PoSfn!w» pTnFanff v gbtovTnL Leto XVIII., št. 2S9 LJubljana, sobota 6. novembra 1937 Cena 2 Din UpravniStvo, Ljubljana, Knafljeva ulica 5 — Telefon št. 8122, 3123, S124, 3125, 3126-Inseratnj oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul 5 — Tel. 3392, 3492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ul. št. 2 Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11 842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105 241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za Inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Pred spremembo režima v Rumuniji To jesen poteka štiriletna zakonodajna doba rumunskemu parlamentu. Potrebne so nove volitve, ki jih je potemtakem pričakovati v najkrajšem času. Po stari praksi mora biti v Rumuniji ta važni parlamentarnopolitični termin zvezan tudi še z drugo, nič manj pomembno mejo. V Rumuniji je preizkušena tradicija, da se z zaključkom parlamentarne štiriletne dobe izvrši tudi sprememba na vladi, pa da se volitve v novo skupščino izvedejo hkrati s spremembo režima samega. Toda ne morda na ta način, kakor je običajen v klasičnih demokratičnih državah, kjer je princip narodne volje najvišji dejanski zakon, zaklavzuliran tudi v ustavnih določbah in spoštovan skozi dodobra utrjeno mnogoletno politično tradicijo in prakso. V Rumuniji ni tako, da bi najprej počakali na izid volitev, pa potem izročili vlado v sestavo oni stranki, odnosno onim strankam, ki so se pri narodnem glasovanju izkazale z večino glasov. V Rumuniji se je uvedla in se trdovratno drži nekoliko drugačna praksa. Tamkaj se sprememba na vladi izvrši običajno pred volitvami in volitve v novi parlament se izvedejo po spremembi režima. In nadalje je pokazala praksa, da se volilci izrečejo z večino za tisto stranko, ki je na vladi, pa potem ta vlada gospodari štiri leta, ako je kaki izredni dogodki ne vržejo poprej iz sedla, kar pa se razmeroma redko zgodi. Spričo tega je pričakovati v Rumuniji v najbližji bodočnosti spremembo vlade in razpisa novih volitev, torej prehoda v novo politično ero. Prav te dni je predsednik sedanje vlade Tatarescu izjavil, da je potekla doba njegovega režima, ki je že izpolnil svojo naiogo. Ta važna izjava se je seveda, kakor je povsem logično, smatrala za napoved spremembe na vladnem krmilu, za pripravljenost sedanjega kabineta, da po tradiciji prijavi svoj odstop ter napravi prostor drugemu. Vendar kaj bolj konkretnega 0 tem še ni prišlo do veljave; kralj Karol je prav sedaj na velikem posetu v Češkoslovaški in pred njegovim po-vratkom ni pričakovati ničesar odločilnega. Šele ko se vrne iz inozemstva, se bo lahko izvršilo, kar je napovedal, odnosno naznačil Tatarescu. Ni sicer izključeno, da ne bi ostal sedanji režim, pa da ne bi liberalna stranka, ki je iz njenih članov sestavljen sedanji kabinet, ostala na krmilu še naprej, čeprav morda v kaki novi kombinaciji in z raznimi osebnimi spremembami. Vendar je taka možnost manj verjetna in manj v skladu z dosedanjo prakso. Stranka, ki je nekako na vrsti, da prevzame v svoje roke režim za prihodnjo štiriletno dobo, so narodni ca-ranisti, narodna kmetska stranka, ki je vsekakor poleg liberalcev najmočnejša v deželi. Po nekaterih zatrdilih je v narodu še bolj utrjena in da ima široke množice v večji meri za seboj. Da take presoje niso neutemeljene, se dado navesti tudi povsem konkretni argumenti. V letošnjem juliju so bile v Rumuniji občinske volitve. Prinesle so prav inte-resantne rezultate. Res, da se pomen občinskih volitev ne more meriti z istim merilom, kakor pomen volitev v narodno skupščino, ali vendar se njihov značaj ne sme podcenjevati. Pri volitvah so namreč caranisti dosegli zelo velike uspehe, čeprav vladni aparat ni bil na njihovi strani. Po številu oddanih glasov ne zaostajajo dosti za liberalci, ki so šli v volitve kot vladna stranka, le malo manj ko polovica pa je celo takih okrajev, kjer so dosegli večino. Iz tega izhaja, da morajo imeti med ljudstvom res zelo močno za-slombo, in s polno pravico se že na osnovi teh rezultatov potegujejo za mandat, da se jim poveri vodstvo vladnih poslov za prihodnjo štiriletno dobo. Tako se je tolmačil pomen julijskih volitev v občinske in okrajne zastope in smatralo se je, da morejo biti dober uvod v jesensko politično kampanjo, ko se bo odločalo, kdo naj pride sedaj na vrsto. Ta čas odločitve je nastopil in nedvomno bo takoj ob povratku kralja Karola jasno, kako so se zasukale stvari. Samo politični logiki namreč stvar vendarle ni pripuščena. Med nekaterimi voditelji caranistične stranke ter dvorom so se primerila neka nesoglasja, ki so nekoliko otežila strankino pozicijo. Vrh tega se stranka ne odlikuje po dobri disciplini, kar se vodij tiče. Med njimi so se razvile razprtije, ki so dovedle do več ko samo osebnih diferenc. Nekatere težnje v političnih aferah v Rumuniji, tičoče se razmerja do židovskega problema, do narodnega socializma itd., so se uveljavljale tudi v stranki ter se oprijele razlik med vodji, ki se nanašajo deloma na taktiko, deloma pa tudi na načela. K temu se pridružuje še dediščina razdvojene zgodovinske prošlosti, saj je znano, da imajo tudi Rumuni svoje »prečane«. Ze 1 vojno ime stranke »narodni caranisti« HITLERJEVO POSREDOVANJE V TOKI JU? Japonska naj bi popustila v svojih zahtevah, Kitajska pa naj bi se pridružila proti' boljševiškemu bloku London, 5. nov. br. Reuter poroča iz To-kija, da objavljajo tamošnji listi vest, da je nemški kancelar Hitler ponudil svoje posredovanje v sporu med Japonsko in Kitajsko. Uradni krogi te vesti ne potrjujejo, pa tudi ne demantirajo. Tokijski listi pozdravljajo ta korak nemškega kancelar-ja kot dokaz prijateljstva in izražajo prepričanje, da bo japonska vlada ponudbo sprejela. Vest je zbudila v londonskih krogih veliko začudenje, ker smatrajo, da namerava Hitler, verjetno v sporazumu z Rimom, na ta način torpedirati bruseljsko konferenco in dokazati vpliv osi Rim—Berlin ki se bo s pristopom Italije k proti komuni stičnemu paktu razširila do Tokija. V pooblaščenih nemških krogih izjavljajo, da so glasovi raznih trnih listov o nemškem posredovanju med Japonsko in Kitajsko brez sleherne podlage. To vest so razširili tuji listi zato, ker se sedaj mudi v Berlinu kitajski general Cangtoli, čegar navzočnost pa ni v nobeni zvezi s kakšnim nemškim posredovanjem. Bruselj, 5. nov. o. Veliko pozornost 'e v Brusliu izzvala vest o nemškem posredovanju. Zatrjuje se, da ima Ribben-trop, ki se mudi v Rimu. nalogo, da za to stvar pridobe Mussoliniia in tudi že sondira teren na strani Japoncev. S posredovanjem japonskega poslanika v Rinu, Hote. bi Nemčija rada pripravila Japonce, da popuste v svojih zahtevah pro+i Kitajcem. Na ta način bi rešila svoip sedanje trgovske zveze s Kitajsko. obenem pa iz nie izpodrinila ostale sile, razen Japonske. Verietno je, da bodo Japonci pristali na nemške posredovalne predloge ker bi v primeru, da bi se vojna zavlekla, posta' spor z Rusijo neizbežen: za sedai pa se Japonci nočejo meriti s sibirskim medvedom. Poleg tega špekulirajo s tem. da bo Nemcem pozneje u«i*>elo pridobiti Čangkajška za borbo proti Rusiji. Kitajska bi se v tem primeru pridružila japonsko-nemškemu protiboljševiškemu paktu, h kateremu br- jutri pristopila še Italija. Končno računajo, da se maršal Čang-kajšek dobro zaveda, da enotna fronta vseh mogočih kitajskih političnih prvakov dolgo ne bo trajala in da bodo po vsakem novem neuspehu kitajske vo ske posamezni kitajski mogotci po vrsti spet odpadli od Kuomintanga. Konferenca v Bruslju Bruselj, 5. novembra, br. Na tajni konferenci glavnih podpisnikov waishington-ske pogodbe je bila snoči belgijskemu zunanjemu ministru dir. Spaaku poverjena naloga, naj sestavi osnutek note, ki bi jo konferenca poslala japonski vladi ter jo ponovno povabila k sodelovanju na konferenci. Prvotno so nameravali to nalogo poveriti ožjemu odboru, a se glede sestave tega odbora niso mogli sporazumeti. Ker pa smatrajo, da je zadeva nujnia,, je bila sestava note poverjena dr. Spaaku. Danes dopoldne se je sestal plenum konference k tajni seji. Glede na to, da je Katajakia edina neposredno prizadeta država, je kitajski delagiat Vflelington Koo izjavil, dia se bo začasno umaknil, da bi mogle nevtralne države popolnoma svobodno razpravljati o vsebini note, na pobudo nemškega delegata pa je kitajski delegat le ostal na seji. Posvetovanje se je nadaljevalo tudi na popoldanski tajni seji, vendar pa do končnega sporazuma o vsebini note še ni prišlo. Udeleženci konference so odklanjali novinarjem vsako podrobnejše pojtisnilo. Nova nota Japonski Kolikor se je moglo izvedeti, vsebuje osnutek note v glavnem naslednje točke: 1. Ugotavlja se, da Japonska v svojem odgovoru na povabilo ne zanika veljave pogodbe med devetimi državami, katere prvi člen odreja teritorialno nedotakljivost in neodvisnost Kitajske. Konferenca, ki se je sestala na podlagi te pogx>dbe, zato po vsej priliki ne bo predmet sovražnega stališča Japonske. 2. Res je, da je bila konferenca sklicana nia podlagi resolucije posvetovalnega odbora DN, toda njeno zasedanje ne pomeni nič drugega kakor iavajanje pogodbe devetih. Konferenca se je mogla sklicati tudi brez sklepa ženevskega odbora, ker položaj na skrajnem vzhodu utemeljuje njeno sklican.je. Razen toga Zedinje-ne države, ki so na tej konferenci zastopane, sploh niso član DN, po drugi strani pa Sovjetska unija ni podpisala wa-shingtonske pogod.be. 3. Konferenca namerava imenovati ožji odbor, če bi Japonska pristala na pogajanja. Tudi se bodo v velikem obsegu vpo-števale želje tokijske vlade, da morebitno intervencijo izvede le majhno število držav, ki so posebno prizadete na skrajnem Vzhodu. Seja pa je bila popoldne prekinjena, da bi mogli delegati posameznih držav osnutek podrobnejše proučiti in staviti svoje spreminjevalne predloge. Razrorava se bo jutri dopoldne nadaljevala na tajni seji. Prav tako še ni prišlo do sporazuma glede sestave ožjega odbora, ki bi, če Japonska na to pristane, vodil posredovalno akcijo. Komunike Tajništvo konference -je zvečer objavilo komunike, ki pravi med drugim: Konferenca je proučila potrebo, da eventualno razpravlja o dokumentih, ki jih je dostavila japonska vlada in ki predstavljajo odgovor na vabilo belgijske vlade. V načelu so pristali na odgovor ter se je pričela izmenjava misli ob besedilu tega odgovora. Konferenca je določila prihodnjo sejo za jutri ob 11. dopoldne ter sklenila, naj delegacije porabijo prekinitev konference za to, da sporočijo generalnemu tajniku konference pismeno svoje izpremenjevalne predloge k besedilu note, ki ga je predložil belgijski zunanji minister Spaak. V avdienei pri kralju Leopoldu Zvečer je kralj Leopr.U sprejel voditelje delegacij v posebni avdienei. Odgoditev konference Bruselj, 5. nov. o. Odgoditev pacifiške konference za nedoločen čas je sklenjena stvar, ker ni pričakovati, da bo Japonska odgovorila na najnovejši poziv konference pred potekom 14 dni. Do japonskega odgovora na ta poziv bo v Bruslju zasedal samo ožji odbor konference, ki bo razpravljala o tehnični strani morebitne diplomatske intervencije na Daljnem vzhodu. Amerika se tunika v ozadje i Bruselj, 5. nov. o. Mnogo nerazipolože-nja je v Bruslju izzvala razerviranost ameriške delegacije, ki je sedaj prepustila, Edenu glavno iniciativo za vso akcijo glede posredovanja na Daljnem vzhodu. Angleži sodijo, da Američani niso hoteli z odločnejšim nastopom pretrpeti vseh svojih stikov z Japonsko, kjer so faneri-ški podjetniki gospodarsko in finančno še zelo zainteresirani. To je bil tudi eden izmed razlogov, da na konferenci doslej ni bilo mogoče doseči nikakšnega vidnejšega rezultata. talija se priključi ©-nemškemu paktu Rim, 5. nov. b. Davi je prispel v Rim nemški londonski poslanik Ribbentrop. Na postaji so ga pozdravili zunanji minister Ciano, minister Alfieri, nemški poslanik Hassel in višji uradniki zunanjega ministrstva. V zvezi z Ribbentropovim prihodom v Rim se iz zanesljivega vira doznava, da bo ob tej priliki podpisan v Beneški palači itali.jansko-nemško-japonski protokol, ki bo vseboval razširjenje nemško-japonskega pro-tikomunističnega pakta tudi na Italijo. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo s tem ne le formalno, temveč tudi vsebinsko nemško-japonska pogodba le še bolj poudarjena, ker 6e predvideva dopolnitev prvega pakta z obvezami o aktivnem medsebojnem sodelovanju za pobijanje boljševizma. To sodelovanje naj bi se razširilo tudi in še prav posebno na gospodarsko področje. Zato na splošno pričakujejo, da bo obenem z novim paktom podpisana tudi nova trgovinska pogodba med Italijo in Japonsko. V tej pogodbi 6i bosta ob? državi zagotovili medse- nam priča o tem, zakaj »caranisti« so se razvili kot kmetska stranka v starih deželah, ki so tvorile kraljestvo že pred letom 1908., »narodnjaki« pa so dediči po stari rumunski narodni stranki, ki je nastala še v nekdanji Ogrski v borbah za narodne pravice Rumunov zoper madžarsko oligarhijo in madžarski šovinizem. V stranki so se po fuziji obeh delov bolj energično uveljavljali politiki iz Transilvanije, kjer imajo nacionalni caranisti še danes svoje najmočnejše pozicije in svoje najzvestejše pristaše. Zato se v strankini politiki uveljavlja nekoliko tega, kar bi mogli označiti kot prečansko opozicijo zoper primat stare prestolice. Ko je bila stranka na vladi, je začela izvajati decentralistično politiko, kar so ji v Bukarešti zelo zamerili in kar je precej krepko pripomoglo k njenemu takratnemu neuspehu. Še do danes se ni od njega popolnoma rehabilitirala. Ni odveč, če pripomnimo, da tudi ta točka ohrani svoj pomen v pro- blemu, ali pride sedaj zopet na krmilo. Vprašanje novega režima v Rumuniji je interesantno še z enega vidika. Ko se je dolgoletni zunanji minister kraljevine Rumunije Titulescu spri z liberalno vlado in izpadel iz nje, se je pokazala možnost, da bi se vrnil na svojo staro pozicijo s spremembo vlade. Mnogokrat se je navajalo, da so se spletle dovolj tesne vezi med njim in narodnimi caranisti, pa da bi ga nemara ca-ranistični režim postavil znova za vodjo zunanjega ministrstva. Vladna sprememba v Bukarešti bi mogla prinesti torej tudi to novost, da bi se preizkušeni Titulescu vrnil zopet v diplomatsko areno. Na odgovor na vsa ta vprašanja nedvomno ne bo treba več dolgo čakati. Iz izjav Tataresca se razvidi, da je pričakovati demisijo sedanje vlade takoj po kraljevem povratku, nakar se mora razolesti interesantni politični vozel v Bukarešti. bojne ugodnosti, ki bodo velikega pomena zlasti za japonsko trgovino z italijanskimi kolonijami. 0 vsem tem bo najbrž v sofcoto dopoldne izšel uradni komunike italijanske vlade- V diplomatskih krogih so mnenja, da je priključitev Italije k japonsko-nemškemu paktu o pobijanju boljševizma osebno delo Ribbentropa, ki se želi z vsemi svojimi močmi angažirati v protikomuni-stični borbi. 0 posledicah italijanske pritegnitve k tej akciji so mnenja v tukajšnjih političnih krogih deljena, vendar se na splošno poudarja zlasti verjetni učinek na razpoloženje Londona. Tudi na razvoj japonsko-kitaiske-ga spora bi ta pogodba ne ostala brez ugodnih posledic, ker bi se ji utegnila čez čas priključiti tudi Kitajska, s čimer bi bil položen most za sporazum z Japonsko. Z italijanske in nemške strani bi bili pod vzeti celo koraki, da bi do takega pomirjanja čimprej prišlo. Danes podpis Berlin, 5. nov. w. Podpis novega proti-komunističnega pakta, h kateremu bo sedaj pristopila tudi Italija, se pričakuje za jutri. V tukajšnjih političnih krogih menijo, da bo pristop Italije k nemško-japonski protikominternski pogodbi ojačil blok držav, ki hoče s sistemom avtoritativnega reda učinkovito nastopiti proti boljševišiki nevarnosti. Tudi trgovinska pogodba Poleg nemško - japonsko - italijanskega protiboljševiškega pakta bo jutri v Rimu podpisana tudi nova italijansko - japonska trgovinska pogodba. Za to pogodbo so pogajanja trajala že vse zadnje mesece. Po tem sporazumu bo Japonska odkupila od Italije večje množine abesinskega bombaža, Italija pa od Japonske nekatere vrste njenih industrijskih proizvodov. S kitajskih bojišč 42 japonskih vojnih ladij obstreljuje na Jangceju kitajske postojanke, da rešijo vojsko na kopnem obkolitve Šanghaj, 5. nov. o. Borbe na šanghajski J fronti so danes na desnem krilu kitajske : vojske dokaj popustile, zato pa so se tem bolj razvnela na njenem levem krilu od Ljuha do Tašanga. Na Jangceju se je davi pojavilo 42 japonskih vojnih ladij, ki so pričele na vso moč obstreljevati kitajske postojanke od Tašanga preko Vusunga do Lju-ha, ker je nastala nevarnost, da bodo Kitajci, ki so tam ojačili svojo vojjsko, z vso močjo udarili naravnost proti jugu do Huangpuja in tako odrezali japonsko vojsko v središču šanghajske fronte in pri Nanto-vu od Jangceja. njene edine zveze z vojnim brodovjem in morjem. Japonci 6e pripravljajo tudi na nove sunke preko Sučova, kjer so predvčerajšnjim doživeli velik poraz. Na obrežju japonskega dela mednarodne koncesije se je danes izkrcalo nadaljnjih 4.000 japonskih vojakov. Kitajci med tem še nadalje utrjujejo 6voje postojanke na tem delu fronte in otenem obnavljajo prometne zveze preko Hankova proti jugu, ki so jim postale po ločitvi od mednarodnih koncesij izredno potrebne za nadaljnjo oskrbo vse vojske pred Šangha-jem in ki so jih japonska letala v zadnjem času močno razdejala. V pokrajini Šansi in v severni Kitajski je položaj dokaj nejasen. Po najnovejših poročilih so se Kitajci umaknili prav pred šansijsko glavno mesto Tajuau. kjer so njihove prve postajanke le še 12 km oddaljene od mesta, vse na kaže, da se bodo kmalu umaknili še dalje proti jugozapdu. Na južni strani mesta že grade nove zelo močne utrdbe. Glavni stan kitajske vojske v Šansiju se je že preselil na južno stran Ta- juana. Tajna pogajanja med nankinško vlado in japonskimi diplomaski zastopniki so se med tem nadaljevala. Maršal Oankajšek je bil v poslednjih dneh podrobno infomiran » začasnih japonskih mirovnih pogojih, kakor pa vsa kaže, jih je odločno odklonil. Nan-kinška vlada vztraja slej ko prej pri svoji zahtevi, da se obnovi stanje, kakršno je bilo pred pričetkom najnovejše vojne, in da se točno izpolnijo mednarodne obvezosti po 1. členu pogodbe devetih tihomorskih sil, po katerih je tudi Japonska dolžna spoštovati neodvisnost in teritorialno integralnost kitajske države- Sklicanje japonskega parlamenta Tokio, 5. nov. br. Japonska vlada je sklicala parlament k zasedanju za 24. november. Na njem bo vlada poročala o zunanjem in notranjem političnem ter gospodarskem položaju. Sklicanje parlamenta je izzvalo v politični javnosti veliko pozornost. Potrjujejo se vesti, da je prišlo do nesoglasij med vlado in vojaškimi krogi, ki kažejo vedno večji apetit po uvedbi vojaške diktature. Vlada hoče s tem, da je sklicala parlament, preprečiti to' nakano, v ostalem pa v javnosti vedno bolj narašča razpoloženje v prilog vojaških krogov. Tudi vlada sama se nagiba k odkriti vojni napovedi Kitaiski. To stališče podpirajo zlasti mornariški krogi, dočim so generali v tem pogledu neodločni in mislijo, da je bolje ostati samo pri »konfliktu«, kakor imenujejo sedzuijo nenapovedano vojno na Kitajskem. Tajna komunistična organizacija za priseljevanje Židov na Madžarskem Budimpešta. 5. nov. br. Budimpeštanska policija je dopoldne aretirala 36 komunističnih agitatorjev, ki so bili člani tajne organizacije ter so razpredli svoje delovanje po vsej Madžarski. Zlasti v industrijskih središčih in v onih okrajih, kjer je trgovina v rokah Zidov, so snovali tajne celice-Organizacija je poslovala pod krinko židovskega društva, ki si je nadelo nalogo, da omogoči madžarskim Židom izseljevanje v Palestino. Sestanki so se vršili z napovedio. da gre za pripravo izseljeniških židovskih kandidatov za bodoči poklic in udejstvova-nje v Palestini. Organizacija je razpolagala z bogatimi denarnimi sredstvi, njeni člani pa so se udejstvovali v raznih poklicih. Dosedanja preiskava pa je po zatrjevanju policijskih oblasti ugotovila, da gre v resnici za tajno komunistično organizacijo, ki je nameravala Madžarsko pretvoriti v bodočo židovsko obljubljano deželo in organizirati priseljevanje Zidov na Madžarsko. Denarna sredstva je organizacija dobivala iz Moskve. To odkritje ie napravilo v vsej madžarski javnosti veliko senzacijo, zdi se pa, da bo odkrila preiskava še mnoge druge zanimiva podrobnosti. Sestanek grškega kralja s francoskimi državniki Pariz, 5. nov. AA. Grški kralj Jurij je včeraj sprejel v avdienei ministrskega predsednika Chautempsa. Danes je priredil v grškem poslaništvu obe! na čast predt-e lnitku republike Lebrurai. ki se ga je uleležil tudi zunanji minister Dclbos. Schmidt odpotoval v Berlin Dunaj, 5. novembra, g. Avstrijski državni tajnik za zunanje zadeve dr. Schmidt je danes z let-flom odpotoval v Berlin. Uradno izjavljajo, da je odšel na obisk lovske razstaive. Neuradno se doznava, da gre za gospodarskc-poPtične razgovore zaradi nast'?2ih gospodarskih težkoč v odnosa jih med obema državama. Nova luksemburška vlada Luksemburg, 5. nov. AA. Dosedanji finančni m mister Dufond je sestavil novo vlado. Vladna kriza jc trajala s' oro 5 merecev. V novi vladi so trije katoličani s predsednikom vlade na čelu, dva socialista Ln en liberalec. Hlinka zbolel Praga, 5. novembra, b. Vodja slovaške ljudske stranke Hlinka je nenadoma hudo zbolel. Njegovo bolezen smatrajo glede na njegovo visoko starost za resno in nevarno. Manila — svobodna luka Newyork, 5. novembra, o. Tukajšnji go-s|>odarsiki krogi so z zadoščenjem sprejeli na znanje vesti h Manile, da je filipinski predsednik Manuei Quezona sklenil proglasiti lu-ko Manilo za svobodno hiVo. Na ta način se bodo mogla angleška, ameriška in druga podjetja, ki so se koncentrirala v Snnghaju, v primeru potrebe preseliti v Manilo. Henleinoy poslanec se je v zaporu obesil Praga, 5. novembra, o. Veliko pozornost je v Pragi izzval samomor, ki ga je v preiskovalnem zaporu v Češki lipi izvršil narodni poslanec arhitekt Heinz Rutha, eden izmed najožjih sodelavcev šefa sudetske nemške stranke Henleina, ki je veljal za njegovega zunanjega političnega eksperta. Arhitekt Rutha je bil pred nekaj dnevi aretiran skupno s 13 svojimi sotrudniki. Bil je osumljen, da je koval zaroto proti republiki. Rutha je pred meseci Henleina tudi spremljal v London. Na Češkoslovaškem si je mnogo prizadeval, da bi pridobil vse manjšinske kroge za narodno socialistično stvar. Smrtna nesreča slovenskega železničarja pri Beogradu Beograd, 5. nov. p. Na postaji Resnik v bližini Beograda se je v pretekli noči ponesrečil železniški nameščenec Dominik Pohol, po rodu Slovenec. Včeraj je bil prost službe. Ko se je zvečer vračal domov, se je u.stavil na postaji v Resniku in se raz-govarjal s tamkajšnjimi železničarji, ki so imeli opravka pn premikanju vlaka. Tedaj je nenadoma prispel na postajo lokalni vlak. Pohol se nevarnosti ni zavedel niti v zadnjem trenutku in je padel pvod vlak. Kolesa stroa so mu odrezala glavo. Njegova žena je pred dnevi odpotovala v Slovenijo. Doma sta bila le njegova dva otroka. Ker ga do pozne ure ni bilo domov, sta se ponoči sama odpeljala v Beograd, da bi poiskala očeta. Usoda je hotela, da sta se peljala proti prestolnici z istim vlakom, s katerim so odpeljali v Beograd tudi truplo njunega očeta. Poziv španskima taboroma Po sporazumu v odboru za nevmeša vanje je angleška vlada pozvala obe španski vladi, naj pristaneta na sprejete sklepe London, 5. nov. k. Na svoji včerajšnji popoldanski seji se je plenum londonskega nevtrainostnega odbora končno odločil za resolucijo, ki je bila sprejeta pretekli mesec o angleškem načrtu, in končno tudi za znano resolucijo, ki je bila glede na rusko abstinenco sprejeta na seji ožjega odbora zadnjo sredo. Za predloge, kakor tudi za omenjeni dve resoluciji so se izrazili zastopniki vseh 27 v odboru zastopanih držav, razen ruskega delegata Majskega, ki se je tudi snoči vzdržal glasovanja. 28. seja nevtrainostnega pienuma se je pričela včeraj popoldne ob 15.45 in se je zavlekla do poznega večera. Glavno besedo je imel italijanski delegat Grajtui, ki je s svojimi izjavami zbudil precejšnjo pozornost. Poleg njega so govorili še CJorbin, Majski, Monteiro ter delegati Avstrije, Ma tiarske, Albanije in seveua tudi pred-geunik lord PIjmouih. Sejo je otvoril predsednik Plymouth, ki je podrobno obrazložil dnevni red in pozval ruskega poslanika, naj se pridruži odločitvi ostalih zastopnikov v odboru. Granat Italijanski poslanik v Londonu Dino Grandi je v svojem govoru takoj spočetka menil, ua bi morale poedine vlaue podrobno proučiti dogodke in govore o španski zadevi, ki so se registrirali v posiednjm ted-nin. Italijanska viada bo to vsekakor storila in oo primernem trenutku tudi javno ugotovila svoje zaključke. Nato je komentiral predloge, ki so bili na dnevnem redu in ugotovil, da gre v bistvu: 1. za integralni pristanek na vseh 9 točk angleškega kompromisnega načrta, ki se tiče kontrole, priznanja vojaških pravic obema španskima taboroma in umika tujih prostovoljcev; 2. za splošne odredbe o izvedbi tega načrta; 3. za jamstva in ukrepe v primeru,* če bi Rusija še nadalje vztrajala pri svoji abstinenci ter ne priznala generalu Francu pravic vojskujoče se stranke. Posamezne doiočbe načrta so v taki medsebojni odvisnosti, da je treba načrt v celoti sprejeti ali odkloniti. Zato ni mogoče odkloniti priznanja vojnih pravic generalu Francu, na drugi strani pa vztrajati pri zahtevi po uiiiiku tujih prostovoljcev iz Španije. Italija je tako definicijo angleškega načrta sprejela in sedaj izjavlja, da se nikakor ne smatra obvezano po odredbah, ki sc tičejo umika tujih prostovoljcev, če obenem ne bodo priznane generalu Francu pravice vojskujoče se stranke in ne bo izveden kontrolni sistem, ki bo predstavljal zadostno jamstvo, da se prostovoljci ne bodo več mogli vrniti na španska tla. Zato sporazum o angleškem načrtu ne bo popoln, dokler Rusija ne bo jasno sprejela v istem obsegu kakor druge sile vse njegove določbe in dokler poedine sile ne bodo v smislu poslednje resolucije ožjega odbora sprejele in izvedle vseh ukrepov, ki so potrebni za obvladanje posledic, ki bi nastale zaradi ruske abstinence. Nato je govoril francoski poslanik Cor-bin, ki ie v imenu svoje vlade pristal na obe resoluciji. O ruski abstinenci je dejal, da stvarno ne predstavlja nikake ovire za končni sporazum. V svojem nadaljnjem govoru je odločno zahteval ukrepe za takojšen umik vseh prostovoljcev iz Španije in naglasil, da bo Francija v primeru, če se tuji prostovoljci v določenem roku ne bodo umaknili in njih problem vobče ne bo likvidiran, prisiljena revidirati svoje obveznosti glede nevlralnostne politike. Izrazil ie svoje pomisleke o koristnosti pomorske kontrole, ki se dosdej ni obnesla in poudaril, da kontrola v Pirenejih ne bo i obnovljena, dokler se iz Španije dejansko ne bodo pričeli umikati tuji prostovoljci. Opozoril je na francoske predloge v tej stvari, kakor tudi, da je Francija doslej do skrajnosti izpolnjevala svoje obveznosti v okviru nevtralnostne politike. Wormann Nemški delegat Wormann se je pridružil italijanskemu delegatu Grandiju in poudaril, da se bo tudi Nemčija smatrala obvezano po klavzulah sporazuma le tedaj, če bo Rusija pristala na iste obveznosti in če bodo odrejeni ukrepi, da se preprečijo vse mogoče škodljive posledice eventualne ruske odklonitve. Majski Ruski poslanik Majski je, kakor že na zadnji seji ožjega odbora, ugotovil, da postopa Rusija točno v skladu z načeli Društva narodov. Na njihovi osnovi sloni tudi njena zahteva, da se priznajo generalu Francu vojaške pravice šele, ko se bodo iz Španije umaknili vsi tujci, torej tudi vsi Italijani in Nemci. Svojo abstinenco je tolmačil kot korak za sporazum, zato je tudi zameril poslaniku Grandiju, ker je na tej abstinenci zgradil svoje nove manevre, da bi Rusijo izoliral od ostalih demokratskih sil v Evropi. Ob zaključku je opozoril na nasilja v Španiji in na krivice, ki jih trpi špansko ljudstvo pod oblastjo upornikov. Monteiro Portugalski deleg-at Monteiro se je izrazil solidarnega z Grandijem. Portugalska bo pristala na angleške načrte in obe resoluciji, če pristanejo nanje tudi vsi ostali, odločno pa zavrača sleherno vmešavanje Moskve v zadeve Iberijskega polotoka in zahteva, da vse države nemudoma zajezijo boljševiško povoden j, ki se širi v Evropo. Tudi zastopniki Avstrije, Madžarske in Albanije so izrazili svojo solidarnost z Italijo in Nemčijo. Glasovanje Ker se nihče več ni javil k besedi, je lord Plymouth v kratkem govoru povzel vse glavne točke včerajšnje razprave in nato odredil poimensko glasovanje o obeh resolucijah. Vsi delegati so se izrazili zanje, le poslanik Majski se je vzdržal glasovanja. Angleški korak v Valenciji in Salantanci Dopoldne se je ponovno sestal ožji odbor, ki je podrobno proučil včerajšnje zaključke in ukrepe za ustvaritev angleških načrtov in obeh resolucij. Takoj po seji je angleška vlada v imenu nevtrainostnega odbora poslala obema španskima taboroma noto v smislu snočnjih zaključnih PHmouthovih izjav. Vladi v Valenciji in Salamanci je podrobno obvestila o sklepih odbora, o angleških načrtih, o obeh resolucijah, o stališčih italijansko-nemškega bloka ter Rusije. Obenem ju je pozvala, naj čim prej izrazita svoje stališče in po možnosti pristaneta na sklepe nevtrainostnega odbora, posebno glede umika tujih prostovoljcev in priznanja vojaških pravic generalu Francu. Angleški politični krogi sodijo, da kljub načelnemu sporazumu, ki je bil včeraj po tolikem obotavljanju dosežen v londonskem odboru, vsa akcija za ureditev španskega vprašanja z mednarodnega političnega vidika še vedno ne bo gladko potekala in da je treba računati še s hudimi težavami tehniškega in taktičnega značaja. ika tftjskoprometna arenca Beograd, 5. novembra. A A. Danes so se v Beogradu sestali zastopniki nacionalnih odsekov stalnega tujsko-prometnega odbora gospodarskega sveta držav Balkanske zveze. Našo državo zastopajo na tem sestanku načelnik zunanjega ministrstva dr. Svetislav Predič, svetnik zunanjega ministrstva Nikodije Jovanovič, šef tujsko-prometnega odseka trgovinskega ministrstva Jaša Grgaševič, ravnatelj Putnika Ni-kola Kuševič, referent odseka za tujski promet pri trgovinskem ministrstvu dr. Todorovič in pisar zunanjega ministrstva dr, Lazar Markovič. \a dnevnem redu so važna vprašanja o olajšanju tujskega pi ometa med državami Balkanske zveze, o vzajemni propagandi v tujini ter o sklenitvi medsebojnega tujsko-prometnega dogovora s posebnimi devizami in transfernimi olajšavami, kakor z ukinitvijo vizuma in znižanjem raznih pristojbin. Današnji sestanek se je vršil v zunanjem ministrstvu. Otvoril gs je s kratkim pozdravnim govorom dr. Svetislav Predica, nato je pa prisoštne pozdravil Jaša Grgaševič kot predsednik jugoslovenskega odbora. Želel je, da bi sestanek rodil smotrne ukrepe. Nato so de-legati takoj začeli razpravljati o posameznih točkah dnevnega reda, ki jih je pripravila naša delegacija. Konferenca bo trajala vse do 7. novembra. t. 1. Largo Cabalter@ 9 Pariz, 5. nov. o. »Majtin« poroča, da je bil po nalogu min. predsednika Negirina aretiran Largo Ca.ballero. London, 5. nov. AA. (Štefani). Poročila iz Hendaya potrjujejo, da so v Valenciji aretirali po N&grinovem nalogu Larga Ca.baJ.lera in da je v Madridu izbruhnila revolucija. tfellek b© is Berlin, 5. novembra, b. V ponedeljek bo Hitler sprejel v Miinchenu bivše strankine bojevnike in jim ob tej priliki govoril o perečih problemih nemške notranje in zunanje politike. Govorice o sklicanju rajhstaga so se izkazale kot neresnične. Na pristojnih mestih smatrajo, da sedanji trenutek še ni ugoden za svečano proklamacijo nemške vlade, da ne prizna kolonialnih določb mirovnih dogovorov. Verjetno pa je, da se bo kolonialna propaganda nadaljevala v še hitrejšem tempu kakor do sedaj, posebno odkar se je tudi Italija izrekla solidarna z nemškimi zahtevami v tem pogledu Šefa osrednje Jagoda ustreljen ? Varšava, 5. nov. br. Po poročilih varšavskih listov iz Moskve je bil danes tam na povelje Stalina ustreljen bivši šef GPU Jagoda. Sarajevo, 5 nov. o- Zasedanje centralnega odbora za posredovanje dela se je dopoldne nadaljevalo. Uprava je bila pooblaščena, da organizira zimsko podporno akcijo, za kar ji je bil votiran poldrugi milijon dinarjev, ki ga bodo razdelili v določenih obrokih posameznim banovinam. Poleg tega bodo posamezne borze dela lahko povečale svoje dosedanje podpore brezposelnim delavcem v okviru predvidenih povečanih prispevkov. Razpravljali so tudi o posameznih pomožnih akcijah, kakor o preskrbi brezposelnega delavstva s cenenim kurivom, pri čemer naj bi sodelovalo glede prevoza prometno ministrstvo. Razpravljali so tudi o delavskem in namešeenskem stanovanjskem vprašanju in sklenili pospeševati stanovanjsko zadružništvo, legalno priznanje nadstropnega lastništva hiš itd. Seja učiteljskega vodstva Beograd, 5. nov. p. Zasedanje upravnega odbora JUU se je danes pod vodstvom predsednika Ivana Dimnika nadaljevalo. Učiteljski delegatje iz posameznih banovin so poročali o položaju učšteljstva. Nocoj bo seja zaključena, ipoprej pa bo »prejeta še posebna resolucija. Aretacija ubeglega jetnika Zagreb, 5. nov. o. Nevarni razbojnik Ivan Kurelič, kd je skupno s Simonom Novakom predvčerajšnjim pobegnil iz lepoglavske kaznilnice, je bdil danes aretiran v gozdu blizu Mihovljanov. Simon Novak, po rodu iz Rogaške Slatine, se še vedno skriva. Nekateri sodijo, da je po-notvno pobegnil v Avstrija Beležke Fantazije Kopitarjeve ulice Ponovno smo že imeli priliko opozoriti, kako hud živčni pretres je zadel gospode v Jugoslovanski tiskarni, tam ob Kopitarjevi ulici, ko so se čez noč znašli v vlogi borcev za poprej tako psovani unitarizem in centralizem. Ni čudno, da so se revežem zaradi tega zmedli vsi pojmi in da kar naprej fantazirajo. Ker razna njihova glasila v zadnjem času toliko pišejo o »državnem udaru«, so v svojem zmedenem fantaziranju pogruntali tudi nekak državni udar pri »Jutru ter se o njem razpisali v »Slovenskem domu«. Ker ni to ne prva in najbrž ne zadnja »senzacija«, ki si jo je izmislil ta list o »Jutru«, pa obenem od konca do kraja prav tako fantastična, kakor so bile vse dosedanje, bi bilo pač škoda prostora za kakršnokoli njeno zavračanje. Zopet ena razlaga zagrebškega sporazuma V nedeljo je bil v Slavonskem Brodu zbor HSS. Glavni govornik je bil narodni poslanec dr. Filip Markovič, ki je obširno razpravljal o zagrebškem sporazumu. Po informacijah »Samouprave«, službenega glasila JRZ, je baje razlagal sporazum svojim poslušalcem tako, da so »Srbi podpisali sporazum, ker so videli, da je zunanja politična situacija nad vse opasna. Mislili so, da je treba rešiti, kar je še mogoče rešiti. Glavni pogoji za ureditev države v smislu sporazuma so naslednji: 1. glavno mesto Hrvatske postane Zagreb, ki bo dobil svoj sabor; 2. hrvatska vlada s hrvatskimi ministri; 3. na čelu vlade bo stal ban, ki ga bo volil narod; ban bo neodvisen od osrednje vlade v Beogradu; 4. država se preuredi na federativni podlagi. Osrednja vlada nas bo samo predstavljala pred zunanjim svetom. Skupni bodo kralj, ministrstvo za zunanjo politiko in za sedaj ministrstvo za vojsko in mornarico. O hrvatskih domobrancih bo govora pozneje.« Odgovornost za avtentičnost tega govora prepuščamo »Samoupravi«, ki se v isti številki tudi huduje nad Hrvatsko pevsko zvezo, ker je naročila vsem svojim društvom, naj pri hrvatskih narodnih prireditvah pojo samo hrvatske pesmi in dela hrvatskih skladateljev. Dve zanimivi izjavi sarajevskega nadškofa Sarajevski »Jugoslovenski list« objavlja razgovor z nadškofom dr. šaričem po njegovem povratku s konference jugoslovenskega episkopata v Zagrebu. Nadškof se je dotaknil tudi razmerja med katoliškimi Hrvati in muslimani ter med drugim dejal: »Do muslimanov gojim že od rane mladosti največje, naravnost bratske simpatije. Nikdar ne bi želel priti z njimi v kake spore. Muslimani se počutijo v Zagrebu kakor v svojem mestu. Prepričan sem, da so muslimani hrvatske narodnosti, kar je mogoče trditi, če se pomisli, da govore ikavski kakor katoliški Hrvati.« Dr. šarič se je dotaknil tudi vprašanja konkordata in naglasil, da je bilo »vse, kar se je vršilo okoli sprejema konkordata, delo političnega klerikalizma. Konkordat med sveto stolico in Jugoslavijo bi samo koristil državi in pravoslavni cerkvi. Nemogoče je misliti, da ne bi dobila pravoslavna cerkev v naši državi istih pravic, kakor bi jih dobila s konkordatom katoliška cerkev. Mi bi samo želeli, da se vrnejo časi prvega patriarha, ko so se pravoslavni in katoliški škofje zbirali na skupnih konferencah, da se porazgovore o verskih in moralnih vprašanjih. Mi smo navezani drug na drugega in se moramo veseliti dobrin teh in onih«. JSZ in Jugoras Borba med starimi krščanskimi socialisti, organiziranimi v Jugoslovanski strokovni zvezi, in novimi jugorasisti okoli Zveze združenih delavcev se nadaljuje žirom naše domovine. Jugorasisti so spričo posebnih okolnostih v mnogih krajih v ofenzivi in povsod poskušajo ustanavljati svoje postojanke na račun krščanskih socialistov. Ti jih zato izprašujejo v svojem glasilu »Delavski pravici«: »Kaj iščete sploh med delavstvom? Zveza združenih delavcev ne bo znala nikoli priboriti našemu delavstvu njegovih pravic. Za to ji manjka pravega spoznanja delavskih teženj, pa tudi resne volje, da bi delavstvo sploh prišlo do prave veljave in svojih pravic. Časi, v katerih se danes šopirite s svojimi mezdnimi gibanji, ko se poslužujete raznih za vas ugodnih lestvic, se vam lahko spremenijo. Kaj pa potem?« V raznih dopisih poročajo nato zaupniki JSZ o borbah, ki jih imajo na terenu z jugorasisti v Kranju, na Jesenicah in v drugih industrijskih središčih. Huda obtožba združene opozicije v „Samoupravi" »Samouprava« se zopet enkrat obračunava z beograjsko »Politiko«, ki ji očita nelojalnost in enostransko zavzemanje za združeno opozicijo. To obračunavanje pa po sebi ni toliko zanimivo, kakor huda ob-dolžitev, ki jo izreka službeni organ JRZ na naslov vodstva beograjske združene opozicije. Pravi namreč, da bi morala »Politika« objavljati govore voditeljev združene opozicije, ki »javno govore, da se morajo povsod izzivati incidenti in prelivati kri, ker je to edini način, da se zruši sedanja vlada.« »Samouprava« uživa po svojem položaju tako izjemne predpravice, da ji ne bo težko to svojo dalekosežno trditev potrditi tudi z dejstvi. Obdolžiti nekoga, da ščuje na državljansko vojno iz samega sovraštva proti momentanemu režimu te ali one vlade, je tako huda stvar, da sme javnost upravičeno pričakovati, da se objavijo govori voditeljev združene opozicije, ako so res pozivali na klanje in nemire. Hitlerjevska totalitamost v Gdansku V Gdansku je imel tamošnji voditelj narodnih socialistov Albert Forster več velikih shodov, na katerih je poročal o svojem razgovoru, Hitlerjem. Napovedal je, da bo v teku prihodnjega tedna izdana odredba, s katero bo prepovedal snovanje kakršnekoli stranke v Gdansku. čas političnih strank je prežel tudi v Gdansku, kjer bodo v bodoče lahko nastopale samo rjave srajce kot predstavnice nemške narodne skupnosti. V mestnem zasto-pu bodo lahko poleg narodnih socialistov samo še Poljaki. Vodstvo narodnih socialistov v Gdansku bo storilo vse, da čim prej izvede na vseh poljih popolno skladnost s Tatarescu v ostavki Tatarescova vlada je Sklenila, da bo odstopila, čim se kralj Karol vrne iz ČSR — Napovedujejo se važne notranjepolitične spremembe Bukarešta, 5 nov. p. Za prihodnji teden napoveduje.jo dobro poučeni politični krogi važne spremembe v rumunski notranji politiki. Na svoji včerajšnji seji je vlada de-finitivno sklenila podati ostavko, čim se kralj Karol. ki se sedaj mudi na Češkoslovaškem, vrne v Bukarešto. Min. predse nik Tataree<-.u je snoči takoj po seji vlade odpotoval \i Bukarešta in se umaknil na svoje posestvo, kjer namerava ostati do prihodnjega tedna. Vest o vladnem 6klepu je izzvala v političnih krogih splošno pozornost. Čeprav še ni gotovo, ali bo kralj Karol ostavko sprejel. V vseh kroirih se že kujejo kombinacije, kdo bo dobil mandat za sestavo nove vlade. Nekateri zatrjujejo, da bo prevzela oblast v državi narodna kmečka stranka Mihalakeja, ki je dobila pri poslednjih občinskih volitvah relativno večino glasov. Proti zaranisrom se na vso moč bore številne desničarsko orientirane skupine, ki se med seboj že posrajajo za skupen blok. ki naj bi prevzel oblast, in odgovornost v 1 državi. Spričo vsega tega v Rumuniji priča-« kujejo z veliko pozornostjo povratek kralja Karola. Kralj Karol na povratku v Bukarešto Praga, 5.. nov. br. Danes je bil končan lov, ki je bil prirejen na čast rumunske-mu kralju Karolu. Streljali so fazane in drugo malo divjačino. Kralj Karol je ustrelil 885, prestolonaslednik Mihael pa 737 komadov. Lova so se udeležili poleg: rumunskih gostov in prezidenta republike tudi člani vlade z min. predsednikom dr. Hodžo. Ob zaključku lova je priredil pre-zident Beneš čajanko v svojem lovskem gradiču v Židlohovicah. Pri tej priliki je rumunski kralj odlikoval ministra Zadyno z rumunskim redom za zasluge. Zvečer sta se kralj Karol in prestolonaslednik Mihael odpeljala nazaj v Bukarešto. Manjšinski dogovor med Nemčijo In Poljsko Dogovor naj zagotovi svoboden kulturni in gospodarski razvoj manjšin Berlin, 5. novembra. w. Nemško-poljska manjšinska pogajanja sc sedaj zaključena in bosta istočasno objavljeni dve enaki izjavi v Berlinu in v Varšavi. Pogajanja so imela svoj vzrok v potrebi, da se nemško-poljsko ozračje osvobodi gotovih napetosti, ki so se zaradi manjšinskih vprašanj vedno pojavljale med obema državama. Sedaj se bodo na podlagi doseženih dogovorov uredile pravice manjšin. Ti dogovori se označujejo kot »vzorni«. Obe manjšini bosta mogli v okviru legalnih manjšinskih pravic svobodno delovati. V bodoče se tudi ne bo izvajala nobena prisilna asimilacija. Manjšinama bo do vol 'ena svobodna uporaba materinskega jezika v besedi in v tisku ter se je sklenila nedotakljivost njunega gospodarskega delovanja. Obe vladi bosta prevzeli te obveznosti v obliki, ki bo podčrtala važen pomen nove ure- ditve manjšinskega vprašanja. Nemški kancelar in poljski državni predsednik bosta po podpisu tega dogovora sprejela zastopnike poljsike odnosno nemške manjšine, katerim bosta dala posebne izjave. Poljska deputacija pri Hitlerju Berlin, 5. nov. AA. Kancelar Hitler je dan^s sprejel odposlanstvo unije Poljakov v Nemčiji. V političnih krogih naglašajo. da je to prvi primer, da je Hitler po ukinitvi političnih strank na Nemškem sprejel zastopstvo k-ikšne nenarodnosocialietične politične skupine. V zvez,i e tem govore o možnosti roveira dogovora med Nemčijo in Poljsko, ki na.j uredi vprašanje nemških in poljskih manjšin. Nastop novega francoskega poslanika Beograd, 5. nov. p. Dopoldne je Nj. Vis. knez namestnik Pavle sprejel v avdicnci novega francoskega poslanika na našem dvoru Reymonda Brugerea. Nastopna avdienca noveg»a poslanika je bila zelo svečana. Poslaniku, ki se je pripeljal v Beli dvor v spremstvu šefa protokola zunanjega ministrstva Marinoviča, svetnika francoskega poslaništva Coacha. in francoskega vojnega atašeja 'polkovnika Petuarda, je četa kraljeve garde izkazala vojaške časti, godba pa je odsvirala francosko in našo državno himno. Poslanik Brugere je Nj. Vis knezu namestniku Pavlu izročil svoja poverilna pisma. PO avdienoi je spretjel poslanik Bruge-re novinarje in jim dal naslednjo izjavo; »Izredno sem zadovoljen in ponosen, da zastopam Francijo v Beogradu. Naši dve državi prevevajo čustva medsebojnega zauipsmja in prijateljstva in tako sem imel že prvi vtis, da ste me vsi sprejeli g posebno simpatijo. To mi bo dragocena vzpodbuda za izvrševanje poslanstva, pri čigar izvrševanju so bili vsi moji predniki deležni podpore, M je bila neprecenljivega pomena za tesno francosko-jugoslo- vensko sodelovanje fcslko na političnem j polju, kakor na področju kulturn.eiga, j umetniškega in .gospodarskega življenja. ; Prepričan sem, da bom tudi jaz deležen iste pomoči, in se zato preko vaših listov vnaprej zahvaljujem vašim rojakom. Drago mi je, da prevzamem svoje novo mesto tik po obnovi pakta o prijateljstvu,, ki druži Francijo in Jugoslavijo. Zanesljivo upam, da pride prav v kratkem tudi do trgovinskega dogovora, ki bo v istem obsegu upošteval koristi obeh držav. Danes sem izročil svoje poverilnice. Nj. Vis. knez namestik Se je izvolil dolgo pogovarjati z manoi in sem še pod očarljivim vplivom njegovih besed. N:iposltd porabljam to priložnost, da vam povem, da zelo občudujem vaše sodobno kiparstvo. Rosandičeva in Meštro-vičeva dela spadajo vsekako med največja dela naše dobe«. Ob sklepu svoje izjave je poslanik Bru-gere še dodal, da pojde jutri na Oplenac in na Avalo, kjer se bo poklonil spominu Viteškega kralja Aleksandra L Z edini t e-lja in na grobu neznanega junaka. Dve deklici ugrabljeni v ksgrafskem brzovlakti Subo&ca, 5. nov. o. V beograjskem br-zovlaku sta bili danes ugrabljeni dve deklica, a njun spremljevalec Josip Lisjak je bil okraden za 2000 din. Dogodek je izzval veliko senzacijo ter vobče sodijo, da so bili v to stvar zapletem agentje kckSnih trgovcev z belim blagom. Kmet Lisjak iz Dekanovcev se je napotil s svojo 14-letno hčerko Terezo in 13-letno Marijjo Dobrovoljčevo v Suboti-co, da bi ju oddal v neki tamkajšnji zavod. Med potjo pa je zaspal Ko se je med Kapelo in Slavonskim Brodom pre- budil, je dognal, da mu manjka listnica z 2000 din in dokumenti. Toikoj je prekinil vožnjo. Neki elegantni moški se mu je ponudil, da boodvedel deklici do Suboti-ce, ker je že itak sam namenjen tja. Lisjak je na to pristal in je v Slavonskem Brodu izstopil, da bi prijavil tatvino. Z naslednjim vlakom se je odpeljal dalje v Suibotico. Tam pa je na. še večje vznemirjenje dognal, da sta deklici izginili in sploh nista prišli v Subotico. Nesrečni kmet je prijavil zadevo policiji, ki je uvedla preiskavo. Svečanosti v Prilepil Skopi je, 5. novembra. AA. Danes je Prilep slovesno proslavil 25 letnico svoje osvoboditve. ProsLaivia je imela svečan značaj. Vse mesto je okrašeno z zastavami. Svečanostim je prisostvovalo tudi iz okolice nad 10.000 kmetov z družinami v svečanih oblekah ter z godbami in zastavami na čelu. Prilepska svečanost je dopolnilo splošnega, narodnega praznika v Skoplju. Ob 10. je bila v cerkvi spominska svečanost za padlimi vojaki. V okviru proslave so položili tudi temeljni kamen aa tobačni zavod v Prilepu, ki bo veljal okoli 4 milijone din. smernicami nemškega političnega, gospodarskega, socialnega in kulturnega življenja. Končno je Forster še napovedal: »Ni več daleč čas, ko bo postala zastava nemškega rajha tudi državna zastava svobodnega mesta Gdanska.« Ta-Ta in Ta-Ta-Ta Beograjska veleblagovnica »Ta-Ta« je vložila pri novosadskem okrožnem sodišču tožbo proti Dragomiru Bogdanoviču, trgovcu z igračkami, ki je krstil svojo trgovinico v Novem Sadu z imenom »Ta-Ta-Ta«. Tožila ga je zaradi nelojalne konkurence, ker je uporabljal slično ime, kakor ga nosi sama. Zahtevala je od sodišča, naj prepove Bogdanoviču uporabljati ime »Ta-Ta-Ta« pod pretnjo globe do 10.000 din. Sodišče je razpravo odložilo in pozvalo tožitelji-co, naj vloži pismeno utemeljitev svoje tožbe. Tretji Aljehinov poraz Amsterdam, 5. nov. u. Trinajsta partija med Buwejem in Aljehinom za naslov svetovnega šahovskega prvaka, ki se je pričela v sredo in nadaljeivala v četrtek, se je končala z lepo zmago svetovnega prvaka Euvveja. Dr. Aljehin se je zaman trudil, da bi izsilil remis in je moral končno po 8. potezi kapitulirati. Stanje po Xin. kolu 7.5:5.5 za Aljehi-na. štirinajsta partija bo odigrana v soboto, dne 6. t. m. v mestu Zvvohie. Upokojitve Beograd, 5. nov. p. Upokojeni so Marija Skabeme, profesorica učiteljišča v Ljubljani, Rudolf Tarčon, profesor učiteljišča v Mariboru, in' Angela Reja. učiteljica na moški meščanski šoli v Celju. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Val hladnega zraka obsega vso evropssko celino-Samo nad južno in južnozahodno Evropo vlada topli val, ki povzroča pooblačenje in dež v srednjih in južnovzhodni Evropi. V visokih gorah sneži. V Jugoslaviji se je v primorskih predelih nekoliko zjasnilo, dru-uod pa je oblačno z dežjem. Snežilo je v Gorsk3in Kotaru. Toplota je v večji severni polovici padla, na jugu pa se ni dosti spremenila. Najnižja toplota Mrzle Vodice 0 stopinj. najvišja Mcstar 20 C. Zemun&ka vremenska napoved: Oblačno in deževno v vsej državi. Toplota brez posebne sprememb?. Zagrebška: Oblačno in deževno vreme, temperatura bo še nadalje padla. Dunajska: Nobene bistvene izpramembe sedanjega vremena. Umetnost bratov Suhi cev r • • bo prikazala velika razstava* v Narodni galeriji številne cerkvene podobe v veliki dvorani Narodne galerije pripravljen«, da Jih obesijo po stenah Slikar prof. Mirko Šubic pri restavriranju pode Jtftri. v nedeljo, bodo odprli v Narodnem domu razstavo slik obeh največjih slikarjev, kar jih je rodila slovenska mati, bratov Janeza in Jurija Šubiea iz poznane slikarske rodbine v Poljanah nad Škofjo Loko. Rodbina slikarja in podobarja samouka Štefana Šubiea je dala več nadarjenih slikarjev. Starejša sinova Janez in Jurij sta imela še dva brata slikarja, od katerih je moral Pavel zaradi očesne bolezni že zgodaj odložiti čopič, Lojze pa je umrl kratko po svojem prihodu v Ameriko kamor je šel iskat uspehov in priznanja svoji umetnosti. Tako usoda obema ni dopustila, da bi nam ustvarila velika in pomembna dela; na nesrečo je Lojze Šubic ponesel s seboj v Ameriko svoje najboljše podobe, docenta dr. Zwlttra Ljubljana, 5. novembra. Danes popoldne je irnei na univerzi nastopno predavanje novi docent za novejšo zgodovino dr. Fran Zwitter. Dvorana je b-štev prihaja problem dednosti in individualna nota pr' pomembnih osebnostih, ki so imele velik vpliv na razvoj kulture. Najlepši primer je Napoleon. Tendenca in stremljenje po hegemoniji v Evropi je samo izraz Napoleonove osebne note, ki je postala zgodovinsko važra- Na kraju je dr Zwitter svojo tezo o razmerju med sociologijo in zgodovino za- ki jih po njegovi smrti nikakor ni bilo mogoče dobiti nazaj. Starejša brata Janez in Jurij pa sta ustvarjala doma in po velikih evropskih mestih ter sta proti koncu mini-lega stoletja bila pomembna slikarja, ki so ju vzporejali z največjimi slikarji tiste dobe. Še več! V mnogih pogledih sta jih celo prekašala. Bila in ostala pa sta Slovenca, sinova malega tlačenega naroda, ki mu niso dali živeb pravičnega življenja. Narod so tlačili, zaničevali, omalovaževali, njegove umetnosti pa n so mogli uničiti. Delo bratov Šubicev, ki bo tokrat prvič, sicer še zdaleka nepopolno, a vendar v večjem obsegu zbrano na razstavi, bo dokaz nas samih, ki smo bili v slikarstvu enakovredni onemu drugih evropskih narodov. pa naj I ključi! s kritičnim pogledom na pojmovanje sociologov, ki mislijo, da ie dovolj že | sama metoda in da služi zgodovinska snov ; samo za nekako gradivo tej metodi. Zgodo-I vinar-sociolog mora dobro poznati predvsem zgodovinske vire; edina rešitev zanj je ta, da združi sposobnost kritične uporabe virov s smislom za prav vsa vpraša-i nja znanstvene sinteze. Mlademu docentu so po predavanju številni navzoči toplo čestitali k njegovemu imenovanju im današnjemu predavanju. Kamnik, 5. novembra Kdor je le enkrat o!>iskal na-še lepe pla-| nine, se je prav gotovo oglasil v znani go-| stilni »Pri Korlnu« v Stahovici, kjer si je j nabral novih moči za nadaljevanje poti. Prav ' vsak turist pozna gospodarja te gostilne, starega Korlna, vedno veselega očanea. ki ve toliko veselih in žalostnih prigod iz planinskega in lovskega življenja. To soboto praznuje korenina Korl redek jubilej. Osemileset let trdega dela in življenjske borbe je za njim. starost, ki je tudi pri naših čvrstih planincih redka. Rodil se je 6. novembra 1857 v Stahovici. Pred 50 leti je kupil hišo z gostilno, ki nosi njegovo ime. Poleg skrbi za družino in za procvit svoje gostilne je ves svoj presti čas posvečal planinam, katere ljubi z mladeniškim žarom. Bil je .postavljen za nadzornika pri gradnji planinskih koč na Kokrškem in Kamniškem sedlu, pri zeleni bratovščini pa se udejstvuje že od mladih nos-. Bil je lovec pri pokojnem notarju dr. Schiedingerju, s katerim je sodeloval in vodil vse love v naših planinah pri knezu W;ndisc>hgraetizu. Ko pa je pozneje prevzel lov blagopokojni kralj Aleksander, je bil pri njem vetino spremi je- Vrsto majhnih del, med njimi prase bisere slikarske umetnosti, je bilo treba osvežiti, zakrpati in jih rešiti nesnage in grehov nesposobnih obnavljalcev so nas še tako zanikavali, sramotiliSin teptali. O razstavi sami bomo spregovorili po otvoritvi Tokrat je treba le poudarjati pomembno delo, ki ga je storila Narodna galerija pod vodstvom svojega predsednika dr. Windi-scherja. Brez dvoma bo razstava kulturna prireditev, kakršne nismo in tudi ne bomo kaj kmalu doživeli Koliko dela in napo/a je terjala, je bilo videti vse te tedne, odkar jo pripravljajo. Glede restavracije naših starejših likovnih umetnin bo treba pri tej priliki spregovoriti resnejšo besedo. 2e restavracijska dela. ki jih je opravil prof. Mirko Šubic na razstavljenih delih, pome-njajo ohranitev številnih umetnin za več desetletij, veliko pa je še takega dela, če nam je kaj na tem, da zanamcem ohranimo številne umetnine, ki našo umetnost predstavljajo. Po zaslugi upravnika Narodne galerije Janeza Zormana bo razstava tudi v pogledu priredbe pregledna in vzorna. Zaradi pomanjkanja razstavnih prostorov ne bo mogoče vseh zbranih del razstaviti, vsekakor pa bo tudi ta i/bor slik prikazal veličino umetnosti bratov šubicev, ki nista bila le početnika naše moderne, temveč sta ji prva v svetu utrla pot k uspehu in priznanju. Računajte! 3x50 • • • Torej I50 Din cenejše kupite blago za obleke, neprekosljive kakovosti elegantnih, modernih vzorcev ▼ prodajalni nw n »fakture TEOKAROVIČ v Ljubljani, v Gradišču in v vseh večjih mestih. Ne pozabite, da plačate za manjvredno inozemsko blago carine so Din na meter! Na naše blago ni carine, zato mezemo samo mi prodajati tako izvrstno blago po Din 120.— do 200 Din za metes*. humorja vedno nadvse zanimiva. Če ga kdo vpraša, zakaj je postal lovec, pravi, da je vse življenje 7-elo obrajtal »kosmato prato« in da mu je lovska bratovščina všeč zato, ker tam lahko drug drugemu pove vse. kar ima na srcu; če se lovske in ostale družbe naveliča, pa gre krave past. Ob svojem go- du, katerega je praznoval v četrtek, je izjavil, da iz dneva v dan bolj ljubi ta svet; edino, kar se mu danes smili, je ubogi ženski spol. Vrlemu možakarju želimo ob njegovem življenjskem jubileju, da bi zdrav in vesel še dolgo kraljeval na svojem gradu in mu kličemo: »Še mnoiro let!« Dva hudo poškodovana v bolnišnici Vajenec pod tovornim avtom — Starka poškodovana od krave Ljubljana, 5. novembra. Nocoj točno ob tričetrt na 18. uro je postala Gosposvetska cesta prizorišče hude prometne nesreče. Od Figovca je peljal po cesti tovorni avto št. 599, pri Slamiču pa mu je privozil nasproti 14-letni Srečko Koprivec, ki je doma iz Most, a je zdaj vajenec pri mizarskem mojstru Ivanu še-merlu na Gosposvetski cesti 18. Mojster ga je bil poslal v mesto s kolesom, da prinese špirita. Pri SlamiCu se je vajenec hotel izogniti nekemu vozilu, pri tem pa je po nesreči prišel pod teški tovorni avto, ki ga je strahovito odbil, da se je fantu zlomila desna noga nad kolenom in je obležal hudo poškodovan, ves raztrgan in povaljan. Takoj so ga prenesli v Slamičevo trgovino z zelenjavo, nabralo se je mnogo ljudstva, poklicani so bili reševalci. Fant je bil sicer močno' zmeden, vendar pa navzlic bolečinam pri polni zavesti. Reševalci so ga jadmo prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer so se zdravniki takoj zavzeli zanj. Krivdo na tej nesreči, pri kateri je nesrečni vajenec vendarle odnesel življenje, raziskuje policija. Huda nesreča se je danes zgodila tudi v Borovnici. 37-letna Marija Grmekova, ki pomaga na domačem gruntu, je po kosilu gnala živino napajat k skuonemu napaja-lišču. Dve kravi sta se začeli bosti. Starka ju je hotela razgnati, pri tem pa jo je sirota sama skupila. Besna krava "se je obrnila, podrla ubogo starko, ji stopila na glavo in ji zlomila desno nogo. Poklican je bil zdravnik z Vrhnike, ki je takoj nato telefoniral po reševalni avto iz Ljubljane. Stanje uboge mamke je kritično. valeč. Blagopokojni kralj ie visoko cenil tega moža in ga je odlikoval z zlato kolajno za državljanske zasluge. Kot dober gosjio-dar je užival Korl spoštovanje in zaupanje vseh ljudi, kar je najboljši dokaz, da so mu občani poverili vodstvo svoje občine, v kateri .)e županova! polnih 40 let, poleg tega je bil tudi 15 let odlormk cestnega odbora Ln načelnik plan.šarske zadruge za kamniški okraj. Kljub visoki starosti je še danes vedno vesel in veder. Zanimivo ga je poslušati, ko prijK)veduje svoje doživljaje, katere poveže v oibliko, ki je z dodatkom njemu lastnega Mozirje je izgubilo zaslužnega moža Mozirje, 5. novembra. Gospoda Martina Šusterja ni več. V sredo po Vseh svetih smo ga ob ogromni udeležbi ljudstva spremili na njegovi zadnji poti. Pokojnik se je pred več desetletji priselil v Mozirje, kjer si je s pridnostjo ustvaril zavidanja vreden položaj. Začel je tam, kjer začno premnogi oni, ki jim ni bilo dano, da bi že od zibelke dalje uživali blagostanje. Pokazal je svetel primer, kaj zmore pridnost in borbenost Njegova domačija je znana daleč naokoli. Svoje moči in sposobnosti pa je posvečal tudi javnemu blagru. Bil je nad 40 let svetovalec trške občine in je mnogo pripomogel k razvoju lepega trga. Krepko se je oprijel preizkušenega zadružnega gesla »V slogi je moč«. Zato je vneto podpiral eno izmed najstarejših slovenskih kreditnih zadrug Gornjesavinjsko posojilnico, katere dolgoletni podnačelnik in član načel-stva je bil. Vneto je tudi deloval za gasilstvo. Kot dolgoletni načelnik mozirske gasilske čete je pomagal gasiti številne požare v bližnji in daljnji okolici. Pod njegovim vodstvom se je gasilska četa dvignila do zavidljive višine. Za zasluge je pre-jeJ več odlikovanj, trška občina, Gornje-savinjska posojilnica ir gasilska četa pa so mu podelile častno članstvo. Posebno je tudi ljubil prirodo in planine. Vsako skopo odmerjeno prosto uro je izkoristil v ta namen, da se je povzpel na bližnje planine. Večino vseh sedanjih planinskih poti na Mozirsko planino, na Kra-marico pa vse tja do Solčavskih planin je markiral sam Bil je tudi dolgoletni gosj>o-dar koče na Golteh in torej zaslužen delavec za razvoj turizma pri nas. Na njegovi zadnji poti so ga spremljali poleg vžalosčenih sorodnikov številni nje- govi prijatelji in znanci od blizu in daleč. Posebno močno jc bilo zastopano gasilstvo iz vseh krajev Gornjesavinjske doline. Mo-zirski združeni pevci so odpeli pred hišo žalosti, v cerkvi in na pokopališču žalo-stinke: Vigred, Usliši nas in Poljana toži... Za trško občino se je poslovil od pokojnika član uprave g. Franc Celinšek, za gasilce g. Avgust Kranjc, za Gornjesavinjsko posojilnico g. Jože Troger. za Tujsko-prometno društvo in planince pa šolski upravitelj g. Drago Predan. Zaslužnemu pokojniku, ki zapušča poleg vdove hčerko edinko go. Angelo, soprogo uglednega predsednika trške občine g. Matije Goričarja, bo ohranjen trajen spomin. Ampak — kaj takega!.., Miha, Marjanca, Angelca in Janez — kam pa jo mahnemo, kam gremo danes? — Le nič vprašanja — kar pohitite — martinova-nja — se udeležite! — Na Ahaci jevo cesto popelje vas veter — tjakaj vas vabi marljivi Šempeter. — Tam vam prav rad za malenkostne solde — dobro postreže Zupančičev Polda! — Poleg vseh točk, o prijatelji mili, — ki smo že zadnjič jih tu omenili, — bo vam v veselje en velik balon — v katerem vozili se bo:-te zastonj! — Čudo ogromno nocoj tamkaj vidite. — Dragi Ljubljančani, pridits, pridite! Konferesssa £e£ov gen. štabov Balkasiske zveze Ankara, 5. nov. AA. Včeraj se je končala konferenca šefov gener:3nih štabov Balkanske zveze. Jugioslovenska in rumunsfca delegacija sta se odpeljali iz Ankare s posebnim vlakom. Gr.vka delegacija se bo pred vrnitvijo ustavila še v Kirihalu in Hajderinu. Tragedija Jurja Prgometa Zgodba 9 letne sirote, ki mu Je oče mater ubil m so ga ljudje za očetov greh pognali v svet Ljubljana, 5. novembra. Pravijo in pišejo sicer, da se je gospodarska kriza zaobrnila na bolje, a veliko število prosjakov in izkoreninjencev, ki preplavljajo mesta in vasi, in pa izredna strogost in skopost, s katero obravnavajo poklicane instance tudi vsak primer vnebovpijoče bede in gorja, nam zgovorno pričajo, da rane, ki so jih leta brezposelnosti in gladu zasekala v telo naroda in družbe, še dolgo ne bodo zaceljene in da bodo morali še naši otroci jemati na pleča bremena, ki jih je zapustil ta čas. Samo majčkeno, a zato nič manj značilno poglavje iz zgodovine teh bednih, zavrženih dni je zgodba o življenju komaj 9-letne, a v srcu že skorajda neusmiljeno zamorjene sirote Jurja Prgometa, ki se je bila pričela v Raščanih pri Imotskem v primorski banovini in se zdaj brez konca, brez rešitve zaključuje nekje na periferiji Ljubljane. Stvar je dovolj pretresljiva, da je vredna javne razprave, in če te vrste ne bodo rodile drugega rezultata, naj ostanejo zapisane vsaj v spomin in opomin. Človek, ki' je imel priliko v poletnih mesecih uživati lepoto morja in solnca kjerkoli na dalmatinski obali, je prav lahko spoznal, koliko siromaštva in gladu se skriva po teh krajih za bleskom dancingov in palač, odprtih gostom iz vsega sveta. Vsakdo, ki je kdaj hodil po teh krajih od- prtih oči in srca, je lahko iz dni največje radosti odnesel kak najbolj žalosten spomin. Tako je nekemu letoviščarju iz okolice Ljubljane naklonila usoda, da mu je mali Juraj Prgomet to poletje križal pot. Zgodba, ki jo ima Juraj za sabo, je polna groze in razdejanja, da si je fant že v zgodnjih otroških letih z lastno krvjo priboril pravico vsaj do koščka ljubezni in sreče. Njegov oče, siromašen kmet v Raščanih pri Imotskem, je v trenutni duševni zmedenosti umoril ženo, Jurjevo mater, njeno sestro in svakinjo. Tako je fant ostal na cesti brez staršev in brez skrbnika, čeprav mu je črka zakona oskrbela varuha. Mali Juraj je bil neprestano lačen in pretepan in vsakdo, ki ga je srečal, je vrgel kamen za njim. žalostne so vasd tam okrog Imotskega, ludje se drže primitivne vere, da se otroka ubijalca drži proklet-stvo, da ne more biti iz njega nič drugega kakor novi ubijalci, ki pojdejo iz roda v rod. In pri vsej mržnji in zaničevanju, ki ga je bil mali Juraj deležen, se mora človek v resnici čuditi, da otrok še ni dvignil roke na koga. Ko je videl, da mu doma ni obstanka, se je potepel v svet. Sel je skozi mesta in vasi, raztrgan, lačen in zapuščen, preganjan od psov in sovražne otročadi. Takšnega je nekje blizu morja srečala najprej neka bogata letoviščarka iz Švice. Pobrala ga je na cesti, ga vzela s seboj, ga oprala in oblekla od nog do glave. Potem ga je oddala v samostan v Makarski s prošnjo, da se pobrigajo zanj in poskrbe, da bo zrasel v vrednega člana človeške družbe. Sama je bila pripravljena, nekaj prispevati za njegovo oskrbo in vzgojo, obenem pa je zaprosila podpore župana v Imotskem. Toda prošnja je ostala zaman, otroka so iz vamega samostanskega zavetja vrnili domači občini, ta pa ga je spet izročila varuhu. V nekaj dneh so s fanta slekli, kar je prinesel s seboj, in ga pognali v božji svet. Potepel se je nazaj v bližino Makar-ske, ker se mu je enkrat sreča že tako'od blizu nasmehnila. A koder je hodil, so bili psi, otroci in vsi ljudje za njim. živel je največ od sadja, ki ga je nakradel ob cesti, in od rib. ki jih je nalovil v morju in jih za silo osmodil pri ognju. Kadar je prišel v pest otrokom, ki sami še niso okusili gorja, so ga nagnali s kamenjem in s kolL Dne 22. avgusta je bil pri cerkvici v Podgori pri Makarski romarski praznik Sv. Vincencija. Tam je letoviščar, ki nam je pripovedoval vso to žalostno historijo, naletel na malega Jurja. ki se je ves raztrgan, ves krvav po obrazu in prsih, z rano od kamna, kakor pest velikega, na glavi pomešal med praznično množico. Na vprašanje, kaj mu je. je potepenček odvrnil, da ga je udaril kakšnih 18 let star fant. Pogled na siroto je vzbujal sočutje pri vseh tujcih, ki so prisostvovali cerkvenemu slavju. Tako krvavega in raztrganega je letoviščar dvignil fanta, ga vzel s seboj in poskrbel, da so ga umili in pre- , I oblekli pri dobrih ljudeh. A ko je videl, koliko nepojmljive mržnje je proti fantu, ga je nazadnje vzel s seboj, odločen, da mu reši golo življenje in uredi vse potrebno, da napravi iz njega dostojnega člana človeške družbe. Tako se je odločil toliko rajši, ko je uvidel, da Juraj Prgomet kljub vsemu preganjanju in sovraštvu, ki ga" je prestal, v svojem jedru še vendar ni iz-kvarjen fant. Kadar je zvečer legel v posteljo, se je zmerom lepo prekrižal in molil zase, za mater, za nesrečnega očeta in za vse, ki so mu prizadejali kaj dobrega ali kaj gorja. Prav tako je pri vsej svoji preplašenosti pokazal še zmerom mnogo volje do ustrežljivosti in učenja. Toda z usmiljenjem in dobroto na tem svetu ne boš kdo ve kam prišel. Ker pri krajevnih instancah v primorski banovini ni nalete lna razumevanje, se je letoviščar v Ljubljani obrnil na bansko upravo s prošnjo, naj sprejme Jurja Prgcmeta začasno v vzgojevališče na Selu, hkratu pa naj uvede formalen postopek, da ga prevzame primorska banovina in ga odda v kak primeren zavod na svojem področju. Prošnja je bila opremljena sicer z vsemi -priporočili, a je bila gladko odbita. Mladinsko skrbstvo je pri nas očitno urejeno tako, da se otrok, ki ga pri Imotskem ubijajo ponoreli ljudje, Ljubljane niti formalno niti moralno ne tiče. Javnost sama naj sodi, ali je to prav, a javnost naj tudi sama pokaže, ali je pri vsej obilici društev in ustanov, ki so si skrb za mladino nadele kot program, tudi še kaj resnične dobrote pri nas. t »Vsevprek po smučarstvu" Carl J. Luther*™!^ Frančiškanska dvorana ob 20. 6. XI. 1957« gfomaee vesti * Proslava 150-letnice rojstva Vuka Ka-radžiča. Osrednji odbor za proslavo v Beogradu je zaključil svoje delo. Spomenik, ki ga je izdelal kipar Gjoka Jovano-vič, je že postavljen na vogalu Študentskega parka in Aleksandrove ulice. Slavnostno odkritje spomenika bo v nedeljo 7. t. m. ob pol 12. Te siavnosti se bodo udeležili predstavniki vseh kulturnih institucij iz Beograda, Zagreba, Ljubljane in drugih naših središč, kakor tudi iz inozemstva. Dosedanji Študentski park bo prekrščen v park Vuka Karadžiča. Kakor že znano, bo uvod proslav v soboto zvečer v beograjskem gledališču. V ponedeljek bodo siavnosti v Loznici. Tam so zgradili Vukov dom kulture s pomočjo prostovoljnih prispevkov in podpor od vlade in raznih kulturnih organizacij. Ostalo pa je na dolgu še okrog 200.000 Din in je zdaj v zadnjem času beograjska tvrdka Ristič in Miloševič priskočila odboru v pomoč ter dala jamstvo, da se ta denar izposodi pri Narodni banki. Kdor ima dobre živce, ima prednost v vsakem življenjskem položaju. — Zagotovite si to prednost! — Vzemite, ako postane breme težko, B i o m a 1 z. — Vaših možganov in živcev ne morete bolje hraniti. * Odkritje spominske plošče učenjaku Bcškoviču. V nedeljo bo imel Dubrovnik veliko slavje. Počastil bo svojega slavnega rojaka, fizika, matematika, astronoma in filozofa Rudjeia Boškoviča ob 150-let-nici njegove smrti. Na hiši, v kateri se je rodil, bodo odkrili spominsko ploščo. Zjutraj bo slovesna služba božja v cerkvi sv. Vlaha, potem pa slavnostno odkritje spominske plošče. Siavnosti bo zvečer zaključila akademija, na kateri bodo predavali o življenju in delu velikega učenjaka Boškoviča ugledni znanstveniki. Siavnosti se bodo udeležila vsa narodna in kulturna društva Dubrovnika ter delegacije kulturnih društev iz mnogih drugih krajev. Če še nisi, takoj naroči Lutz-peei, Ljubljana VII, tel. 32-52. * Delegacija prvih južno-srbskih referatov je obiskala svojega bivšega poveljnika. Po zaključku veličastnih proslav osvo-bojenja Južne Srbije je prispela v Beograd delegacija prvih južno-srbskih rekrutov iz Skoplja in okolice. Ti južno-arbski vojniki so bili med vojno v drugi četi tretjega bataljona vardarskega pehotnega polka. Udeležili so se prehoda preko Save, zasedbe sremske vasi Kupinova, obrambe Beograda in bojev na Mačkovem kamnu. Od cele čete, kateri je poveljeval sedanji poveljnik dunavske divizije general Peter Aračič, je živih samo še kakih 40 borcev, prvih južno-srbskih rekrutov. Za spomin na vojne čase in v znak hvaležnosti do nekdanjega poveljnika so bojevniki iz Skoplja in okolice dali napraviti veliko slike, ki prikazuje bojišča, na katerih so se borili, ter to sliko s svojimi fotografijami vred poklonili generalu Aračiču v spomin. Kronično «agatenje in njegove slabe posledice, posebno motnje v preba,vi, se lahko odpravijo z davno preskušenina domačim sredstvom za čiščenje, z naravne »Franz-Josciovo« grenčico, ki se tudi po daljši uporabi odlično izRaže. Oni. ki so bolni na želodcu in črevesin. a oijeio »Franz-Josefovo vodo«, so ?elo zadovol jni z okusom kakor tudi ? nienim učinkom Ogl rej. S. br. 15. 485/35 * Prvi kongres elektrotehnikov bo 6., 7. in 8. t. m. v Zagrebu. Priprave za ta važen kongres se zaključujejo. Po dosedanjih prijavah bo prišlo v Zagreb več sto delegatov združenja iz vseh pokrajin države. Udeležencem kongresa je prometno ministrstvo odobrilo polovično vožnjo na državnih železnicah in ladjah. Kongresni odbor ima permanentno službo na zagrebškem glavnem kolodvoru in tam se dobe vse informacije. Pri izbiri Vaših kozmetičnih potrebščin Vam strokovnjaško svetuje Parfumerija »NADA«, Ljubljana, Frančiškanska ul. * Iz bančne službe. Za uradnika v ljubljanski podružnici Privilegirane agrarne banke* je imenovan g. Marjan Sinnčič, diplomirani jurist z Lavrce pri Ljubljani. * Prva motorna ladja naše trgovske mornarice. Lastnik brodov, kapetan Ev-gen Matkovič iz Splita je kupil v Severni Ameriki veliko motorno ladjo, ki je velika pridobitev za našo trgovsko mornarico. Ladja je doslej plula pod ameriško zastavo in nosila je ime »Carrisso«. Njena nosilnost je 6.500 ton, ima pa dva motorja s skupno silo 2.600 HP. Ta dva motorja ji omogočata brzino 11 morskih milj. Ta prva motorna ladja naše trgovske mornarice je bila prekrščena na ime »Nikoli-na Matkovič«. Zdaj je na potu v London, od tam bo odplula v Rotterdam, v Split pa bo prispela v prvih dneh decembra. * Koroške vesti. Nekaj nenavadnega se je zgodiio z otoško občino. Nekdanji občinski komisar, nad učitelj Staudacher je odstavil stalno nastavljenega tajnika. Odstavljeni tajnik je občino tožil ter dobil tožbo v vseh instancah. Občina bi sedaj morala plačati vse sodne stroške in še zaostalo tajniško plačo, vsega skupaj nekaj nad 10.000 šilingov. Da bi občini olajšal breme, je tajnik pristal na popust 1000 šilingov ako ga spet sprejmejo v službo. Sedanji župan pa je poravnavo preprečil in občino pognal v konkurz, ker je z bivšim tajnikom skregan. Davkoplačevalci so ogorčeni, na tujskem prometu zainteresirani krogi pa bodo seveda najbolj občutili sramoto in škodo, ker je občina v kon-kurzu. — Iz razih krajev slovenske Koroške odhajajo kvalificirani delavci na se- zonsko in tudi trajno delo v Nemčijo. Tako je zdaj kakih 60 zidarjev iz beljaške okolice odšlo čez zimo na delo v Nemčijo. — Asfaltirana cesta, na katero so Borov-ljanci čakali že 10 let, je gotova. S posestniki, ki mejijo ob poti, se je dosegel sporazum, da so uredili cesto pred svojimi hišami. — Zdaj se je spet nekaj borovelj-skih puškarjev izselilo v Nemčijo. V skladišče puškarske zadruge je bilo v zadnjih letih že večkrat vlomljeno. Nedavno so napravili tatovi rekord. Odnesli so 16 lepih pušk, nekaj pištol, precej smodnika in municije ter izginili brez sledu. Nekaj dni pozneje je bila tatvina, o kateri smo že poročali. — Po odloku deželne vlade v Celovcu bo državnim in deželnim nastav-ljencem v času dopusta do preklica potovanje iz države zaradi nazadovanja tujskega prometa le izjemno dovoljeno. — V Podlogu pri Labotu e umrl 36-letni posestnik Janez Stimnikar. ki se je vneto udej-stvoval v slovenskih prosvetnih organizacijah. * Novi grobovi. Izpred mrtvaške veže na Vidovdanski cesti v Ljubljani bo jutri ob 16. nastopila svojo zadnjo pot gospa Luiza Lauterjeva, vdova po magistratnem pod-ravnatelju. Umrla je v lepi starosti 80 let. — Izpred mrtvaške veža na Stari poti 2. pa bodo danes ob 16. spremili k Sv. Križu gospo Franjo Stenovic. — V Marmontovi ulici 18. v Ljubljani je umrl g. Fran Zupančič, državni upokojenec- Pogreb bo danes ob 15. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Kolkovanjc izvršilnih predlogov. Poslovne kroge opozarjamo na razpis finančnega ministrstva, ki j? bil objavljen v reviji »Pravni život« št. 9 in 10. Po tem razpisu je treba kolkovati izvršilne predloge s 30 Din in ne več s 25 Din, kakor doslej-Razpis vsebuje avtentično pojasnilo k zakonu o taksah. Nova taksa 30 Din se bo pobirala do 1. januarja 1938. ko stopi v veljavo enotni zakon o izvršbi in zavarovanju ter z njim tudi ustrezne določbe zakona o sodnih taksah. * Velika tatvina lovskega orožja. V Kranju eo vlomilci obiskali stanovanje sreske-ga veterinarja Vinka Belenka. Iz steklene omare v ordinacijski sobi so odnesli štiri •precizne lovske puške, celo zalogo nabojev in več daljnogledov. Pu;.ke in d djnogie "i po bili v platnenih futeralih in so dobro ohranjeni; ve« plen je vreden nad 21.000 din. Orožniki domnevajo, da so tatovi odnesli orožje v Ljubljano, kjer ga bo*do skušali spraviti v denar. Iz Ljubljane u— Prizadevanja za poglobitev ljub"jan-skega kolodvora. Akcijski odboi za poglobitev ljubljanskega kolodvora je imel v sredo zvečer 10. sejo. Funkcionarji so poročali, da se 'prizadevanje za modernizacijo železniškega vozla v Ljubljani zmerom ži-vahneje giblje v smeri uspeha. Med drugim je bilo sklenjeno, da bc 17. t. m. na Ljudski univerzi predaval o poglobitvenem načrtu v zvezi z urbanističnimi vprašanji inž. arh. Tomažič. Na sporedu je tudi predavanje mestnega gradbenega naisvetnika inž. Maokovška, ki bo obravnaval poglobitveni načrt v zvezi z vprašanjem ljubljanskega cestnega omrežja. Deputaoija akers ega odbora je baje v Beogradu dcsegla nekaj prav lepih uspehov. Takoj po prvem obisku pri pomočniku ministra za promet inž. Snelerju je doibila vtis, da je v odločujočih krogih mnogo razumevanja za stvar. Minister za promet dr. Spaho je izjavil, da bo tretja ustanoviti posebno konvsijo, v kateri naj bi sodelovali vsi prizadeti činitelji, da do kraj* preštudirajo vprašanje železnice in kolodvora v Ljubljani. Določena je že tudi posebna komisija železniške direkcije s pomočnikom direktorja inž. Kavčičem na čelu, ki bo natančno proučila poglobitveni in vse druge načrte, ki se tičejo vprašanja. Ta koniisija naj bi poslej sodelovala tuili z akcijskim odborom, kakor so t>udi v drugih mestih v Zagrebu. Sarajevu in Skopi ju železniške direkcije reševale takšna vprašanja v soglasju z mestnimi upravami. u— RIBJE: OLJE v drogeriji Ivan Kane, Nebotičnik. u— Foersterjeve proslave. Jutri dopoldne se prično prireditve v proslavo 100-letni-ce rojstva slovenskega skladatelja Antona Foensterja. Prva prireditev v okviru te proslave je glasbena razstava: Anton Foerster in njegova doba, ki jo priredi Glasbena Matica ljubljanska in jo otvori s kratkim koncertnim programom, nagovorom in pregledom razstave jutri ob pol 12. v mali Filhar-monični dvorani na Kongresnem trgu- u— Cerkveni koncert in koncert pevske zveze v proslavo Antona Foersterja. Jutri v nedeljo ob pol 18. bo v ljubljanski stolnici koncert Foersterjevih cerkvenih skladb. Spored tega koncerta smo že priobčili, v ponedeljek 8. t. m. bo ob 20. v veliki union-ski dvorani koncert Pevske zveze. Na tem koncertu nastopi v I. delu zbor slovenskih pevovodij, ki zapoje naslednje Foerslerjave skladbe za moški zbor: »Gorenjci«, iz oprre »Gorenjski slavček«, »Razbita čaša«, »Spak«, »Samo«, »Njega ni«, »Povejte V3 planine«, »Planinska«. V II. delu pa nastopi mešani zbor v impozantnem številu 300 pevk in pevcev. Zaroje naslednje zbore: »Pevec«, »Ah, ni li žemljica krasna«, »Žalo.-t« (ženski zbor), cLjubica«, »Mladi mornar«, ^Ave Maria« iz »Gorenjskega slavčka« in »Naše gore«. Zbor vodi pevovodja prof. Marko Ba-juk. Vstopnic; za oba koncerta se že dobe v knjigarni Glasbene Matice. u— Ceskoslovenska Obec v Ljubljani otvarja sezijo lutkovega gledališča v nedeljo 7. t. m. ob 4. popoldne v Narodnem domu. Na sporedu je premiera veseloigre »Kako je Janez hudiča ujel« s popolnoma novo inscenacijo. Vabimo prijatelje našega lutkovega gledališča, da se te predstave v polnem številu udeležijo. h— Danes pridite vsi v Trgovski dom na VII. družabni večer primorskih akademikov! Za umetniški užitek jamčijo imena se. Ksenije Vidalieve, gdč. Maide Skrbin-škove. mladega dirigenta cdaniki drugih držav. Vsi tujci so meseca oktobra v Mariboru prenočevali 6826 noči. a— Na Pohorju sneži. V noči od četrtka na petek je pobelil prvi letošnji sneg naše pohorske vrhove. Temperatura je znatno padla in se bo snežna odeja, kakor je videti vedno bolj pomikala proti dolini. a— Beg iz življenja. V Pristaniški ulici 4 so na.-li v kopalnici obešeno in mrtvo 40 letno zlatarjevo ženo Marijo Stumpfovo. Vzroki samomora niso točno znani, domnevajo pa. da se je obesila v trenutku duševne zmedenosti- a— Fantovski pretep zahteval smrtno žrtev. V Loki pri Framu se je te dni pripetil razburljiv in obžalovanja vreden dogodek. 22 letni kolar Ivan št»rn je zabodel z nožem v vrat in roko 26 letnega posest-mškeea sina. Franca Pliber.Ška. Ranjen ?ga Pliberška so odpremili reševalci v splošno bolnišnico, kjer je pa v noči od četrtka na petek podlegel dobljenim poškodbam- Državno tožilstvo je odredilo sodno obdukcijo. Z Jesenic s— Zvočni kino »Radio« predvaja danes, jutri v nedeljo in ponedeljek ob 8. zvečer (v nedeljo tudi ob 3. poP-) velefilm »Marija Stuark. Dodatki običajni. Vse cenj obiskovalce opozarjamo, da l:o ob tej priliki žrebanje za originalen klobuk Marije Stuart. ki se ea bodo lahko udeležili vsi posetniki gornjih predstav. Podrobna navodila na letakih. — Sledita »Pat in Patachon«. Iz Gornjega grada jtr— Tihotapstvo se slabo izplača. V noči od 2. na 3. novembra je nameravala družba petih tihotapcev v bližini Rankovcev vtihotapiti na našo stran večjo množino mono-polskih predmetov. Mejo so prekoračili pri Kučnici. vendar pa se jim tokrat posel ni obnese!, ker je meja na naši strani skrbno zastražena, zlasti ponoči od graničarjev. Tihotapcem je bilo odvzetih okrog 15 kg saharina, 20 1. petroleja, večje število vžigalnikov in vžigalnih kamenčkov. Tihotapce čaka občutna kazen. gr— Petletni otrok je zanetil požar. Komaj dva tedna sta minila, odkar so šolarji zanetili požar v gospodarskem poslopju Ignaca Kapuna na Ravnici, kjer je pogorelo do tal nezavarovano gospodarsko poslopje. Kapun je trpel občutno škodo, ker je pogorel tudi ves pridelek sena in slame. V soboto popoldne pa se je primeril nov požar v Zepovcih v Apački kotlini, kjer je pogorela do tal velika šupa, v kateri je bilo shranjeno precej sena in slame ter gospodarski vozovi, last Veron;ke Kovačeve. Tudi tokrat se je ugotovilo, da je zažgal otrok, in sicer ne\i 5-letni fantek, ki je brez staršev in v oskrbi pri tujih ljudeh. It Ptaia j — Smrtna kosa. 60-letni vpokojeni kapetan Rudolf Senjkovič, ki se je nedavno preselil iz CSR v Ptuj, da bi tu preživel jesen življenja, je po kratki bolezni umrl. Z Vičave, kjer je stanoval, so truplo prepeljali v mrtvašnico na mestnem pokopališču, kjer je pokojnik našel večni počitek. j — Divji lovci. Blizu Apač na Dravskem polju je lovski paznik Regula iz Turnišča zasačil dva oborožena divja lovca. Paznik je imel spremljevalca. Na njun klic sta se divja lovca takoj postavila vsak s svojo puško v bran. Toda paznik in njegov spremljevalec sta bila hitrejša in sta oddala vsak po en strel. Šibre so oba divja lovca poškodovale, vendar sta lahko še utekla Lovski paznik je nato prijavil zadevo orožnikom; ki so aretirali nekeaa Franca Zajca in Ivana Preložnika iz Apač. Oba dva sta pri zaslišaniu odločno tajila krivdo Ko so preiskali Preložnika. so ugotovili, da mu tiči v hrbtu kakih 30 šiber. Toda obstreljenec se izgovarja, da * K I N □ MIMlHil Kiasni ljubezenski in glasbeni velefilm K NOVIM OBALAM Žarah Leander Willy Birgel Glasba: Benatzky Jutri ob pol 11. uri dopoldne predstava po znižanih cenah. I Velefilm pretresljive vsebine in romantične ljubezni PARADA SMRTI V glavnih vlogah: Friderik Marsch, Warner Baxter, Lionel Barrymore in lepa June Langova. Jutri ob pol 11. uri dopoldne predstava po znižanih cenah. BMUJJ Premiera! Dosedaj najbolj posrečena muzikalna in plesna revija T O P — H A T Film, ki je tedne dolgo polnil kinematogvufe na Dunaju, Parizu, Londonu i. t. d. Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri ga je pretekli teden na cesti iz Majšperka proti domu napadel neznanec in ga obstrelil. Zaje ima poškodbe takisto na hrbtu in trdi, da je padlo nanj drevo. Orožniki so obadva izročili sodišču. j — Okraden na železniški postaji. Nedavni večer sta na ptujskem kolodvoru čakala dva potnika na vlak, ki odpelje pred 23. uro proti Čakovcu. Utrujena sta zaspala na klopi. Neki mladoletnik je izkoristil priliko in ukradel enemu izmed spečih dva stotaka. Policija je tatu kmalu izsledila kar na peronu. — Primerila se je tudi tatvina iz poštnega voza. Voznik Blaž Habianič je tam imel shranjeno vrečico tobaka, vredno 580 Din. Spreten tat mu jo je izmaknil. Orožniki v Gorišnici pa so kmalu nato prijeli mladega sum-ijivca in našli ukradeno vrečo v njegovem nahrbtniku. j_ Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri ob pol 19. in pol 21. film »Mar>Tša% za dodatek pa kulturni film o naši državi in zvočni tedmk. * RIBNICA- Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 20. in jutri v nedeljo ob 15.15 ter 20. film zelo zanimive vsebine, poln prekrasnih .pesmi in arij sPesem obtožuje«. Za dodatek nov Paramountov zvočni tednik. Postani in ostani član Vodnikove dražbe! Mrakov Lincoln kot dijaška predstava V nedeljo popoldne ob 15. bo dijaška predstava > Lincoln a«, namenjena predvsem naši mladini in vsem onim. ki si tega dela še niso ogledali. Poudariti je treba pri tem, da je naša kritika soglasno ugotovila zgodovinsko vredn* st Mrakove drame in predvsem nujnost, da se na tem delu uči naša mladina, kako je treba ceniti velike črse in ljudi. Gotovo je tudi, da je avtorju služila zgodovina zgolj kot prijem, da vriše naš čas in našega človeka. Problemi namreč, ki so 6e v vsej svoji ostrini pojavili za časa Lincolna, niso danes nič manj pereči. Avtor je gleie na dijaško predstavo, ki je obenem tudi poslednja, sporočil sledeče: »Na koga naj človek med snovanjem in pisanjem svojih del misli, če ne na mladino? Od 6t;'.rih sem doživel kljub svoji miadosti že tako vrhano mero nerazumevanja in toliko klofut, da .. . Mar naj nii bo^o njihovi udarci v vzpodbudo? Mar njihova naveličanost na 1 življenjem in njihov cinizem? Fanatik življenja sem i.n sovražim kompromise vseh vrst. Prav ol srca ponavljam stari in vendar vedno novi refren: .. novi časi so tu in novi ljudje!« Zar-es. fantast sem. morda je to «mešno? Ven "ar le eno je važno — verjamem v življenje! Tako silno in tako mc"-no, kakor sem verjel doslej in bom verjel vse do konca. In to je tista vera. ki mi daje moč do dela., to je tista vera. ki me bo do konca družila z mladino.« Vremenska poročila Dan je dolg od 9 ur 57 minut do 8 ur 41 minut in se do konca meseca skrči za 1 uro 16 minut. S. 6. Lenko Ratislav N. 7. Zdenka Engelbert P. 8. Bogomir večinoma lepo, topleje deževno Prvi krajec ob 10.33 vetrovno ponekod dež rahel dež skoro vsak dan nekaj dežja T. 9. Božidar ^Teodor S. 10. Andrej A. C. 11. Davorin Martin šk. P. 12. Martin p. S. 13. Stanislav N. 14. Borislava P. 15. Levko Leopold T. 16. Otmar S. 17. Gregor čud. C. 18. Hilda Ščip ob 9.30 1 Poročilo Meteorološkega zavoda na anlverzi 5. novembra Ljubljana 7. 762.5, 7.0. 85, SEl. 10. —, —; Maribor 7. 763.7, 5.0. 90, NNW2, 10, dež, 2.0; Zagreb 7. 762.0. 8 0. 80. N2, 10. dež. 5.0; Beograd 7. 7€0.7. 8 0. 9"), O. 10, dež, 2.0; Sarajevo 7. 7*50.0. 6.0, 95. O, 10, —, —; Skopi je 7. 757.6. 120. 95. S2. 10. dež. 15.0; Kumbor 7. 754.0, 16.0. 70, NNE2. 10, dež, 0.5; Split 7. 756.5. 12.0. 60. NE4, 6, dež. 26.0; Rab 7. 758 8. 11.0, 50. ENE3. 5, —, —. Temperature: Ljubljana 11.2, 6.6: Maribor 10.0, 4.0; Zagreb 10.0. 7 0; Beoarad 12.0. 80; Sarajevo 110. 6.0; Skoplie 150, 12.0; Kumbor —, 15.0; Split 17.0, 9.0; Rab —. 10.0 Gospodarstva Poslovni uspehi naših v leta 1936 Generalna direkcija železnic je objavila svojo statistiko za preteklo leto, ki je posebno zanimiva v zvezi z znanim prizadevanjem za reformo in povišanjem železniških tarif. V tej zvezi smo že tpo-ročali, da so se letos v prvih petih mesecih proiačunske-ga ieta dvignili dohodki železnic na 942 milijonov Din, t. j. za milijonov ali za 24%. Toda že zadnji dve leti nam kažeta ugodnejše stanje železnic v primeri 6 prejšnjimi leti, kakor je to razvidno iz naslednje primerjave (v milijonih Din); dohodki izdatki razlika 1032 1976 2069 —93 1933 1956 1979 —23 1934 1980 1980 0 1935 2019 2098 —79 1936 2060 2041 +19 Dohodki naših železnic so se že v letih 1934, 1935. in 1936. počasi dvigali, seveda pa je občutnejše povečanja prišlo šele letos. Lani so bili dohodki železnic za 41 milijonov večji nego v prejšnjem letu in za 104 milijone večje necro v najslabšem letu 1933. Izdatki, ki eo v latu 1935- narasli, so lani zo^et nekoliko nazadovali. Tako se je pojavil presežek dohodkov v višini 19 milijonov. Potniški promet Število potnikov je lani ponovno precej naraslo. Naše železnice so lani prevozile 44.4 milijona potnikov nasproti 38.2 milijona poln i kov v prejšnjem letu. 30.1 milijona potnikov v le!u 1934.. 31.G milijona potnikov v le*ii 1933. in 35 milijonov potnikov v Irtu 1932. Nasproti najnižjemu stanju leta 1933. se je število potnikov povečalo lani za preko 47%- Dohodki potniškega prometa so znašali 536.3 milijona Din in so bili za 14% večji nego v letu 1935. toda navzlic večjemu številu potnikov za 1.5% manjši nego v letu 1932., ko je bila potniška tarifa najvišja. Blagovni promet Skupaj je bilo Lani prevoženih na železnicah 16.8 milijona ton blaga, t. j. za 2.9% več nego v prejšnjem letu in za 13.3% več nego leta 1932. Gd 3270 milijonov prevoženih netotonskih kilometrov odpade na režrske pošiljke 665 milijonov netotonskih kilometrov ali 20.4%. Dohodki blagovnega prometa so lani znašali 1367.4 milijona Din in so bili za 1.7*/o večji nego v prejšnjem letu in za 11.8*/i večji nego v letu 1932. Po količini prevoženega blaga odpade na notranji pTomet. 70 8°/« (prejšnje leto 65.9), na mednarodni promet pa 29.2% (34.1). Oso1* je Lani je bilo na železnicah zaposlenih 73.815 oseb nasproti 71.963 v letu 1932. Od skupnega števila osobia odpade 515% na delavce, 34.2% na zvaničnike, dnevničarje in služitelje in 14.30/o na uradnike- Po dolžini železniške mreže je bilo m 1 km 7.87 uslužbencev (leta 19H2 7.73) nasproti 9.64 v Avstriji. 8.3 v Italiji. 7.34 v >u-muniji, 6.58 v Madžarski. 5.21 v Bolgariji in 4.07 v Grčiji. Na 100.000 vo7nih kilometrov pa smo imeli 152 nameščencev nasproti 164 v Grčiji, 142 v Rumuniji in Bolgariji. 132 v Madžarski. 114 v Avstriji in 87 v Italiji. Trgovinski sakon IV. Prokura Prokuro lahko daje samo imetnik trgovinskega podjetja ali njegov zakonski zastopnik, in sicer samo izrecno. Prokura se lahko da tudi dvema osebama ali večjemu številu oseb skupaj (skupna prokura), toda v tem primeru se lahko izjave, pozivi itd. sporočijo enemu od skupnih prokuri-stov s pravnim učinkom nasproti poobla-stitelju. Kadar gre za vprašanje znanja dejstev ali za vprašanje krivde, zadostuje, da je za dejstva vedel ali da je kriv eden od skupnih prokuristov. Prokura daje pooblastilo za vse vrste sodnih in izvensodnih poslov ter pravnih dejanj, ki so v zvezi s poslovanjem trgovinskega podjetja kakršnekoli vrste. Pro-kurist pa ne more odtujevati ali obremenjevati nepremičnin, če tudi za to ni pooblaščen. Prokura se ne more omejevati nasproti tretjim osebam, ne glede na to, če za te omejitve vedo ali ne. Omejitev prokure na en sedež ali več sedežev podjetja velja nasproti tretjim osebam samo, če poslujejo ti obrati pod raznimi firmami (firma podružnice velja kot različna tudi tedaj, če je v njej dodatek, ki jo označuje kot firmo podružnice). Pogodba, ki jo pro-kurist napravi v fMienu pooblastitelja s samim seboj kot dr»go stranko ne velja, če prokurist za to ni posebno pooblaščen. Prokurist je dolžan podpisovati firmo tako. da pod firmo podpiše svoje ime z dodatkom, ki označuje firmo. Pri skupni prokuri podpiše pod firmo svoje ime vsak prokurist s tem dodatkom. Prokura se lahko v vsakem času prekliče brez ozira na pravni odnošaj. na podlagi katerega je b'la prokura dana; vendar pa ostanejo p -okuristu terjatve po pogodbi. Prokura re preneha s smrtjo pooblastitelja in tudi ne t^dai. če se pooblastitelju vzame pravica razpolaganja s svojim imetjem. Podelitev prokure in prestanek prokure je trgovec dolžan priiaviti zaradi vpisa v trgovinski register. Prav tako se mora za vpis v trgovinski register prijaviti skupnost prokure in vsaka sprememba slede prokure. Prokurist pa mora svoj podpis firme predložiti sodišču. Trgovski pooblaščenec Trgovski pooblaščenec je oni, ki ga trgovec, ne da bi mu dal prokuro. izrecno ali na tiho pooblasti, da vodi vse njegovo trgovsko podjetje ali določeno panogo podjetja ali da vrši samo določeno vrsto po- j slov njegovega podjetja. Ta pooblastitev j obsega vse posle in vsa pravna dejanja. Plačilo druge anuitete za kmečke dolgove Po določilih uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, imajo drugo anuiteto (obroki za kmečke dolgove plačati dolžniki Priv. agrarni banki izkljurno preko pristojnih davčnih uprav. Samo pri prvi anuiteti je bila do neke meje izjema in so dolžniki dobili T>oziv. da jo plačajo nepo-eino Privilegirani agrarni tanki, in sicer zato, ker Priv. agrarna banka takrat še ni mogla sestaviti seznamov dolžnikov in jih poslati davčnim upravam. Tudi zastran prve anuiteta so za vse tiste dolžnike, ki je niso plačali do 1. septembra t. 1- naravnost pri banki, naknadno izdelali sezname in jih poslali davčnim upravam. Zato morajo dolžniki plačati tudi prvo anuiteto preko davčnih uprav. Dru-jr« anuiteta je zapadla 1. novembra t. 1. Priv. agrarn.. banka ja poslala sezname vseh dolžnikov davčnim upravam in opozarja dolžnike-kmete. da morajo to drurro zapadlo anuiteto izključno plačati prisojnim davčnim upravam. Priv. agrarna banka zaradi t^ca ne bo sprejemala neposredno od dolžnikov nakazil za ra?!in druge anuitete. Dolžniki naj se ravnajo no teh navodilih, da na nastanejo pri plačevanju neredno-Bti- Gospodarske vesti — V septembru so narasle vloge pri 8 slovenskih hranilnicah. Po podatkih Zveze ju-grslovenskih hranilnic v Ljubljani znašale vloge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah dne 30. septembra t. 1. skupaj 1009 05 milij. Din. V celoti so padle v primeri z avsrustom približno za toliko, kolikor znašajo obresti za 1 mesec, ki se bodo pripisale vlagateljem na koncu leta. Vendar je razveseljivo, da so padle le vloge v tekočem računu, medtem ko so ostale vlo-re na knjižice na isti višini (t. j. 601.3 milij. Din). Sicer pa izkazuje 6 hranilnic prirastek pri vlorrah na knjižice. 7 hranilnic prirastek pri vlogah v tekočem računu, b hranilnic pa ki jih običajno prinese poslovanje trgovinskega podjetja Trgovski pooblaščenec ne more obremeniti ali odtujiti nepremičnine svojega pooblastitelja ali ga menično odnosno čekovno obvezati, ne more za njega vzeti posojila ali voditi sporov, če za to ni pooblaščen. Pooblastitev se lahko v vsakem času prekliče, ne glede na pravni značaj, na podlagi katerega je dana. Po-oblastitelj se ne more sklicevati nasproti tretjim osebam na omejitve, ki presegaio zakonske omejitve, razen, če dokaže, da je tretja oseba za to vedela ali je morala vedeti v času sklepanja pravnega posla. Trgovski potnik Gornje določbe za trgovske pooblaščence veljajo tudi za one trgovske pooblaščence, ki za trgovinsko podjetje delajo kot potniki zaradi sklepanja poslov v krajih, kjer trgovec nima sedeža. Izjave, da ima blago nedostatke ali hibe. da se stavlja na razpolago, kakor tudi druge izjave, s katerimi hoče stranka očuvati svoje pravice, se lahko dado tudi trgovskemu potniku, če je prisoten. Trgovski potnik lahko vrši pravico pooblastitelja, da se ugotovi stanie blaga, z blagom pa lahko brez pooblastila razpolaga samo tedaj, ako je tu nujno potrebno zaradi svojstva blaga. Trgovski pooblaščenpe je dolžan poleg svojega podpisa naznačiti, da je pooblaščenec. Pri tem pa ne sme nič dodati, kar bi ga označevalo kot prokurista Pooblastitev po zaposlitvi Kdor je zaposlen v kaVem odprtem no-slovnem prostoru ali odprtem skladišču blaga, je s tem že pooblaščen, da prejme ki se običajno vrše v takem prostoru ali skladišču, če tam ni jasno označeno kaj drugega. Kdor predloži priznanico ali potrdilo, izdano od trgovca, je pooblaščen, da prejme denar, odnosno predmete označene v pri-znanici, razen če obstojajo okolnosti, iz katerih se mora sklepati nasprotno. Kdor sklene trgovski posel kot prokurist ali trgovski pooblaščenec, pa nima prokure ali trgovskega pooblastila, kakor tudi trgovski pooblaščenec, ki pri sklepanju poslov prekorači svoje pooblastilo, je nasproti tretji osebi osebno odaovoren po trgovskem pravu. Tretja oseba lahko po svoji volji zahteva izpolnitev ali povračilo škode. Ta odgovornost pa ne nastopi, ako je tretia oseba vedela, da prokura ali pooblastilo ne obstoja ali da je pooblastilo prekoračeno. pri celotni vsoti vlog. Skupno število vlagateljev je naiaslo pri 7 hranilnicah. Vsega je 186.250 vlagateljev. Tudi iz teh številk se vidi, da se zaupanje vlagateljev v h a-nilnice in v denarne zavode polagoma vrača. Ko bodo denarni zavodi po novem letu prejeli prve anuitete o.d Privii. agrarne banke in morda tuili posojila od \Tarodne banke. ocfio.Hnitoe pa tudi od Poš'ne hranilnice na podlagi svojih o stopljenih kmečkih posojil. se more pričakovati ugoden vpliv na vse naše denarne zavode. = Možnost prepovedi izvoza surovega železa. Iz Beograda poročajo, da je po zanesljivih informacijah pričakovati, da bo izvoz surovega železa iz naše države za nekaj časa docela prepovedan, in sicer zaradi tega, ker je letos potreba surovega železa v železarnah mnogo večja nego prejšnja leta in se je tudi kapaciteta železarske industrije znatno dvignila Medtem ko se je produkcija železne rude letos povečala v devetih mesecih na 451.555 ton, kar je za 137.000 ton več nego lani v istem razdobju, je produkcija surovega železa padla na 27.330 ton, t. j. za 4950 ton manj nego je znašala produkcija v istem razdobju lanskega leta. To nazadovanje produkcije surovega železa pa je samo začasno. V Varešu letos namreč niso mogli izkoristiti polne kapacitete visokih peči zaradi modernizacije teh peči in povečanja produkcij, kapacitete. Sedaj bodo v Varešu produkcijo lahko precej povečali. Prejšnji mesec pa je tudi pričela obratovati visoka peč Kranjske industrijske družbe na Jesenicah. Surovega železa prav za prav doslej nismo izvažali Šele letos izkazuje naša izvozna statistika izvoz surovega železa, ki je znašal v prvem polletju 600 ton v vrednosti 1.6 milijona Din. Pač pa se je letos znatno dvignil izvoz ferosilicija, ki je znašal v prvem polletju 1505 ton (lani 289) v vrednosti 7.5 milijona Din (lani 1.4), izvoz ferokroma pa se je dvignil na 4P5 ton (lani 225) v vrednosti 5.5 milijona Din (lani 2.2). = Nadaljnji dotok zlata pri Narodni banki. Zadnji izkaz Narodne banke od 31. oktobra zaznamuje novo povečanje zlatega zaklada za 10.4 na 1748.6 milijona Din. V teku meseca oktobra so je zlati zaklad povečal za 44 milijonov Din. Devize izven podlage 60 v zadnji četrtini oktobra padle za 97.8 na 536.6 milijona; ker pa se je obenem ponovno povečala postavka raznih aktiv za 52.8 na 1974.7 milijona Din je verjetno, da je ponovno prenesla Narodna banka del deviz na račun raznih aktiv. Menična in lombardna posojila so se v zadnji četrtini oktobra povečala za 16 8 na 1611.9 milijona Din. Obtok bankovcev je narasel za. 197 na 5856.7 milijona, obveznosti na poknz pa so sc zmanjšale za 216.7 na 2423 milijonov. Borze 5. novembra Na ljubljanski borzi so se danes avstrijski šilingi trgovali v privatnem kli-riingu po 8.65. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.62 (v Beogradu po 8.63), grški boni so se nudili po 29.25, za angleške funte pa je bilo povpraševanje po 238. Nemšiki klirinški Čeki stanejo v Ljubljani 14 00, v Beogredu 13.99, v Zagrebu pa 12.9950, odnosno za konec novembra 13.67 in za konec januarja 13.60. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri mirni tendenci notirala 418 _ 419 (v Beogradu 418.50 —419.50). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo prometa. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2382.65 _ 2397.25, Beriin 1733.02 — 1746.90. Rrrselj 731.30 — 736.36, Cnrih 996.45 — 100352. London 214.10 — 216.16. Newvork 4274.75 — 4311.07, Pariz 145.44 — 146.88. Praga 150.98 — 152.09, Trst 226.14 — 229.23. Curih. Beograd 10, Pari/. 14 5950. London 21.5150, Newvork 432. Bruselj 73 35. Milan 22.77, Amsterdam 238.8250, Berlin 174, Dunaj 80.30. Stockhoin 110 95. Oslo 108.10, Ko-benhavn 96.05. Praga 15.1550. Varšava 8180, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3 ?5 EFEKTI Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda 418 _ 419, 4% agrarne 53.50 den.. 4°/o severne agrarne 53.50 den.. 6% beeluške 78 den.. 6% dal m. agrarne 76 den.. 7°/« in vest. 54.50 den.. 7% Drž. hip. banka 100 — 10 > 75, 7% Blair 85.50 — 86. S0^ Blair 94 den.: delnice: Narodna banka 7500 'len.. PAB 210 den.. Trboveljska 240 bi., Še^erana Osiiek 160 — 165. Gutmann 50 — 55, Dubrovpčka 410 — 4.30. Oceania 275 den., Jadranska 410 — 430. Beograd. Vojna ž^-oda 418 50 — 419 50. 7.a dec. 418 den., 4% severne anen!e, da poravnajo tretji obrok abonmaja do 14. t. m. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota. 6. t- m.: >Lincoln« v korist eradbe-nesa fonda Sokola II. Začetek ob 20.15 uri. Nedalja. 7. t. m.: -»Lincoln«. Popoldanska predstava. Začetek ob 15. uri. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota. 6.: Pri treh mladenkah. Premiera. Nedelja. 7. ob 15-: Trije vaški svetniki. Znižane cena. Ob 20. Bela bolezen. Zadnjič. Znižane cene. H A Podroben program ljubljanske in vseh evropskih radijskih postaj dobite v vodilni in bogato ilustrirani slovenski radijski reviji »NAŠ VAL«. Mesečna naročnina samo 12 din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Sobota 6. novembra Ljubljana 12: Pester program s plošč. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: čas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: Vremenska napoved. — 18: Za delopust igra Radio orkester. — 18.40: Sanitarni razlogi za poglobitev žel. proge skozi Ljubljano (dr. F. Miss). — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Pratika za mesec listopad ali november. Besedilo sestavil g. N. Kuret, sodelujejo člani rad. igr. družine, vodi I. Pengov. — 22: čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Lahko noč! (Radio orkester). Nedelja, 7. novembra Ljubljana 8: Šornov šrainel kvartet. — 9: Čas, poročila, spored. — 9.15: Za dobro voljo (plošča)- — 9.4o: Verski govor (dr. Tominec). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11.15: Otvoritev razstave A. Foersiterja (prenos iz filharmonije). — 11.30: Koncert češke glasbe (Radijski orka-ster). — 13: Čas, vreme, poročila, spored. — 13.15: Jesensko listje (plošče). — 16: Valčki in polke (plošče). — 17: Kmetijska ura: Čebelarstvo v latošnjemi letu (g- Jože Okorn). — 17.30: Prenos cerkvenega koncerta iz ljubljanske stolnice v proslavo Foereterjeva stoletnice in 60 letnice Ceciliji naga društva. — 18.30: Če~-ka glasba (plošče). — 19: Čas. vreme, poročila, spored. obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Slovenska ura: Foersterjeve skladbe. — 20 30: Prerez iz »Frodane neveste* (plošča). — 22: Čas. vreme, poročila, spored. — 22.15: Koncert češke lahke glasbe (Radijski orkester). Beograd 17.20: Narodna gla~ba. — 20: Orkestralni in pevski koncert. — 22.20: Plošče in plo*. — Zagreb 17: Plošče. — 20: Recitacija in klavirske skladba. — 21: Mali orkester- — 22.20: Harmonika. — Praga 19.10: Pesler program. — 20: Voiaška godba. — 21.05: Ruska glasba. — 22.20: Plošče. — Varšava 19.35: Orkester. — 21.15: »Slike iz narave«. — 22 05: Zvočna igra o Mozartovem življenju. — Dunaj 11.45: Sim. koncert. — 13: Lahka glasba. — 15.40: Godalni kvintet. — 18: Zborovsko netje. — 19.30: Solisti. — 20 05: Paster koncertni spored. — 21.50. Umetniške plošče. — 22.30: šramli igrajo. — 23: Ples. — Berlin 19.25: Godalni kvintet. — 20: Koncert velikega orkpstra in solistov. — 22 30: Poziv na ples. — Miinc-hen 19.10: Skladbe po željah. — 20. Prenos Lortzingove opare »Casanova«. — 22.30: Lahka godba in ples. — Stnttgarl 19.30. Motivi o mraku. — 20. Prenos Boieldienievo operp -»Bpla žena«. — 22 30: Plesna muzika. — 24: Svet v pesmi S S.JUTRO« If. 559 6 "TTTBrr » So^t.a m Vojna Je brezobzirna uničevalka vsega Trolleybus, ki ga je razdejal japonski izstrelek v Sučuju, predmestju šanghaja človek v zračnih višavah Spremembe in reakcije našega organizma med poleti Problemi, ki se tičejo prilagoditve človeškega organizma v zraku, posebno v vojnem letalstvu, so medicinsko fizikalnega značaja. Morda ni daleč čas, ko bodo za varnost in bojno pripravljenost letalskih posadk odgovorni odlični zdravniki in strokovnjaki. Značilen začetek v to smer je storilo francosko ministrstvo za letalstvo. Ustanovilo je pcseben strokovni odsek, ki je podrejen ministrstvu neposredno in iti se bo ha vil samo s spremembami in reakcijami človeškega telesa v službi zračnega orožja. Ta odsek je namenjen v prvi vrsti seveda vojnemu letalstvu, vendar pa je gotovo, da bo tudi civilni zračni plovbi storil veliko uslugo. Njegovi člani so najodličnejši fran-e^ki zdravniki in fiziki, med njimi številni profesorji Francoskega kolegija. Vprašanj, s katerimi se bodo ti gospodje bavili, skoraj ni mogoče naš,tet-i. Učenjaki i se bodo bavili predvsem s proučevanjem vrtoglavice in z vprašanjem, ali je mogoče osebam, ki tiipijo za tem stanjem, napraviti letanje prijetnejše in jim občutek vrtoglavosti sploh odpraviti. Za vojaško letalstvo. k.i postavlja na pilote še vse večje zahteve nego civilno letalstvo na potnike, je to vprašanje še posebno važno. Nadalje bodo proučevali spremembe v človeškem telesu, ki se pojavljajo avtomatično s spremembo zračne višine. Pri parnih letih, kjer je treba pogosto,ura v nekoliko trenutkih opraviti velikanske višinske razlike, je to vprašanje še posebno pereče. Med drugim bodo raziskovali tudi vprašanje. v koliko vpliva izločevanje želodčnih sokov, ki se spreminja z višino, na splošni letalcev počute-k. »rat m SIrstI — žena — Poročena in razvedena Dva mlada zakonca, ki sta se pred nekoliko meseci poročila v Springfieklu v državi Marvlandu, sta te dni odkrila, da 6ta brat. in sestra. Ben Ipoek in njegova sestra Marv sta prišla 1. 1918. v neko sirotišnico, »Levja piramida« V Ogrskem Gradišču je gostoval te dni ve'ik cirkus. Ob neki njegovi predstavi je prišlo do krvavega dogodka. Krotilec levov Hermann Ilaupt je hotel s svojimi živalmi pokazati tako zvano »levjo piramido«. Eden izmed levov pa je planil nanj. ga vrgel na tia in mu razmesaril obraz. Tudi drugi levi so se razdraižili. ko so zagledali kri, toda cirkuškemu osebju je še pravočasno uspelo. da jih je s strašilnimi streli prepodilo od krotilca, ki so ga nato odpeljali v bolnišnico. Njegovo stanje ni smrtno nevarno. Clark Gahle, venomer brezskrbni ljubimec ameriških filmov, ima sedaj v resnica skrbi, ki mu .jih prirejajo seveda ženske. Da se hoče ločiti od svoje žene Rhee Lang-hamove. od katere živi že itak dalj časa ločeno, ni nič novega, novo pa je to, da zahteva ta dama od njega odpravnino, ki je celo prvi ljubimec ameriškega filma ne more ali noče plačati. Clark Gahle pravi, da je svoji ženi za ločitev dal že 250.000 dolarjev, da pa Sedaj za svojo uradno osvoboditev ne more plačati še več. Ehea zahteva namreč nič manj nego še pol milijona dolarjev. Še zanimivejša je njegova izjava, da se bo poročil znova šele tedaj, ko končno zapusti film, to je v kakšnih devetih letih. Pravijo, da mu je za tisti čas Carola Lom-ibardova na srcu. ko sta izgubila starše. Oba otroka eo kmalu potem adoptirali neki zakonci. Mary je prišla v hišo nekega Williamsa, Bena je posi-novil neki Svd Yocum. Otroka sta potem dobila tudi ime svojih rednikov. Po nekem naključju sta se lansko leto seznanila. Mladi mož je dobil namreč delo v Wiliamso-vem obratu. Kmalu potem sta se (poročila. Ko sta te dni ugotovila, da sta brat in sestra, sta zahtevala, naj se njiju zakon razveljavi, in to se je zgodilo še isti dan. Vojak z dežnikom wm$MI9 P vT - i" 1» Le redkim ljudem je znano, da spada dežnik na Kitajskem k opremi vojšCaka na bojišču Tank vozi skozi vodo Jetnišnica brez jetnikov Jetnišnica v Readingu, ki Je prfeSla ▼ literarno zgodovino, ker je tu ob prelomu stoletja sedel Oskar Wilde in napisal v njej svojo »Balado o jetnišnici v Readingu«, je ta čas spet v osredju zanimanja angleške javnosti. Sedaj pa ne gre za kakšno literarno zadevo, temveč za nenavaden akt uradnega šimla. V jetnišnici v Readingu ni trenutno sploh nobenega jetnika. Najvišja uprava britskih jetnišnic jo je proglasila za rezervno jetnišnico, ki jo smejo uporabljati le tedaj, če v drugih ječah ne bi bilo prostora. Mesto Reading se je zavoljo tega odloka obrnilo na pravosodno ministrstvo s prošnjo ,naj bi odredilo rajši to, da se poslopje, ki se dviga v sredini mesta, podre, na njegovem kraju pa naj zgradijo moderne stavbe. Prošnjo so zavrnili. Ker kriminalnost na Angleškem nazaduje, je lahko mogoče, da bo readinška jetnišnica ostala še dolgo brez jetnikov. Najvišji otecrvatort) Za težkim vodikom — težki dušik Ameriški učenjak prof. Harold Ure-1 iz New Yorka .je odkril novo vrsto dušika, tako zvani »težki dušik«. O njegovem odkritju pravijo, da bo imelo velike posledice za moderno kemijo, posebno za kemijo živil. Prof. Urfd je. kakor znano, odkril tudi »težki vodik« in je tedaj d^bil za to odkritje Nobelovo nagrado. Težki dušik se razlikuje ol navadnega po tem. da ima še dodatno enoto k atomski teži. Stroški za pridelavo pol kilograma težkega dušika pa so velikanski; znašajo nič manj nego 120 tisoč funtov šterlingov. Pred nekaj dnevi so odprli v Švici na Sfingi najvišji observatorij v Evropi. Opazovalnica leži v gorskem masivu Jungfrau Roman poljskega kneza 67 letni plemeni taš Mihael Radziwill hoče vzeti za ženo meščansko ločenko židovske vere Točno plačtif »Jutru« naročnino Vam! «vn?"p»n 7?»v«rnvafn?no Kralji potujejo m % lili« 3 gv * * "g? ffillfF .»žmm .s BK&* i B b rS . • 1 1...... .v j i Tudi grški kralj Jurij n. je odšel na potovanje v inozemstvo. Obiskal je najprej Rim, od tam pa se je napotil v Pariz in London Knez Mihael Radznvill, eden izmed vodilnih članov stare poljske rodbine, ki je v sorodstvenih odnošajih z Holenzollernci, Bourboni in drugimi starimi evropskimi starimi rodbinami, se hoče poročiti z ločenko meščanskega in židovskega, poko-lenja, bivšo prodajalko iz Berlina. Zadeve ne obravnava sedaj samo družina. Radzi-vvillov, ki grozi z najostrejšimi ukrepi ter poljske aristokracije, temveč tudi široka poljska jaivnost, ki se zavzema delno za to zvezo, delno pa proti njej. Mihael Radziwill, ki šteje danes že 67 let, se doslej po protestih svoje rodbine ni dal odvrniti. Te dni so uradno objavili njegovo bližnjo poroko z ločeno Jeanetto Suchestovvo, ki se je s svojim dekliškim priimkom imenovala Kranz in izvira iz vzhodnogalicijskega kraja Boryslava. O ge. Suchestowi pratvijo, da je mična tridesetletnica, ki ima iz prvega zakona osemletnega sina. Knez Mihael je storil že potrebne korake, da posinovi tega deč-ka, ki dobil s tem naslov princa in bo postal dedič ogromnega imetja. Samo v Vzhodni in Zapsdni Poljski mu bo pripadlo 60.000 ha zemlje. Svoji zaročenki hoče knez zapisati najprej 2 milijona z lotov v gotovini. DrugI člani rodbine Radziwillov so o&» govorili na te njegove namere s tem, da so postavili predlog, da bi kneza takoj dali pod nadzorstvo, s čimer bi se vse njegove pravne namere onemogočile. Poljski uradni zdravniki bodo morali kneza, ki je živel doslej samotno življenje bogatega podeželskega plemenitaša, pregledali zavo ljo njegovega duševnega stanja, če pa bo knez s svojimi naimerami uspel, bo ga. Suchestowa v kratkem nosila mitri podobno dragoceno pokrivalo, ki ga prejme vsaka kneginja Radzillowa ob svoji poroki. »Stoječe krste« v Ameriki V nebo vpijoče razmere v poboljševalnicah onstran Oceana V mestu Beloitu v Kansasu imajo nov škandal g sterilizacijo, ki zbuja po vsej Ameriki velikansko (pozornost in brezmejno ogorčenje. Odkrila ga je bivša članica arne riške poslanske zbornice, ga. Kathrvn 0'Laughlin Mc Garthvjeva, ki je poročala na nekem zborovanju beloitskih demokratk o svojih ugotovitvah. Po njenem poročilu je bilo od 148 gojenk državne obrtne šole v tem mestu, ki je prav za prav nekakšna poboljševalnica. 62 deklet steriliziranih. Najstarejša teh deklic šteje šele 15 let. Mc Garthvjeva trdi, da so se sterilizacije izjvršile navzlic ugovorom staršev in kot kazen, v nekem primeru se je sterilizacija izvršila celo zavoljo tega, ker je dotična deklica imela visoko temperaturo. Tudi druge kaznovalne metode tega zavoda so zelo hude. Tako so gojenke kaznovali s skopo hTano in so jih zapirali po cele dneve v neznatne celice brez oken, v katerih niso mogle ne stati, ne ležati, ne sedeti, temveč so bile prisiljene, da vztra- Astronomi, čudni dediči Edinburška zvezdoslovna družba v zadregi V čuden ipoložaj, ki ni brez neke neprostovoljne komike, so zašli škotski zveztdo-slovci. Slikar John Henry Lorimer, ki je u-mrl kot 80-letni starec v novembru preteklega l&ta in zapustil imetje 42.000 funtov šterlingov, je od tega 35.000 funtov določil edinlburški astronomski družbi, ne da bi podrobneje navedel, v kakšen namen naj se ta denar porabi. S tem so zašli škotski astronomi v čudni položaj — možje namreč ne vedo, kako naj denar naložijo. Po eni strani ni razmeroma mala astronomska družba nikoli razvijala kakšne posebne delavnosti, po drugi strani pa sestoji iz samih Škotov in ji je zato že v krvi. da bi denar porabila čim koristneje. Praktična posledica tega je, da učeni gospo 1,je navzlic mnogoštevilnim sestankom in razgovorom čedalje manj vedo. kaj naj napravijo ^ denarjem. Malo čudno se i™ zdi. da prihaja plemeniti dar haš od gospoda Lorimerja, ki ga ni poznal nihče med njimi in ki se ni pojavil nikoli na kakšnem zborovanju ali predavanju njih družbe. Vprašali so njegovega brata, si- ra Roberta Lorimerja, ki je znan arhitekt in zgraditelj škotskega narodnega vojnega spomenika, kaj naj bi ukrenili z zapuščino Johna Henryja Lorimerja, a tudi ta ni vedel sveta in ni znal pojasniti, zakaj se je njegov brat spomnil haš astronomov. Nikoli se ni bil bavil z zvezdoslovjecn in znanstveni problemi ga nikakor niso posebno zanimali. Toia družba ima sedaj denar vendarle in mora z njim nekaj napraviti. Njenih šestdeset članov se je sestalo te dni znova in padel je predlog, da bi mestu Edin-burghu odkupili novi mestni observa^ torij na Coltonskem griču. Drugi pa so menili, da je observatorij le prepoceni. še vedno bi ostalo precej denarja- Torej so 6i izmislili tudi to. da bi družba prirejala vsak teden javna, brezplačna predavanja in da bi si uredila veliko strokovno knjižnico. Ta čas obsega njena knjižnica namreč komaj — sto knjig. Vendarle so vsi ti predlogi do danes samo še predlogi in zvezdoslovei 6e še niso mogli zediniti, kaj naj napravijo s 35.000 funti. Smrten padec v ledniško razpoko Nesreča inženirja v pogorju Dachsteina V ozemlju Dachsteina 6& je zgodila težka nesreča. V večernih urah je korakal neki inženir Ernest Glaser z neko žensko po Hall-6taskem ledeniku. Zgrešila sta smer proti Simonijevi gorski koči in sta zašla med le-ideniške razpoke. Nenadno je Glaser pred očmi svoje spremljevalke strmoglavil v prepad. Ženska je takoj stopila po ledeniku navzdol in klicala vso pot na pomoč. Zgubila se je of> končni ledeniški groblji in njene klice j© zaslišal oskrbnik Simonijeve koče. Ta je obvestil nekatere smučarje, ki so bili prisotni, in ti so, čeprav g pomanjkljivimi pripravami, o»išli, da poiščejo ponesrečenca. Popolnoma * izčrpana žena šla navzlic temu z njimi, da hi jim pokazala kraj, kjer se je nesreča zgodila. Iskali so ponesrečenca do 3. zjutraj, tola zaman. Vrniti so se morali zjutraj in po daljšem iskanju so inženirja res zagledali na dnu globoke razpoke. Izvlekli so ga kmalu, a je že bil mrtev. Zlomil si je hrbtenico, imel .je se druge težke poškodbe in je bil ob padou gotovo takoj mrtev. Razvratneža ugrabila plesalko Početje sina bogatega francoskega industrijca Jfa šanghajskem bojišču je neki reporter napravU zanimiv posnetek tanka, ki so ga Japonci spustili proti Kitajcem po vod? Grd doživljaj je imela pred dnevi neka barska plesalka v Vaillanu, vilnem predmestju Bordeauxa. Ljudje, ki so se vračali ponoči domov, so našli ob robu nekega gozda elegantno, mlado žensko, ki je milo jokala. Ženska, ki se je tresla v svoji lahki večerni obleki od mraza, ie povedala, da je plesalka v nekem baru v Bordeauxu. Ko je tam za trenutek stopila pred vrata, sta jo dva mlada moška, ki sta pravkar pri vozila z avtomobilom, zgrabila in odpeljala- V goz- du sta jo potegnila iz voza in sta ji hotela napraviti silo Na njene obupne klice na pomoč sta jo izpustila in ušla. Plesalko so ljudje spravili v neko gostilno, kjer ie v svoje presenečenje zagledala oba mlada moška. Skušala sta se izgovarjati s pijanostjo. Plesalka je zaročenka* nekega poljskega inženirja, eden izmed ugrabiteljev pa je sin enega izmed najbolj znanih industrialcev v Bordeauxu. Stvar je vzelo sedaj državno pravdni atvo ▼ svoje roke. jajo v strašno mučnih, zveriženih položajih. McCarthvjeva pravi, da je takšno kaznovanje s »stoječimi krstami« v za'in jem Času sicer prenehalo, vendar so druge kazni, ki jih še prakticirajo, dovolj nečloveške, da je treiba nastopiti z vso ostrostjo ftroti njim. »Z operacijo ubogih deklet je bila prizad-jana velika krivica ne samo tem, temveč tudi družbi,« meni ga. McCarthvjeva. »G. Beck, ki je odgovoren za državne poboljševalni ce. mi je 'dejal, da so se sterilizacije nedoraslih deklet izvršile v sporazumu s starši in mi je govoril tudi o zakonih osem in dvajsetih držav Unije, ki takšne posež-ke v primerih slaboumnih dovoljujejo. Teh 62 deklet pa nikakor ni slaboumnih, temveč so to popolnoma zdravi, bistri otroci, katerih bodočnost so uničili z brezprimerno lahkomiselnostjo in nečloveško grozo vitost-jo.« Demokratska stranka bo zavoljo ogorčenja svojih ženskih članov bržkone zagrabila to stvar in bo zahtevala od vlade temeljito reformo poboljševalnih zavodov. Novi mandatar v Belgiji Bivši belgijski minister za kmetijstvo Pier* lot je vrnil kralju Belgije mandat za sestavo vlade. Kabinet bo zdaj skušal sestaviti zunanji minister Spaak (na sliki) ANEKDOTA Veliki klinik Billroth je imel v začetku svoje zdravniške prakse zelo malo bolnikov. Nekoč ga je obiskal prijatelj To ftom jaz, če dovolite«. (»Tidene Tega«) Kopito račBo-aparat znamke, ker je to najboljfe jamstvo za kvaliteto! SUPERHET BREZ ŠASIJE K oltarni Vt*k Karadžic Danes se pričenjajo v Beogradu slavnosti ▼ spomin lSOletnice rojstva Vuka Štefanovima Karadžiča. Zopet se je pojavilo v koledarju kulturnih jubilejev slavno ime, eno največjih, kar jih ima v svoji novejši zgodovini piemontska Srbija. Bolj kakor po priimku je znan in domač ta slavijenec po svo-imenujem kratkem, močno predstavotvor-nem imenu: Vuk. Ko se je 26. oktobra 1787 (po starem koledarju) rodil v Tršiču kot potomec hercegovinskega kmeta, ki je prijel z ostanki poražene vojske generala Lentalusa in se naselil na tleh Srbije, je pred njim mati pokopala petero nebogljene dece. Verujoč, da so jih »čarovnice požrle«, so šestega potomca krstili za Vuka, češ, na volka čarovnice ne gredo. Zares, mali Vuk je odraščal in čeprav ie bil slaboten in do pozne smrti bolehav (ena noga mu je ohromela pod kolenom), je postal pravi bo-gatir, danes že legendarna osebnost, čije življenjepis čitamo kakor roman. Vukova rojstna hiša v Tršiču Kajti življenje Vuka Karadžiča odseva vso viharno lepoto jutra mlade Srbije in dramatičnega nastopa 19. stoletja. V Vuko-vo dobo padaio leta Karadjordjeve vstaje, napoleonskih vojn, svete alianse, začetkov romantike, Goethejevega vveiinarskega Olim pa, prebujenja slovanskih narodov in tolikih drugih dogodkov in pojavov, ki se v tej ali oni obliki odražajo tudi v Vukovi biografiji. Njegova življenjska pot je bila pot genija, ki si preko vseh ovir krči svobodno pot- Kot deček se je brez šole naučil čitania; ko ga je dal oče v samostan, da bi se bolje izobrazil, je moral menihom pasti koze. Ko je tršički pastir dosegel mož nos t. da bi vstopil v gimnazijo, so ga odklonili, ker je bil star že devetnajst let. Med tem se je kot samouk tako izobrazil, da ie veljal za najučenejšega človeka daleč naokrog; v kraju, kjer so ga obdajali sami. analfafcetje, je za učenost zadostovala že sama veščina čitanja in pisanja. Toda Vukov duh je imel že trdnejše peroti in je stremel višje, vedno višje. Ostal je vse življenje samouk, vendar je bi' intelektualno tolikanj močan, da je izvršil največjo jezikovno in pravopisno reformo v svojem narodu — ne samo izvršil, marveč se boril zanjo z vsemi domačimi »avtoritetami« in z oblastmi ter vztrajal desetletja v trdovratni borbi. Dal je Srbom prvi slovar današnjega književnega jezika: zbral je toliko narodnega blaga, da je od niega dolgo živela vsa slovanska in evropska romantika, ki je odkrivala tu homersko epiko primitivnega ljudstva; postal je narodni zgodovinar in etnograf, obenem pa največji propagator srbske kulture v srednji Evropi. Ko je ta borec za »govedarštino« 1. 1864 umrl, je imel na steni diplomo častnega doktorja jenske univerze, diplome več akademij in rusko zlato kolajno za literarne zasluge. Njegova kariera se je razvijala nekako takole: Do 18 leta je bil kozji pastir, nato je postal pisar, 1. 1810 je dobil mesto učitelja na beograjskem učilišeu, leto dni pozneje je služboval kot tajnik carinarnice v Kladovu, 1. 1812 je bil emisar Črnega Jurija, ki ga je 1. 1813 postavil za sodnika v Brzi Palanki- Nekaj let nato je bil že zasidran na Dunaju, kjer se je oženil z Nemko, ki pa ga je razumevala in podpirala; medtem je prebolel težko sklepno bolezen v nogi, ki je imela za posledico hromost do smrti. Zaradi tega se je navadil sedeti in je postal književnik, prvi srbski profesionalni književnik, ki je živel samo od literature. Čeprav je trudoma hodil, je vendar na dolgih potovanjih po Srbiji, Črni gori, Slavoniji, Hercegovini i. dr. nabral toliko narodnega blaga, zlasti slovečih »junaških« pesmi, kakor nihče za njim; prepotoval je tudi Nemčijo in bil sprejet pri Goetheju v Weimaru, kar je pomenilo priznanje evropskega pomena. Bil je človek čudovito žilavega telesa in genialno gibčnega duha, poln volje, neutruden in neutrudl.jiv pri delu, vztrajen in prepričan o visokem smislu vsega svojega prizadevanja; vseskozi ljudski človek in vendar svetovljan, usmerjen v domači svet jn v rusko kulturo in vendar poleg starejšega Dositeja Obradoviča^ prvi Evropec v mladi, komaj osvobojeni Srbiji. Bil je njen patriot tudi tedaj, ko je z dekreti zabranjevala uvoz njegovih knjig, ker niso bile tiskane v »slavoserbsskem jeziku. Dandanes si težko zamislimo kot centralno osebnost vsega kulturnega kroga človeka, ki bi se s pašnika povzpel na vodilno mesto v kulturi in postal znanstvenik mednarodnega slovesa. Samo nekatere politične kariere in morda še pot Maksima Gorkega imajo vreli dih »moža iz ljudstva«, ki preko vseh šol in hierarhičnih stopenj postavlja nove zakone življenju in odpira kulturi nova obzorja. Vuk je bil taka osebnost; v njem je radostno zaživela sveža kul-turotvorna sila komaj osvobojenega naroda, ki je po dolgi temi šele prihajal k sebi. Vuk je bil poosebljeno srbsko stremljenje po kul turi in po evropstvu: njegova genialna vi-dovitost je prav v tem, da je zaslutil, kod vodi prava pot k narodni kulturi in evrop-stvu: ne skozi okosteneli, leksikalno in pravopisno anarhični umetni jezik, marveč skozi požlahtnjeno, čisto govorico ljudstva samega, skozi jezik divnih narodnih pesmi, kakor se je izoblikoval v stoletnem toku nalik gorskim vrelcem, ki se nabirajo v globokih zemeljskih plasteh. Vukove zasluge so ogromne. V tesnem okviru tega članka se omejujemo zgolj na rahli profil te osebnosti in opuščamo bibliografske navedbe, ki jih najde čitatelj v leksikonih. Vloga, ki jo je imel v Vukovean življenju in duhovnem razvoju Slovenec Kopitar, bi že sama zaslužila poseben članek. Med Vukom in Kopitarjem je bilo še tesnejše sodelovanje, kakor med Prešernom in Čopom- V razgovoru z Rusom Sreznjevskim je Vuk toplo poudarjal, koliko dolguje temu plemenitemu sodelavcu. Čeprav je bil Kopitar strog pristaš avstrijske državne misli in kot cenzor zaupnik dunajskega režima. je imel vendar blagodejni vpliv na notranje ojačenje srbstva in s tem na bodoči razvoj jugoslovenske misli: konsekvence. ki se jih ni zavedal, ki pa jih je utegnil dogledati zvesti Srb in bistri videč Vuk. Karadžičev lik — dolgi hajduški brki in močne obrvi kakor pri g islarjih — obdaja danes legendarna glorija in vsi, ki so na slovanskem jugu dobre volje, se klanjajo spominu novodobnega srb?kega prosvetitelja. —o. Pectfa Petrovič Drevi proslavlja ljubljanska drama s slavnostno predstavo »Vozla« 601etnico avtorja te sveže ljudske veseloigre, Petra Petroviča Peci.je. Slavijenec je star znanec našega gledališkega občinstva, ki je imelo več krat priliko uživati njegov vedri humor ali njegova zdaj svetla, zdaj mračna opazovanja iz psihologije preprostega liškega človeka. Potemtakem je prav, da se spominjamo simpatičnega avtorja tudi Slovenci, prispevajoč v tej obliki k medsebojnemu zbližan iu in sodelovanju. Peter Petrovič se je rodil 21. septembra 1877 v Oiočeu kot potomec srbske pravoslavne rodbine. Otroška leta je preživel v Otočcu, na Udbini in v Gospiču, kjer mu je bil šolski tovariš že dokaj časa pokojni hrvatski dramatik Milan Ogrizovič, pisec »Ha-sanaginicei:. Življenje pri dedu na vasi, znanem ličkem proti Danilu Trbojeviču v Metku, je mladega Petroviča temneje približalo preprostemu ljudstvu. Spoznaval je njegove šege in navade, radosti in bolesti, nižine in višine njegovega erotičnega življenja* Posvetil se je študiju gozdarskih ved. Pozneje ie dolga leta služboval v deželni gozdarski službi. prav kakor pripovednik ravne Slavonije Josip Kozarac. Sedaj živi Petar Petrovič v Zagrebu. V literaturo je vstopil že 1. 1903 s podlistkom v zagrebških >Nar. Novinah«, nakar se je vse pogosteje oglašal v hrvatskih in srbskih listih in revijah, zlasti v »Savre-meniku« in »Brankovem kolu«, kjer je pri-občeval svoje romantično zasnovane, a več-jidel naturalistično spisane črtice iz liškega življenja, ki jih je 1. 1909 izdal v Osijeku v knjigi z naslovom »Izpod naših brda«. Te črtice so v bistvu idilične, ne razodevajo druge tendence, kakor prikazati kar moči barvito kmečko življenje in vas na Liki, zlasti pa osvptliti erotične odnose med kmečko mladino. V tem pogledu je zavzel Pecija Petrovič dokaj samosvoje mesto v hr- vatskosrtski literaturi. (Pri njem zares hr-vatskosrbski, kajti njega bi bilo težko razkosati v dve polovici, ko je enako domač v hrvatski kakor v srbski literaturi, najsi je po rodu pravoslavni Srb). Bolj kakor v črtiearstvu in v pripovedni prozi se je Pecija Petrovič uveljavil kot komediograf. Čeprav ni tako plodovit in iznajdljiv kakor Branislav Nušič, je vendar njemu sorodnega tipa, saj ga takisto odlikuje izrazila komediografska nadarjenost. Poleg čisto kvalitetnih razlik so še nekatere druge: Nušič je predvsem komediograf srbijanskega meščanstva, zlasti birokracije »poslovnih krogov« in političnih ljudi, medtem ko je P- Petrovič po najboljšem jedru svojega oeuvrea komediograf vasi in kmeta. Medtem ko Nušič čisla satiro in razodei ta zopi-ui pišič — in to naj bo idealen sneg, lopa hvala — j preko mojih desk. Je pa že zglajeni travnik smuške šole mnogo lepši! Človek v6aj vJJi vedno svojo oporno smučko — Bog ve, kje je tu — smučke ui ogajo na vežbališč« šole tako let:>o, kakor jih obrnem — tu pa tečejo samo naravnost ali pa sploh ne — in končno: tu me tudi nihče ne vidi, kaj sploh znam.« Tak smučarski tečaj, kot sem ga opisal, bi tudi učence dovolj zgodaj priučil, da ne potrebujejo smučke v nasprotju s skoro vsem ostalim športnim orodjem nobenega tekališča ali igrišča in zato tudi nobenih občudovalcev, da na.m dajo vsega onega, kar odgovarja natančno njihovemu bistvu: tisti stik in zibližanje z naravo, ki ju je človek skoro popolnoma izgubil. Nikar naj nam ne bo vzor smučar, ki se napihuje po vežbališču. temveč vedno le smučar v tekiu po pobočjih. Kdor ga dobro opazuje, bo ugotovil, da sploh ne izvaja po-ipolnoma vseh tistih pripomočkov komplicirane smuške tehnike, ki so v smuških knjigah tako lepo razčlenjeni in kar »za na noge« opasani. Tak smučar napravlja vtis, kakor da to in ono samo naznači in — igraje, z lahkimi vpogilbi doseže obrate, zavoje, menjavanje smeri, prekinitve smuka ali obstanek. Tak smučar se kar privije na po-fcočj© in izkoristi pravilno razne terenske neenakosti, žlebe, vzbokline. proitistnaine, stranske- nagibe, pa tu li vsakokratne smučarju prijazne ali sovražne vrete snega. Tak smučar ne zapravlja svojih moči za te ali one pripomočke, temveč vstavi zato na primer uporno silo protistrmine. Vse to se je mogoče naučiti le tedaj, ako se potrudimo z dobro voljo za dobrimi smučarji, da držimo z njimi korak in jih skušamo posnemati, da bi smučali na isti način kot oni. Na tej osnovi so se razvili prvi smuški tečaji, pred 30 lebi. Bili so to tečaji onih mladih Norvežanov, ki so znali izvrstno smučati, toda le jeoljaje govoriti in razlagati. Pojdimo zopet na to osnovo nazaj, uporabimo vse to, kar vemo danes o smuški tehniki, pa se bomo približali idealnemu smuškomu tečaju. Reka : Jadran Na Reki pa bo starima rivalima Reki in Jadranu piskal g. Camernik. še vse tekme med tema kluboma so bile polne lepih momentov, ki so držali od pričetka do konca »navijače« obeh strank v največji napetosti. Tudi to, da je sedaj vrsta na Reki, da se za poraz v prvem kolu paimerno revanžira, jamči, da bo ta tekma med vsemi nedeljskimi gotovo najboljša. Tudi se pričakuje, da si bodo Rečani priborili ti točki in s tem publiko, ki jih po zadnjih, tekmah precej zapušča. Svoboda: Slovan Na igrišču Ljubljane se bo vršila jutri ob 10. dopoldne zanimiva prvenstvena nogometna tekma med starima rivalima Svobodo in Slovanom. V pivi tekmi je sicer Svoboda gladko odpravila Slovana a 5:2, dočim bo sedaj imela mnogo težje stališče, ker sedaj Slovan zopet nastopa s kompletnim moštvom, kar je že občutila v nedeljo Reka, ki je bila poražena s 3:0. Svoboda bo nastopila z mlajšimi močmi, ker jih je bilo nekaj igralcev radi nediscipline od kluba kaznovanih. Zimski bazen Ni še dolgo od -tega, ko ni nihče čutil posebne potrelje ipo plavalnem tezenu, kjer bi mu bilo omogočeno plavanje po zimi. Toia s časom se je telesna kultura pričela razvijati tako, da je dolžnost vsakega kulturnega človeka, da ekribi za svoje zdravje čimbolj. Naša dol*a potrebuje samo krepke in odporne ljudi in morda ni še nikdar sporfc bil tabo potreben koit ravno danes. Druga mesta in države razpolagajo s celo množico rimskih bazenov, dočiim ima Jugoslavija na razpolago komaj 3 do 4. Povsod omgod je plavanje postalo ep>rt. ki ni navezan 6amo na vroča poletja, temveč ga gojijo skozi vse leto. Ko je SK Ilirija zgradila svoj letni in zimski bazen, jo je valila namera popularizacije plavalnega športa. Da se ji to posreči, je "potrebna predvsem velika aktivnost in zanimanje množic. Dosedaj je plavalna, sekcija prirejala tečaje, v katerih so izvežbam plavači poučevali plavanje in gimnastiko. Ker je spoznalo vodstvo, da je to obenem najboljša pot, je tudi v letošnji sezoni sklenilo prirediti tak gim-nasticno-plavalni tečaj. Tečaj se prične v ponedeljek in bo trajal do 23. decembra. Enkratna prijavnina znaša 80 Din brez vsakih nadaljnih stroškov. Prijave sipTejemajo pri blagajni kavarne »Evrope«. Propagandni lahkoatletsk! miting ASK. Primorja. ASK Primorje priredi na svojem igrišču v soboto 6. novembra in nedeljo 7. novembra propagandni Jahkoafletski miting, v okviru katerega se vrši juniorski lahko-atletski dvoboj z Elanom iz Novega mesta. V dvoboju smejo nastopiti juniorji v smislu ČL 40. tehn. posl. pravilnika JLAS. Za juniorski dvolioj veljajo naslednja določila: vsak klul') sme postavki na poedino disciplino ipo 2 tekmovalca, v stafetnem tekmovanju po eno moštvo. Ocenjevanje: L mesto 5, II. mesto 3, III. mesto 1 točko, štafeta se šteje dvojno: I. mesto 10, n. mesto 6 točk. Zmagovalec juniorskega dvoboja je oni klw>. ki doseže v dvoboju večje število točk. Točke dvolioja so naslednje: 1. 100 m, 2. skoik viš. z zaletom, 3. met krogle 5 kg, 4. skok dalj z zaL, 5. skok ob }>alici, 6. met diska 1.5 kg, 7. tek 300 m. 8. met kopja, 9. tek 1500 m. 10 štafeta 4X100 m. Pričetek tekmovanja v soboto ob 15.30. v nedeljo ob 9.30 uri- Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani lalikoatleti klufiov, članov JLAS. Prijave je poslati na naslov: ASK PrimoTje, Tavčarjeva ul. l/HI. najpozneje do sobote 6. t. m. ob 12. Naknadne prijave se sprejemajo najpozneje do ene ure pred pričetkom tekmovanja na igrišču. Pri-javnine in nagraid ni. Tekmovanje se vrši na tekališču, ki je pokrito z lešom, dolgo 420 m in ima 4 netlvignjene zavode. Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JLAS. Za Luthrovo predavanje »Vsevprek po smiučarstvu«, spremljano s skioptičnimi slikami in filmi ki bo danes v soboto ob 20. v frančiškanski dvorani, je prodaja vstopni® pri t.vrdki Goreč poleg nebotičnika. Nabavite si vstopnice v preprodaji, da n-e bo gnječe pred blagajno. Zbor lahkoatletskih sodnikov v Ljubljani Za propagandni lahkoa.tletskj miting Primorja, zdnužen z juniorskim dvobojem Elan (Novo mesto): Primorje, ki bo na igrišču Primorja v soboto, 6. t. m. ob 15.30 in nedeljo 7. t. m. ob 9.30 uri. se določa naslednja jurija: Vrhovni sodnik; Gorjanc, vodja tekmovanja: Sanein S.. Star ter za teke: San^. cin D., sodnikj na cilju in časomerilci: Polajnar, geom. Čem©, Windisoher, Gnidovec, Vidic, Gorjanc, starter za mete: Cimperman, starter za skoke: dr. Kuhelj, sodniki za skoke in mete: Pevalek. šoukal, Miehel, Cu-derman, Trtnik, Griinfeld. Slalom klub 34. Tekmovalci, ki se udeleže jutrišnjega kondk-ijskega marša na Krvavec naj bodo oi) 5.15 na glavnem kolodvoru. Odhod vlaka 5.25. Povratek iz Kamnika ob 18.08. V sJoičaju slabega vremena marš odipade. SK Ljubljana. Strogo obvezen sestanek liginega moštva danes ob 19.30. Zbirališče pred Emono. Juniorji igrajo v nedeljo ob 9. s Slavijo, rezerva pa s Celiem. Postave in navodila na običajnem mestu. Iz življenja na deželi SEVNICA. Zvočni kino predvaja danes in jutri film »Koncert na dvoru«. Kot dodatek poleg tednika popoln film »Svečanosti kronanja v Londonu« v barvah. SV. MARJETA NIŽE PTUJA. Te dni je bil iz družinskih razlogov premeščen v Ivanjkovce komandir žandarmerijske Staniče gospod Leon Radoš, kjer je istotako prevzel vodstivo stanice. V svojem 2% letnem službovanju v tukajšnjean rajonu se je izkazal kot marljiv, vesten in objektiven orožnik- >Jutro« je ponovno poročalo o njegovih uspehih pri zasledovanju vlomilcev in malopridnežev. Marsikomu je žal za njim gotovo pa njegova vestnost tudi v novem službenem okolišu ne bo popustila. Ivanj-kovcem lahko na pridobitvi čestitamo. '»JUTRO« 11. 259 8 Sobota. 6. XI. 1937. PeKce Natale: 5 smrtnih grehov Povest iz Casanovovih dni Bilo je med deveto in deseto uro zvečer, in jesenska noč je bila nepopisno lepa in topla. Dva ali trije s pisanimi lampiončki okrašeni čolni, ki so poplesavali na vodi, so me čudno spominjali Benetk in tega, kar sem prej pripovedoval Emiliu. Neki čolnar me je okliknil: »Una barca, signore?« Privolil sem, in čoln je brez glasu zdrčal z nama v čarno mesečno noč moje južne domovine. V daljavi je črno štrlel Promontorio, skala, ki strmo pada v vodo, in čolnar rni je jel pripovedovati, kako so nekdaj z vrha te skale metali na smrt obsojene veleizdajalce v globočino. »Ta kraj je menda zelo bogat s spomini iz preteklosti?« sem vprašal. Čolnar je zrahljal pipo, ki jo je držal med zobmi, in preprosto dejal: »Nam je že navada, da pripovedujemo takšne reči, signore; forestieri tako hočejo, in naša obrt je pač odvisna od njih.« »Torej poznate skrivnosti tega mesta?« Vodnik čolna me je najprej zvedavo premeril z očmi. kar sem pri svetlem lesketanju mesečine, ki se ie nalik srebru prelivala po jezeru, dobro opazil. Nato je vprašal: »Skrivnosti... v kakšnem smislu rabi signore to besedo? Mesto je majhno, a zadnje leto je postalo središče tujskega prometa. In tako smo v marsikaterem oziru obogateli... Lahko se pohvalim, da vem najboljše naslove za plemenito vino in prijazna dekleta, signore; tudi kraji prepovedane igre na dobro srečo mi niso neznani. Če gredo signorjeve želje za katero teh reči, vam lahko ustrežem.« Čolnar je mahoma prenehal z veslanjem. Podoba je bilo, kakor da hoče zaviti nazaj proti obali, ko je mahoma začul iz mojih ust povsem nepričakovano vprašanje: »Ali poznate Albergo del Sasso?« »Gostilno Emilia Carpania na Cesti Carla Pietra?« je vrnil vprašanje za vprašanje. »Da. signore, kar predobro. Služil sem pri starem Gui-seppu, ki je bil oče tega Emilia. Med nama bodi povedano: beznica je!« »Kako mislite?« »Kako to mislim? V primeri z drugimi gostilnami, ki so jih zdaj odprli ob Rivi. Toda vina, ki jih je točil Guiseppe, in jedila, ki jih je nosil na mizo, so se smela pokazati, in tudi Emilia hvalijo, da ima izbrano klet in odlično kuhinjo. Vkljub temu je pa albergo pri ljudstvu na slabem glasu.« »Kako to?« »V albergu straši; to je tista reč!« Posiljeno sem se zasmejal, dasi mi je mrzla zona oblila hrbet, in se pošalil: »V albergu straši? Bežite, bežite, čolnar, to so pravljice za majhine otroke: saj ni duhov!« Čolnar je z resnim obrazom poganjal čoln dalje na jezero in proti Promontoriu. »Jaz tudi nisem verjel, mladi signore,« je zdaj pričel; »a dejstva so me prepričala o resničnosti takšnih trditev. Iz starega samostana Sv. Marije del Sasso je ostal eden tu, in ta hodi po albergu. Več desetletij je živel v mali stolpni sobici št. 27; in vendar še ne bi verjel, da nisem bil sam gost v tisti sobi.« Neizrekljiva tesnoba me je obšla ob misli, da je tudi meni prebiti noč v tem prostoru. A moja radovednost je bila napeta do skrajnosti, in tako sem izpodbodel čolnarja: »Pripovedujte!« »Stari Giuseppe mi je marsikaj pravi! o možu, ki je bil nekakšen kameniti gost vrlega Domenica. Menda je živel kot duhovnik razuzdano, da, zločinsko in brezbožno življenje in je svoje grehe vse prepozno spoznal. A naj bo tako ali tako, signore, odkar je mrtev, skoraj ne mine noč, ne da bi v albergu slišali korake fra Vita, kadar se iz kota stolpne sobice, kjer je stala njegova postelja, zavleče pod razpelo ob zidu. In potem ga razločno slišijo, kako vzdihuje v molitvi in kako se mu iz prsi trgajo besede: ,Bog mi bodi grešniku milost-ijiv!' — takisto, kakor jih je izrekel cestninar v evangeliju.« »In pravite, da ste to sami slišali?« »čara Madonna, če ne tega, pa nekaj podobnega! Službo sem izgubil zaradi te reči! Takrat sem se uprl in nisem hotel več spati v sobici, stari Giuseppe pa ni imel zame drugega prostora.« Odkrito priznam, da sem zdaj res dvomil, kaj naj storim. V prikazmi in strahove nisem verjel. A čuvstvo tesnobe in negotovosti mi je vendarle prevzemalo dušo. Izvlekel sem uro. Pri svitu meseca sem razločil njena kazalca. Pol enajstih je že bilo. Komaj uro sem še imel do polnoči, in moja potna torba z vsem mojim imetkom vred je bila v albergu. Da ni bilo tega, bi bil nedovomno še ob tem poznem času potrkal na katero izmed prijaznih gostilnic na bregu, po katerih so deloma še gorele luči; tako si pa nisem vedel pomoči, ako se nisem hotel pokazati Emiliu strahopetca ali celo sleparja, in sem zato velel čolnarju, naj se vrne k obali, češ, da je že pozno. Približala sva se bila mrkemu Promontoriu, in do obale je bilo pošteno daleč. Čolnar in jaz, oba sva se morala čvrsto upreti v vesla, da sva bila čez pol ure ob pristajalnem pomolu; ko sem se po tihih ulicah vračal v albergo, je bila ura enajst. Čez deset minut sem stal pred vhodom v zi-dovje. Emilio je bil ostal mož beseda; ni me čakal; vrata gostilne so bili točno zaklenili, in s pomočjo žepne svetilke sem našel nočni zvonec. Njegov jasni glas se je rezko razlegel po zaspsni hiši. Zbudil je Battista, ki mi je po nadaljnih petih minutah čakanja stopil v srajci in hlačah, s svečo v roki naproti ter me spremil po blodnjaku v mojo čumnato »Buona notte!« mi je udarilo na uho. Preden sem utegnil odgovoriti, je bil Battista izginil in me prepustil neprijetnem občutku, kakor da je pobegnil odtod. Odprl sem potno torbo, ki so mi jo bili postavili v sobico, ter se lotil izkladanja potrebščin za noč. A OG Seseda 1 Din iavek S Din ia Šifro ali lajanj« naslova 6 Din. Naimanjši iDf-sefc 17 Din. Restavracija pri »Šestici« iTnaes koline, krvavice, pe-lei»'ce. jetmice ter izborna ■v r.a. Se priporoča restavra-ter. 38839-18 pfi^jp^ im Be»fv v vseh poslovalnicah Jutra. 28773-2 Frizerka odlična v postrežbi dam, prvovrstna moč, izveibana v vseh v stroko spadajo&ih delih, kakor tudi v striženju bubifriznre, že H pre-meniti službo. Govori per-fekino nemško. Cen j. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Samostojna dobra moče. 28757-2 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šiiro ah aajanje naslova 5 Din. Naimanjši inesek 17 Din. MED nudi ugodno DOLENC, — Ljubljana VVolfova nI. 10. 28647 33 Avto9,rtioip Beseda 1 Din, davek 3 Din. ta šifro ah laianje aasl>va 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. D-Rad motor s prikolico, pisalni stroj Remington portable. prodam ali zamenjam. Malne-rič Milan, Črnomelj. 28749-10 Fiat avto 509, dvosedežen, generalno popravljen g 6 novimii gumami, novo :l£-voltno baterijo, je naprodaj. Rih. Tautz, brivec, Maribor, Trg svobode. 28S73-10 Naslove malih oglasov pošiljamo samo onim, ki pošljejo znamke za 3 din. Beseda 1 Din, davek 8 Din. za šifro ali lajanje naslova 3 Din. Najmanjši usifi 17 Din. Za madžarski jezik potrebujemo prevajalca. — Sever & Komp., Ljubljana. £8794-4 Učitelja za italijanščino na nemški podlagi, išče zakonski par. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »K o.n v erzaoi ja «. 28301-4 Prodam Orehova jedrca in cvetlični med naj-eeneje nudi J. MENART, Domžal«. 315-6 G. Th. Rotman: Gospod Kozamuraik postane umetni jahač 38 Tedaj je gospod Kozamurnik sklenil, da se osebno predstavi vozniku in ga posvari. V ta namen je po belčevem hrbtu previdno zdrsal naprej, položil roke na kabino avtomobila in se za-vihtil nanjo. Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ah ■■ -lova 5 Din. Najmanjši tnjsek 17 Din. Bencinski motor od 8— 10 K3, skoraj nov, malo rabljen počen< prodam. Ponudbe ca ogl. odd. Jutra pod »Ugoden nakup«. 3882829 Singer, Pfaff skoraj novi šivalni stroji — poceni naprodaj pri »Promet« (nasproti k rižanske cerkve). 28832-29 Kupim Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 2 železna rezevoarja za vodio po ca. 20 kub. m vsebine, če mogoče le če-tverooglate, kupimo. Ponudbe na Gostilničarsko pivovarno d. d. Laško. 28751-7 Kupimo dvigalo nosilnosti ca 3500 kg na električen pogon, višina do 34 m za dviganje kamenja aH slič-no. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dvigalo«. 28770-7 Beseda 1 Din davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Al. Planinšek Ljubljana, Beethovnova nI. 14 Telefon 35 10. Izposluje vse bančne kreditne posle, nakup in prodajo hranilnih knjižic najugodnejše proti takoj šnjemu plačilu. 39 16 B llliJIlUlIilUlIilllllllillilllllilUllIlUilllllllllllllluliilllliUillii'1 Naročniki »JUTRA« so zavarovani za 10.000 Din. iiiiimmiiiiiiiiiiimiiiimmiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiffliiiiit' Beseda 1 Din. davek 3 Din ta šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 D;n. Lokal velik in manjši, oddam. — Vegova 12. Vprašat' IX. nadstr. od U2. — 3. ure. 28833-19 Beseda 1 Din. davek 3 Din. la šifro dli dajanje naslova 5 Din. Najmanjši inesek 17 Din. Stanovanjska hiša dvonastropna. v bližini Tabora — ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28640-20 Večje število parcel kompleksov posestev, go zdov, trgovskih in stanovanjskih hiš W vil ime naprodaj gradben, strokov no izobražen posredovalec KUNAVER LUDVIK Cesta 29. oktobra 6. Telefon 37-33. Pooblaščeni graditelj in sodni oenitelj za nasvete brezplačno aa razpolago. 69-20 Stanovanjska hiša dvonadstropna, v bližini Tabora, ugodno naprodaj. — Naslov v v&eh poslovalnicah Jutra. 2834)0-20 Beseda 1 Din. davek 3 Din. ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši u>-«*k 17 Din. Dvosob. stanovanje in 2 sobi s štedilnikom, eno x& takoj, drugo za december, oddam. Predovičeva 9_ L nadstropje. 28887-31 3-sobno stanovanje lepo. s kopaln co in priti-klinami oddam na Cesti 29. oktobra Rimski cesti) št. 26 28819-21 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naiinanjši znesek 17 Din. Za 1. december iščem lepo, dvosobno stanovanje v centru ali blizu. S kojialnico prednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šiiro »Mlad par«. 28693-31a Sobo s kuhinjo išče samski upokojenec za december ali januar. Sv. Petra ali sv. Krištofa fara imata prednost. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Točen 7«. 28760-21a Trisobno stanovanje komfortno, v centru, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »3 osebi«. 38888-31 a Dijaikc sobe Beseda 1 Om davek 3 Din. ta šifro ali lajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Dijaku nižješolcu fodl;čnj«ku) nudim cenejše hrano in stanovanje v svrho skupnega učenja in družbe k svojemu sinu drugošolcu. Ponudbe pod šifro »Dobro vzgojen* na ogl. oddelek Jutra. 28864-32 frflTirr/i Beseda 1 Din davek ? lAa. u šiiro ali lajanje naslova 5 D;n. Najmi.vifci znesek 17 Din. Sobico s hrano kopalnico, oddam. I stota te sprejmem sostanovalko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28S63-33 Opremljeno sobo oddam. Vprašati pni hišniku Dvorakova ul. 3. 28856-23 Prazno sobo solnčno, poceni oddam. — Cotič. Vodovodna 40. Ogled jutri nedelja) od 8.— 33, 2884733 Prazno sobico podstrešno, poseben vhod, oddam takoj za Din liiO mesečno. Mestni trg 31/1., Štefi. 28S80-23 Sobo z vso oskrbo oddam enemu ali dvema gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28854-33 Prazno sobo s posebnim vhodom, v sre- dimi mesta oddan: solidni osebi. Naslov v vseh posloval nicali Jutra- 38830-26 Sobe išče Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek i 17 Din. Uradnik srednjeleten, išče centrično sobo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Družaben«. 28886-23a CENTRIFUGA viseča (Pendel), premera 850 mm z vgrajenim elektromotorjem, tvorniško nova, naj-moderneje konstrukcije je ugodno naprodaj. — Pismena vprašanja pod »Centrifuga P-5108« na Interreklam d. d. — Zagreb, Masarykova 28. »BLAUPUNKT« * H i-] H O Z Čudili se boste kaj dandanes zmore tehnika, ako poslušate naše radio aparate. »Tehnik" J. BAN J Al, LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA C. 20. SLABOTNIM Sodobni človek živi v prilikah skrajne živčne napeto-r sti: depresija, nespečnost, predčasna ostarelost, živčna ircnučenost — vidite, na čem trpe danes mnogi. Medtem ie znanstveno dognano, da regulira ekstrakt iz žlez močn h živali (»Kalcfluid«), ako preide v organizem, izločevalno delovanje vseh žlez, krepi organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek zopet močan in sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. Brezplačno detaljna literatura, zahtevajte: Beograd, Masirykova 9 MILOŠ MARKOVIČ. — »KALEFLUID« se dobi v lekarnah in drogerijah. — S. br. 10537-33. Glavno skladišče za Jugoslavijo: ttinkio Mayer i drug, pari. oddelek. Zagret). Separirano sobo 9trogo, lepo opremljeno, v mirni uliei v centru, išče boljši gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »St«^ len in točen plačnik«. 28775-23a Izgubljeno Kdor je našel listnico in leg't!maei'jo gospoda Ribe rsa iz Beograda, naj jo vrne v hotel »Metropol« vratarju, denar naj si pridrži. 38838-28 Vsaka bečtria 2 Dur, davek 5 Din za dajanje davek 8 Din. za dajanje znesek 20 Din. Soproga ravnatelja grozno razočarana, išče inteligentnega čvrstega svobodnega gospoda radi ra.v vedrila. Pouudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Razočarana«. 2S734 24 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Prilik ugodnega nakupa] trenškotov, hubertusov, obleke, perila itd. Pre sker Sv. Petra cesta 11 Naznanilo S Vljudno naznanjam, da sem prevzela popolnoma renovirano restavracijo »FraiifCOpaSlSki dVO?« (Reininghaus) v Šiški v Frankopanski ulici št. 5. Zagotavljam, da bom — kakor do sedaj v gostilni pri »Kmetu« — točila tudi v sedanjih prostorih najboljša šibeniška in viška vina ter vodila nadalje priznano dobro kuhinjo. Posebej opozarjam cenj. občinstvo še na sveže morske ribe in na polenovko, ki bo na razpolago vsako sredo in petek. Za obilen obisk se priporoča Duma Stošič Umrl nam je po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere naš srčno ljubljeni oče, tast in stric, gospod Franc Zupančič DRŽ. VPOKOJENEC Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 6. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Marmontova ulica št. 18, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 5. novembra 1937. LEO in STANKO, sinova; ANICA, hčerka; IVA roj. VRTAČNIK, sinaha in ostalo sorodstvo. Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik 8. br. 17274/87 • • .V «• •• . ' v •*: v • v,«* immM - v.; w ItfjlVH« .» J.**'v' i^A-ti; ^v/^^fii^A^M-S^ Umrla mi je moja nadvse ljubljena, nepozabna soproga ozir. sestra in teta, gospa Franja Stenovk roj. Toman Pogreb drage pokojnice bo v soboto 6. t. m. ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže Stara pot 2, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 5. novembra 1937. Globoko žalujoči soprog ROBERT STENOVIC in ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoif Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.