo poleg prve živali, to je Antikrista, pojavil še en vladar, ki bo enako razpoložen kakor prva Žival, torej bo njegov zaveznik. Ta druga žival bo imela dva roga. kar tolmači pisec tako. da bo nosil dve vladarski kroni. Pod tem je mogoče razumeti samo Avstro-Ogrsko. Pod sedmimi kralji v apokalipsi je razumeti vladarja Prusije. Saške, Bavar* ske, Virtemberske, Avstro-Ogrske, Bolgarske In Turke. Pod 10 kralji v apokalipsi je treba razumeti 10 držav, ki so se bojevale v veliki antanti. O sedmih kraljih pravi Evangelist: Pet jih je padlo, eden je, a drugi Še nI prišel, a ko bo prišel, ostal bo le kratek čas.« To prorokovanje je treba razunetl tako. da je Izmed sedmih vladarev pet padlo s prestolov, to je kralji pruski, saški, bavarski, virtemberškl in avstro - ogrski. Izmed ostal'h dveh je turškega vladarja zadela par let po vojni ista usoda. Ostala je le še oBlgarija z vladarjem. Izmed padlih vladarjev omenja opokalipsa posebno avstro - ogrskega: »Eden (Franc Jožef) ie še« (t J. v začetku svetovne volne Je še živel). a drugI (njegov naslednik Kari) še nI prHel a ko bo prišel (zasedel prel<->va s» sto potnikov, ali letals-ki strokovnjaki prn vijo. da to nI nikaka Sala, nikaka praznt fantazija, marveč da v glavah inženjf-rj*** že bire nvsel zgradbe takega zra';op'ova Nemški Inženjerji izjavljajo, da tuđi mora priti do velikega zrakoplova, ako se ho**« razviti v zraku ve!iki promet, ki bo ren tabel. Mogoče bo treba fee precej časa, dl se uresničijo test varal načrt!. Nemški Jut:-kersl Dravijo, da se bo bržčas Že prlho.'n'* generacija veselila tc'-e zračne zgradbe Zrakoplovstvo kar vidro napreduje, v»J več.a pazno^t mu Je povsocH po^ve^ena. iz vršu.'ejo se novosti v letalsstvu, slede ;z najdbe in po vseh državah na svetu s* misli na zračni premet. Iz vsega tega pri zadevanja mora lriii 5 i'u o zrakoplov** vc in razviti so Imajo zveze med deželami 1 vodno večji meri. Aparati se izpopolnjujejo gradijo se večji zrakoplovi in urejujejo r* potrebah. Tako se krči pot velik-mu zr.-koplovu za sto potnikov. Najbolj bliinj zahteve zrakoplovnih graditeljev zasledn Jejo povečanje strojev in prehod od m torja z lahkim bencinom do motorja težkim oljem. S tem bi »e znatno zvi5«;t hitrost in vamo«t in dobil bi se nov pr< stor za ulobnosti, katerih razvajeni potni h dvajstega stoletja ne more pogrevati {trn srwracija. Spalni prostor Itd.) Treba več jega prostora za prtljago in poslljatve Za rentabiliteto črt neobhodno potrebno. M' si Iti se mora na tehnične uredbe, ki Jam-čljo varen polet tudi ponoči In v megli In ki pomnože možnost pristajanja v raznem pogledu. To bo, kadar bodo gotove pred pogojne priprave, zrakoplov, ki da prome ta novo Hce in bo silno pospeševal stik«* med deželami In svetovi. Prihodnji rod, pripravi se, da se bos po zraku komodno vozil in bo vožnja mnogo hitrejša In zani-mive'ša kakor po železnici ali po avta m zemlji! Bivši francoski finančni minister LOUCIIEUR (Luščr), ki je mora/ de-misijonirati, ker ni mogel preprečiti padanja franka. NOV! FR1NCOSK1 FINANČNI MI\I> STER DOUMER. Posknec Doumet je pre* vzel v novt vladi finančno ministrstvo, s katerim pa tudi on nima posebne sreče. \ ; ^ 1 > W WOOI > g pri LVD. BARAGA, LJubljana, Selenburgova ulica 6\l. T.HSS U ^ i)EW\V< H>I > Da omogočimo tudi p, n. Tiibltansfcoira obtlasfv« udoben nakup ovojih priznan h. doloma a? a to? no- znanih specijalitet, otvarjamo danes, 19. dec. svojo podružnico v Prešernovi ulici 5. M le al netlilane Eeraiiikj) V tej, po Ižvimrti umetnislclh načrtih docela novo opremljeni prodajalni bomo nudili svojim p. n. ljubljanskim odjemalcem: vse običajno drogerijsko bl2go, tako kemikalije, zdravstvene in kozmetične preparate kakor vsakojake potrebščine za postrežbo In nego bolnikov, dojenčkov Itd. v bogati izberi in kar najbolj Si kakovosti. Se posebej sf oso J amo opozoriti cenjene dame na svojo izredno dobro asortira-no zalogo naj izbra nej šili francoskih mil, parfumov In drugih lepotil. P. n. fotograiom in ljubiteljem fotografije smo na razpolago z aparati, ploščami, papirji in drugimi potrebščinam: najslavnejših francoskih in nemških tvornlc. Za točno postrežbo in solidne cene jamčimo s poinim ugledom, katerega si Je stekla naša tvrdka v svojem dosedanjem poslovanju širom Jugoslavije, Drogerija Sanitasj Celje I ••TJOVITni^KI M A S O Om dm 20. decembra 1925. Stran 7# V najem ta odda v prometnem kraja 100 tipi z Pogoji oeodni. Pismene ponudbe pod .DOBRO* na Aloma Company, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1, OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO Izvrsten med lisi ia aaraves, po 16 Din u kg poiUJa po povzetja raca Zsvanovsć, Zemun. i KUPIM 4906 m s oroiroii loKali v sredini mesta l/ubljane. V poStev prde tudi privatna hiša, v kateri bi se lihko restavriralo trgovske prostore. Ponudbe: LJUBLJANA, poštni predal 85 1oio0oooooioii loioaoio K$ vmsH?- tn *kl1'**-i * rcničn\ bolečine v ko> AĆViUđii4 1U >(rht zbarianje. o'rdelost t Uvka, želodčne krče, glavobol, protin, isbias in nevralgijo vsake vrste ozdravi na zanesljiveje ruski obliž 333-L đovotfen ci ministrstva zdravia v Beogradtu Premnoga zahvalna pisma potrjuje o njegovo zdr* vilnost Ongma na skatlia stane D n 25 in se dobiva po skoro %seh lekarnah ti drogeri.ah. V notranjosti države po povzetju. Bvsrsfta aioleKa lmwl Skonlje. OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIC Pavla Teptna naznan a v svo'em, v nnen« svojci otrok BSar}aea in Pavelcka ter vseh ostalih sorodnikov, da Je nj* n iskreno ljubi eni soprog, predobn oče, brat, sirie, zet in svak, gospod noriš Tepina višji živinoidravnik tn ravnatelj državne pođkovske šole danes, zadet od srčne kapi, nenadoma preminul. Pogreb predragega pokoj n. ka se vrši v nedeljo, dne 20, decembra 1925 ob pol 4. uri popoldne Iz hiše žalosti Selo, državna žrebčarn*, na pokopališče k Sv. Križa. V Ljubljani, dne IS. decetebra 1925, t Jageslov« veterinarsko adVuženJe. se&cl}a &]ub!;aaa, naznanja, da je njega zvesti Član in neumorno delavni odbornik, gospod Looru Tepina višji zivinoidravaik in ravnatelj državne pođkovske šole v petek, dne 18. t. m. nenadoma preminil. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 20. decembra ob polu Štirih popoludne iz državne žrebčarne na Selu pri Ljubljani na pokop.iliS^e k Sv. Križu. Nepozabnemu, dragemu tovariša ©hranimo tra;en in blag spomin, V Ljubljani, dne 18. decembra 1925. ODBOR. Za vsako sprejemno ceno rrodajam klobuke, slamnike ter vse rotrebSčine ze modistke. — Mlnka Horvat« mndatka Liub jana. Dalmatinova nlfcs 10/1L 1 Bn lEfl pleskarla IJcarta UoMitns, Karel Ketnlkova uffca (baraka za Ledino) %e priporočata ceni. občinstvti. — Cene zmerne, postrežba točna. Triletna garancija. tSl t. j. StjepnSI — Slsafe najuo'le tambura, {ka portttsrs. skala Ittns trn sss flszseis Oda-kovan mm pm~ rs»'o* »*»s*W. — Csnld frssks Hafseve«*! enohslnl Itn«, letrole ska pUaalta k.vsttl in največje nrostore — Z»heva|te rros-e*te! Glavno skladišče za SHS ima elektrotehnčna Ifrma t 157-l SVARO i druq 2AGRE3. Preradovileva ulica 1 — Iščemo zaupne za«tonn«ke. — —■ Zantevajte takoj prospektel —> Stanovanje t—2 sob s kuhinjo v no* vi aH stari hiši ižče drz. uradnik. — Ponudbe pod « Mirna stran k a/4961». Proda se skoraj nova moška suknja zi siedn o postavo. Cena Din 500-— Naslov pove uprava .Slov. Naroda." Kot učenec želi vstopiti zdrav in močan d^ček v trgovino z mešanim blagom na deželi, kjer bi imel hra* tio in stanovanje v Vsi. — Ponudbe pod »Priden 4963» na upravo »Slov. Naroda». Smučke dtbTO ohranjene —- ceno naprodaj. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda« pod «Smučke/4°62». Večja soba prazna, pripravna za pi* satno ali krojaSko dc* Lvnico — se odda. Isto* tam se sprejme gospod na stanov anie s postreŽ* bo. — Poo'dbc na upra* vo «SIov. Naroda« pod «Ugodnost/4959». Prodrjalec manufakturne stroke, vo* j*Sčine prost, dobra moč — išče službo v mestu ev. gre tudi na deželo — Ponvdbe pod »Trgo* vina/4960» na upravo «SL Naroda* Hrana I Buffet univerze «Dvorcc» priporoča okusen obed in večerjo za 15 Din dnev* no. 165 L NaiffmeiSa! 4978 Nalnonejia! ožuhovina Skttv m ~- Sodia sila a 8 mnl&lia ulica 20 — mm - LJUBLJANA _ se priporoča za razna krznarska dela. — Vsa v zalogi se nahajajoča kožuhovina po znatno znižanih cenah, rosebno jopice iz krtovine, slelektrik itd. — Prevzamem "tudi vse vrste ko^e za strojenje In barvanje. Proda se iz zapušene gospe Eroestlne Krisaai* iz proste roke za ugodno ceno lepa hiša v Ljubljani Blelvefgava cesta it. 11 (oasprotl palači oUaatoo ¥lado) dvonadstropna in z manzardniml stanovanji pod streho, z v« lfkim koSatim vr*om. E'ektrlka, rfhi n telefon opeljanl. V I. nadstropju nezasedeno stanovanje a sob. e egantno ure eno z obl-nirni prit ki nami in kopel io, 3 balkon1', jeden z razgledom na cesto In na planine. Lega solnčna vzhodna- —- H ša je solidno zidana, v prav dobrem stanju in prosta vseh bremen. KF* Proda so tndl lop modern mobllf|ar. ^| Poaodiie sprefema tn polasolla daie odvatalk dr. M. Pire, Izubijana, C galetova al ca it I ođ a. do f. ara BO^altaa. Mah oglasi, kt slutite o poste-devatns m šoet/min* namene občinstva vsaka beseda 30 par. Matmtamiss snese* Dm Sr—* Mali ogtasi Zenitve, dopi*ovome tet oetasi strogo tropvskegn znacaia, osa* ka beseda Din /* —. Natmintšt snese* Dm IP—. /JL\rAfc>v***ca' JL^. s3. Lr* DvoV-olesas rstccncie in nsjvc^is za« Intaa pri — •Tribuna« F D L LJubljana. Karlov, tka cesta 4._ Pneumat&a za dvokotesa, motorje. otroSke vozičke iz t-nl litih ncniSkih. franco. skih in anglcikih tovsrt. r.a veliko in malo — Pri Baticlu. Liuhliana, Kar* lovska cesta 44. Holeoderji *a dečke In deklice od 4 do 8 let — se dobijo rn> piav nizki ceni pri •T,i» b"na» v Liubliaiii« Kar lovska cesta 4. Triciklji in mala dvokolesa sa dečlce fn deklice na krofilličnih ležiščih, z ve> Hgo. izd .'lana kot nor* malna dvokolesa v manj. «t obliki — pri Francetu Bitjclovcm v Liuhljaai. Zvona raka ulica 1. Mctorjls -Trem* fn eTr»t!e «n«1egt: velika konkurenčnih Franc FSaticl. fCarlovsk« cc /risanke v i/rira PO cenah — L i uh! 12 na. Htm 4. Šivalni strop Izurjen Žagar in brusač k po!nojartnCiniku —- *e sprejme. — Pran SuStar, parna ža.«3a, Ljubljana. 4993 Stroj e*rs!r.a za slovenski in nemški jezik, z večletno prak**o — išče si "bo. — Ponud* be pod «Zelo izvežbana 5000» na upravo »Slov. Msroda». Ele'Jtromoater se sprejme v stalno slu'bv ^'edpogoi znane kliut'av-nlčarstva a'i soro ne strok«% v^laća po dngovtru. Ponudbe pod .Stilna služb*/49 S na upravo ,Sl^v. Naroda * stokati Mesnica na prometnem kraju v L ubijani, najmodernefe opremljena — se odda takoj. — Naslov pow uprava «SL Nar.». 4971 Za pisarno *e iščeta v I. nad tropj> al; pritličju dve sobi. — Ponudbe pod »Stalna na* iemnina/230/L» na upra« v-y «Slov. Naroda«. fcroiače in čevljarje — po t«3 4 Otročki vozički Mamice, ne zamuditi pri' Uke si ogledati velike *a> [tire vsa'- «»^ • stmh modelov po čudovito nizLth cenah — v tovarni si .1» hi na*. Karlovska cesta 4 Dvoko?esa9 -»trojki voiiCk , iivafoi stroji —- se spreimeio v oopoliio poprsvo in pre* novo zs ponikljanie in ?itssjtlrasi|sj s ognjem ter ohranijo najceneje (po* sehni o vara dvrgod šnjem brut* te prihod'- — Ponvde na fdres*': Dr. Matičevi(. '/.igreh. Pejačevićev trg broj S/L . 4988 Kuntm Opalogr&i Si rabljen, kupi takoj »bservatori j Gorje nad Biedom. — Ponudbe j navedho cene na; Ohser* va» ori j Gorje. 4934 RADiO aparate in srstavne dele ima v zalogi FBANC BAR, Lfubl?ana. Cankar sva nabrežja itev. 5 Brzojavne droge borove, smrekove m |e» love Cobeljcne) — kupu mo 25 % od 7 5 do 9 m, 7^ % od lJ. 11 in 12 m, vrh 13—15 cm. — Obvea* ne ponu-'>e z na/edho IcKsviiCfli Časa in cene, 1 frank > meja Italija, no* si»t' na: I. Kralj, i sfno* »•i, 2ag eb. Med lasna 5. r ]V!eh£rn'čna delavnica« Posebni odtleleV za popra. v-> dvokoles. motor ie v. Ovalnih strojev, otroških vozičkov itd Emailirsnie z ofintem Stara dvokole* sa se nopolncnna prenove 'ti shranijo čez zimo — •Tribuna« F B L LiuVt Itana, Karlovska cesta -? Ceniki d«oko!es. motorjev, otro* 5kih in igračnih vozičkov, šivalnih strojev in delov 1'anko. Pmoaia na ohro* ke. — *Tribuna*> F B L-tovarna dvokoles in otro* 4kih vozičkov. Li^bljan-*. Karlovska cesta 4 Neprem čnine Rjr*i -inkupa posestva piodam po prav ugodni cet*i trgovsko hišo z lokali, pripravnimi za vsako obrt, na zelo pro« u-etni cesti za kupca. —-Obširno stanovanje p.-o* slo. — Zorž. F.. Vič. Trs žašks ceste 13. 49S9 Prodsfsm dve no-vozazidane zgrabe 1 jednospratna sa pe?» nrest odelenia i dri:ga trospratna sa dvadeset sedam odclenja. zdanc z- svoju upotrebu i pot* nuno moderne. — Za hit* i* obavestenja obratiti \c st'psvcniku: Zička ulica br. 8 kod Crvenog Krsta Smcdercvski D je ram. 7avska ulca st 3 Modna šivilja Marija KRMELJ. LjuK lu*na. Beethovnova ulica št. 9. IL nad »t rop j# — izd.'Juje po meri večer* ne ter promenadne oble* ke, kostume, plašče, hlu* ze ter vsa popravila in moderniziranja. —» Cme žr^ernc. 229 1^ Velik? prodaja dam* skih plašče v! Trp-in šnurtn* Din 400. modni še\ -jot Din 5-50. Vcloor la D n 600. Ve-ioai Ia la Dir. 720, gladki suknen: Din €00, f.ni m- dno sukneni Din 900. Modeli Velonr z .Bib rette* kožo 1020. modno sukno z .Eeetrik* l.'^30. Eskimo Veloui a Panteikanin 1650, nainoveiSi modeli s Otlncb lla Opusom 2600 do 300O v veletrgovini R. 5term*ackl, Celi« atev. SI« - Cea ki zastonj! Veafc Irnne« đobl ^arsvnioo I Tražite svuda čokolada - kakao - bonbone čuvene svjetske fabrike T OB LE B (Bern - Švicarska) — Generalno zastupstvo i slovu iste za kraljevimi SHS fl O B O R O T* BEOGRAD, Kajcgisjc Liapicc ulica l& — Tetefaa 31« TraTla al lasna! s2s-l Abbaaia - - ČOKATIM) Santitorl? dr. K. SzeaD Zdravljenje z otrjcvanjeii! fn ottrseeranlem, NajprijeinejSe bivanje za rodbine. Otroci od 7. let naprej tudi brez spremstva. Nudi otrokom vso naslado obrežne kopeli, staršem popolno porairjenje, Poslovne knlise. P. n. bančnim zavodom tet* industni|v akim podjetjem dobavljam ooslovnt knjige itd. po posebnem naroč la v f.nl In trpežni vezavi v najkrajšem čaan. Knjigoveznica in črtalnica A. Janežič, Ljubljana Flopjanska ulica 14 mt loj joj V vseb ve čila mestih državo iščemo zastopnike za prodajo molkih In ženskih blagov In belega platna itd* na odptatito. Pismene pooodba oa tt •sHerhules" — Ba Roba Zfl&reli, Rafzooa 10-12 4B60 76 34 F6 Stran S. OVTNSKI N4MOD« dne 20. novembra 1925. • Čreoa 9044. vsakovrstna, po najugodnejši ceni, kakor vsako leto vedno na zalogi. Kupim tudi surovi in stopljeni loj in ga plačam po najvišji dnevni ceni. Jos. Borgmao, Ljubljana, Poljanska cesta 85 DDOOoaooDDUonarTnn ti BODI ie na* najboljši domici iptoimacni zavod ima v vseh mestih zanesljive poverjenike daje intormacHe o vem, posebno pa i* o kovnem »tanju denarnih t»vo^'v. trgovsko - industrijskih podjetji o«tna paTobrortim Mtilia — Genetaino 7a*topstvo za kra-Ifevino S. H S Zaoreb, Tr*. i. itev 17 Redoviti notnisk* -pometi Hamburq-Ch«pbonrri-S«iuthamTiton v New York in Kanado Cherbourft-LivernooJ-Southampton v Južno Ameriko. — — Rfo de Janeiro, Santo*. Moutevtdeo. Ruenoa Aire«, Sarmaolo. — — Odnrava potnikov v prvem, druefn In tretjem razredu. Kabina tretjega razreda z dvema in irlrlmi posteljami PodiattooiH« i Beograd, Kiragjorjneva ulica 91 — Ljubl-ana. Kolodvorska uJfea 26. -Veltki Bećkerek. Kralja Aleksandra u 4 — Bitoll, Bulevard Aleksandra 1*3. Brzojavni naslov za eori navedena ood zastopstva „Roy mait^ac". Za Bosno, Hercegovino, Oaluseito in Cm o goro« Sroaka Prometna banka v Saraievu in Gružo. Brzojavni na»iov „Prometnu banka". SPLIT, Dokledjacova obala 8 — METKOViĆ !vo Verafa 2 vprašanji prosim!j Ali ao Vam zoaoe velike usodnosti naše božične reklamne prodaje? AH sto so Isto io adoležm? Ako še ne, štor te to nemudoma. Uvereni smo, da bodo naše pomike napravile Vam kaVor Va>tm drag m nezmerno veselje. Tudi Vi bo-dete prijetno presenečeni kakor vsi oni, parfume že naročili, o čemer nam priča znalnih dopisov, od katerih nekateie spodaj navaiaino. Da seznanimo širšo publiko z našo izborno spe-cija'iteto parfumov, aranžirali smo božično reklamno prodajo, katera nudi udeležencem izvanredne ugodnosti. Udeležba pri naši reklamni prodaji upravičuje vsakogar, kdor naroči & steklenic najin. „0DE01T* oarfoina lepo sortiran v kartonu za samo Din 65.— (namesto Din 90—) za sledeče : 1. ) Na udeležbi pri razdelitvi 60 veiik'h nagrad po nastopnem nastavku : 1 nagrada v akupnl vrednosti Din 50 000 2 nagradi po Din 10.0CO 4 nagrade no Din 5 000 2 nagradi po Din 2000 10 naqr?d po Din 1 000 41 nagrad po Din 500 2. ) Na razdel tv" 5000 posebnih nagrad v skupni vrednosti Din 4-50.OOO na ta način, da mora povprečno vsaki tretji naročnik dobiti posebno nagrado; razven tega pa v ugodnem slučaju lahko odpade nanj še ena izmed velikih nagrad do 50 000 Dn. Po'1 j te tedaj takoj po nakaz ali v denarnem psmn Zf-esrk D:n 65 (naroči s • lahko tui' več karionov naenkratV nakir dobite obratno našo krasno zbirko 6 steklenic .ODEON' parfuma. Vsaki noš i j k' ie priložen kupon s tek'čo številko ter razdelilni n3črt za nagrade, s ko im se smatra strina očim se vsak naročnik. Vladanje o'Ir. porazde! tev kuponov za velike lagrade ce vr5i p^d nadzorstvom kr. notarja. Kako pišeio naši naročniki i V časopisu bfm bra a Vas o^las za nagrade. Ker sem se pri svoj h znancih prepričala, da. so Va»» pa-lumi, kljub ni/ki cen« res fini, naročam en karton. 65 d nariev Vam pobijam posebej . . . _Z. S. H t uši ca V.-»ša nosilika ml «e nanravlla * re«nld vel ko veselje — Tako lepe izbere 6 steklen c *a samo 65 d nariev nls m nr Nakovala V enem ovitku sem naSla priznanico za "osebno nagrade. Pošljete ml. prosim še dva kartona po 6 ste^'enic Znesek Din 130*— prlagam . . . M. P. Lu.bljana. Zelo veliko srečo sem imrla. Pri prvi postliatvl sem do-b'la priznanico za posrbno 1 a*»r-»do. Ko sem vnovič n*rn£i]a 2 kartma ra sem našla v enem zo-»et 1 pr znanfeo. Po^ Jltc mi nro Im takoj Se d a kartona. Tudi več mojih nriiateliic se je odločilo za naročilo ... B. L. Beograd. Naročite 'orej nemudoma, kat» naša reklamna prodaja 'raia samo d» 27. decembra. Tud. Vi bodete l našo po biljko zadovoljn«! M0DE0N4<9 tovarva kosmetiCDift izdeFtov Id parfomov Mubliana. Vegova ulica Stev. 8 a Din 20.000 Din 20.090 Din 4.000 Din 10.O00 O n 20.S0O Ml H H n g g S a Ml Veliko vrvenie bode pred božičnimi prazniki v TEKSTILBAZARJU, L} a biloa a, Erokov trg 10, pritličje ln prvo nadalropjo, kor lam so prodaja; _*_ ^mmmmmmmmwmwmmmmwm9* .^aaaaaaa*aaaa*a*i"""1 wm Flanela za sraice po Oin 10*SO, Stoli, dubll, kamgarni, velurji. belo blago, porhati In vsa OBLAČILNO BLAGO PO ČUDOVITO NIZKIH CENAH. Ostanki v prvem nadstropju sa skoro polovično ceno. I TRGOVSKA BANKA d. d.. LJUBLJANA i PODRUŽNICE, i Maribor, Kamniki Slovenske Konjice, novo mesto, Ptuj. Rakek, Sloveninradec. Đ 11*1.49JealcaaL cesta sta ^ (v lastni stavbi) KAPITAL in REZERVE Din 19,000.000-- x Izvršuje vse banče posle najtoineje in najkulanlneje :-: Telefoni t 139, 146, 4S8 13 L Brzojavi i Trgovska EKSPOZITURA i Prevalje. Urejuje: Josip Zupančič. <— Ze «Nsrodno tiskarno*: Fran Jeaerlek. — Za lateratai del lista: Otoo CbrUtoi — Vd t Ljubljani 5. 53 4102 7446 .D